M

('Os t/c \A( ('jo! at u na sprejemu pri podpredsedniku kranjske skupščine Francu Šifkorieu.

Kranj, sobota, 28. 7. 1973

Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h

Leto XXVI. Številka 57

ISKRA ODPIRA NOVO TOVARNO TELEKOMUNIKACIJ

XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM

Dopust se končuje v eni sami doltfi pločevinasti koloni. — Foto: Ferdan

Ustanovitelji: obč. konference SZDL "esenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka J? Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ^r&nj. Glavni urednik Anton Miklavčič

Odgovorni urednik Albin Učakar

leta. V začetku maja letos pa so v njej že postopoma začeli uvajati proizvodnjo. Po mnenju mnogih je danes to najbolj moderna tovarna v državi, v kateri Jbo zaposlenih v končni fazi 1500-delavcev. Površ ina novih proizvodnih in drugih prostorov znaša prek 17 t isoč kvadratnih metrov. Oglejmo si nekaj posebnost i . V tovarni bo potrebna izredna č is toča. Tako bodo v proizvodne prostore skozi posebne filtre dovajal i prečiščen zrak. Povsod so urejene kl ima naprave. Vsi zaposleni se bodo na primer ob prihodu na delo, morali preobleči v garderobah. S tem nameravajo zagotovit i največjo možno mero čistoče, ki je glavni pogoj pri proizvodnji e lektronskih te lefonskih central . Malico bodo imeli zaposleni v posebni jedilnici , kjer bo prostora za 650 ljudi. Jedi lnica je urejena tako, da jo lahko preuredijo v dvorano za razl ične prireditve. Gradnja te najmodernejše tovarne je veljala okrog 330 mil i jonov dinarjev. Zgrajena je bila v rekordnem času. Načrte za tovarno je izdelal Slovenijapro-jekt Ljubljana. Glavni izvajalci so bili: SGP Projekt Kranj, IMP Ljubljana in Trimo Trebnje. A. Ž.

Naročnik:

D a n ^jem u r * dopoldne s e bo na Laborah začela osrednja s lovesnos t ob leto-de. P a z n i k u kranjske občine in 30. obletnici us tanov i tve Prešernove briga-d o e ' ° v n i kolekt iv podjetja Iskra — Elektromehanika Kranj pa bo odprl

t o v » r n o te lekomunikacij . Po raportu komandanta Prešernove brigade Poj-jj program. Pevski zbor Iskre bo zapel internacionalo , sledil pa bo Sl^v ' 'a vni govor predsednika kranjske obč inske skupščine Slavka Zalokarja. koj- °stni govor bo potem imel predsednik centralnega komiteja zveze ° b t j n ^ l s t o v S lovenije Franc Popit. Po podelitvi priznanj občanom*kranjske

bo kulturni program, v katerem bodo nastopil i moški pevski zbor Is-J • r n a d u p i n a Iskre in godba Ljudske milice. Zatem bo spregovoril

de lavskega sveta podjetja Iskra Henrik Peternelj. tovarne, ki bo po zaključnem govoru, so povabil i med drugim

, V n i k e jugos lovansk ih PTT podjetij, predstavnike belgi jske firme ^Ro ,i Pbone ter predstavnike družbenopol i t ičnega in javnega življenja ter ^ i p S l judske armade.

a v e na gradnjo nove tovarne na Laborah so se začele v začetku minulega

v Kranju od 10. do 20. avgusta

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Kolajne za invalide

Na 22. svetovnih športnih igrah invalidov v Stoke Man-deville blizu Londona so jugo-slovanski športniki dosegli, iz-jemen uspeh, saj je naših se-dem tekmovalcev in tekmo-valk osvojilo kar osem kolajn, iti to tri zlate, tri srebrne in dve bronasti. Letos so na tem tekmovanju prvič sodelovali tudi slovenski tekmovalci. Sve-tovnega tekmovanja se je ude-ležilo 540 tekmovalcev iz 37 držav.

Šestletni študij Dekan beograjske medicin-

ske fakultete dr. Ivan Stanko-vič je napovedal, da bo študij medicine v prihodnje bržkone trajal šest let, namesto seda-njih petih. Razen Albanije smo edina evropska država, kjer traja študij medicine pet let. Enoletni staž bi bilo treba obvezno plačati, opravljali pa bi ga na vrhunskih zdravstve-nih ustanovah, specializacije pa ne bo moč opraviti brez poprejšnje dveletne prakse na terenu.

Premalo in preveč

zdravnikov Zaradi želje diplomantov

visokih šol po zaposlitvi v ve-likih mestih se na več področ-jih pojavlja veliko pomanjka-nje po teh kadrih, medtem ko pogosto v mestih ni najti dela za vse. Tako je tudi z zdrav-stvenimi delavci. Samo v Beo-gradu čaka na zaposlitev 90 zdravnikov, od tega 60 pri-pravnikov ter. 76 stomatologov ter 426 zdravstvenih delavcev s srednjestrokovno izobrazbo, med njimi največ medicinskih sester. Medtem pa se v državi še vedno okoli 30 odstotkov otrok rodi brez vsake strokov-ne pomoči, več kot 36 odstot-kov državljanov pa umre, ne da bi se kdaj zdravili. V Bosni in Hercegovini pride na enega zdravnika internista kar 26.645 prebivalcev, nezadovo-ljivo število zdravnikov pa je tudi v drugih republikah.

Obletnica potresa

Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval Skopje ob deseti obletnici katastrofal-nega potresa za izredne uspe-he pri obnovi mesta. Splošni zbor mesta Skopje pa je pred-sedniku republike v znamenje zahvale in priznanja podelil zlato plaketo Skopja z listino.

Sedma turistična

velesila Po podatkih mednarodne

zveze uradnih turističnih or-ganizacij je jugoslovansko tu-ristično gospodarstvo med 58 državami na sedmem mestu. Lestvica je napravljena po po-datkih v turističnem letu 1972, in sicer od januarja do sep-tembra. Pred Jugoslavijo so Velika Britanija, ZDA, Špani-

ja, Italija, ZR Nemčija, Av-strija, Švica in Danska.

Meje davščinam Pooblaščeni predstavniki

republiških in pokrajinskih izvršnih svetov so na sestanku v zveznem izvršnem svetu do-segli soglasje o predlogu dogo-vora o okvirih in merilih za dodatno obremenitev občanov in organizacij združenega de-la s področja gospodarstva s stabilizacijskimi davki, stabi-lizacijskimi posojili in stabili-zacijskim varčevanjem v letu 1973. Predvideno je, da pri črpanju sredstev, potrebnih za stabilizacijo gospodarstva, re-publike ne bi povečevale sploš-ne stopnje republiškega poseb-nega davka na promet proiz-vodov za več kot en odstotek. Uvede se lahko le obdavčitev sredstev za reprezentanco, re-klamo in propagando ter osebnih dohodkov iz delovne-ga razmerja za delo, daljše od polnega delovnega časa, in osebnih dohodkov za delo upokojencev, ki glede takega dela niso obravnavani kot upokojenci, dalje osebnih do-hodkov razen dohodkov iz de-lovnega razmerja, dohodkov od premoženja ter skupnega dohodka občanov in prometa

> z nepremičninami.

Danes bodo na Jesenicah pred železniško postajo odprli zgodovinsko-dokumentarno razstavo Jesenice včeraj, danes in jutri.

Prireditve za občinski praznik Radovljice Sobota, 28. julija: ob 20. uri koncert bratov Avsenik v Begunjah ob 20.30 koncert godbe na pihala na Blejskem jezeru

Nedelja, 29. julija: ob 9. uri otvoritev gasilske orodjarne v Vrbnjah ob 17. uri nastop konjenikov v Novih Vrbnjah ob 20.30 nastop folklorne skupine Emona iz Ljubljane v festivalni dvorani na Bledu

V Creini javna tele-fonska govorilnica za medkrajevne

pogovore V ponedeljek ob 11. uri so v recep-

ciji hotela Creina v Kranju izročili namenu telefonsko celico za krajev-ne in medkrajevne pogovore. Kranj-ska pošta se je za ta korak odločila z nanjenom, da omogoči občanom, ki niso telefonski naročniki, medkra-jevne pogovore tudi v času, ko pošta ne posluje.

Za krajevni promet priporočajo uporabo kovanca za petdeset par, čeprav lahko kličemo tudi z večjim. Za medkrajevni pogovor pa lahko spustimo v apara t kovance za 50 par, dinar ali dva. Aparat jih porab-lja v določenih časovnih presledkih v odvisnosti od oddaljenosti kra ja ka-mor telefoniramo. Višek denar ja avtomat vrne.

Telefonska celica je izdelek tovar-ne ITT, ki deluje v sklopu belgij-skega koncema Bell telefon. Zanjo je kranjska pošta odštela 70.000 di-narjev.

Polelektronska telefonska celica v Creini je za zdaj edina v Sloveniji. Pri pošti v Kranju nameravajo v pri-hodnjih letih kupiti še več takih aparatov. Namestili jih bodo v va-seh, kjer ni veliko telefonskih prikl jučkov oziroma jih sploh ni.

9 W J% C8L Sobota — 28. julija 1973

i

avto pa je zgorel. Partizani so se uspešno umaknili, kar je Nemce le še bolj razburilo. Zagorele so tri naj-bližje domačije. Postrelili so vse moške, ki so jih v nj ih našli. Toda nemški oficir je bil vreden več. Zato so se v ponedeljek z ju t r a j pričeli us tavl ja t i na mestu napada skrbno zadelani kamioni. Iz njih so poska-kali do zob oboroženi Nemci, za njimi pa so ob vpitju stopali zvezani možje in fan t j e — talci. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov. Petdeset jih je bilo. Zadnjikrat so njihovi po-gledi objeli slovensko zemljo.

Kot vsako leto, tako se bodo tudi letos navečer praznika zbrali na me-stu zločina. Krajevne organizacije bodo pripravile spominsko svečanost v Jurčkovem klancu s pričetkom ob 20. uri.

Letos bodo Podbrežani svoj praz-nik praznovali še posebno slovesno. Dokončali so namreč asfalt irano ce-sto, ki povezuje vas po njeni dolžini.

Kljub poletju, ki tradic ionalno ni čas ve l ik ih pol i t ičnih akt ivno-sti, je bilo m o g o č e tudi minuli te-den zaznati pospešeno dejavnost neuvrščenih , ki j ih od alž irskega ses tanka na vrhu deli le še dober mesec . To, prevrat v Afganis tanu in zapleti zaradi egiptovsko- l i -bijske federacije, bodo g lavne te-me našega današnjega zunanje-pol i t ičnega pregleda.

Uspešne priprave na Alžir PRED ALŽIROM: svet neuvr-

ščenih se skrbno — zelo verjetno najskrbneje doslej — pripravlja na četrto konferenco šefov držav ali vlad. Malone iz v seh k o n c e v prihajajo poroči la o dejavnost i neuvrščenih,v o posameznih ali skupinskih pobudah, nov ih akci-jah in medsebojnem informira-nju.

Predvsem bi l ahko rekli, da prevladuje neko o s n o v n o spo-znanje, ki ga je m o g o č e označit i takole: čas nače ln ih deklaracij in izjav je mimo! Neuvrščeni ne potrebujejo več zgolj nače lne in sp lošne platforme, marveč kon-kretne dogovore, kako sprejeta nače la Beograda, Kaira in Lusa-ke uresničit i tudi v praksi . Alžir naj bi torej pomeni l predvsem konkret izac i jo tega, kar je načel-

Sporazum kmalu podpisan

V torek se je sestal koordinacijski odbor za ustanovitev telesnokultur-ne skupnosti v Škofji Loki. Na po-svetu so člani odbora razpravljali o osnutku s t a tu ta te samoupravne skupnosti in njenem financiranju.

Osnutek s t a tu t a so z nekaterimi pripombami sprejeli in ga bodo lahko predložili v potrditev občinski skupščini. Telesno kul turno skup-nost bo vodila petdesetčlanska skup-ščina oziroma njen izvršni odbor. Cl ane skupščine bodo volili po de-legatskem sistemu delovne organi-zacije, športna društva in krajevne skupnosti.

Na seji so sprejeli tudi besedilo samoupravnega sporazuma o usta-novitvi telesno kul turne skupnosti, ki ga bodo predstavniki delovnih organizacij, športnikov in občinske" skupščine podpisali v prihodnjih dneh. -lb

Podljubeljski komunisti za boljše sodelovanje družbe-

nih organizacij V soboto, 21. julija, je bil v Pod-

ljubelju zbor komunistov, ki stanu-jejo na področju podljubeljske krajevne skupnosti. Komunisti so na zboru ocenili preteklo delo ter spre-jeli smernice za delo v prihodnje. Sklepi, sprejeti na sobotnem zboru, nalagajo podljubeljskim komuni-stom odgovorne naloge na področju družbenega in političnega življenja v krajevni skupnosti. Predvsem se bo moralo okrepiti sodelovanje med krajevnimi družbenopolitičnimi or-ganizacijami in društvi, člani ZK pa bodo morali biti pri tem aktivnejši. Sklepi, sprejeti v soboto, zahtevajo od komunistov vključevanje v pri-prave in razprave pred 10. kongre-som ZKJ, razen tega pa bodo morali biti člani ZK aktivni tudi v razpra-vah o novi ustavi republike in zveze ter novih s ta tu t ih občine ter krajev-ne skupnosti. -jk

Delavska in kmečka mladina tabori

na Pungratu V skladu s programom obrambe in

zaščite je organiziral oddelek za narodno obrambo pri skupščini ob-čine Tržič na planini Pungrat pod Košuto petdnevno tabor jenje za de-lavsko in kmečko mladino. Tabor-jenje se je začelo v sredo, zaključeno pa bo jutri . Včeraj so mlade vojne obveznike obiskali tudi člani sveta za narodno obrambo pri skupščini občine Tržič ter se pogovarjali o nji-hovem življenju in delu.

Mladi Tržičani se bodo seznanili z najosnovnejšimi vojaškimi vešči-nami, ki jim bodo koristile tudi v vsakodnevnem življenju. -jk

no znano in sprejeto. Če je treba to ponazorit i s primerom, bi se lahko odloči l i za naslednjega: vs i se strinjajo — in to že dolgo — da je treba nekaj storiti za od-pravo kolonia l izma v Afriki, to-da doslej g lede tega ni bilo neke enotne in v se obvezujoče kon-kretne dejavnost i . Alžir naj bi to napos led opravil . Ne s kako novo izjavo ali deklaracijo , marveč z odgovorom na čisto prakt ično vprašanje — kako namreč de-jansko pomagat i narodom, ki se bore za svojo nac ionalno svo-bodo.

Drug pomemben e lement nove-ga v svetu neuvrščen ih so nova žarišča, če temu lahko tako re-čemo. Predvsem bi veljalo ome-niti la t insko-ameriške države (Cile, Mehiko, Argent ino) , ki bo-do v dejavnost neuvrščenih vne-sle nove razsežnosti . Prav tako je moč zaznati v tem smislu nov duh v nekater ih afr iških državah (Tanzanija, Zair, Nigerija, Tunis) in pa tudi »povratek« med aktiv-nejše dejavnike neuvrščenih v drugih koncih sveta (denimo In-donezijo, ki je vel jala skoraj že za »odpisano«).

Pričujoče je kajpak le skrom-na informacija o akt ivnost i ne-uvrščenih, kar je v s e k a k o r tema, o kateri bomo v naši rubriki pred začetkom alž irskega srečanja v prvih dneh septembra še pisali .

PREVRAT V AVGANISTANU: medtem ko se je mudil afgani-s tanski kralj na zasebnem obi-sku v Italiji, je v njegovi domo-vini njegov zet izvedel državni udar ter razglasi l državo za re-publiko. V prvem razglasu radia Kabul je bilo med drugim rečeno, da bo Afganis tan ostal privržen

Slavnostna seja Ob praznovanju 1. avgusta, jese-

niškega občinskega praznika, bo na Jesenicah več prireditev, ki se bodo zvrstile vse do konca prihodnjega tedna.

Danes, 28. julija, bo v sejni dvo-rani skupščine občine slavnostna se-ja občinske skupščine, na kateri bodo podelili letošnje Cufarjeve in Gregorčičeve plakete.

Po slavnostni seji bo \ otvoritev zgodovinsko — dokumentarne raz-stave »Jesenice včeraj, danes in ju-tri« nasproti Železniške postaje na Jesenicah. Nato bo ob objektih valjarne Bela ogled, tehnični direk-tor železarne pa bo spregovoril o gradnji nove hladne valjarne.

Nato si bodo ogledali farmo v Poljčah ter zaključili dan na pikniku v Završnici.

V nedeljo bo v Bazi na J e s e n i c a h .veliki mednarodni turnir v balina-nju, gobarska družina pa bo pripra-vila razstavo. D. S.

Javne razprave o stanovanjski

politiki Pred nekaj dnevi se je sestal

upravni odbor škofjeloškega solidar-nostnega sklada za gradnjo družbe-nih najemnih s tanovanj . Na seji so obravnavali predloga s t a tu ta sklada. Prečiščeno besedilo so poslali v raz-pravo vsem temeljnim organizaci-jam združenega dela v občini. Raz-prava v delovnih organizacijah bo t ra ja la do 15. avgusta, nakar bo upravni odbor zbral pripombe in jih vnesel v s ta tu t . Na prvi jesenski seji ga bo obravnavala tudi občinska skupščina.

Ob tem na j omenimo, da bo že je-seni vseljivih nekaj s tanovanj, ki bo-do zgrajena z denarjem, zbranim v

solidarnostnem skladu. Kdo se bo vselil, pa bo odločila prioritetna ko-misija, ki deluje pri skladu, -lb

Tudi mladina sodeluje v javnih

razpravah V razpravah o osnutku ustave

SFRJ in ustave SRS mora sodelo-vati čimširši krog slovenske mladine.

<in to v razpravah v okviru mladin' ske organizacije kakor tudi v raZ' pravah, ki jih bo pripravila SZD^ Mladi na j se povežejo z drugimi de-javniki v sredinah kjer živijo in de-lajo, ker bodo lahko le na ta način v široki razpravi prispevali svoj delež pri oblikovanju temeljnega akta naše socialistične skupnosti. To sklenili na včerajšnji seji republiška konference ZMS. Sprejeli so tu«1

program javnih razprav. Najprej bo-do razprave v aktivih ZMS in spe-cializiranih mladinskih organizaci-jah. Avgusta pa bodo o temeljni'1

aktih razpravljali v občinskih kon-ferencah ZMS, kjer bodo tudi uskla-dili stališča in pripombe posameznih aktivov. -lb

nače lom neuvrščenost i , da pa bo hitreje izvajal nujno potrebne družbene reforme. ,

Prav to, prepočasen razvoj at-gan i s tanske družbe, ki je še ved-no med najbolj nerazvit imi n® svetu, je bil po mnenju opazoval-cev tudi poglavitni razlog za pre" vrat.

Prva je nov režim prizna'8

Sovjetska zveza, v deželi sami p® je mirno in vse kaže, da je bi prevrat izveden brez prelivanj® krvi , hitro in presenet l j ivo uči*1' kovi to .

POHOD: pohod 30.000 L ib i j e^ na Kairo, ki so ga začeli zato> d bi odstranil i z egiptovsko-l ib1^ ske meje »reakcionarne simbol® (namreč obmejne znake in ^ f . ' no označene prehode) in n a 4 L . vali v Kairu z množičnimi d monstraci jami v prid čim h i t r ^ ši združitvi dveh dežel, zgovorn priča o trenutnem stanju sov med obema arabskima drz vama.

Med sedemnajstdnevnimi P. govori eg iptovskega P r e t*! efa nika Sadata in l ibijskega Gadafija namreč nikakor o' mogl i najti skupnega jezika de združitve držav v skupno j. deracijo, sedaj pa naj bi to iz®1

t isoči demonstrantov . ,fV} Sadat je proti hitri z d r u ž u j

(ker ima s labe izkušnje, saj ,g dosedanje zveze Egipta s ~ J), in Sudanom nes lavno konč®,^ mladi in zagreti p o l k o v n i k Ga ^ f! pa bi to rad kar v nekajt*n® j . cih. In čeprav je egiptovski Pf ^ sednik jasno povedal , da nl.a{Jj hitro združitev, pa njegov 111

partner (ki bi se vsekako*" videl v v logi novega arabskega sveta) še n® vztraja.

Podbrežani praznujejo Pred 31. leti je bilo. Mrak je že kril

podbreške domačije. Gospodarji so že legli k počitku, le gospodinje so še pospravljale po hiši. Že zdavnaj je bila policijska ura.

Tedaj je na Bistrici počilo. Počasi, nekako slovesno, je zapel partizan-ski mitraljez in čez hip so mu kot razdražene ose odgovoriti nemški. V zasedi so partizani pričakali nemški konvoj. Na čelu je vozil višji oficir. Ob prvih strelih je omahnil, njegov

Asfalt proti dolini Završnice

Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so začeli v četrtek urejevati 500 metrov dolg in 6 metrov širok cestni odsek od Žirovnice mimo Ajdne proti dolini Završnice. Grobi asfalt je položen. Na Cestnem podjetju so povedali, da bodo dela v primeru dobrega vremena gotova že v torek. Urejevanje ceste mimo Ajdne financira skupščina občine Jesenice, (jk) — Foto: F. Perdan

RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ I. Razpisuje naslednja prosta de lovna mesta: 1. pravnika

v oddelku za občo upravo in družbene službe 2. komunalnega inšpektorja 3. urbanist ičnega inšpektorja

oba v oddelku za gospodarstvo

Pogoji: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in štiri leta delovnih izkušenj. Za delovno mesto pod zaporedno številko 3. je zagotovljeno dvosobno stanovanje.

4. tri referente v oddelku za narodno obrambo

Pogoji: višja ali visoka strokovna izobrazba pravne, upravne, politične ali vojaške smeri in tri leta delovnih izkušenj. Za kandidate, ki nimajo vojaške izobrazbe, je zaželena šola za rezervne oficirje.

5. tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja v davčni upravi

Pogoj: višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj. 6. referenta za srednje šo l s tvo

v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: višja strokovna izobrazba in štiri leta delovnih izkušenj

II. Objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za potne l ist ine 2. p isarniško moč (vodjo pisarne)

oba v oddelku za not ranje zadeve Pogoji: srednja strokovna izobrazba, pod 1. dve in pod 2. eno leto delovnih izkušenj

3. referenta za zveze 4. p isarniške moči 5. referenta za materia lno — tehnična vprašanja

vsi v oddelku za narodno obrambo Pogoji:

pod 3.: srednja strokovna izobrazba elektro stroke, zaželena SRO in dve leti delovnih izkušenj

pod 4.: upravno-administrat ivna šola in eno leto delovnih izkušenj

pod 5.: srednja strokovna izobrazba, veselje do dela z orožjem in tehničnimi sredstvi

6. geometra v geodetski upravi

Pogoj: tehnična srednja šola — geodetski odsek in dve leti delov-nih izkušenj. ? šoferja Pogoj: poklicni voznik motornih vozil in n a j m a n j tri leta delov-nih izkušenj, zaželeno znanje avtomehanike

N- šefa krajevnega urada Naklo

Pogoj: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj,

dve strojepiski v oddelku za občo upravo in družbene službe

Pogoj: dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih iz-

tri vročeva lce (kurirje) in sicer dva za območje mesta Kran ja in eno za območje kra-jevnega urada Predoslje

* ogoji: dokončana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj.

11- Sedem pripravniških mest in sicer: 1 diplomirani pravnik 1 diplomirani gradbeni inženir — nizke gradnje 2 upravne s troke z višjo s t rokovno izobrazbo 1 geometer 1 e k o n o m s k e s troke — srednja s trokovna izobrazba 2 pisarniške s troke — srednja s trokovna izobrazba

Kandidati na j pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo razpisni komisiji upravnih organov Skupščine občine K , , a n j najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa in objave.

SIPAD prodajalna Kranj Cesta JLA 6 (nebotičnik)

jagodno kupite pohištvo na kredit. 'J-000 din posojila odobrimo takoj — *'ez porokov. XT .

Ne zamudite ugodnosti..

Predsedniki mestnih krajevnih

skupnosti pod-pisali sporazum

Včeraj dopoldne so predsedniki kranjskih mestnih in primestnih krajevnih skupnosti podpisali samo-upravni sporazum o uporabi dela sredstev iz prispevka občanov za uporabo mestnega zemljišča. Na osnovi odloka skupščine občine K r a n j bodo prihodnje leto 30 odstot-kov prispevka občanov za uporabo mestnega zemljišča dobile krajevne skupnosti, ki delujejo na področju zazidalnega območja mesta Kranja . Višina teh sredstev dosega 400.000 dinarjev in so bila razdeljena na osnovi posebnega natečaja .

Tako bo dobila krajevna skupnost Huje — Planina — Cirče 130.000 di-narjev za asfal t i ranje ulic po Cirčah, krajevna skupnost Kokrica 50.000 dinarjev za asfal t i ranje cest na Ko-krici, krajevna skupnost Primskovo 80.000 dinarjev za enake potrebe, krajevna skupnost Vodovodni stolp pa 120.000 dinarjev za asfal t iranje cest v krajevni skupnosti in za ure-ditev ceste na Rupo. 20.000 dinarjev bo dobila tudi krajevna skupnost Voklo, ki jih bo potrošila za ureje-vanje cest v Hras t ju . -jk

Višje cene tudi v juniju

Tako kot v vseh letošnjih mesecih so tudi v juniju cene narasle, in sicer v primerjavi z majem za 1,6 odstot-ka. Od začetka letošnjega leta so se cene v Sloveniji povečale za 10 od-stotkov. To pomeni, da se cene letos dvigajo hitreje kot lani. Cene v prvem polletju letos so že za 17 od-stotkov višje od cen v lanskem ena-kem razdobju. Cene pa niso višje le v naši republiki, v zveznem merilu so se celo bolj dvignile in sicer za 17,9 odstotka.

Na tolikšen dvig cen v pretežni meri vplivajo cene živil. Od decem-bra lani so se cene živil dvignile v Sloveniji za 17 odstotkov, cene in-dustrijskih izdelkov pa za 7,5 odstot-ka, prav tako tudi cene storitev. V državi so največje razlike prav v ce-nah živil. Razlike v cenah živil so tako velike, da je ponekje razmerje tudi 9:1. Mesta v Sloveniji so naj-večkrat med prvimi petimi najdraž-jimi mesti, medtem ko se med najce-nejšimi ne pojavljamo. Živila so torej na jdraž ja v Sloveniji in ob-morskih mestih. Največje razlike so v cenah vrtnin in sadja, medtem ko pri cenah mleka, j a j c in mesa ni tako velikih razlik. Cene mleka in mesa so že nekaj mesecev trdne. Zanimivo je, da so slovenska mesta pri cenah za meso v spodnji polovici lestvice, le pri svinjini so naša mesta spet med dražjimi mesti.

Po anketi o življenjskih stroških za leto 1972 predstavl ja jo izdatki za hrano 37,7 odstotka izdatkov delav-ske družine, od tega izdatki za meso 32 odstotkov.

Cene industrijskega blaga v prvem polletju letos so višje za 10 odstot-kov od lanskih v enakem obdobju. V primerjavi z lani so za več kot 10 od-stotkov povečale cene za svoje izdel-ke usnajrska industrija, tekstilna, nekovinska, črna metalurgija, živil-ska, kovinska, tobačna, industri ja nafte, premogovniki in pa električna energija.

Življenjski stroški so se v juniju povečali za 2,3 odstotka, v prvem polletju letos pa so v Sloveniji narasli za 20,4 odstotka, v državi pa so za 20,8 nad lansko višino.

ljubljanska banka PIKAPOLONICA

nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali!

Darila pripra vim, voščim lahko prijateljem svojim za praznik srčno.

NA PRIKUPNI NALEP-KI, ko bo vloga dose-gla 100 din, NA KNJIŽNEM KAZA-LU, če privarčuješ na-daljnjih 100 dinarjev,

KOT ZNAČKO pri pri-varčevanih 300 dinar-jih,

KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno

KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem zne-sku 500 dinarjev.

Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega driigo Tepo darilo. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro P I K A P O L O N I -CA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla.

ljubljanska banka 6. septembra začetek ustavnih razprav v kranjski

občini

Nova ustava rešuje pomembna vprašanja V kranjski občini okrog 150 razprav — Po-vezanost z idejnimi izhodišči ZKJ — Ustavne razprave tudi preverjanje uresničevanja ustavnih dopolnil — Povezanost s pripra-vami na kongresa ZKJ in ZKS in s kadrov-

skimi pripravami na volitve V sredo, 25. julija, je bila v Kranju

skupna seja vodstev občinskih druž-benopolitičnih organizacij, na kate-ri so obravnavali priprave in organi-zacijo javnih razprav o zvezni in re-publiški ustavi ter o osnutku novega s t a tu t a kranjske občine. Uvodne be-sede sta podala predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič in predsednik Temeljne izobraževalne skupnosti Kranj Pepca Jež.

Na sredini seji so poudarili, da je sprejemanje nove republiške in zvez-ne ustave pomembna politična akci-ja, ki jo je treba dobro organizirati. Njen smisel ni le pojasnjevanje po-sameznih določil osnutkov obeh ustav, temveč bo treba med razpra-vo delovne ljudi zainteresirati do ta-ke mere, da bodo sami dajali pred-loge in iskali najboljše rešitve. Usta-vi, o katerih bomo razpravljali, sta pomembno revolucionarno dejanje, so poudarili na sredini seji, sa j od-pravl ja ta številne nejasnosti, pred-vsem s področja lastnine nad proiz-vajalnimi sredstvi. Razprave, ki so pred nami, so nadal jevanje pogovo-rov o ustavnih dopolnilih in doku-mentih, sprejetih na pomembnih za-sedanjih najvišjih zveznih in repub-liških organov ZK, od 21. seje pred-sedstva ZKJ dalje. Zato mora javna razprava o besedilih nove republiške in zvezne ustave temeljiti na idejnih izhodiščih Zveze komunistov, ki so izraz volje delovnih ljudi. Seveda pa ustavnih razprav ne bomo smeli raz-dvajat i in ločevati od pogovorov o aktualnih družbenopolitičnih vpra-šanjih, o vlogi Jugoslavije v svetu in od priprav na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS.

Razprava o osnutkih republiške in zvezne ustave bo enotna. Zaradi tes-ne medsebojne povezanosti ju ne gre razdvajati . Prav tako mora na teh srečanjih steči beseda o občinskem s ta tu tu , s ta tu t ih krajevnih skupno-sti ter samoupravnih aktih TOZD in drugih interesnih in samoupravnih skupnosti. Osnutek kranjskega ob-činskega s t a tu ta je že izdelan in do-življa prve popravke. Seveda pa bo

treba vsako razpravo prilagoditi sre-dini, v kakršni se bo odvijala. Na sredinem srečanju v Kranju so tudi opozorili, da so del ustavnih razprav tudi priprave na volitve, sa j prinaša nova ustava, tako republiška kot zvezna, nova družbena razmerja in uva ja delegatski sistem. Razprave, ki so pred nami, so tudi preverjanje dosedanjega uresničevanja ustavnih dopolnil.

V Kranju so se na ustavne razpra-ve dobro pripravili. Uvodna razpra-va bo 6. septembra, ko se bo sestal občinski politični aktiv, na katerem se bo zbralo okrog 400 ljudi. Sredi oktobra pa na j bi splošni zbor občine ocenil razprave in jih zaključil. Ra-čunajo, da se bo v občini medtem zvrstilo okrog 150 razprav po TOZD, krajevnih skupnostih, družbenopoli-tičnih organizacijah, samoupravnih skupnostih in vseh samoupravno or-ganiziranih združenjih delovnih ljudi. Na razprave bodo vabili letaki in vabila, pomembna pa bo vloga sredstev javnega obveščan ja.

Za organizacijo in spremljanje javnih razprav je imenovan posebni koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL, ki je razen sindi-kata glavni nosilec ustavnih raz-prav. Odbor bo imel operativno telo — sekretariat, ki bo pripravljen v vsakem času svetovati, pomagati in odgovarjati na vprašanja. V Kranju je oblikovan tudi politični aktiv, ki ga sestavljajo l judje, usposobljeni za tolmačenje novih ustav ter proble-matike, ki se bo pojavljala na teh razpravah. Aktiv so na sredini seji še razširili. Občinskemu aktivu bo po-magal še republiški aktiv. Vsem omenjenim organom bodo pomaga-le družbenopolitične organizacije, skupščina občine, samoupravne skupnosti, delovne organizacije, kra-jevne skupnosti itd. J. Košnjek

w m n

Nova cesta

Urejevan je glavne ceste I la po zgornji savski dolini se nadaljuje. V sredo, 25. julija, .so pri naselju Belca spet zagrmeli stroji Cestnega podjetja Kranj. 1170 metrov dolg cestni odsek do mostu preko hudournika Belca bo^dokončno moderniziran in delno razširjen čez dobra dva meseca. Čez dober mesec pa ho cesta že toliko urejena, da bo mogoč normalni promet, ki se sedaj brez zastojev, kljub dvosmernosti, odvija po opuščeni železniški progi. Dela, ki jih opravlja Cestno podjetje Kranj, financira republiška skupnost za ceste, (jk) — Foto: F. Fer dan

Mojster z motorno žago Franc Zadnikar z Jezerskega je v gmajni

»gori zrastel« Nedavno srečanje gozdarjev in

kmetov na Jezerskem je bilo združe-no z manjšim tekmovanjem gozdar-jev, predstavnikov gozdnih obratov Preddvor, Škofja Loka in Tržič. Smreke, ki so jih v rekordnem času posekali in za spravilo pripravili vešči gozdarji, je potem kanadski t raktor t imberjack zvlekel na piano. Okleščena debla so kremplji avto-mobilskega dvigala naložili in delov-ni postopek, ki je včasih t ra ja l dneve in dneve, je bil končan . . .

Opravilo je bilo za nas nadvse zanimivo. Se bolj pri jetno pa so bili presenečeni upokojeni gozdni delav-ci, za katere so bili sekira, cepin, ve-riga, klini in konj za transport edini pomočniki. Kubike lesa so prevalile ali prenosile gozdarske roke. Motor-ne žage so bile pred desetletjem prava redkost. Danes jih imajo že številni kmetje, da o gozdnogospo-darskih organizacijah ne govorimo. Podiranje in kleščenje dreves oprav-l ja jo majhni, a zelo bučni strojčki, ki jih roke gozdarjev obračajo in vrtijo kot igračke. Edino in naj težje opra-vilo, ki še ni mehanizirano, je luplje-nje debel. Za te namene uporabl jajo gozdni delavci drzalnike. Jeseni, pra-vijo pri Gozdnem gospodarstvu

Kranj , bo tudi tega konec. Podjet je bo kupilo lupilec, ki bo tret j i v re-publiki. Pozimi preddvorski, škofje-loški in tržiški gozdni delavci lesa ne bodo več lupili ročno.

Opazovalci prikaza sodobnega gozdnega dela so bili najbol j pozorni na visokoraslega možaka, ki ie sku-paj z Jezerjanom Francem Carma-nom, starim gozdarskim mačkom, zastopal gozdni obrat Preddvor. Po mnenju strokovne komisije sta naj-bolje opravila delo. Možak je z lah-koto, brez tekmovalne nervoze in rutinsko rokoval z motorno žago. »To je eden naš ih najvestnejš ih in najboljš ih delavcev,« so mi de-jali predstavniki GG Kran j . . .

Mislili so na 39-letnega Jezerjana Franca ZADNIKARJA, ki se je po vojaščini pred 18 leti zaposlil pri kranjskem Gozdnem gospodarstvu. Delo pri »gozdni« je bilo takrat za Jezer jane skoraj edini zaslužek. Da-nes jih je le še 25. Ostali so se zapo-slili drugje, največ v kranjski indu-striji, in sekire, cepine ter gozdarske škornje obesili na klin.

»Ko so prišle prve motorne ža-ge, je poslalo podjetje Zdravka in Jožeta Koširja ter mene na tečaj

Družbena pomoč za delno nadomestitev

stanarin Samoupravna s tanovanjska

skupnost — sol idarnostni s tano-vanjski sk lad obč ine Kranj — je pozvala občine, imetnike s tano-vanjske pravice v najemnih sta-novanjih, da uveljavljajo pravico do delne nadomest i tve stanari-ne. S 1. julijem 1973 je bilo nam-reč odpravl jeno l inearno sub-vencioniranje s tanarin . Stano-valci so doslej plačeval i 88 od-s totkov stanarine , os ta lo pa je bilo p lačano iz posebnih sred-stev občine. Stanovalc i sedaj plačujejo polno s tanarino .

Po predpisih je družbena po-moč pri plačevanju s tanarine odvisna od zasedenost i s tano-vanja in družinskega dohodka vseh žlanov gospodinjstev. Sta-novalc i bodo dobili potrebna pojasni la pri Podjetju za s tano-vanjsko in komunalno gospo-darstvo Kranj in pri hišnih sve-tih. Ker pa so se s tanar ine s 1. julijem poveča le v poprečju le za 16,67 din, bo š tevi lo upravičen-cev do delne nadomest i tve stana-rine minimalno.

Z uvajanjem družbene pomoči pri s tanarini je zagotovl jena so-c ia lna varnost občanov z nizki-mi dohodki, tako da bodo lahko tudi ob bis tvenem zvišanju sta-narin zmogli le-to plačati .

Samoupravna s tanovanjska skupnost — inic iat ivni odbor ob-č ine Kranj — je objavil razpis posojila za dograditev idividual-nih s tanovanjsk ih hiš in sred-stev, ki j ih organizaci je združe-nega dela in druge organizacije po samoupravnem sporazumu združujejo pri pos lovni banki. Pravilnik o gospodarjenju in raz-polaganju z združenimi sredstvi , ki ga je po predhodnih razpra-vah v de lovnih in družbenopoli-t ičnih organizac i jah sprejela Sa-moupravna s tanovanjska skup-nost — iniciat ivni odbor — dolo-

ča, da je 80 ods to tkov združenih sredstev namenjenih za blokov-no gradnjo, 20 ods to tkov pa za gradnjo individualnih hiš. Da bi pospeši l i dokončanje nedograje-nih hiš, omogoči l i graditeljem čimprejšnjo nasel i tev , ob tem pa tudi sprost i tev najemnih s tano-vanj, ki jih zasedajo nekateri graditelji , je bil najprej objavljen razpis za posoji la individualnim graditeljem.

V septembru in oktobru pa bo objavljen razpis posojil za blo-k o v n o gradnjo. Gradnja s tano-vanj v blokih uspešno poteka, saj je v gradnji že prek 400 s tano-vanj, prav tol iko pa j ih bodo še v letošnjem letu začeli graditi .

Združena sredstva, kakor tudi sredstva so l idarnostnega sklada, bodo v prek 90 odstotk ih porab-ljena za gradnjo s tanovanj v blokih in še posebno najemnih.

L. M.

za motoriste . Uspešno smo ga opravil i in dobili prve motorne žage znamke Contra. To je bilo za nas nekaj posebnega. V treh fetih sem s svojo prvo contro po-sekal in zrezal najmanj 11.000 kubikov lesa, v deset ih let ih pa prek 30.000 kubikov. Potem sem rokoval še z dvema contrama, se-daj pa imam motorno žago jon-sereds 080. Mislim, da je contra glede moči najboljša, vendar je pretežka. Jonseredsove žage so lažje in blažć tresenje, takšne lastnost i pa imajo zadnje čase tudi nove St ih love motorne žage.«

Svoje znanje posredujete zadnja leta tudi drugim sodelavcem.

»Sem kval i f ic iran motorist in instruktor za delo z motornimi žagami pri Gozdnem gospodar-stvu Kranj. Prejšnja leta, ko mo-toristov še ni bilo vel iko, sem vo-dil v s a k o pomlad tudi tri ali več tečajev. Danes je teh tečajev manj. Vzgojili smo ve l iko dobrih motoristov, tudi iz drugih repub-lik.«

Vse pogostejši so očitki, da delo gozdarjev zaradi težavnosti ni pri-merno plačano.

»Včasih smo bili v gozdu po ves teden. Zadnje čase delam bližje domu in sem zato lahko vsak večer pri družini. (Franc Zadnikar je oče treh otrok) Menim, da je delo gozdnega delavca za-radi težavnost i premalo plačano. Zaradi tega nam s ta lno grozi po-manjkanje delavcev. Naš zaslu-žek je odvisen od norme oziroma od kubika. Će je les debel, je nor-ma višja, če je droban, je norma nižja. Naše sedanje de lovišče je Ravna goša pod,Kočno. Motorist mora v deset ih urah, kol ikor tra-ja junijski in julijski delovni dan, posekat i , oklest i t i , obeliti in raz-rezati 8 kubikov Jesa. Delovni dan gozdarja ni vedno enako dolg. Novembra, decembra, janu-arja in februarja delamo 7 ur dnevno, marca 8 ur, maja, avgu-sta in septembra ter oktobra pa 9 ur. Hoja do de lov i šča v de lovne ure ni všteta in je treba včas ih zelo zgodaj na pot.«

Mojster z motorno žago, kot smo imenovali Franca Zadnikarja, se od gozdarskega dela ne namerava po-sloviti. »Premišljeval sem že,« pravi, »da bi našel kruh drugje. Vendar, bolj menjaš službo, slab-še je. Kamorkoli bi prišel, bi bil novinec . Pri Gozdnem gospodar-stvu pa sem star de lavec in še sredi gmajne ,sem gori zrastel*. Če mi bo zdravje dopuščalo, bom gotovo pri ,gozdni* dočakal po-koj.« J. Košnjek

Izvoz zaostaja Na/slabše gre prodaja na tujem Alplesu, Alpini in Iskri — Kroj izvozil v pol leta za 31 odstotkov več

kot je predvidel za letos Škofjeloški delovni kolektivi so v

prvi polovici leta naredili za 665 mi-lijonov 923.000 dinarjev izdelkov, kar je za 14 odstotkov več kot v ena-kem Času lani, a še vedno za dobre 4 odstotke manj, kot so predvideli v letnih planih.

Najslabše sta se odrezala Kladi-var Ziri in Jelovica Škofja Loka. Prvi je v prvem polletju dosegel ko-maj 33,6 odstotka vrednosti planira-ne proizvodnje, slednja pa 39,5 od-stotka. Sledi Iskra Železniki, ki je iz-polnila 40,5 odstotka plana. Pod predvideno proizvodnjo so še: LTH, ki so realizirale 42,7 odstotka plana, Alples Železniki s 45 odstotki, Go-renjska predilnica s 46 odstotki in Kroj Škofja Loka s 47 odstotki pla-nirane vrednosti proizvodnje. Prav na vrhu lestvice pa je Etiketa Ziri, ki je v prvih šestih mesecih že dosegla skoraj 82 odstotkov vrednosti letne proizvodnje. Za 15 odstotkov nad planom je tudi Šešir Škofja Loka, medtem ko so Iskra Reteče, Marmor Hotavlje, Alpina in Niko naredili približno toliko, kot so predvideli.

V primerjavi z enakim časom lani je največ povečala vrednost proiz-vodnje Iskra Reteče, in sicer kar za 88 odstotkov, sledi Marmor Hotav-lje, ki je letos iztržil za svoje izdelke 52 odstotkov več, Alples 36 odstot-kov več, Kroj Škofja Loka 25 odstot-kov, LTH za 20 odstotkov itd.

Na tu jem trgu n a j bi delovne or-ganizacije v škofjeloški občini letos prodale za 16,755.547 dolarjev blaga od tega 78 odstotkov na konvertibil-nem področju. V prvih šestih mese-cih so izpolnile 39,7 odstotka plana. Vrednost izvoza je za 6,5 odstotka man jša kot v enakem času lani.

Najslabše gre prodaja na tu je Alp-lesu. V prvem polletju je izvozil ko-m a j za 22 odstotkov vrednosti, ki jo je zapisal v letni plan. Alpina Ziri se je ustavila na 34 odstotkih in Iskra Železniki na 36 odstotkih. Manj kot bi po planu v šestih mesecih morali, so izvozili tudi v Jelovici in Loških tovarnah hladilnikov.

V Niku Železniki so prek meje prodali 26 odstotkov več in v Go-renjski predilnici 18 odstotkov več kot so predvideli. Najbol j uspešna pa sta bila Šešir in Kroj. Prvi je že izvozil toliko kot n a j bi v vsem letu, v Kroju pa so celoletni plan presegli za 31 odstotkov.

V primerjavi s prvimi šestimi me-seci lani je največ povečal izvoz Kroj, ki lani še skoraj ni izvažal. Tudi Šešir je lahko ponosen na svoj dosežek: izvoz so letos povečali kar za 136 odstotkov. V Niku pa so letos izvozili za 76 odstotkov več, v Iskri Železniki za 15 itd.

Najbol j je zmanjšala izvoz Go-renjska predilnica, ki je dosegla ko-maj 29 odstotkov vrednosti lanske prodaje na tuje, in Alples s slabo po-lovico lanske vrednosti izvoza. Manj kot lani so izvozile tudi Iskra Rete-če, Jelovica in Alpina L. Bogataj

Na Brniku bo pristal velikan

V ponedeljek, 30. julija, bo leta-lišče Ljubljana—Pula na Brniku doživelo izjemen dogodek. Ob 8. uri zjutraj se bo spustilo na pristajalno stezo orjašktt letalo DC-9 iz kate-gorije jumbo jeetov, v katerega trupu bo kar 360 potnikov iz »ameriške Ljubljane« — Clevelanda. Potniki, ki bodo v ponedeljek zjutraj z orja-škim letalom prispeli na Brnik, bodo gostje naše največje agencije Kom-pas iz Ljubljane. Pri nas bodo ostali tri tedne in se udeležili izletov p° Sloveniji. Kompas jih bo popeljal tudi v Dubrovnik in na Korčulak ra-zen tega v Avstrijo, Nemčijo, Svit'0

in Italijo.

Ponedeljkov pristanek največjega letala v zgodovini brniškega leta-lišča je nedvomno velik dogodek-Brnik se tako uvršča med redka ju-goslovanska letališča, na katerih so že pristala tako velika letala, P° drugi strani pa omogoča pristajanje takšnih letal na Brniku še boljšo povezavo slovenskega gospodarstva s svetom. Brniško letališče želi, da bi svečanemu dogodku prisostvovalo čim več ljudi. Pristanek jumbo jeetc bodo lahko gledali z razgledne te-rase nove pristaniške stavbe. -jk

Odmevi

»GIP« Gradiš, poslovna enota Jesenice, je za svoje delavce zgradilo samski dom v Struževem pri Kranju. Dela na stavbi, ki bo lahko sprejela 96 delavcev, gredo h kraju. V spodnjih prostorih bo tudi kuhinja. Podjetje ima v načrtu, da bodo poleg sedanjega naslednje leto zgradili še en samski dom, stavbi pa bi povezovala kuhinja. Gradiš ima na Jesenicah že tri samske domove za svoje delavce. — L. M. — Foto: Perdan

Nemalo smo bili začudeni, ko smo v Glasu št. 54 z dne 18. julija brali zapis o prireditvi »Praznik koscev« v Novi Oselici. V ses tavku je

več pomanjklj ivost i oz. netočnih navedb. Zanima nas, kje je vaš nov1' nar iskal informacije, da je prišlo do tako neljubih pomot. Predvsem je

»Praznik koscev« organiziralo turist ično društvo Sovodenj in ne Ho-tavlje, kot ste zapisali . Nagrade najboljšim koscem ni podeli la kme-tijska zadruga Šk. Loka, temveč turist ično društvo Sovodenj« Nagrade so znaša le 400 za prvouvrščenega, 250 za drugega in 100 no-v ih din za tretjega kosca. Zmagal je Janez in ne Marko Vidmar.

Janez Treven, tajnik TD Sovodenj

Hvala za opozorilo! Zaradi nastalih' napak, ki jih ni malo, se v l j u d n o opravičujemo. T D Hotavlje je s Sovodnjom v naglici, spričo časovne s t i s k e , res zamenjal naš novinar. Svojega spodrsljaja nikakor ne zanika. Ostale p0' datke (imena nagrajencev, višino posameznih zneskov in to, da so denar p1"1' spevali loški zadružniki) pa je povzel po navedbah uradnega n a p o v e d o v a l c a -ko je slednji prek zvočnikov objavil rezultate tekmovanj.

Uredništvo

Članek v Glasu »Črno udarništvo« na Soriški planini , objavl j e n

dne 23. junija 1973, ni ravno navduši l ljubiteljev smučanja in turisto^« ki zahajamo v te kraje. Že več let namreč čakamo, kdaj bomo pi"eI?e" hali »štamfati« sneg. Podjetje Litostroj se je končno lotilo postavlja' nja smučarske vlečnice , ki bi na Soriško planino go tovo privabila več pristašev bele opojnost i . Ideja brez dvoma ni slaba, s lab je le P?" stopek, ki naj bi zamisel oviral . Po stat ist iki je na v seh slovensk1 ® smučišč ih huda gneča, zato v lečnica, ki jo namerava speljati Ltt0' stroj, ob primerni ureditvi ce lo tnega kompleksa terenov ne bi bila no-bena ovira, marveč bi celo poveča la naše z imsko-športne kapacitet Torej se je le nekaj premaknilo . Vprašanje je, kdo nosi levji dele

krivde, da stvar še ni urejena. Miro Kač ar, os. š. Sorica

Naj kar takoj povem, da pri pisanju članka nisem želel bralcev — p r i s t a ^ smučanja , niti navduševati, niti razočarati. Hotel sem le opozoriti na Pr

blem, nastal spričo nedopustne brezbrižnosti in celo samovoljnosti i zva ja ' c ^ del, ki so se gradnje lotili ne da bi kogarkoli karkoli vprašali, ne da bi Pr.e"stj0. nike občinske skupščine, lastnika zemljišča, oz. pristojne službe prosili za o voljenje ali jim vsaj predložili kolikor toliko sprejemljive načrte. Tudi -sa

rad smučam, vendar postopka odgovornih nikakor ne odobravam. S e v e d a J Soriška planina kot nalašč za ljubitelje bele opojnosti. Meja, da bi J spremenili v zimsko-športno središče, ki bo lahko resno konkuriralo nikakor ni nova. Še man j je zrasla v glavah litostrojcev. Pravilno ugotavlja^, da ob primerni ureditvi celotnega kompleksa njihova vlečnica ne bi PorT?ufe. la nobene ovire. S primerno ureditvijo pa ni občini za zdaj postregel nl, ^u Popolnoma razumljivo je, da so urbanisti ogorčeni, kaj t i že laiku ob Q. na lego bodoče vlečne linije postane jasno, koliko je ura: naprava bo o m ^ 0 . čila izkoristiti samo manjši del pobočij, medtem ko nič man j lepe, a težje , stopne (in za investitorja očitno predrage) smeri pušča vnemar. Resni p°n

0jj nik, ki bi bil pripravljen intenzivno vlagati v soriške strmine in ki bi mu A razgrnitvi široko zasnovanega (in ne zgolj internim željam p r i k r o j e n ^ sistema žičnic, vlečnic, smučišč, hotelov, brunaric in prometnih Poveza^0|(e. SOb Škofja Loka pri priči odstopila ozemlje, bo torej imel delno z v e z a n e J 0

saj bo moral projekte prilagajati »črni« litostrojski vlečnici. Nobena tfo misleča oseba potemtakem ne more zagovarjati t renutnih, polovičarski"1

šitev, ki bi presneto malo ublažile gnečo na slovenskih smučiščih. Sicer pa meravamo~o stvari še pisati. I . G u z e l J

Marija Kogoj Včeraj popoldne so na

kranjskem pokopališču polo-žili k počitku 70-letno borko od leta 1941 in nosilko parti-zanske spomenice Marijo Ko-goj, rojeno v Baški dolini na Primorskem. Rojena je bila v številni družini. Revščina in vihra prve svetovne vojne sta vtisnila Marici, kot so jo ime-novali prijatelji in soborci, pe-čat skromnosti in hkrati odpor do vseh zatiralcev. Leta 1929 je morala Kogojeva družina zbežati z rodne Primorske pred grožnjami fašistov. Na-stanila se je v Ljubljani in tam postala srce boja za osvobo-ditev Primorske. Okupatorske in izdajalske roke so se znesle nad družino Marije Kogoj. Sin Rado je padel že 22. de-cembra leta 1941, maja 1942 pa so okupatorjeve krogle po-kosile tudi Marijinega moža! Mama je skupaj s hčerkama in sinom vztrajala pri borbi, kateri se je predala in doča-kala svobodo, ki je obsijala tudi njeno Primorsko. Draga Marija Kogoj! V imenu vseh kranjskih borcev in spomeni-čarjev, posebno pa borcev z Baškega, iskrena hvala za vse!

Varuške — pomoč pri organi-ziranem varstvu najmlajših

Tudi letos so imele komisije za sprejem predšolskih otrok v vzgoj-no—varstvene ustanove težko in od-govorno delo. Starši so namreč prija-vili kar 684 otrok, od tega 107 dojen-čkov. Prostora pa je bilo komaj za 170 predšolskih in 18 najmlajših. Naj težje je bilo odločati v mestnih vrtcih, kjer so imeli največ prijav in n a j m a n j prostora. V zavodih v bližini Kranja pa so lahko ustregli skoraj vsem prosilcem. Kljub temu pa je brez organiziranega varstva ostalo skoraj 500 otrok.

Vendar ne morejo biti sami, ko so starši na delu. Če je doma ali v bli-žini stara mama je problem hitro re-šen. Za številne mame in očete pa se z rojstvom novega družinskega člana začne obiskovanje tet, znank in upokojenk, ki s tanuje jo V istem koncu — iskanje varuške.

Svet za otroško varstvo v Kranju je že lani predlagal, da bi zbrali ime-na gospodinj, mlajših upokojenk in drugih žensk, ki bi bile pripravljene paziti na otroke. Varuške bi delale ob pomoči sveta za otroško varstvo, ki se je v ta namen že pogovarjal s patronažno službo. V akcijo so sto-pile tudi krajevne skupnosti. Vse ka-že, da odziva ni bilo. Kot je povedala ravnatelj ica kranjskih vrtcev Ančka Gašperšič sta se prijavili le dve, ki bi pazili enega ali več otrok, predvsem dojenčkov. Zanje je varuhinjo na-teže dobiti. Nekaj časa ju je obisko-vala in jima pomagala patronažna sestra. Ker pa za to delo ni bila pla-čana, je še ta skromna pomoč pre-nehala.

Trenutno so v sodelovanju z vrtci ukvar ja z varstvom naimlajših le še Veronika Gazvoda iz Begunjske uli-ce v Kranju . Ko sem jo pred nekaj dnevi obiskala, so se v njenem maj-hnem, a vzorno urejenem stanovan-ju igrali trije mali kuštravčki.

»Želela sem se vpisat i v večer-no šolo. V podjetju se n isem mog-

la sporazumeti za delo v eni iz-meni — le dopoldne, da bi lahko popoldne obiskovala pouk. Zato sem ostala doma. Ko sem izve-dela, da svet za o troško vars tvo išče varuhinje, sem se prijavila. Nekaj dni kasneje sem že pazila na dva dojenčka in kmalu zatem sem dobila še enega. Vsi trije so bili stari komaj nekaj mesecev in vsak je imel ,svoj red'. Prve dni je bilo kar precej joka. Pa smo se hitro privadili drug na drugega. Sedaj že vsi hodijo in čebljajo prve besede.«

»Se vam to delo splača?« »Ker poleg teh treh otrok

varujem še svoje tri in gospodin-jim, je zaslužek kar dober. Starši plačajo mesečno okrog 600 di-narjev. Otroci dobijo pri nas tudi hrano: zjutraj mleko in žemljice, dopoldne sadje za mal ico in opol-dne pojedo skupaj z nami kosi-lo.«

»Se menite z varstvom otrok dalje časa ukvarjati?«

»Vsaj tol iko časa še, da bo naj-mlajši , tri letni s in Damjan šel v šolo. Do takrat kanim tudi sama zaključit i šolanje. Če pa bi imela vsaj trosobno s tanovanje in če bi

se kot varuška lahko pokojnin-sko in zdravstveno zavarovala , bi osta la doma in pazila na otro-ke tol iko časa , da bi bili moji otroci odrasli .«

Ivica in Jur i j Šemrov iz Šorlijeve ulice imata dve hčerki. Starejši Metki je tri leta in pol, mlajša Saška pa ima komaj dva meseca.

»Že v začetku nosečnost i sem vloži la prošnjo za sprejem v jas-li, čeprav na to, da bo otrok spre-jet, niti nisem resno računala. Z možem imava sol idne dohodke, zato pri sprejemu nimava nobe-nih prednosti .«

»Imate varstvo že urejeno?« »Metka je v vrtcu Kekec,

Saško pa bi najraje zaupala ka-teri od upokojenk v našem blo-ku. Sicer pa sem že domenjena s tovariš ico , ki dela v istem pod-jetju kot mož, vendar le popol-dne. Kot pogoj je postavi la , da inštruiram njenega s ina mate-mat iko in s lovenšč ino . Sem nam-reč prosvetna delavka. To bo za-me precejšna obremenitev , ven-dar jo bom najbrž morala prev-zeti.«

»Koliko boste morali odšteti za varstvo?«

Izlet škofjeloških invalidov Paradi pomanjkan ja denar ja je

'Jo letošnje srečanje škofjeloških elesnih invalidov nekoliko bolj

.yomno. Odpeljali so se le na krajši ^let. Vabilu se je odzvalo 40 članov Podružnice.

preteklo soboto so se z ju t r a j od-Pe jali proti Železnikom, kjer so si ^gledali železarski muzej. Nato so se Povzpeli na Sorico. Tam so v pre-. r eJenem župnišču spoznali Grohar-J0ehVo zapuščino. S Soriške planine so

.^čudovali čudovit razgled po dolini okoliških hribih. Dalje jih je pot

°dila čez Jelovico na Vodiško pla-

nino. Tam so ostali nekaj ur in se odpočili. Ob prijetnem kramljanju in sklepanju novih znanstev, se je kazalec na uri hitro pomikal v pozno popoldne.

Vračali so se prek Bleda. Kl jub utrujenost i so se povzpeli na grad in si tudi tam ogledali muzej.

Priprave za izlet sta vodila pred-sednica škofjeloške podružnice teles-nih invalidov Poldka Blažič in član odbora Sandi Bartolj . Slednji je izlet tudi vodil in je udeležence seznanjal s kraji, ki so jih obiskali. P. B.

»Nisva še govori l i o plači, ven-dar računam na 300 do 400 di-narjev mesečno. Punčka bo potrebovala vars tvo le približno štiri ure dnevno.«

Anica Rogina iz ulice Moša Pija-deja v Kranju je mati štirinajstme-sečne Irene.

»Letos sem že v drugo vloži la

f>rošnjo za sprejem hčerke v jas-i. Vendar tudi tokrat zaman.«

»Kdo pazi nanjo?« »Najprej sem jo imela v privat-

nem varstvu. Čeprav je bila v do-brih rokah, je plači lo varuhinje, vožnja na delo — zaposlena sem bila v Škofji Loki — hrana izven doma, zneslo skoraj tol iko kot moja plača. Zato sem bila prisil-jena ostati doma.«

»Se boste ponovno zaposlili, če bo hčerka sprejeta v vrtec?«

»Na zimo bomo spet zibali in bom v službo šla lahko šele ta-krat, ko bosta oba otroka v jas-lih oziroma v vrtcu. Rada pa bi, da bi bilo to č im prej, saj ena plača komaj zadostuje za pre-življanje.«

»Kaj predlagate, da bi se otroško varstvo bolje in čimprej uredilo?«

»Menim, da bi vsak rad še nekaj več prispeval od dohodka za gradnjo vars tven ih ustanov, zlasti za najmlajše, samo da vars tvo otrok ne bi bil več tak problem.« L. Bogataj

Graditelji Kmetijsko živilski kombinat Kranj Obrat Komercialni servis

obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču v Hrastju po nizkih cenah na-slednji gradbeni material:

JE LEP, PRIJETEN, PRAKTIČEN, INTIMEN — ČE GA IMAŠ, SE POČUTIŠ BOLJE, UDOBNEJE . . . SREČNEJŠI SI!

V SLOVENIJI: KRANJ, LJUBLJANA, CELJE, KOPER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA

Ali nekaterih površna dolžnost

ali lenoba? Ponudila se je tokrat redka

priložnost, da naš človek lah-ko prisluhne kvalitetni kon-certni prireditvi v cerkvici na blejskem otoku. Ze lani sta se domenila in pogodbeno skle-nila sporazum Zavod za po-speševanje in razvoj turizma Bled, kot organizator, in naš znani violinist Miha Pogač-nik, kot izvajalec solo koncer-ta Bachovih sonat za koncert 19. in 20. julija 1973.

Da si pravočasno preskrbi m vstopnice, sem jih šel kupit na Bled en dan prej, to je dopol-dan, 18. julija. Kot turistične-ga sodelavca me je tudi zani-malo, kako je z informiranjem turistične javnosti in gostov na Bledu. Ze večkrat je bilo slišati kritične besede, da go-ste in turiste ne znamo ali no-čemo dobro informirati. Skratka, kaj jim lahko ponu-dimo za boljše počutje in zla-sti za porabo časa in denarja. Pa poglejmo, kaj človek spo-zna in doživi. Pri Generalturi-stu na Bledu, kjer so prodajali vstopnice, so dejali, da so vse vstopnice za koncert na otoku samo za stojišča ter da sedišč sploh ni. Pripomnil sem, da je to nemogoče. Sicer pa so se prek telefona prepričali, da bodo za vse obiskovalce kon-certa v cerkvici na otoku sede-ži in ne stojišča, kot so žal na-pak dajali informacije. Glede lepaka in programa (tukaj so imeli eno in drugo v izložbi in na pultu) so dejali, da je to stvar Zavoda za turizem. Če-prav samo še en dan pred kon-certom, lepaka na Bledu ni bilo videti. Obiskal sem znane hotele, kot so Toplice, Golf, Park, Jelovica, Krim itd. Zani mivo, niti v enem samem hote-lu nisem našel iskanega pla-kata, čeprav imajo večinoma vsi hoteli lične panoje za te namene. Le hotel Toplice je bil na tekočem s programom v re-cepciji, toda še vedno brez le-paka. Naredil sem še skok v Zavod za turizem. Zal odgo-vornih nisem našel in tudi za lepake niso vedeli. Le v tajni-štvu sem slišal da rečem »ime-nitno« pripombo, da je ta kon-cert neumnost — pa kar dva dni in da so prisiljeni itd. Končno sem zadoščenje našel v turističnem društvu Bled, kjer so prizadevno telefonsko obveščali številne turistične točke in ustanove za koncert na otoku, prevoz, vstopnice itd. Skratka, tako kot je v tu-rizmu treba in kot gostje žele.

Kljub vsemu je bil koncert v obeh večerih dobro obiskan. Navdušenje domačih ljubite-ljev te vrste umetniške glasbe, kakor tudi tujih gostov je bilo izredno, saj so nekateri obi-skovalci iz Francije, Amerike, Anglije, Nemčije in Avstrije glasno izražali zadovoljstvo z dolgotrajnim aplavzom in dali vse priznanje in spoštovanje izvajalcu Mihi Pogačniku.

A. G.

m m ^gg, c

— cement 0,70 din — betonsko železo 6 mm 4,70 din 8 mm 4,82 din

10 mm 4,74 din 14 mm 4,30 din

Izkoristite ugoden nakup.

lesnina

KLEMEN

1. avgus ta 1943 n a Z i r o v s k e m vrhu

.'30 let je minilo od 1. avgusta 1943, od dne, ko so nemške enote z vseh strani hkrati obkolile Žirovski vrh, da bi uničile Gorenjsko partizansko brigado oziroma 7. SNOB Franceta Prešerna.

Tridnevna žirovska hajka je po-menila najhujši poraz, kar jih je do-živelo gorenjsko partizanstvo ves čas vojne. V teh dneh je na Žirov-skem vrhu padlo 55, ujetih pa je bilo kar 90 partizanov. Občutne so bile tudi izgube orožja in opreme. Poraz na Žirovskem vrhu je napravil na Gorenjskem tudi veliko politično škodo.

Gorenjska brigada, ki so jo pozne-je, konec septembra 1943 preimeno-vali v 7. slovensko narodnoosvobo-dilno udarno brigado »Franceta Pre-šerna« se je v zadnjih dneh meseca julija 1943 na območju Davče pri-pravljala za odhod v Dolomite in naprej na Notranjsko. Pod vod-stvom brigadnega komandanta Silva Klavčiča-Silvana in političnega ko-misarja Ivana Franka-Iztoka je bri-gada dne 30. julija zvečer krenila na pot, in to brez I. bataljona, ki se še ni bil vrnil z Jelovice. To noč se je brigada utaborila pod Malenskim vrhom, naslednjo noč pa je nadalje-vala svoj pohod na Žirovski vrh. Bri-gada je nesmotrno prečkala cesto in in Poljanščico med Gorenjo vasjo in Hotavljami ter nadaljevala pot proti kmetiji Javorč na grebenu Žirovske-ga vrha.

Premik partizanskih bataljonov, to pa še celo podnevi, ni mogel ostati prikrit nemškim zaupnikom in ogledniškim patruljam nemške var-nostne policije in žandarmerije. Dne 1. avgusta je žandarmerijska postaja v Gorenji vasi dobila obvestilo, da je v severnem delu Žirovskega vrha vse polnb »banditov« in da so bili na Hotavljah odkriti sledovi, ki so jih pustile za seboj enote, ki so prišle s severa in odšle na Žirovski vrh. Nemško poveljstvo na Bledu je zelo hitro ukrepalo. Najprej so posadke okoli Žirovskega vrha, t. j. v Polja-nah, Gorenji vasi, Črnem vrhu, Lu-činah, Žireh, na Trebiji in v Sovod-nju dobile ukaz, naj takoj blokirajo območje Žirovskega vrha. Predvide-ni položaji so bili zasedeni do ene ure ponoči 2. avgusta. Iz Kranja se je s kamioni pripeljalo okrog 1000 policistov, deželnih strelcev in ob-mejnih stražarjev. Nemška motori-zirana kolona, okrepljena z oklop-nimi vozili, se je v Gorenji vasi raz-delila na dva dela: prvi je zavil proti Lučinam, drugi pa je nadaljeval pot proti Žirem. Nemške enote so skle-nile obroč z zasedami vzdolž potoka Brebovnišce, Poljanske Sore in po-toka Račeve, t. j. na črti Suhi dol— —Lučine—Gorenja vas—Hotavlje— —Trebija—Fužine—Žiri—Nova vas. Nemško vodstvo je to blokado okre-pilo še z oklopnimi avtomobili, ki so patruljirali po cestah v dolini, upo-rabili pa so številne žaromete, s ka-terimi so ponoči osvetljevali teren. Dva nemška SS policijska polka sta zasedla takratno nemško-italijansko mejo na črti Račeva—Suhi dol in počasi v strelcih prodirala proti se-verozahodu. V treh dneh naj bi na-tančno preiskala kakih 10 kilome-trov globoko območje vse do Poljan-ske Sore na črti Gorenja vas—Ziri. 2. avgusta dopoldne so bile že vse nemške enote na svojih položajih in policijske enote so krenile v napad. V tej hajki je z nemške strani sode-lovalo nekaj več kot 1300 mož.

II. in III. bataljon Gorenjske bri-gade je po prihodu na Žirovski vrh mirno taboril in čakal na prihod I. bataljona, ki je prispel šele 2. avgu-sta zjutraj. Vodstvo ni posvetilo ob-veščevalni službi nobene pozornosti in nihče ni slutil sovražnikovih na-menov. Za ofenzivo so zvedeli šele tedaj, ko je na Žirovski vrh prispel I. bataljon, ki je ob prehodu čez ce-sto med Gorenjo vasjo in Hotavlja-mi opazil nemške zasede. Štab briga-de je sklepal, da bodo Nemci napadli brigado iz Gorenje vasi in še ni ve-del, da od nemško-italijanske meje že pritiskata dva policijska bataljo-na. Zato je sklenil, da brigada takoj krene v Dolomite čez prehode v žič-nih ovirah in minskih poljih. V bli-žini meje je prišlo do ostrega spopa-da, a prvi poizkus preboja ni uspel. Nemci so pričeli položaje brigade ob-streljevati s težkimi minometi, nato pa jih je enota napadla z grebena navzdol. Borci so popustili in se za-čeli umikati v zahodni smeri proti Žirem. Šele tedaj je vodstvo brigade ugotovilo, da je brigada obkoljena in v kleščah sovražnika. Ko se je zno-

6 OLA8

čilo, so se brigadne enote začele z grebena Žirovskega vrha počasi spu-ščati v dolino z namenom, da se pre-bijejo na drugo stran ceste Gorenja vas—Lučine. Preboj se je posrečil le nekaterim enotam iz I. bataljona, ki je bil v predhodnici.

Naslednjega dne, 3. avgusta, so se razmere za obkoljene borce še po-slabšale. Nemški obroč je postajal čedalje ožji, zasede v dolini pa vse gostejše. Borce sta mučili huda la-kota in izčrpanost. Skrivali so se po grmovju, kajti v zraku je krožilo letalo »štorklja« in odmetavalo bombe povsod, kjer je bilo kaj sum-ljivega. Mnogi borci so se tedaj od-daljili od svoje enote in iskali skriva-lišče samoiniciativno. Mnogo je bilo tudi primerov, da so se borci razde-lili na manjše skupine in iskali šib-kejših točk v nemških zapornih po-ložajih, kjer bi se prebili iz sovražni-kovega obroča. Ker štaba brigade in štaba cone ni bilo več pri glavnini, je poveljevanje nad vojsko prevzel ko-mandant drugega bataljona Albin Drolc-Krtina. Ta je vzpostavil stik z žirovskimi aktivisti, da bi zvedel, kje imajo v dolini Nemci svoje položaje in kje bi se bilo najbolje prebiti. Mlada aktivistka Jožica Jurca-Jo-landa iz Kladja je prinesla pismo za žirovske terenske aktiviste, ki so ga poslali obkoljeni borci. Jolanda se je zglasila v Cižmarski zadrugi v Stari vasi. Takoj nato pa so se v nekem čebelnjaku zbrali terenski aktivisti. Po posvetu se je invalid Franc Gro-šelj-Krtar še na lastne oči prepričal o stanju nemških zased na črti Se-lo—Dobračeva. Terenski aktivisti so potem v pismu priporočili, kje bi bil predor najmanj tvegan. Pogumna mladinka Jolanda je pismo vtaknila v čevelj in odhitela nazaj na položaj brigade. Zvečer so se Krtinovi borci zbrali okrog Zabrežnikove domačije. Na čelu kolone, ki se je začela spu-ščati v dolino, je bilo nekaj nad 10 bombašev-prostovoljcev pod vod-stvom Vinka Žontarja, za vodnika pa sta bila izbrana zanesljiva doma-čina Polde Kavčič-Svarun in Lean-der Mlinar. Odločili so se za predor na Selu pod Šurkovo in Martinovo hišo, kakor so jim svetovali žirovski aktivisti. Okrog 3. ure zjutraj so se bombaši priplazili v bližino nemške zasede, na Nemce odvrgli nekaj bomb, nato pa se je udarna skupina v jurišu pognala čez cesto in naprej do Sore in že so bili skoraj vsi borci na varnem onstran reke. Kmalu nato pa sta se onkraj reke Sore iz Groblovca zaslišala vrisk in pesem borcev, ki so se uspešno iztrgali iz nemškega obroča. Pri tem predoru sta izgubila življenje dVa tovariša. Eden je bil doma iz Škofje Loke, drugi pa nekje iz okolice Bohinja. Pretresljiva je bila tudi usoda borca Valentina Šmida-Lenina, ki mu je sovražnikov mitralješki rafal prere-šetal desno nogo in ga njegova dva soborca nista mogla rešiti. Hudo ra-njenega so zjutraj našli Nemci, ga z brega vrgli na cesto, nato pa ustrelili prav tam, kjer je glavnina brigade prebila obroč. V Krtinovi skupini, ki se je uspešno prebila, je bilo 143 bor-cev. Ko so se po tridnevni borbi ne-koliko opomogli, so krenili iz Vrsni-ka dalje proti svojemu cilju.

Nemški obroč okrog Žirovskega vrha se je čedalje bolj stiskal in pra-va tragedija za partizane se je pri-čela šele 4. avgusta zjutraj. Po pre-boju glavnine so na Zirovskem vrhu ostale le manjše skupine in posa-mezniki, ki so se večinoma hote od-dvojili od svojih enot, misleč, da se bodo sami lažje skrili in se vrnili v bližino svojih domov. Med njimi je bilo tudi precej borcev brez orožja. Njihov položaj je bil zelo žalosten in zelo malo upanja na rešitev. Nemške policijske enote tega dne niso nale-tele skoraj na nikakršen odpor. Po-samezni borci so v silnem strahu pred Nemci tavali po Žirovskem vrhu in iskali skrivališča, da bi se re-šili. Za Nemce je pomenil tretji dan hajke le čisto navaden lovski pogon, v katerem so kot divjačino klatili preplašene borce s košatih dreves ali jih pobijali v grmovju.

Najmočnejšo skupino, ki se je sku-šala še organizirano prebiti nazaj proti Blegošu, je vodil brigadni ko-mandant Silvo Klavčič-Silvan. Tik pred zoro je skupina prispela do ce-ste v bližini Hotavelj, tedaj pa je za-ropotala nemška strojnica "iz na-sprotne strani in tudi iz bližnjih boč-nih nemških zased so zaropotali so-vražnikovi mitraljezi. Brigadni ko-mandant Silvan se je takoj zgrudil, drugi borci pa so se razbežali. To je bil tudi zadnji poizkus organizira-nega preboja, ki pa žal ni bil uspe-šen. Posamezni borci in razdrobljene skupinice partizanov so potem do konca hajke na Zirovskem vrhu do-življali najrazličnejše žalostni dogo-

divščine. Med hajko je prišlo v roke Nemcev mnogo borcev, nekateri tudi iz drugih enot in skupin. Ujete partizane so Nemci zbirali v sokol-skem domu v Žireh, nato pa jih ukle-njene s kamioni prepeljali v Škofjo Loko in naprej v Begunje. Z ujetniki so ravnali zelo surovo, jih mučili in pretepali. Med ujetimi partizani sta bila tudi v boju hudo ranjena Anton Fortuna iz Gorenje vasi in Andrej Hodnik iz Srednje vasi pri Bohinju. Srečnemu naključju se imata zahva-liti, da ju Nemci niso takoj ustrelili. Anton Fortuna je bil huje ranjen in so ga Nemci ujeli skupaj z njegovim bratom, katerega pa so ob zajetju takoj ustrelili. Skupno z drugimi ujetniki sta bila odpeljana v Begu-nje. Med ujetimi borci je bilo tudi 5 partizank, med njimi tudi hrabra partizanka Vera Pristov s Pokljuke. Bila je pomočnik mitraljezca, njene-ga moža Pavla, ki je v spopadu z Nemci obležal smrtno zadet na bo-jišču. Zatem se je borila sama, do-kler ji ni pošlo vse strelivo in šele tedaj so jo Nemci ujeli. Dne 2. avgu-sta okrog druge ure popoldne so jo Nemci prignali v Žiri še z nekaterimi drugimi ujetimi partizani. Crnolasa partizanka s titovko na glavi je no-sila preko ramen mitraljez in pono-sno hodila zastražena od nemških policistov. Večino ujetih borcev NOV so Nemci odpeljali v Begunje. Tam so jih zasliševali, pretepali in mučili. Po 14 dneh so skupino 67 uje-tih partizanov odpeljali v kazensko taborišče GW Krems, od tam pa v posebno taborišče za ujete borce NOV v Sudete. Med ujetimi je bilo tudi nekaj prepoznanih gestapov-skih zaupnikov, ki so jih Nemci po-slali na Žirovski vrh z nalogo, da med partizani sejejo zmedo in hro-mijo njihovo odpornost. 'Od borcev, ki jih je hajka dobila na Zirovskem vrhu, se jih je v Dolomite prebilo le kakih 350, približno 150 pa se jih je na razne načine srečno izmotalo; ti so se po končani hajki priključili glavnini Gorenjske brigade. To po-meni, da je bilo v začetku hajke na Zirovskem vrhu okrog 600 partiza-nov in da akcija Nemcev le ni bila tako uspešna, kot so zatrjevali v propagandnih letakih.

Nemške izgube so bile majhne. Po nekaterih trditvah naj bi bilo v ži-rovski hajki padlo 46 Nemcev, ven-dar so te trditve po mnenju zgodovi-narjev pretirane. Natančnega števi-la ni bilo moč ugotoviti, ker so Nem-ci svoje ranjene in mrtve sproti od-važali v zaprtih avtomobilih. Znano pa je, da so se nemške policijske eno-te pomotoma spopadle s svojimi enotami in to z blokadnimi zasedami ob cesti Trebija—Fužine. V tem spo-padu je bilo mrtvih in ranjenih večje število Nemcev.

Partizanske izgube v žirovski haj-ki bi bile še mnogo večje, če ne bi prebivalstvo na Zirovskem vrhu, Kladju in v Žirovski dolini brez po-misleka tvegalo življenja in domači-je, če ne bi skrivalo razkropljenih partizanov pred Nemci in reševalo ranjenih borcev. Tega junaštva tam-kajšnjega prebivalstva mnogi borci, ki bi sicer danes bili že mrtvi, ne bodo nikoli pozabili.

Kmalu po končani hajki so se na Žirovskem vrhu zopet pojavili nem-ški policisti, med njimi pa so bili tudi nekateri gestapovski zaupniki — bivši ujeti partizani. Tedaj so Nemci aretirali družino Oblak-Javorške, Jurkovo družino, družine Kržišnik in Jurca iz Kladja tqr tudi nekatere člane zavednih družin iz Dobračeve in Žirov. Nekaj dni pozneje so Nem-ci odpeljali v internacijo tudi dru-žine Bogataj, Galičič in Mlinar iz Fužine. Domači izdajalci so to pot za Nemce prizadevno opravili svoje izdajalske naloge.

Žalostni dogodki na Žirovskem vrhu so bili v prvi vrsti posledica raznih slabosti takratnega gorenj-skega partizanstva. Krivda je tudi v izraziti defenzivni taktiki in v tem, da niso upoštevali navodil in ukazov CK KPS in glavnega štaba NOV in POS. K tragediji na Zirovskem vrhu je veliko prispeval tudi kasneje raz-krinkani izdajalec Bojan Hojan-Marko, ki je imel zvezo z gestapom in je bil kot sovražnikov agent ope-rativni oficir Prešernove in Vojkove brigade.

Te in še nekatere druge vzroke po-raza je podrobno analiziral v svojih spominih takratni politični brigadni komisar Ivan Franko-Iztok.

V nedeljo, 29. avgusta, bo na Ži-rovskem vrhu spominska svečanost ob spomeniku padlih borcev NOV in srečanje vseh preživelih borcev te hajke in drugih, ki jih vežejo spo-mini na borbe in nemške ofenzive na območju Žirovskega vrha.

F. G.-Taras

Samoupravna stanovanjska skupnost ob-čine Kranj

Solidarnostni stanovanjski sklad

Poziv občanom, imetnikom stanovanjske pravice, da uveljavijo svoj zahtevek do delne nadomestitve stanarine Po 9. členu odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi druž-, beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni vestnik Gorenjske št. 26/72) se uveljavlja pravica do delne nadomestitve stanarine z zahtevo, ki se vloži pri Solidarnostnem stanovanj-skem skladu občine Kranj. To zahtevo mora vložiti imetnik stanovanjske pravice vsako leto od 31. januarja za tekoče leto oz. v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Za obdobje drugega polletja 1973 pa je treba vložiti zahtevek do 31. 8. 1973.

Delna nadomestitev je odvisna od višine družinskega dohodka in zasedenosti stanovanja. Vsa pojasnila v zvezi s tem pozivom daje Podjetje za stanovanj-sko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/5, ki ima na razpolago tudi obrazec za pismeni zahtevek ter navodila.

Pismena navodila pa bodo prejeli tudi vsi hišni sveti.

Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem in komunalo skupščine občine Škofja Loka na 45. seji dne 5/7-1973 sprejel

sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije i. Javno se razgrnejo spremembe in dopolnitve neslednje urbani-stične dokumentacije: — urbanistični program občine Škofja Loka — urbanistični načrt Škofje Loke — urbanistični načrt Železnikov — urbanistični načrt Žirov — urbanistični načrt rekreacijskega področja Stari vrh — urbanistični načrt krajinskega parka Polhograjski Dolomiti — zazidalni načrt rekreacijskega centra Jeperca

2. Predlog urbanistične dokumentacije bo javno razgrnjen v sejni dvorani občinske skupščine od 1. 8. do 31. 8. 1973. V času javne razgrnitve lahko dajejo občani in delovne organiza-cije k predlogom urbanistične dokumentacije svoje predloge in pripombe.

Številka: 350-05/67 Škofja Loka, dne 23. 7. 1973

Predsednik sveta Lado Bernard, 1. r.

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju

potrebuje: 1. gospodinjo oz. vodjo kuhinje

poleg splošnih pogojev je zahtevana višja gospodinjska šola ali hotelirska šola (gostinski tehnik). Prednost imajo kandidatke z nekajletno prakso.

2. dve kvalificirani ali polkvalificirani kuharici 3. eno polkvalificirano kuharico ali nekvalificirano

delavko 4. pet polkvalificiranih ali nekvalificiranih delavk

za delovna mesta bolniških strežnic

Pogoj je poskusna doba tri mesece. Prošnje sprejema uprava Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38 a.

Veletrgovina Živila Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta v Restavraciji Globus v Kranju: 1. vodjo izmene v kuhinji

Pogoj: K V gostinski delavec

2. Delovna organizacija sprejme za delo v gostinstvu tudi delavce, ki so dokončali osnovno šolo in imajo veselje do dela v gostinstvu ter jim bo omogočila pridobitev ustrezne kvalifikacije.

3. Restavracija »Globus« v Kranju sprejme v uk več učencev. Pogoj za sprejem je uspešno končana osnovna šola.

Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov:

Veletrgovina Živila Kranj, kadrovska služba ali pa se osebno zglasijo na upravi podjetja.

ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053

Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci

ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKOj KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB ™ KORUZNI ZTDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure vsako prvo soboto v mesecu.

Miklova Zala na zgodovinskih tleh

V soboto, 4. avgusta, ob 20. uri v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu

Slovenski narod praznuje le tos 500-letnico kmečkih uporov ria S lovenskem ter 400-letnico hrvaško-s lovenskega upora, torej brez dvoma jubilej, ki velja enemu izmed najpomembnejš ih do-godkov v zgodovini s lovenskega naroda. V tem razvoju so pri-speval i svoj delež tudi koroški Slovenci , saj je do prvih kmečkih uporov prišlo prav na Koroškem. Zato se koroški Slovenci za-ves tno vključujejo v praznovanje obletnic kmečkih uporov.

S lovenska prosvetna zveza v Celovcu se je odloči la , da za to priložnost uprizori ljudsko igro Miklova Zala, in to na zgodovin-' skih t leh v Svatnah nad Št. J a k o b o m v Rožu. Do tega sklepa je prišla, ker meni, da je Miklova Zala posebno izrazita manifesta-cija narodne zvestobe, kajti Zala je za s l ehernega koroškega S lovenca in pripadnika s lovenskega naroda sploh simbol, ki ga že stoletja spodbuja v borbi za obstoj. Zato ni čudno, da so prav uprizoritve Miklove Zale, kjerkoli in kdajkoli so se vrsti le, vedno znova privabljale množice občinstva. Brez dvoma pa so pred leti privabile največ ob i skova lcev uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih t leh v Svatnah.

Ce se je S lovenska prosvetna zveza odloči la, da po dolgih let ih spet pripravi Miklovo Zalo na zgodov insk ih t leh v Svat-nah, potem je povod bila obletnica kmečkih uporov. Ob njej se utrinja v spominu tudi tragedija Miklove Zale, ki je dolgih se-dem let prebila v turški sužnosti . Koliko trpljenja je s lovenski narod v svoji zgodovini prestal; kol iko krvi, prelite za njegovo svobodo, je prepojilo s lovensko zemljo. Koliko Miklovih Zal se ni vrni lo iz sužnost i in pregnanstva; kol iko part izanskih gomil in grobov kliče k zvestobi narodu in materinemu jeziku!

To zvestobo bodo koroški S lovenci izpričali, ko se bodo ude-ležili uprizoritve Miklove Zale na zgodov insk ih t leh v soboto, 4. avgusta, (v primeru s labega vremena bo prireditev v soboto, 11. avgusta) s pričetkom ob 20. uri v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu.

Hkrati p a bo to nova pri ložnost , da izpričamo nerazdruž-ljivo povezanost S lovencev iz v s e h predelov s l ovenske zemlje.

Slovenska prosvetna zveza

Za obiskovalce, ki morda še niso bili v Svatnah, navajamo, da vodi pot v Svatne od ceste iz Št. Jakoba v Rožu proti Podroščici pri prvem odcepu na desno za Lešami.

Obiskovalce poleg tega obveščamo, da bodo vstopnice (v obliki po-sebnih značk) lahko dobili že na poti iz Št. Jakoba v Svatne. To velja zlasti za avtobuse, kjer je priporočljivo, da vprašanje vstopnic uredijo že prej, da potem na prireditvenem prostoru ne bo prišlo do nepotrebne gneče in zamude. Vstopnina na osebo znaša 25 šilingov (ali 20 N din).

Končno na j še opozorimo, da so noči v avgustu lahko že hladne. Zato priporočamo obiskovalcefti primerno obleko.

Prireditelj naproša obiskovalce, da se ravnajo po navodilih reditel-jev in tako pomagajo zagotoviti brezhiben potek prireditve. Le tako bo namreč Miklova Zala na zgodovinskih tleh spet velika kulturno-umet-niška manifestacija, ki jo bomo vsi dolgo ohranili v lepem spominu.

Kranjčani v gosteh pri tržaških rojakih s slovensko pesmijo

Na lepakih v vaseh okrog Trsta pa tudi v Primorskem dnevniku smo prebrali, da bodo imeli domačini v Ricmanjih v nedeljo, 22. t. m., svojo vsakoletno »šagro« — to je nekak kulturni festival vasi na pobočjih Brega, ki leži med državno mejo in Trstom.

V programu sem prebral, da bo poleg domačih pevcev, združenih v prosvetnem društvu »Slavec«, na-stopal tudi »Moški pevski zbor iz Kranja«. — In sem radoveden šel t j aka j ; bilo nas je vseh popotnikov za velik avtobus!

Seveda je bil ta »moški pevski zbor« zbor naših kranjskih upoko-jencev, ki je nedavno slavil 10-letni-co obstoja in postaja poslej eden najbol j agilnih pevskih zborov v kranjski občini.

Kot je bilo pričakovati, se je vsa prireditev razvila v prisrčen kulturni praznik. Rojaki z obeh strani meje so si prav za naš dan vstaje prisrčno stisnili roke, v ljubezni in zvestobi.

Videli smo v povorki veliko sku-pino domačih fantov in deklet v zna-čilnih tržaških slovenskih nošah, vi-deli pa smo tudi množico rojakov, ki so prišli na svojo »šagro« iz bližnjih in daljnih vasi. Tako lepo je počutje sredi množice onstran meje, ki govo-ri med seboj le slovensko! Pogledal sem tudi v cerkev — vsi napisi, vsi napotki le v slovenščini, ne dvoje-zični!

Kaj takega je možno le v taki stari uporniški in zavedni vasi, v Ricma-njih! To je bila ona uporna vas, ki je v letih pred prvo svetovno vojno kot en sam mož vstala proti krivičnim ukrepom tržaškega škofa in — kor-porativno prestopila v pravoslavje! Bil je to dogodek, ki je odmeval po vsej Evropi, posebno v Avstro-Ogr-ski, saj je bila navajena le na hlap-čevsko ubogljivost svojih slovanskih podložnikov.

No, naš obisk v tej vasi je bil zato res pravo doživetje. Vrli domačini, funkcionarj i prosvetnega društva pa tudi lokalni predstavniki naprednih političnih skupin so se za pesem, ki so jim jo prinesli Kranjčani, zahva-lili z gostoljubjem, ki nas je vse glo-boko presunilo. — Zato je bila loči-tev tako težka; pozno ponoči smo se vrnili na domove — srečni in u t r jeni v rodoljubju pa še v zaupanju, da Slovenci onstran meja ne bodo klo-n i l C. Z.

RAZPISNA KOMISIJA PRI OSNOVNI ŠOLI PREDOSLJE razpisuje prosto de lovno mesto

učitelja razrednega pouka za nedoločen čas.

Razpis velja do zasedbe de lovnega mesta.

SVET OSNOVNE ŠOLE LUCIJAN SELJAK ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:

snažilke na podružnični šoli Besnica

vzgojiteljice na c e n t r a l n i šol i

N a s t o p s lužbe 1. 9. 1973

Tihomir Pinter v galeriji Mestne hiše . Razmerje med dokumentarno in prazno (ali izpovedno) fotografijo se Je v današnjem času moralo slej ko Prej izenačiti, poistovetiti; zaradi Preprostega razloga, ki se najbolj Jasno očituje v naslednjih dejstvih: , ~~ izpopolnjena, tako rekoč dovr-8ena moderna tehnična aparatura omogoča perfektnost, dokončnost Posnetka brez poznejše laboratorij-ske obdelave; . dokumentarna vernost in do-'očljivost posnetega objekta, motiva Je postala tako conditio sine qua J1 °n sodobne fotografije in njene celotne konstelacije;

— časovna, poimenujmo jo brez zvenečih ideoloških pretenzij, tudi sodobna družbena razsežnost nare-kuje tedaj bolj kot kdajkoli poprej nastavitev objekta brez spreneve-

danja, romantično zanesenega me-dit iranja oziroma iskanja ali celo nastavitve, oblikovanja motiva;

— v taki konstelaciji zagotavlja tudi v sodobni fotografiji le široka senzibiliteta in razgledanost ( nekoč

?oimenovano) us tvar ja lno razse-nost, ali — bolje in konkretneje

— avtorstvo, se pravi avtorjevo be-leženje določenega objekta v dolo-čenem trenutku.

Fotografija Tihomirja Pinter ja je v tem oziru značilna in predstavlja prav gotovo pomemben činitelj v oblikovanju fotografskega izraza v našem kul turnem prostoru. Na vi-dez enostranska orientacija oziroma preokupacija, vezana na svet železa, njegovega rojstva, polizdelkov in končnih proizvodov, hkrat i pa pro-diranje in obdelovanje celotnega okolja, v katerem je možno vedno in

Eovsod zaslutiti prisotnost železa ot pojma, ki se je zaril tudi tako

globoko, kot je človeška podzavest — to vse zajema danes Pinterjeva fotografija. Ob te j na videz grobi ugotovitvi pa je treba poudariti Pin-terjevo občutljivo oko za dojema-nje poetičnosti materiala, za njegov zven kljub težki materialnosti, za njegovo urejenost, za kompozicijo, za katero bi lahko dejali, da zdru-žuje hkrati čisto likovnost z alego-rijo. Dimenzije, ki jih v tem oziru narekujejo Pinterju izbrani in obde-lani detajli, materialna tekstura in delno s t ruktura , ne da bi kdajkoli prešel v igračkasti grafizem, temveč zadržuje obiekt vedno v njegovi pro-storski realnosti, te dimenzije so tako rekoč brezštevilne in zagotav-l ja jo avtorju nada l jn jo rast izrazne moči. Aleksander Bassin

Nejc Slapar v galeriji Prešernove hiše

Velik uspeh kranjske filmske skupine »IME«

. Pred tednom dni so člani Jansko leto us tanovl jene JJlmske skupine »IME« iz branja poželi prvi medna-rodni uspeh. V Trstu je bil

ogranizacij i domačega K | nokluba izveden 5. med-narodni fest ival amater-skega filma. V hudi kon-kurenci 50 filmov iz Av-s*rije, Italije in Jugosla-JJ'Je j e skupina »IME« so-delovala tudi s filmoma

spoznanja in Dolgčas, ^ a t o plaketo je dobil film I ° spoznanja, za katerega

scenarij napisal Nejč °»apar, ostal i sodelavc i pa I? bili Janez Hrovat, Silvo ^'adič, Božo Kunst in La-j!.0 Grobelšek. Drugi film V°Igčas — katerega avtor-ja sta Nejč Slapar in Janez n*TčVat' g lavno v logo pa je " a Učno zaigrala Tatjana nI1" u t a n c — pa je dobil zlato Plaketo av tonomnega turi-st ičnega združenja Trsta.

, b e n e m je za jugos lovan-sko selekcijo filmov dobila

oto-kino zveza Slovenije Pokal guvernerja tržaške Pokrajine.

Skupina »IME« je s tem ^ k a z a l a , da kljub slabi •nančni podpori kulturne tetUEn0sti i n c e n t r a z a es-ni • v z 8 ° j ° ves tno izpol-

JUje program, ki si ga je »stavi la in si prizadeva

š a r f l l m o v š e »zbolj-! — seveda z izdatnejšo

[joaporo kulturno-prosvet-»n organizacij in de lovnih

^gan izac i j , od katerih pa d i

Ž«1 — na prošnje za na . n o Pomoč — d o b i l i ' t » u a t l v n e odgovore . Naj bo več«u a l i t a ^ ° . r š e s t i h n a j " 2ad . m o ž n i h nagrad v gi njem letu ne gre spre-3a U i n 8 0 l e - > a s e n d o k a z » 8r d a tudi s skromnimi

eastvi dosegat i uspehe.

v različnih barvah združujoče se črte niso le rezultat s t roja ali podobnih pomagal, temveč kreativ-ne roke, ki neposredno kontrolira orodje, s katerim upravlja.

Vsebinska komponenta se je v Slaparjevem opusu še bolj okrepila z vrsto novejših del, ki so na ogled v Prešernovi hiši. Abstraktnemu »kompjuterskemu« črtovju se je pridružila fotografsko-grafično ob-

delana figura, ki je postaja nosilec kompozicijske zgradbe in vsebinske teže slike. Črtne, pikčaste, črtkaste in druge strukture, prevzete iz nek-danjega Slaparjevega oblikovnega repertoarja, so se zdaj spremenile le v polnila novega figuralnega skeleta, vendar so ostale toliko pomembne v svoji formalno povezovalni in vse-binsko informacijski vlogi, da jih ni-kakor ne bi mogli pogrešati. -in

Eri zor iz filma »Dolgčas«

Ricmanje, zavedna slovenska vas nad Trstom.

Slikar Nejc Slapar se z razstavo svojih del v galeriji Prešernove hiše to pot že t ret j ič samostojno pred-stavlja kranjskemu občinstvu.

klaparjeve razstave prinašajo v umetnostno življenje Kran ja vedno nekaj novega, sa j je slikarjevo zav-zeto likovno iskanje navadno nagra-jeno s prav zanimivimi rezultati, ^laparjevo delo ni ponavljanje, tem-PJ v tehničnem in vsebinskem po-gledu nenehno zorenje. Tako nas je s svojimi oblikovno izbrušenimi deli Presenetil že na svoji zadnji razstavi. Njegove prepletajoče, črne ali

%JB JHk 7 Sobota — 28. julija 1973

III. Levični otrok Levični otrok pogosto pred-

stavlja poseben vzgojni in šol-ski problem. Med našimi šol-skimi otroki je približno-15 od-stotkov levičarjev. Pravilo je, naj izraziti levičar tudi piše z levo roko. Zanesljivo pa mora-mo vedeti, ali je otrok res po naravi levičen. Od prave levič-nosti moramo ločiti nepravo, ki lahko nastane zaradi okvare otrokovih možgan pred roj-stvom, med njim ali kmalu po njem. Včasih je težko ločiti pravo prirojeno levičnost od neprave.

Prvi zanesljivi znaki levič-nosti se kažejo pri otroku od drugega leta dalje. Otrok pri-čne bolj uporabljati svojo levo roko: prijemlje igrače, zlaga kocke in pozneje drži tudi svinčnik. Pravega levičarja naj starši ne pretismerjajo na des :

no roko, ker bi s tem lahko otroku škodovali, kar se obi-čajno pokaže v šolski dobi. Preusmerjen levičar bo lahko imel večje težave pri branju in ' pisanju, motnje govora, postal bo nemiren in vedenjsko pro-blematičen. Če starši v otroko-vem petem letu starosti še niso zanesljivo ugotovili, ali je otrok pravi levičar ali ne, naj poiščejo pomoč v vzgojni po-svetovalnici ali mentalno hi-gienskem dispanzerju, kjer bo otroka pregledal strokovnjak, ugotovil njegovo prednostno roko in svetoval, kako naj starši ravnajo z otrokom v pri-meru levičnosti. So namreč tu-di otroci, pri katerih se ni izo-blikovala prednost ene roke in so obojeročni. Ti otroci izme-nično uporabljajo obe roki, pri tem pa so največkrat nespret-ni, okorni pri drobnih opravi-lih in imajo lahko tudi druge motnjei Za takega otroka se je po temeljitem strokovnem pregledu treba odločiti, katero roko se bo urilo in bo postala njegova prednostna roka. Za obojeročnega otroka bi se mo-ralo odločiti o prednostni roki najkasneje ob vstopu v šolo, ko se bo otrok učil pisanja.

Marsikateri levičar bo s pri-četkom šolanja potreboval po-sebno pomoč predvsem pri pi-sanju. Levičarju je treba poka-zati pravilno držo telesa, pisa-la in lego zvezka, da pri pisa-nju ne bo imel težav. Včasih je treba preusmerjenega levičar-ja, pri katerem so nastopile različne motnje zaradi pre-usmerjanja, navajati nazaj, to je na pisanje z levico. Ta po-stopek je zelo zahteven in ga lahko izvede samo strokov-njak. Posebno kvarno lahko vpliva na otrokov razvoj na-silno preusmerjanje.

Zavedati se moramo, da le-vičnost ni nikakršen izjemen pojav in ga moramo tako tudi sprejemati in obravnavati.

Vladimir Bitenc, spec. pedagog

Metka J. iz Kranja — V pismu prilagam vzorec blaga, iz katerega bi rada imela kombinirano obleko. Ra-da imam kratko dolžino. Stara sem 22 let, visoka 165 cm, tehtam pa 57 kg-

Marta — Obleka za vas je brez ro-kavov. Zgornji del je iz črtastega blaga, pod prsmi nima všitkov, pač pa je blago nagubano. Zapenja se spredaj na gumbe in ob strani na zadrgo. Ovratnik je iz enobarvnega blaga. Od prereza navzdol se obleka širi. Konča se nad koleni. Ob robu so prišiti volani iz črtastega blaga.

1 d r u ž i n s k i p o m e n k i

Borovnice in marelice Julij je mesec borovnic in marelic.

To sadje je poleg svoje aromatično-sti znano tudi po zdravilnih učinkih na organizem. Ze dolgo slove borov-nice kot odlično sredstvo za odva-janje, če jih uživamo sveže, posušene pa pripravljamo v čaju kot sredstvo proti driskam. Manj pa je znana lastnost borovnic, da uničuje mikro-be. V borovnicah je namreč mirtilin, barvasta sestavina, ki je mikrobi ne prenesejo. Borovnice učinkovito pre-prečujejo tudi ambiazo, obolenje, ki nastane z delovanjem mikrobov in se pogostokrat pojavlja na afriški in azijski celini. Med manj znane last-

Poletne pijače V poletni vročini si skušamo tešiti

žejo na vse mogoče načine. Posega-mo po vodi, čaju, kavi ali celo po alkoholu. Tega se sicer raje ogibajte, posebno še žganih pijač. Če ne gre drugače, naj bo alkohol poleti le kot aromatičen dodatek drugim pijačam na primer sadnim sokovom ali pa pi-jačam kot so coca-cola in podobne.

Poleti nam bo bolj od vroče prija-la hladna kava. Skuhamo nekoliko močnejšo kavo, na skodelico damo po dve žlički prave kave in pustimo, da se ohladi. Nato kavo zlijemo v posodo, kjer smo stepli dva decilitra sladke smetane. Nalijemo v kozarce in okrasimo s tolčeno smetano.

Poleti se bomo zelo odžejali s ča-jem. Skuhamo močan čaj iz lipovega cvetja, iz borovnic, ruski čaj ali kaj drugega. Ohladimo -ga in nato nali-jemo v visoke kozarce. Dodamo koc-ke ledu in rezino limone. Sladkamo po okusu.

Zelo teknejo tudi napitki iz sadja in hladnega mleka. Primerni so za otroke, za tiste pa, ki jih skrbi vit-kost, pa seveda niso. Mleko mešamo z različnimi vrstami sadja, ki je tre-nutno na trgu, .sladimo in morda do-damo še kapljico ruma ali konjaka. Gostota pijače je poljubna. Napitek z breskvami je takle: štiri do pet zre-lih očiščenih breskev drobno nasek-ljamo in denemo v mešalec. Dodamo sladkorno sipo in deciliter mleka. Ko je zmešano, dodamo še sladkorja po okusu in prelijemo v kozarce s koc-kami ledu. Okrasimo s češnjo ali višnjo iz kompota.

Ko pride vročina Če vremenska napoved obeta nad

25 stopinj toplote, potem zjutraj nikar ne oblecite bluze ali obleke iz sintetičnega blaga, pač pa izberite kaj bombažnega. Obleke za vročino naj bodo zračne in ohlapne, s širo-kimi rokavi, brez pasov in tesnih ovratnikov.

Veliko manj je vroče" s kratkimi lasmi, .zato naj bo poletna dolžina las veliko krajša od tiste pozimi.

Tudi za sprehod v mestu si nama-žite obraz s kremo za sončenje, saj vam lahko opoldansko sonce nepri-jetno pordeči nos in lica.

Če je le mogoče, večkrat na dan okopljite noge v mlačni vodi in pri tem uporabite kako sredstvo proti potenju nog. Redno čistite in zračite obutev, da se ne bo navzela nepri-jetnega vonja po potu. Ne stiskajte nog v zaprte čevlje, prsti in peta naj bodo prosti.

V hudi vročini ledeni napitki ne odžejajo, pač pa topel čaj. Otrokom dajmo v vročini dovolj tekočine.

Osvežimo se lahko le z~ mlačno vodo, mrzla bi nam le pospešila obtok krvi in s tem gretje telesa. Hitro se bomo ohladili, če potopimo v mrzlo vodo roke do komolcev.

nos ti borovnic štejemo tudi lastnost, da izboljšujejo vid. To se nanaša zlasti na mrak, pomagajo pa tudi utrujenim očem posebno po nočni vožnji.

Marelice so aromatičen in zelo ka-loričen sadež. Vsebujejo mnogo magnezija in fosforja, zato lahko z njimi preganjamo utrujenost, ki je nastala zaradi živčne napetosti ali intelektualnega dela. Marelice pa so učinkovite tudi pri zmanjševanju slabokrvnosti, saj redno uživanje te-ga sadja dviga število rdečih krvničk in tako prav nič ne zaostajajo za zdravljenjem z govejimi jetri.

Kis Če nas piči komar, pičeno

mesto takoj navlažimo s ki-som, pa bo srbenje kmalu po-nehalo.

Če se črna obleka ob robovih sveti, jo okrtačimo s ščetko, ki smo jo namočili v kis.

Kis je znano sredstvo, ki ga dodamo zadnji vodi za izpira-nje las, da se potem bolj sve-tijo.

Jajce je v vreli vodi počilo in beljak uhaja. Kaj storiti? Ne-kaj kapljic kisa bo zadosto-valo, da se bo beljak zgostil okoli lupine in ne bo več uha-jal.

Madeže od sadja odstrani-mo z rok, če kanemo nanje ne-kaj kapljic kisa.

Ponošena obleka bo videti bolj sveža, če jo operemo v mlačni vodi, ki smo ji dodali kisa. Na liter vode dodamo je-dilno žlico kisa.

Prirediteljem veselic Veselice in druge zabavne prireditve so kaj prijetna zadeva. Zgodi

pa se, da organizatorji takih prireditev v želji, da bi pogostili kar največ ljudi ali kar največ tudi iztržili, pretirano štedijo in kršijo zdravstvene predpise, ki veljajo za zdravo pripravo in promet z živili. Največkrat osebje, ki na taki veselici streže, nima dovolj znanja o tehnologiji in higieni živil, niti ni pred prireditvijo zdravstveno pregledano. Priredi-telji 'bi vsekakor morali poiskati navodila in pa pomoč pri organizaciji prireditve na zavodih za zdravstveno varstvo, pri sanitarni inšpekciji in še kje. Marsikdaj pa je še najbolje, če izvedbo in vso organizacijo zaupajo gostincem, ki so za to najbolj usposobljeni.

Za prireditelje, ki sami organizirajo prireditve ali jo poverijo komu drugemu, smo pripravili nekaj napotil.

Kdor vabi večje število ljudi in jim postreže z jedačo in pijačo, je odgovoren za vse posledice, ki bi nastale na gostih, ki so sicer zdravi, a so zboleli po zmernem uživanju jedi in pijač.

Jedilnik na prireditvi naj bo sestavljen iz jedi, ki jih je mogoče hitro pripraviti in ki so obstojne. Za zahtevnejše jedi pa je treba imeti tudi več primernih aparatur, primerne pogoje ter dovolj časa za pri-pravo takih jedil ter več primernih aparatur kot so hladilniki, hladilne torbe, zmrzovalniki, razne priprave za cvrtje, pečenje na žaru, kuhanje ali filtriranje ipd. Idealno je, če so krožniki, kozarci in pribor le za enkratno uporabo.

Hrano smejo pripravljati in streči gostom le osebe, ki zagotovo niso nosilci raznih črevesnih ali gnojnih obolenj. Vsaj deset dni pred prireditvijo naj bi bili zdravniško pregledani v ambulanti za pregled živilcev.

Prostori, v katerih se hrana pripravlja in deli, morajo biti higien-sko in tehnično pravilno urejeni. Ne sme manjkati tekoče vode, lahko je sicer tudi iz soda, vendar nikakor ne sme biti okužena.

Osebje, ki jedi pripravlja in streže gostom, mora imeti na razpolago umivalnik za umivanje rok na delovnem mestu in pred straniščem. Stranišče za osebje, ki ima stik z živili, naj bo ločeno od stranišč za goste, še posebej, če je število gostov veliko.

Denar in hrana nista dobra družabnika, saj je denar lahko močno kužen. Zelo primerni so boni, s katerimi gosti plačujejo hrano in pijačo. Denar naj sprejema le tisti, ki ni neposredno v stiku s hrano.

Prireditelj mora tudi poskrbeti za zadostno število sanitarij za goste in za umivalnike. Proti koncu zabave so navadno ti objekti zelo obiskani.

Marsikaterega neljubega dogodka ne bi bilo, če bi prireditelji vsaj malo upoštevali napore tistih redkih, ki se borijo proti alkoholizmu. Kjer se brezplačno deli alkoholne pijače, bi veljalo deliti še prav toliko sadnih sokov ali mineralne vode. Na ta način ne bomo jemali alkoholu mesta, ki ga ima pri dvigu svečanosti in razpoloženja. Konec koncev pa morajo tudi obiskovalci veselic in podobnih prireditev vedeti za zmernost pri jedi in pijači, zmožnost okusiti in oduhati zdrava živila. Tisti, ki niso popolnoma zdravi, pa morajo sami vedeti, kaj smejo zaužiti. Le pri upoštevanju vseh takih navodil bodo veselice na prostem v radost mladim in starim. dr. Ana Kraker-Starman

Zdravstveni dom Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta:

1. zdravnika splošne prakse za ZP Žiri, 2. dveh ekonomskih tehnikov za računovodsko službo

(fakturist, knjigovodja), 3. inventarista, 4. arhivarja, 5. električarja, 6. kurjača, 7. dveh snažilk za enoto Tržič. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Še na-slednje: pod toč. 2. in 3. ekonomska srednja šola, pod toč. 4. ekonomska srednja šola ali upravno administrativna šola,. pod toč. 5. kvalificirani elektrikar, pod toč. 6. KV delavec elektro ali kovinske stroke in izpit za upravljavca parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem.

Prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10.

Pod točko 1. je zagotovljeno stanovanje v Žireh.

Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor — sekcija Kranj

obvešča, da vpisuje izredne slušatelje VEKŠ za šolsko leto 1973/74.

Za vpis je potrebna popolna srednja šola. Dokumenti, ki jih predložite za vpis, so: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz matične knjige, potrdilo delodajalca o zaposlitvi in kratek življenjepis.

Vse nadaljnje informacije dobite v pisarni Kluba gospodarstve-nikov Kranj, Prešernova 11/I vsak dan od 10. do 15. ure. \

IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAS*IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SIVI*?

Znana angleška firma PYREX je dala na trg komplet posod iz poseb-nega stekla, v katerih lahko zaradi pripravne oblike miksate, pečete ali kuhate, mehak plastičen pokrov pa posodo neprodušno zapre, tako da v njih lahko shranjujemo hrano v hladilniku. Izredno lepih barv jih imajo v škofjeloški NAMI.

Cena: od 123,75 do 139,25 din

Pa smo spet pri pikah. Prijeten plat-nen hlačni komplet, bel s črnimi pikami in črnim pasom dobite na Kokrinem oddelku ženske konfek-cije v GLOBUSU.

Cena:722 din

Tako moderne in počitniško vab-ljive so cokle, da to poletje gotovo ne bomo mogle mimo njih. Model SABINA v beli ali drap barvi, z luk-njicami ali brez njih, dobite.v vseh prodajalnah PEKA.

Cena: 199 din

Kava iz takole prijetno poslikanih keramičnih skodelic v oranžni. zC

leni in vijolični barvi bo še * Dobite jih v Murkinem ELGU Lescah. Cena: 174,50 din

8€Tfc 1 1% CSi

Sobota — 28. julija 1973

m a r t a I

I o d g o v a r j a I

SEM U R TJA PO CERKLJANSKEM Ugrabitve se nadaljujejo

Ta teden se je žalostno končala še ^ f 1 ugrabitev, in sicer japonskega uP k' s o dneh japonski grabitelji razstrelili, prej pa so spu-

' f j l 145 potnikov in članov posadke. Ugrabitve letal so v današnjem času p?.stale že kar običajna oblika iz-umanja včasi), za materialne ko-

til največkrat pa so oblika poli-n,?ga pritiska. Nasilna dejanja v

narodnem zračnem prometu so ya najpogostejša leta 1969 in 1970. . /em obdobju je bilo ugrabljenih Zlkot 120 letal z več kot 7000 pot-^ iz 80 dežel. V teh ugrabitvah je *gubdo življenje 90potnikov.

Rop sredi Beograda

J M noči so drzni vlomilci raz-ft vrata prodajalne Fontana v

nez Mihajlovi ulici v Beogradu ter JJdU 70 zlatih ur in za 300.000 din litega nakita. Mimoidoči redki °eograjčani so kasneje povedali, da j /e Vse odigralo v trenutku. Proda-Jrlr}a, ki je v strogem centru mesta, pr

Zavarovana z alarmnimi na-a[>anii, ki pa so bile med ropom

ljetno izključene.

Posnetki dogajanj na soncu

o 0vJetski znanstveniki so podrob-

HnnPreučili posnetke izbruhov na han?*"1, P°uršJu> kl Jih 20. junija o f / a v i l e kamere stratosferskega p0

ervatorija v višini 20 kilometrov, hi f

mnenJu znanstvenikov je znaša-4 JmPeratura v središču eksplozij $tr° 5 niilijonov stopinj Celzija. balo°irskl laboratorij je dvignil na

n' y se je kasneje spet spustil je b Sestavni del laboratorija

teleskop s premerom ene-

Evropski rekord it ^evilu zapornikov na celotno p* 0 Prebivalstva je Avstrija na InnU1 mestu v Evropi. Na vsakih w.000 Avstrijcev jih 117 sedi v za-

™ru- V Zah. Nemčiji je to število 83, 70 Britaniji 72, na Danskem ,37 v Franciji 60 in na Norveškem ce

azn}vih dejanj v Avstriji je si-/Kanj kot v deželah, s katerimi se Hi£trVa Primerja po številu zapor-

Znova Atlantida V zalivu Cadiz ob južni obali Špa-

nije je neka ameriška znanstvena ekspedicija globoko pod morjem na-šla ostanke davne civilizacije. Pred-stavnik ekspedicije je izjavil, da gre verjetno za Atlantido, o kateri pravi legenda, da je izginila pod morjem pred več tisoč leti. Fotografije pri-kazujejo široke ceste, stebre in zido-ve porušenih stavb. Menijo, da je mesto izginilo pod morjem pred več kot 6000 leti.

Težavno delo v ledu

Skupina sovjetskih znanstveni-kov na sovjetski ladji Ob opravlja delo v zelo težavnih pogojih. Pre-tekli teden so cikloni nad Južnim oceanom povzročili snežne viharje, nagle padce temperature in premi-kanje ledenih gora. Ladja Ob se je znašla sredi velikanskih plavajočih ledenih gora. Doslej so člani posad-ke uspešno preprečili okvare meha-nizmov na ladji, ki bi sicer lahko odpovedali zaradi nizkih tempera-tur.

Proti morskim psom V ZDA se ukvarjajo s poskusi, ka-

ko bi delfine uporabili kot biološko orožje proti morskim psom. Opazili so namreč, da so delfini zelo pri-pravni za lov in celo ubijanje mor-skih psov, zlasti kadar samica pri-čakuje mladiče. Delfine bi zdresi-rali, da bi nadzorovali določene predele v morju. Ce bi se pojavil morski pes, bi delfin sprožil alarm-no napravo, sami pa bi zaplavali proti morski pošasti in jo pregnali ali ubili.

Eksplozija atomske bombe

Nad atolom Mururoa v južnem Pacifiku je prejšnjo soboto eksplo-dirala francoska atomska bomba. Kljub protestom vse svetovne javno-sti je Francija s tem poskusom za-čela program jedrskih eksperimen-tov. Med najbolj izrazitimi protesti je bil tudi prihod novozelandske ladje Otago v tako imenovano ob-močje nevarnosti. Med eksplozijo je bila ladja oddaljena od atola le 12 milj.

Letalska nesreča Pa^alu po Poletu z letališča Pa-* * na Tahitiju je strmoglavilo v h0/

JeL ameriško potniško letalo z 59

[nikt in člani posa(ike. Našli so le ega preživelega in 12 trupel.

Tribuna se je podrla

cev re^ordnega števila gledal-

je pQa. nogometni tekmi v Doboju se

na fS njihovo težo podrla tribuna bi[0 tnem stadionu. Ranjenih je huJe ' gledalcev, med njimi deset

otrok pa je med prevozom inisnico umrl.

• ^ • P ^ r i B B

A L I P , l e s n a i n d u s t r i j a B L E D - J ^ l L j u b l j a n s k a c e s t a 3 2 K ^ J Š B f l V T e l e f o n 7 7 - 3 8 4 ^ ^ T e l e x 3 4 525 Y U U P E X 8 , v y

(7. zapis) BRIDKA ZGODBA

Ker smo se pa že dotaknili be-sede »Vojvodin boršt« — si-cer le v zvezi s pravicami seč-

nje, ki so jo imeli poleg velesovskega samostana tudi kranjski grad Khisl-stein, kranjski vikarji in sodniki. Pravico pašnje, grabljenja listja za nastil, žetve praproti, nabiranja gozdnih sadežev pa so imeli tudi okoliški kmetje.

Da pa je večkrat hlapec trši od gospoda, če dobi moč v roke, vemo že iz svetopisemskih zgodb pa tudi iz ne preveč davne preteklosti, ko so bili razni »kapoji« v koncentracijskih taboriščih hujši krvniki kot njihovi gestapovski gospodarji. In tudi v tej zgodbi o napadu kmetov — podlož-nikov na še večje reveže, na kajžarje, se je pokazala odurna-pla t kmečke lakomnosti. Kar berimo, kaj piše dr. Josip Zontar v svoji »Zgodovini Kranja«.

»Kmetom, ki so bili prepričani, da jim gre užitek boršta, ni bilo všeč, ker je proti koncu 16. s tolet ja na-rastlo kajžarstvo ob robu velikega gozda. Z dovoljenjem urbarskega urada v Kranju so izsekavali ti rov-tar j i dele gozda in jih obdelali. Na-stale so njive, vrtovi in travniki, ki so jih vpisali v urbar in obremenili z dajatvami. Zaskrbljeni so spraše-vali kmetje — podložniki, kaj jim je storiti v obrambo svojih pašnih pra-vic. Nekam čudno so odgovarjali njihovi zemljiški gospodje. Eni so jim svetovali, na j si pomagajo sami. Kranjski meščani, ki jim je tudi bilo veliko na ohranitvi Vojvodinega boršta, ker so dobivali iz njega les zlasti za mostove, so govorili svojim podložnikom, kar bodo ukrenili dru-gi, na j še oni store. — V prvi polovici 17. s tolet ja pa je izbruhnila kmečka jeza na kajžar je z elementarno silo. Več sto oboroženih kmetov iz oko-liških sosesk je vdrlo v gozd. Podrli so plotove ograjnic, poteptali njive in zažgali nekaj koč. Po izvršenem dejanju pa nobena prizadeta zemlji-ška gosposka ni hotela pomagati pri zasledovanju storilcev.«

Tako nečastno je ravnal revež-kmet s še večjim revežem-kajžar-jem; gosposka pa si je mela r o k e . . .

Ko končam z opisom velesovskih umetnostnih zakladov — malo zna-nih, a tako dragocenih — bom moral vsaj na hitrico zapisati še nekaj po-datkov o preteklosti samostana. Sa j je bilo Velesovo poleg Stične gotovo največje gospodarstvo v deželi Kranjski.

ROMANSKI KIPEC

Za začetek pripovedi o velesov-skih likovnih umetninah mo-ram le povedati pobožno le-

gendo. Ker pa legende niso vedno oprte na zgodovinsko resnico, je pač slehernemu prepuščeno, da jim ver-jame ali ne.

Torej legenda pravi, da je biL tod na lovu neki duhovnik iz bližnje fare. Pa zasliši iz mogočnega hrasta neke tihe, a lepe zvoke. Brž pokliče drvarje, ki so drevo podrli. In glej v votli notranjost i so našli lesen kipec Marije z detetom v naročju! Potem so l judje zgradili na tem mestu

skromno svetišče in vanj na oltar postavili Marijin kipec, dolinici pod Oblo gorico pa so dali ime »Marijina dolina«.

Kipec, ki predstavlja najs tarejšo podobo Marije na Slovenskem, je zdaj postavljen nad tabernakelj v glavnem oltarju. Zal pa njegove skladne lepote ne vidimo, ker so kip po šegi prejšnjih stoleti j oblekli v brokat in tenčice ter ovesili z obeski in ogrlicami, le obraza matere in otroka sta še vidna. Vsa umetelno izrezana draperija, poduhovljena drža Marije in njena ljubeče obliko-vana desnica, s katero pestuje svoje dete — pa je vse prekrito z blagom. Tudi lasje Marije in otroka so skriti pod zlatimi kronami.

Drug vir legendo nekoliko drugače zasuče in govori o kipcu, ki so ga našli med vejami starega hrasta, ki je rastel menda prav tam, kjer stoji dandanes velesovska cćrkev. In še to pove ta vir (Franc Pfajfar) , da je bil kipec najden okrog 1. 1220, dolino pa so v listinah imenovali po latinsko »Vallis sanctae Mariae«.

SLIKAR KREMSER-SCHMIDT

Prvotno so velesovsko cerkev krasile oltarne podobe Valen-tina Metzingerja. V drugi po-

lovici 18. s tolet ja pa so bile nadome-ščene z deli drugega umetnika Jane-za Martina Schmidta iz Kremsa na Nižjeavstrijskem; zato navadno ime-novanega kar »Kremser-Schmidt«. Slikar je živel v letih 1718—1801, bil pa je eden najboljših slikarjev onega časa. Slike za Velesovo — vseh je sedem — so bile delane okrog leta 1770.

Podobe izpod Kremser-Schmidto-vega čopiča so res nekaj posebnega. Prevzamejo gledalca tako po razgi-bani kompoziciji kot po nenavadni igri svetlobe in teme. Iz skritih virov lije svetloba na obličje svetnikov, vse ostalo tone v temnih barvnih odtenkih . . .

Vsem sedem Kremser-Schmidto-vih podob je nameščenih nad oltarji . So pa to izjemno velike slike in še v današnji čas dobro ohranjene ( v le-tih 1909—1914 so jih na Dunaju re-stavrirali). Gornji deli podob so pol-krožno zaključeni. Vse slike so v dragocenih rezljanih okvirjih.

Mimogrede na j še omenim, da se je na Kremser-Schmidtovih umetni-nah zgledoval naš kranjski slikar Leopold Layer. Menda je nešteto-krat pohitel v velesovsko cerkev in tam ure in ure zrl v podobe. Potem je v svoji delavnici skušal dati tudi svojim podobam nekaj takih svet-lobnih učinkov, kot jih je videl na velesovskih slikah. Učil se je, seveda pa mojstra ni mogel doseči.

SEDEM UMETNIN

Zareklo se mi je, da bodi ves današnj i zapis posvečen vele-sovskim umetnostnim zakla-

dom. Zato na j sledi še opis Kremser-Schmidtovih podob v velesovski cer-kvi. Ta ima poleg glavnega še šest stranskih oltarjev. Na desni (moški) s trani časte sv. Jožefa, sv. Vincenca in sv. Štefana. Na levi (ženski) stra-ni imajo ol tarje sv. Janez Krstnik, sv. Dominik in sv. Katarina. V glav-nem oltarju je Oznanenje Marijino.

C. Z.

» N Z O R M A N ^ 3 0

Draga moja Iza ^ania pa je sklenila roke in nemočno vzdihnila:

Gott!« Sob0 M • j e s t a r i g° sP°d umrl, je tudi mama stopila v zadnjo Poster n ' s e j e zdel prav tak kakor druge krati. Ležal je na isti VezanJ1' e n a k ° negiben in bel, le roke je imel sklenjene in pre-vsem e z belim trakom. Mama pa se je ob dedovi postelji po-vefj a

sP r emenila. Ko sem se ozrl k njej , se mi je zdelo, da je ^°8led kor sem jo bil vajen doma, bolj zravnana, bolj toga, v Pok0: S e j ' je prikradlo nekaj, kar sem videl dotlej samo pri V a r . d e d u - K o

so se dedove oči zaprle, je ugasnilo . . . jv a se je prav zato prižgalo v maminih.

cve^jee stvari me vselej spomnita na mamo: stare svetilke in

°tr0cj' e je bilo še kaj, čemur je posvečala več skrbi, smo bili to 8Vetilk ^° sebno Anton. Vendar je bila skrb, ki jo je posvečala

cvetju, nekaj prazničnega. Niso je težile vsako-dolžnosti, zato je bila sproščena, lahkotna, svetla, nekaj

?ajeilj jKakor pesem, nekaj, česar pri mami sicer nismo bili jetn s P°minjam se, da bi se naša mama kdaj zasmejala. je o se je, a mi njen smeh ni ostal v spominu. Prav gotovo

m • n i s e m slišal peti. Smeh moje mame je bilo cvetje in I CvJ? 0 j e m a m e so bile stare svetilke. t 6 snr ^ V J e s s v ° j ° kmečko pamet jo nemara še naj-lUje Najbrž tudi Novakovim ženskam že nekdaj ni bilo

da bi ga bilo kdaj v hiši toliko. Sililo je iz ^P i r i lo po kotih in se vzpenjalo, da so moji spomini

eHah danes prepleteni z ovinjalkami, ki so se plazile po iNčtiat S ^ e n i n o zelenimi pahljačastimi listi, ki so bili spodaj

lsto n r d e č i

in ki so me kdove zakaj vznemirjali, ker niso bili A ki s

a v " n i h oblik, pa z razkošnimi cvetovi božičnega kaktu-s i , j 0 L® °dprli nenadoma, kar čez noč, in ki so bili videti Bre?

a3?i s e bržkone sesuli, če bi se jih dotaknil z roko. f so x • d e s e ' e i m e la dotikati cvetja samo mama. Njeni

? rastlinami. Segali so med liste in včasih so kate-r o ^ a v f | a l i in včasih katerega odščipnili, in nagibali so ru-

* c o ' k ' J e kil a videti spričo vrtnega in poljskega orod-ij Cvet

n e P a smo bili vajeni, prava igrača. £ e Je zalivala mama zmeraj ob nedeljah, zmeraj popol-

0 Je kazalo, da zalivanje cvetja ni delo, da je nekaj več.

Tudi svetilke je mama čistila ob nedeljah, samo da ne tako pogosto, le dvakrat ali morebiti tr ikrat v letu.

Ce je ljubezen do cvetja oče še nekako razumel, pa ljubezni do svetilk nikoli ni mogel doumeti. Otroci o smiselnosti ali ne-smiselnosti maminega početja nismo razmišljali. Kar je počela mama, je moralo imeti kak pomen, tudi če je bil našemu razu-mevanju še skrit. Povrh so nam bile svetilke tudi všeč. Po vsej hiši jih je bilo dosti, na omarah, po okenskih policah, pod stro-pom . . . Bile so svetle in počrnele, trebušaste in vitke, stale so na širokih podstavkih, visele so na tankih verižicah, držala pa so jim prepletali izrezljani listi, levje glave, ženska telesa . . . Ma-mine svetilke si res lahko občudoval, nisi se jih naveličal ogle-dovati, in večkrat se je primerilo, da si nenadoma odkril na kateri kako malenkost, ki ti je prej ušla.

»Ne vem, kaj ti bo spet to, Marija,« je govoril oče, kadar je prinesla mama kako svetilko domov.

Govoril pa je oklevaje, kakor bi sam ne bil t rdno prepričan o upravičenosti svojega dvoma. Morebiti je bil spričo maminih svetilk preveč zbegan, da bi jih bil zares mogel obsoditi, in mo-rebiti je čutil rahlo zadoščenje, ker je bila med njimi tudi petro-lejka s širokim senčnikom, skledasta oljenka in okorna kockasta luč s kočije. Vse tri je izbrskala mama z Novakovega podstrešja, in kdove če ni bilo to edino, česar se je v novem domu zares raz-veselila, kar je resnično cenila.

Nič čudnega, če oče maminega nagnjenja ni mogel spraviti v sklad s svojim pojmovanjem sveta, ko pa pravega vzroka mama še sama najbrž ni poznala. Večkrat sem jo slišal reči:

»Le poglej, kako so si l judje včasih svetili!« Potem pa nam je, malo pred svojim koncem, razkrila svoj

strah pred temo in stari, večni prepiri z očetom zaradi luči so dobili drugačen pomen.

Oče je bil varčen, kakor so bili varčni nemara vsi v Novako-vem rodu, zato je bil nesrečen, če so luči gorele po nepotrebnem. Mama jih je prižigala, vse od kraja, oče pa je hodil za n jo in jih ugašal in tiho godel v brado:

»Sama potrata jo je.« Kdo bi bil takrat mislil, da se mama boji teme? Saj še sama

najbrž ni vedela. Neugodno se je počutila v mraku, pa je imela rada prostore razsvetljene.

Zato tudi je zbirala svetilke, da je le k je našla katero, pa jo je prinesla domov. Spominjam se, kako je stala sredi izbe in se ozirala, kam naj bi jo postavila. Večkrat je katero premaknila, da je našla ugodnejše mesto za novo. Kadar jih je čistila, jih je jemala z omar in s polic. Takra t smo si jih lahko ogledali z vseh

strani. Ni pa pustila, da bi se jih dotikali, da bi jih obračali. Saj se jih tudi sami nismo upali dotakniti , že iz strahu, da bi katere ne razbili.

Kdo bi si upal razbiti katero izmed maminih svetilk? Še se spominjam strahu, ki smo ga imeli pred njimi. Lahko

bi zavrgel kos kruha in bi ga ne pobral in ne poljubil, kakor je bilo v navadi, lahko bi zažgal skedenj, pa bi si nazadnje izprosil odpuščanje. Nismo pa verjeli, da bi ga dobil za razbito svetilko.

Zato smo kar onemeli, ko je Anton vrgel eno s police, tisto z vrtnico v mlečnem steklu.

Spomin na dogodek je oster kakor črepinje, ki so ležale na tleh. Iskreče mlečno bele črepinje, razpolovljena vrtnica in žičnato ogrodje, ki je bilo videti brez senčnika kakor izropano.

Bila je nesreča, žvenketajoč konec prerivanja med Antonom in Stanetom, ki ga je Anton zaman poskušal spraviti iz nje-govega kota.

»Sedaj pa imaš,« je privoščljivo rekel Stane. Že takrat sem veljal za Antonovo senco, čeprav še v šolo

nisem hodil, že takra t mi je zaupal marsikateri opravek, že takra t me je učil molčati, zato je bil molk prvo, na kar sem pomislil.

»Pospravimo črepinje . . . za hišo jih ne bodo našli,« sem dejal.

»Misliš, da nima preštetih, da ne ve za vsako posebej?« Ana, ki je bila šele v tret jem, morebiti v četr tem letu, je

vedela samo za s trah in je jokala. Da se tudi Anton boji, je izda-jala bledica na njegovem obrazu, čeprav s t rahu ni maral pri-znati in se je delal brezbrižnega.

»Saj nima samo te,« je rekel. Stane je, brž ko je zaslišal mamine korake, zapel v vežo:

Ne samo odlomek Roman pisatelja Iva Zormana Draga moja Iza smo nameraval i objavit i le kot odlomek. Glede na to, da so naši bralci ugodno ocenil i roman, smo se odloči l i delo objaviti v celoti . Pisatelj Ivo Zorman je razen Kajuhove nagrade prejel za roman Draga moja Iza tudi letošnjo nagrado vstaje s l ovenskega naroda.

I toman je izdal Zavod Boroc. l)elo je bilo letos nagrajeno H Ka-juhovo nag rado in z nagrado vs ta je s lovenskega naroda .

l L * urak 1131 " Sobota — 28. julija 1973

SMLULES

V petek, 20. julija, so v spodnjih prostorih bivšega uršulinskega samostana v Skofji Loki pod gradom odprli stalno razstavno zbirko Slovenskega etno-grafskega muzeja, lapidarij kamnite plastike in prikaz petdesetletnih priza-devanj SEM. V povsem prenovljenih hodnikih, avlah in sobanah, ki ustrezajo svoji prvotni notranji podobi iz 17. stoletja, je razporejeno gradivo o življenju in kulturi Slovencev skozi več preteklih razdobij. Strokovnjaki so tako končno omogočili javnosti dostop do cfela dragocenih predmetov, lesenih in kamnitih skulptur, ki jih je muzej doklej hranil po zaprtih skladiščih in ki predstavljajo plod 150-letnega sistematičnega zbiranja ter raziskovanja dediščine našega naroda. Sčasoma bodo paviljon razširili tudi na zgornje nadstropje (-ig) — Foto: F. Perdan

Matijevci iz Naklega že 70 let zadružniki

Kakšen dan se pa res vse spravi nad hišo. Pri Matijevcu so ta dan pričakovali živinozdravnika, da bi pregledal kravo, ki je pred dvema dnevoma teletila, žito je polegel dež in ga je treba kar dober del na roke požeti, pa sonce dopoldne tako ne-varno močno sije, da se kar čuti, da bo popoldne spet dež. No, pa še od časopisa sitnarijo . . .

»Joj, tako malo Časa ima«, se na hišnem pragu za gospodarja boji ma-ma, ko poprosim, če ga pokličejo. »Raje kar na njivo pojdite, saj se da z avtom priti tja.«

Gospodar pri Matijevcu v Malem Naklu Anton Pavlin je eden od 170 rednih ' članov nakelske kmetijske zadruge. Ze leta 1903, ko je bila usta-novljena prva mlekarska zacfruga v Naklem, je ta hiša pristopila in bila potem vsa leta včlanjena, torej beleži zdaj že 70 let sodelovanja. Z delom kmetijske zadruge je sedanji gospodar zelo zadovoljen. Ne more prehvaliti sušilne naprave, ki so mu jo po nasvetih strokovnjaka iz za-

druge mohtirali na skednju. »Kar dve muhi ubiješ na mah: pol manj dela je treba, pa še krma je boljša in brez skrbi si, da ti ga bo namočil dež,« pravi gospodar.

Zadruga skrbi za redno dobavo škropiv in gnojil in ni mu treba skr-beti za odkup mleka in krompirja. Pred dvema letoma je dobil kredit za traktor. »Tako je, kakšno leto se pri-delki dobro prodajo, drugo je pa spet slabše. Ne boš tisto leto, ko ti gre dobro, izstopil iz zadruge. Veliko nam pomeni to, da imamo zagotov-ljen odkup. Kje bi pa imel človek čas si beliti glavo še s tem, kam boš pro-dajal. Res sem zadovoljen, da je tako«.

Ze sama hiša in gospodarska po-slopja okrog nje pričajo, da je pri Matijevcu trdna domačija. 24 glav živine je v hlevu, deset hektarov ze-mlje je domače, nekaj so je vzeli pa še v najem: na, enem so posejali pše-nico, na enem in pol krompir, vse ostalo je pa krma. Kot preudaren gospodar seje travne mešanice tudi na njive, da je več krme.

Matijevec je ,čisti' kmet. Pri delu mu pomaga žena, pa ,naša' Angela, ki je pri hiši že 45 let. Starejši sin je sedaj prišel iz kmetijske šole in bo ostal doma, hči še študira, najmlajši pa je končal 6. razred. »Drugače kar gre, ko pa pride^ takle dan, kot je danes, moramo pa vsi pošteno za-grabiti.«

V veliki žitni njivi, ki se dviguje tam za sadovnjakom pred hišo, se je v soncu zlatilo snopje. Močan naliv je žito polegel in tisto, kar leži, mo-rajo požeti na roke, da potem kom-bajn ne bo delal škode. Žena in Ana hitita in Matijevec se ves nestrpen ozira po nebu: bo današnje popoldne spet prineslo dež? Žito je gosto. Lani je pozeblo in je bilo zelo redko. Letos so gosteje sejali. Lepo kaže. Da bi le poleglo ne. Okrog štiri tone pšenice bodo pridelali, ocenjuje gospodar. Samo sedaj morajo pohiteti. Človek ima kar slabo vest, ko jih moti prav na tak dan.

Od hiše sem že prihaja mama s ce-karjam. Malica bo. Ob žetvi je treba žanjicam dobro postreči z malico, za kosilo pa morajo biti Štruklji, pra-vijo. D.Dolenc

Cenjeni potrošniki, oglejte si program Tesi, priznanega proizvajalca stilnega pohištva Slovenijales Sevnica.

V prostorih GS, Savski log, Kranj vsak dan od 9.—12. ure in 14.—19. ure,

ob sobotah od 9.—13. ure.

Člani Avto-moto društva iz Škofje

Loke najboljši Velike proslave, tradicionalnega

zleta avto-moto društev Gorenjske, ki je bil minulo nedeljo v Cerkljah in združen s praznovanjem 20-letnice tamkajšnjega društva in dneva vsta-je slovenskega naroda, se je udele-žilo rekordno število društev in posameznikov.

V Cerklje so že v zgodnjih jutra-njih urah pričele prihajati kolone avtomobilov iz različnih krajev Go-renjske. Prireditev se je odvijala na štirih mestih.

Ekipno je v spretnostni vožnji zmagala ekipa Škofje Loke pred domačo, od posameznikov pa je bil najboljši Franci Tršan iz Cerkelj. V streljanju z zračno puško je ekip-no zmagala domača ekipa pred ekipo Škofje Loke, od posamezni-kov pa je bil najboljši Boro Markov-ski iz Škofje Loke. V kegljanju pa so bili najboljši tekmovalci iz Radov-ljice, pred ekipo Škofje Loke.

V vseh treh tekmovalnih discipli-nah so zmagali člani AMD Škofja Loka in s tem osvojili tudi prehodni pokal, ki so ga do sedaj branili člani iz Žirovnice. Omenimo naj, da so na popoldanski svečanosti najboljšim ekipam in posameznikom podelili lepe diplome in pokale. -an

PROIZVAJALCEV POHIŠTVA RAZSTAVLJA V PAVILJONU

m u r l i B od 10.—20. avgusta na Gorenjskem sejmu v Kranju "

NAJNOVEJŠE IZDELKE POHIŠTVA ZA OPREMO DNEVNIH SOB, SPALNIC, KUHINJ, PREDSOB ITD.

možnost nakupa na kredit dostava na dom l sejmski popusti

[M¥A| I Ž I V I U A J

»Dobra reč je kombajn. Toda če žito poleže, pa le še kosa in srp prav pri-deta,« pravi Anton Pavlin, današnji Matijevec. — Foto: D. D.

m W j% C j t I U % J K J L # J r m

17

1953 AI

1975

RADIO "ročila pos luša j t e vsak dan ob

i 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-^ e ) H , 12, 13, 14, 15, 19.30 (ra-j s k i dnevnik) , 22, (dogodki in Odmevi), 17, 18, 23, 24; ob ne-,£'jah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, V1' H , 15, 17, 19.30 ( radi jski a n evnik) , 22 ,23 in 24.

D SOBOTA, 28. JULIJA

?i 'f .Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-;]JJ('Ja; 9.05 Pionirski tednik; 9,35 S k v®"skimi ansambli zabavne glas-

10.20 Kličemo letovišče; 11.20 Z jp m i doma in na poti; 12.10 Melodi-s l J * °P()1dan, 12.30 Kmetijski na-13 5 ' T 1 2 4 0 *ez travnike zelene;

Priporočajo vam; 14.10 S pes-p Jo m besedo po Jugoslaviji; 15.40 ] j j ° naši operni pevci; 16.00 Vrti-0r .k ; l6-40 Dvajset minut s Plesnim na i 7 ° m i n zborom RTV Ljublja-q ' l '-10 Glasbena medigra; 17.20 i s t f m « v kino; 18.15 Dobimo se ob I j j " ; 18-45 S knjižnega trga; 19.00

*nko noč, otroci; 19.15 Minute z R a ^ b l o m Borisa Kovačiča; 20.00 ska

J r a d a r ; 2 1 0 0 Z a b a v n a radij-tori 'Kia ~ L e v i : Metode inšpek-bj.Ja Highija; 21.37 Majhni ansam-

1 zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za D L e ,zseljence; 23.05 S pesmijo in ^ s o m v novi teden Dr • 8 ri p r o K r a m

v'aU ^ vodni akordi; 8.40 Sobota na U 'K ni2 ' 1 2 4 0 Panorama zvokov; na r , a s b e n i v a r i e t e ; 15.35 Zabav-j j ' :tumska glasba in še kaj; 16.05 Žj s m o izbrali; 16.40 Ples na pla-š i t . ^ahka glasba pri nas in po slncu' Oddaja progresivne

1 8 4 0 S skladateljem Geor-g0rn Gershwinom TV r e tj i program

\>et m i n u t humorja; 19.05 Pro-20 , ,ado'.koncert; 20.05 Svet in mi; 21 On Minute za komorno glasbo; stra k n o v s v e t ; 2 L 1 ° N a š a o r k e -Rlaok "teratura; 21.40 Iz oper in P^z d r a m ; 2 2 5 5 I z slovenske

D NEDELJA, 29. JULIJA

za o t o b r o jutro; 8.05 Radijska igra

JUhak e : T e ž k o je spoznati prave 9.05 u' 8 3 8 Skladbe za mladino;

koncert iz naših krajev; 10.05 b o b n i t e , tovariši; 10.25 Pesmi Čest:/1? d e l a : 1 0 4 5 Naši poslušalci <*eliouajo , n pozdravljajo; 13.30 Ne-ans

Ja*a reportaža; 13.50 Z domačimi

W ? b h ; 14.05 S slovenskimi an-reska f Z a b a v n e g l a s b e ; 14.30 Humo-I5.05 p g a t e d n a : Shujševalne kure; 16.00 p P u t a r n e operne melodije; Hvau0

n a d i j ska igra — Palantus: ^diS. a v i vojščak; 16.52 Glasbena Pohnfra; 17.05 Nedeljsko športno ^15 r , e ; 1 9 0 0 Lahko noč, otroci; ledei; a s b e n e razglednice; 20.00 V

z X e č e r ; 2 2 2 0 s Plesnim or-dre RTV Ljubljana; 22.40 Ve-23.15 Mtei 23.05 Literarni nokturno;

Nočni cocktail V i n 8.05 7 P r o « r a m 0lashtV°ki z a n edeljsko jutro; 8.40

mozaik; 9.35 Nedeljski 14.00 c \ ' 1 2 0 0 Opoldanski cocktail; Nedpi: , a s b a ne pozna meja; 15.00 e lJ a na valu 202 •Ji l % ) j i M r 0 g r a m

S c e r V I a š i . k r a j i i n ljudje; 19.15 Iz S o ^ . o v in simfonij; 20.05 Športni ^a tu* dneva; 20.15 Violinske mi-

Lucijana Marije Škerjanca;

O

o

20.30 Večerna nedeljska reportaža; 20.40 Ut rinki z domačih opernih odrov; 21.40 Iz vokalrio-instrumen-talnega opusa Johanna Sebastiana Bacha; 22.55 Iz slovenske poezije

PONEDELJEK, 30. JULIJA

4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-tineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi or-kestri;^ 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetij-ski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci če-sti tajo in pozdravljajo; 15.40 Dane Skerl: Serenada za godala; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orke-stra Percy Faith; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na kon-certnih odrih; 18.45 Poletni kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Zaple-šite z nami; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Popevke se vrstijo

Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glas-beni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festiva-lov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mo-zaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža

Tretji program 20.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada za pihala v c-molu, K 388; 20.30 Pota našega gospodarstva; 20.40 Trenutki z Gershvvinom; 21.40 Madžarski pevski zbori;. 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vilko Ukmar; 23.55 Iz slovenske poezije

TOREK, 31. JULIJA

4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-tineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 S pesmico v počitniški dan; 9.40 Z našimi simfo-niki v svetu lahke glasbe; 10.15 Po-letna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opol-dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporoča-jo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje tenorist Jussi Bjorling; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski po-pularni koncert; 18.15 V torek na-svidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minu-te s triom Avgusta Stanka; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — I. Tavčar: Grajski pisar; 21.42 Melodije v rit-mu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe

Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glas-beni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 S slovenskim an-samblom zabavne glasbe; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti

Tretji program 20.05 Pozabljene opere; 21.00 V ko-rak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Frankfurtski koncertni večeri; 23.55 Iz slovenske poezije

SREDA, 1. AVGUSTA

4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-tineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.15 Iz sveta pravljic in fantazije; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporo-čajo vam; 14.10 Slovenski oktet; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in po-zdravljajo; 15.40 Majhen recital mezzosopranistke Nore Jankovič; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 21.15 Ved-no lepe melodije; 22.15 Revija po-pevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki

Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glas-beni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugo-slavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom;

O

G

18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Martin Bottcher; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z ju-goslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam

Tretji program 20.05 Naša starejša komorna glasba; 20.30 Kultura danes; 20.40 Zagrebški solisti; 21.40 Slovenski zborovski skladatelji; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja; 23.55 Iz slovenske poezije

ČETRTEK, 2. AVGUSTA

4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-tineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz par-titur operetnih mojstrov; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi v pri-redbah; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.30 Med šolo, družino in delom; 15.40 Kratko srečanje s Havdnom in Mo-zartom; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z zabavnim orke-strom RTV Ljubljana; 18.35 Iz ka-setne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Za ljubi-telje jazza; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Iz srbske simfonične litera-ture

i Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otro-ci med seboj in med nami; 14,35 Glasbeni variete; 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cve-toče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi

•preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistko Eldo Viler; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti

Tretji program 20.05 Leo Delibes: Lakme, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni con-certino; 22.15 Mednarodna radijska univerza; 22.25 Recital violinista Mihe Pogačnika; 23.55 Iz slovenske poezije

PETEK, 3. AVGUSTA

4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-tineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melo-dije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljud-ske pesmi drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-ljajo; 15.40 Samospevi Josipa Ipav-ca; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Marty Gold; 17.10 Blaž Arnič na repertoarju Slo-venske filharmonije; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogle-dalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z Alpskim kvin-tetom; 20.00 Iz jugoslovanske zbo-rovske literature; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomoršča-kih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih rit-mov

Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtor-jev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cock-tail; 18.40 S pevko Alenko Pinterič; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instru-menti v ritmu; 19.35 Solisti in an-sambli zabavne glasbe RTV

Tretji program 20.05 Od premiere do premiere; 21.00 Večerni intermezzo; 21.40 Johann Sebastian Bach: Sonata za flavto in čembalo v h-molu, BD 1030; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.20 Claude Debussy: Preludiji za klavir; 23.55 Iz slovenske poezije

O

t r i g I a v

SEJEMSKE UGODNOSTI

ZA GRADITELJE V PAVILJONU

murka na Gorenjskem sejmu

V KRANJU

od 10.—20. avgusta 73

po sejmskih cenah si lahko kupite okna, vrata »Jelovica super« in mizar, kotle za centralno kurjavo Stadler in Emo Celje, radiatorje Gorenje s priključki, strešnike »Novoteks« v 5 barvah po itali-janski licenciSchiedel montažne dimnike

s samotno cevjo, odporno proti kislini ugodni kreditni pogoji

19.00 Naše kače, 19.25 Triglavska trilogija za troje smuči, 19.45 Risan-ka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 in T V barometer, 20.30 Vojna in mir — barvna nadaljevan-ka, 21.15 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.35 Kul-turne diagonale, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) [TELEVIZIJA^

S i SOBOTA, 28. JULIJA

17.30 Pesmi njihovih prednikov, 18.00 TV obzornik, 18.15 Risanka in govorica živali, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Mikis Theodorakis, 21.30 Šerif v New Yorku, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poro-čila (RTV Ljubljana)

0 8.45 Neznani leteči predmeti — se-rijski barvni film, 9.40 Po domače z ansamblom Pavla Kosca in oktetom Pirnat (RTV Ljubljana), 10.10 Kme-tijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Otroška matineja: Mačkon in nje-gov trop, Pustite jih živeti — barvni film, 11.50 Poročila, 11.55 TV kaži-pot, 14.50 Po domače s kvartetom DO in J. Kampičem, 15.10 Ljudje in zemlja, 16.10 Na poti po Prekmurju (RTV Ljubljana), 17.00 Državno prvenstvo v plavanju — prenos iz Dubrovnika (RTV Zagreb), 18.05 Poročila, 18.10 Ob pravem času — angleški film, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 in TV barometer (RTV Ljub-ljana), 20.35 Mladinski studio (RTV Beograd), 21.15 Dobre stare melo-dije (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana)

PONEDELJEK, 30. JULIJA

16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pu-stite jih živeti — serijski barvni film, (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 S. Mickovič: Smilevski kongres — drama, 21.35 Video kasete, 22.05 Po-ročila (RTV Ljubljana)

TOREK, 31. JULIJA

17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Veliki in majhni,

15.13 Napoved sporeda, 15.15 Ilin-denski kajak — posnetek iz Treske, (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 TV obzornik, 18.30 Mačkon in nje-gov trop — barvni bilm, 19.00 Film-ska burleska (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavno glasbena oddaja (RTV Sa-rajevo), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 Amerikanec v Pa-rizu — barvni film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana), 22.30 Slika ob sli-ki — prenos s filmskega festivala v Pulju (RTV Zagreb), 23.40 Napoved sporeda (RTV Ljubljana)

0

ČETRTEK, 2. AVGUSTA

15.13 Napoved sporeda, 15.15 Ilin-denski kajak — posnetek iz Treske (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Stare igre — barvni film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risan-ka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik,. 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Prigode do-brega vojaka Švejka — barvna TV nadaljevanka, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)

PETEK, 3. AVGUSTA

16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pet pedi — I. oddaja, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Plava-nje, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 Retrospektiva ju-goslovanskega filma — k sodobnemu izrazu — SOFKA, 22.35 XXI. sto-', letje, 23.00 Poročila (RTV Ljub-ljana)

H

TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ

Od 2 Julija dalje veliko sezonsko znižanje cen konfekcije

od 20—70 % v trgovinah v Kranju, Kamniku

in Tržiču.

Žitopromet Senta, skladišče Kranj, , Tavčarjeva 31, tel. 22053 Obveščamo cenjene odjemal-ce, da prodajamo

kvalitetno koruzo po nizki ceni 1,40 din

v papirnih egaliziranih vrečah po 50 kg

^uaja CP »Gorenjski tisk«,

S t anJ- Ulica Moše Pijadeja 1.

K r a . : CP »Gorenjski tisk« lin.? V t i s k : Združeno podjetje C ? ; * . P r a v ica , Ljubljana, n&tv • J e v a 2- " N a s l o v ured-Mo*la l?.. uprava lista: Kranj, račn P l J a deja 1. - Tekoči

P r i SDK v Kranju št. ^00:601-10152 - Telefoni: Ufpj .. urednik, odgovorni i n u P r a v a 2 1 ' 1 9 0 -2l-86n ° 21"835> novinarji ni§k: • ,m a looglasni in naroč-nin« oddelek 21-194. - Naroč-30 j- , e t n a 60 din, polletna 7 0 n » * c e n a z a 1 številko 15 1 a r- Mali oglasi: do 10 besed 2 J i J ' V s a ka nadaljnja beseda PoPu"; naročniki imajo 25 % He \\a- Neplačanih oglasov N r n r v l J a m o ' -- Oproščeno

»etnega davka po pristoj-i m ^ n e m mnenju 421-1/72. * J m 52P 11

Sobota — 28. julija 1973

SREDA, 1. AVGUSTA

NEDELJA, 29. JULIJA

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

13 14 15

16 • 1

18 • " 20

2 1 • 22 • 23

24 • 26 1 28 29 • 30 31 • 32

33

3 4 • 3 5

36 37 38

39 40 • 42 • 1 44 45

46 • 48 • 49

50 • 5 1 5 2 • 54 55 56 57

58 59

Planinski mejni prehod loterija

Za občinski praznik Jesenic in Kranja bomo v sredo, 1. av-gusta, objavili nagradno skandinavsko križanko.

trzni pregled

Jesenice Solata 4,95 din, korenček 4,50 din,

suhe slive 12 din, jabolka 9 din, po-maranče 6,50 din, limone 12.20 din, česen 17 din, čebula 6 din, svež fižol 5 din, pesa 3 din, kaša 5,45 din, para-dižnik 5 din, koruzna moka 2,70 din, jajčka .1,10 din, surovo maslo 38,30 dinarjev, smetana 17 din, orehi 75 di-narjev, klobase 5,80 din, skuta 9,90 dinarjev, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 5 din, cvetača 6,20 din, paprika 10 din, krompir 2,80 din

\ Kranj Solata 6 din, špinača 6 din, koren-

ček 5 din, slive 10 din, jabolka 7 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, če-sen 20 din, čebula 6 din, pesa 5 din, kaša 9 din, paradižnik 5-din, grozdje 15 din, hruške 10 din, grah 6 din, aj-dova moka 9 din, koruzna moka 3,50 dinarjev, jajčka 1,10 do 1,30 din, su-rovo maslo 22 din, smetana 15 do 18 din, orehi 70 do 80 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 5 din, cvetača 6 do 7 din, paprika 12 din, krompir 3 din, kumare 5 din, peter-

Na Gorenjskem je edini planinski mejni prehod na Stolu, kjer po spo-razumu med Jugoslavijo in Avstrijo lahko prehajajo mejo naši in avstrij-ski državljani. Mejni prehod je na višini več kot 2000 metrov (Stol je visok 2236 m) in je zaradi snega odprt navadno šele v začetku polet-ja. Lani so ga odprli 16. junija, letos pa nekoliko prej in sicer 1. junija.

Vodoravno: 1. zmerljivka, žaljivka, beseda psovalca, 7. pri starih Egip-čanih kamnit kip s človeško glavo in levjim telesom; uganka, skrivnostno bitje, 13. ideja, osnutek, 14. dokument, pisan zgodovinski vir, 16. francoska reka, ki se blizu Niče izliva v Sredozemsko morje, zvarjeno mesto, 17. posmeh, rahlo, prikrito norčevanje, 19. poklon, darilo, 20. vrsta žita, 22. obdelano polje, 23. umorjena ameriška filmska igralka Sharon, 24. reka na Gorenjskem, kranjsko trgovsko podjetje, 26. vrhnja plošča na stebrnem glaviču, abakus, 27. starogrški bog ljubezni, ljubezen, 28. tovarna pisarniških potrebščin v Celju, 30. starogrška modrica, muza ljubezenskega pesništva, 32. Ljudska tehnika, 33. avtomobilska oznaka za Sremsko Mitrovico, 35. trije deli pri ameriški vesoljski ladji apollo, vrsta faktorja, 37. gorovje v Bolgariji, zahodno od Rodopskega gorstva, 39. največji levi pritok Volge, 41. slovenski igralec, Franci; poljski pisatelj, Boleslavv; prebivalec nekdanje Prusije, 43. reket pri tenisu, orodje pri peki kruha, 46. kraj pri Rakeku, 47. slap Savinje pod Okrešljem, 49. sanitetna potrebščina, tanka mrežasta tkanina, 50. ime hrva-škega pesnika Ujeviča, 51. bengalščina, bengalski jezik, 53. angleški pevec Jones, tudi latinska kratica za tomus, zvezek, snopič, 54. država na jugo-vzhodu ZDA, 56. branje, berilo, 58. vrsta močnega razstreliva, zmes amoni-jevega nitrata in aluminija v prahu, 59. stalni vetrovi, ki pihajo pri tleh iz subtropskih proti ekvatorialnim področjem.

Navpično: 1. ime nadvse popularnega finskega atleta, tekača Nurmija, 2. iglasto dreyo, jelka, 3. v zemljevidih oznake za otoke, 4. brez izjeme, do poslednjega, 5. ameriški skladatelj muzikalov in zabavne glasbe Jerome (»Plavajoče gledališče«), 6. agavi podobna južna rastlina, aloa, 7. pridelovalec in prodajalec sliv, tudi zagorski kmet, 8. potniška kočija in voznik, kočijaž, ki jo vozi, 9. ime italijanske filmske igralke Mirande, 10. Nikola Tesla, 11: paki-stanska reka v Kalatu ( . . . Dhor), 12. ime ruskega skladatelja Ljadova, 13. ton, glas, 15. zapor, ječa, 18. v starogermanski legendi pritlikavi podložnik kralja Niebelunga, 21. srbski pripovednik in romanopisec, satirik, Stevan (»Pop Cira in pop Spira«), 23. bogoslovec, kdor študira ali poučuje teologijo, 25. bivši mož Katarine Valente; zračno zdravilišče v Pirenejih, 29. v knjižni rabi nedovoljen izraz za odpravo, 31. tenka, mrežasta volnena ali svilena tkanina (po francoskem mestu Tulle), 33. žmitek, sir iz kislega mleka, 34. glavno mesto Filipinov na otoku Luzonu, 36. bolniška gumijasta ali steklena posoda za urin, seč, 38. rudnina, kalcijev fosfat s fluorom ali klorom. 40. glavna reka v Tajski, Mae Nam, 42. indijanska trofeja, koža skupno z lasmi, 44. devet portugalskih vulkanskih otokov v Atlantskem oceanu, 45. zgornji del telesa, na obeh straneh, 48. kocka v latinščini, Cesarjev vzklik: . . . iacta est, kocka je padla, 51. načelnik banovine, 52. neznanka v matematiki, 55. Brane Oblak, 57. znak za kemično prvino tantal.

Rešitve pošljite do četrtka, 2. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.

Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. Istran, 7. pobuda, 13. gorovje, 15. metodik, 16. oliva, 17. ski, 19. trans, 20. Rim, 21. rotunda, 24. Rau, 25. Nes, 27. senat, 28. OJR, 29. stvar, 31. sraka, 33. otor, 34. O, 35. nona, 37. stepa, 38. Ita, 40. kljub, 42. tor, 43. tovarna, 46. Ero, 47. OK, 48. Lima, 49. Aero, 51. or, 52. ratiner, 54. Stapari, 56. Ariman, 57. Onatas

Izžrebani reševalci Prejeli smo 89 rešitev in izžrebali: 1. nagrado (50 din) dobi Iva Logar,

Mošnje 38, Radovljica; 2. nagrado (40 din) Ahačič Lojzka, Tržič, C. JLA 16; 3. nagrado (30 din) pa Langerholc Vencelj, Termika Trata, Škofja Loka. Nagrade bomo poslali po pošti.

•Cul

šilj 7 din, breskve 6 din, marelice 12 dinarjev

Tržič Solata 7 din, korenček 8 din, slive

10 din, jabolka 11 do 12 din, poma-ranče 8 din, limone 12 din, česen 28 dinarjev, čebula 6 do 7 din, fižol 7 di-narjev, pesa 5 din, paradižnik 6 din, banane 8 din, fige 12 din, breskve 8 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 80 din, 'skuta 9 din, sladko zelje 5 din, cveta-ča 9 din, paprika 12 din, krompir 3 do 3,50 din, kumare 6 din, hruške 10 din, marelice 12 din

V nedeljo praznik na Ratitovcu

V nedeljo, 29. julija, bo na Rati-tovcu semenj. Zato pričakujejo velik obisk planincev. V tem času je Rati-tovec ves obdan s planinsko floro, saj tu rastejo črne murke, rododen-drum, planike, zlato jabolko in še bi lahko naštevali. Seveda pa se to cvetje ne sme trgati, ker je zašči-teno, zato gorska straža že vnaprej prosi vse planince, da tega cvetja ne trgajo, ker le v naravi predstavlja svoj pravi pomen. Sicer pa bodo cvetje dobro čuvali gorski stražarji iz Škofje Loke, da preprečijo more-bitno trganje le-tega. J. S.

K r a n j CENTER 28. julija špan.-italij. barvni film

POGREB TI PLACA SARTANA ob 16., 18. in 20. uri, premiera zah. nem. barv. filma POLNOČ NA RE-FERBANU ob 22. uri

29. julija špan.-italij. barv. film POGREB TI PLACA SARTANA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma SEDMERICA JEZDI ob 21. uri

30. julija zah. nem. barvni film POLNOČ NA REFERBANU ob 16., 18. in 20. uri

31. julija zah. nem. barvni film POLNOČ NA REFERBANU ob 16., 18. in 20. uri

K r a n j STORŽlC 28. julija špan. barv. CS film ZLA-

TO IN MRHOVINARJI ob 16. in 20. uri, franc. barv. film SKUPNA POSTELJA IN MIZA ob 18. uri

29. julija špan. barv. CS film ZLA-TO IN MRHOVINARJI ob 14. in 18. uri, meh. barv. film GENERALI-CA ob 16. uri, premiera meh. barv. filma POSTELJA ob 20. uri

30. julija meh. barv. film POSTE-LJA ob 18. in 20. uri

31. julija meh. barv. film POSTE-LJA ob 18. in 20. uri

Tržič 28. julija amer. barv. CS film DIV-

JA DEŽELA ob 18. in 20. uri 29. julija amer. barv. CS film DIV-

JA DEŽELA ob 15. in 19. uri, amer. barv. film DOC HOLLIDAY ob 17. uri

K a m n i k DOM 28. julija franc. barv. film UMRE-

TI OD LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri

29. julija amer. barv. film J O E . . . TUDI TO J E AMERIKA ob 15. uri, franc. barv. film UMRETI OD LJU-BEZNI ob 17. in 19. uri

30. julija amer. barvni film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVA-NE ob 18. in 20. uri

Radovl j i ca 28. julija amer. barv. film HEN-

RIK VIII. ob 18. in 20. uri 29. julija nemški barvni film

TRNULJČICA ob 16. uri, ital. barv. film PAJKOVO OKO ob 18. uri, franc. barv. film OGNJENA LJU-BEZEN ob 20. uri

30. julija amer. barvni film LJU-BIMCI IN OSTALI TUJCI ob 20. uri

31. julija amer. barvni film DRU-ŽINSKO ŽIVLJENJE ob 20. uri

\

J e s e n i c e RADIO 28. in 29. julija italij. barv. film

SARTANA, DOLARJI IN MENIH 30. in 31. julija italij.-jugosl. barv.

film SESTANEK Z NEČASTNIM

J e s e n i c e PLAVŽ 28. in 29. julija italij.-jugosl. barv.

film SESTANEK Z NEČASTNIM 30. in 31. julija italij. barvni film

SARTANA, DOLARJI IN MENIH

Dovje — M o j s t r a n a 28. julija nemški barvni film

SMRTNA ZMOTA V WINDRIVE-RU

29. julija špan. barv. CS film PAZI NA KROKARJE, GRINGO

K r a n j s k a g o r a 28. julija špan. barv. CS film PAZI

NA KROKARJE, GRINGO 29. julija italij. barv. film KO SO

ŽENSKE IMELE R E P

J a v o r n i k DELAVSKI DOM 28. julija amer. barv. film LJU-

BIMCI IN OSTALI TUJCI 29. julija nemški barvni film

SMRTNA ZMOTA V VVINDRIVE-RU

Š k o f j a Loka SORA 28. julija amer. barvni film MA-

ŠČEVANJE HANNIE COULDER ob 18. in 20. uri

29. julija amer. barvni film MA-ŠČEVANJE HANNIE COULDER ob 18. in 20. uri

31. julija italij. barvni film TIM REVOLVERAŠEV ob 20. uri

Železniki O B Z O R J E 28. julija angl. barvni film LJU-

BEZENSKI GLASNIK ob 20. uri 29. julija amer. barv. film GRIS-

SOMOVA TOLPA ob 18. in 20. uri

Lani je prestopilo mejo v obeh sme-reh okoli 700 naših in avstrijskih planincev. Prehodi so bili seveda ži-vahnejši z avstrijske strani, tako tudi letos, saj je v prvem polletju prestopilo mejo na Stolu 117 avstrij-skih državljanov, medtem ko naši državljani v tem času še niso pre-stopili meje.

p o r o č i l i s o s e

v Kranju Poje Jože in Rutar Janja, Kepec

Ivan in Lumpret Stanislava, Živano-vić Anton in Pintar Stanislava, Še-mrov Tine in Tramte Mirica, Cuder-man Jože in Markun Jožica, Zaletelj Frančišek in Drobnič Jožefa, Dolenc Marjan in Ropret Ana, Zupan Jan-ko in Kolman Marija

v Tržiču Fern Janko in Cinč Terezija, Ga-

brovšek Stanislav in Špendal Fran-čiška

umrli s o v Kranju

Hribar Franc, roj. 1930, Mrak Ivan, roj. 1898, Vidmar Franc, roj. 1916, Reka Mustafa, roj. 1927, Ko-renčan Terezija, roj. 1891, Šavs dvojčka, roj. 1973, Kogoj Marija, roj. 1903, Derenčin Franc, roj. 1904, Roz-man Marija, roj. 1906, Korenčin Anton, roj. 1891, Ferlan Franc, roj. 1886

v Tržiču Babič Marko, roj. 1928

£ M cfl O 11 C >o

C £ O C/J

20 350

5780 40370 78220

1 92511 71131 24991 52271

202521

52 69612 94242 59942

83 23

01923 08583 16733

082163 379603

04 1824

66874 05764

484334

35 975

91575 88965

c *? (D Z "o!-* -o v «.ti N

©•S cn T3 30 60

500 600 800

10 600 800

1.000 1.000

10.000

50 600 800

1.000

20 30

600 600 800

5.000 150.000

40 300 800

1.000 10.000

30 100 600 600

E « CG _U 0> 'c »O ><-> C £ O

60595 13125 97485

486175 080795 497115

46 036

74516 40276

091156 022056 418466

07 47

157 557

24947 04857

140077 380137

08 68

9778 39338 90378

027598 558738

9 34439

•06389 88349

Komisija za delovna razmerja pri

ZTP ABC, TOZD LOKA Škofja Loka, Kidričeva 54

razpisuje naslednja prosta delovna mesta za samopostrež-no restavracijo, ki jo gradijo v Frankovem naselju v Škofji Loki in bo predvidoma odprta v mesecu oktobru:

1. ŠEFA SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE srednja gostinska šola

2. 2 KUHARJEV — PREDNOST IMA,JO MOŠKI VKV gostinska stroka

3. 4 KUHARJEV poklicna gostinska šola — oddelek za kuharje

4. VEC NKV ALI PKV DELAVK ZA DELO V KUHINJI

5. 3 NATAKARJEV poklicna gostinska šola

6. ŠOFERJA ZA PREVOZ HRANE šola za KV voznike

Poleg tega razpisuje komisija še naslednja prosta delovna mesta:

7. ŠEFA PRODAJE VSI ali VŠI ekonomska komercialna smer

8. POSLOVODJE ZA POTUJOČO PRODAJALNO (za prodajo delikates in mesa po prodajalnah) VKV trgovska stroka

9. POSLOVODJE ZA PRODAJALNO S ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI VKV trgovska stroka (prodajalna bo odprta v mesecu avgustu, v nekdanji proda-jalni »Pri mostu« v Škofji Loki.)

10. VEC NKV DELAVCEV ZA DELO V SKLADIŠČU

Interesenti naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: ZTP ABC, TOZD LOKA Škofja Loka, Kidričeva 54.

Dom upokojencev Kranj

ponovno razpisuje naslednja delovna mesta: 1. računovodjo zavoda 2. več sobaric 3. več snažilk 4. vajenca ali vajenko za poklic kuhar-ica

Za razpisana delovna mesta se zahteva:

pod 1.: višja šolska izobrazba finančne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali srednja šolska izobrazba in 8 let delovnih izkušenj

pod 2. in 3.: dokofičana osnovna šola pod 4.: dokončana osnovna šola in veselje do poklica.

Prijave z dokazili o izpopolnjevanju pogojev in kratkim življe-; njepisom pošljite na naslov Dom upokojencev Kran j — poŠto1

predal 48.

Nastop službe bo 1. 9. 1973 ali po dogovoru.

Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 19 1 3% iggt

Sobota — 28. julija 1973

J V eđ-s tifi 0

L.OOO 1.000 1.000 5.00» 5.O00

IO.OOO

20 80

800 800

5.000 io.ooo io.ooo

20 , 40

60 80

800 800

5.000 5.000

20 20

200 600

l.OOO 5.000 5.000

10 600 600 800

prodam , p;odam težko KRAVO, 9 mesecev ure,J°' in suhe hrastove PLOHE. Sp. »ela U, Preddvor 4400 v p v a m kiipersbusch, lutzo-? PEG, kombinirano PEĆ za kopal-

" l c o in enofazni ŠTEVEC. Grašič, upreAnikova 30, Kranj 4401

prodam mehka DRVA in BUTA-Kovač Janez, Suha 32, Kranj

rr 4 4 0 2

. Ugodno prodam strešno OPEKO oobrovec in 1000 kg CEMENTA. °"tof 34, Kranj 4403 ..Prodam malo rabljen globok otro-jKl VOZIČEK. Novakovič, Nazor-n a 12, Kranj 4404

dobro ohranjen MAGNE-^UFON philips in TRANZISTOR cnaub lorenz. Informacije po tele-

s u 21-257 • 4405 V n i 0 i a m italijanski globok otroški JEZIČEK, cena 700 din. Ogled vsak

od 16,—17. ure. Debeljak, Košir-j a 12 pritličje, Škofja Loka 4406 .Ugodno prodam kopalno KAD JJJ.cm, električni ŠTEDILNIK s pClco in KOLO pony. Marcijan, u°sposvetska 15, Kranj 4407 ».Vodarn mlado KRAVO po teletu. Kavčiče 16 4408 oj^odam šest tednov stare PUJ-p.E. Goličič Ivo, Suha 13, Škofja

4409 S T v n i P r o d a m kuhinjsko POHI-x , (elementi 5 kosov) tudi za g p a l i na obroke. Drolc, M. Pijade

Kranj 4410 J^-odam 3000 kg CEMENTA in fv kg RŽI. Rozman Matevž, Sp.

4plje 72 4411 Oprodam globok otroški VOZI-

Znidar, Šorlijeva 7, Kranj „ 4412

p r o d a m DESKE, BANKINE in r y N T E . Špehar, Grmičeva 2, Cirče

D 4 4 1 3

£ rodam rdečo DETELJO za Voklo 74, Šenčur 4414

b Vodarn PONY EKSPRESS, do-i/® ohranjep. Marič, Šorlijeva 4,

4415 ; Vodarn dobro ohranjen MOPED a,. n°v štiristezni MAGNETOFON ni. Z amenjam za diatonično harmo-

Poženik 3, Cerklje 4416 ^ P r odam KRAVO, 9 mesecev brejo V„Petič, ali po izbiri. Bukovica 4, °aice 4417

TP r pdam DESKE za opaže, PUN-* m BANKINE. Apno 1, Cerklje o 4418

p r o d a m PRAŠIČKE, 7 tednov ^are> in ŠIVALNI STROJ veritas, *0 raj nov. Velesovo 14, Cerklje

p 4419 Up,r?dam smrekove in borove PLO-

m DESKE. Pšata 20, Cerklje t r> 4420 I | e t Y o d a m KRAVO, ki bo četrtič te-i Lahovče 60, Cerklje 4421

. ^odam TELICO simentalko, 9 C e v brejo. Zg. Brnik 74, Cerklje

p 4422 N n • kombinirano z a ko-MHK-C? rezervne dele za jawo.

?TDl 'Janez, Britof 190, Kranj 4423

Kjpg^no prodam ARMATURNE Ž l 8 k o m 5 , 5 0 x 2 , 2 0 m R ? 8 3

U| /e^z^>betonsko ploščo. Štirnova p; ^ r a n j 4424

VHA°Tam n o v o b a l k o n s k o OKNO in Ho n n t e r dobro ohranjeno streš-C e a J - E K o bobrovec. Velesovo 24,

ff1^ 4425 V 0|/ i a m 5000 kg CEMENTA.

11. Šenčur 4426 ; ali , a m 1 0 mesecev starega BIKA

Vo v a n j a m za plemensko KRA-p v ' rmaše 42, Škofja Loka 4427

i dre x a m material za garažo, kva-V0(j *P'rovce, apno in deske. Javorič,

pekova 4, Lesce 4428 l E ? n a m mehko BETONSKO ŽE-

I Fotn ' P r e m e r a 6, 8, 10 in 12 mm. K r a r f r a f Milan Kosi, Jenkova 10,

p J 4429 f W del>h prodam FIAT 600. Jen-

' Oradnikova 9/b, Radovljica 4430

S Zavarovalnica SAVA PE Kranj

Posredujemo prodajo karamboliranih vozil

1. m o t o r n o kolo, pony express , leto izdelave 1971, začetna cena 1020 din.

2. osebni av to ford cor t ina , leto izdelave 1965 s 116.000 pre-voženimi kilometri. Začetna cena 7000 din.

3. osebni av to za s t ava 101, leto izdelave 1972 (dec.), s 17.761 prevoženimi kilometri. Začetna cena 28.000 din.

Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavaro-valnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejmemo do srede, 1. 8. 1973, do 12. ure.

Prodam mlado KRAVO za zakol (ima še 5 litrov mleka). Gole, Višel-nica 15 nad Gorjami 4365

Prodam skoraj nov MLIN na kamna. Boncelj Jakob, Sp. Duplje št. 58 4366

Prodam OTROŠKO POSTELJI-CO. Britof 115, Kranj 4367

Prodam globok OTROŠKI VOZI-ČEK. Trubarjev trg 2, Kranj 4368

Prodam OTROŠKI KOŠEK s pre-obleko. Staneta Rozmana 5, Kranj

4369 Ugodno prodam PLINSKO PEC Z

jeklenko. Trešič Marija, Valjavčeva št. 5, Kranj 4370

Prodam otroški ŠPORTNI VOZI-ČEK in nov JEDILNI KOT marles. Premru, Tomšičeva 30, Kranj 4371

Prodam KRAVO in 4 m suhih bu-kovih DRV. Babni vrt 9, Golnik

4372 Prodam TRAKTOR zetor 25 KM.

Stanovnik Jurij, Log 9, Škofja Loka 4373

Prodam rabljena OKNA in VRA-TA. Srednja Bela 3, Preddvor 4374

Prodam 7 kub. metrov borovih in smrekovih PLOHOV. Jenko Angela, Koroška cesta 20, Kranj 4375

Prodam rezan LES (smreka, bor — 30, 50), LETVE 50 x 80 za salo-nitke in KRAVO s teličkom. Hraše 46, Smlednik 4376

kupim

v *mo p revozn ika za pre-u * h r a n e s kombi j em od n j u u r e v v r t c e v K r a " Iftf vi y r m a c » j e dobi te na up ra -VOH 2 8 o j n o v a r 8 t v e n e g a za-

. K r a n J » Cesta S t a n e t a ^ J ^ J a 19- U p r a v a

dobro ohranjen 60-litrski MedjA J za žganjekuho. Franc Ko-

!>0 s t - Delavska 39, Kranj 4326

f!>dm ceni prodam 10 tednov *Nih K E < Obrana vrsta pri-

<j desnic »prelux«. Petrič Ton-CesteCnx r ' Zupanova 6 (v bližini fcJViH u r—Voklo) 4359 ^ V n a m KUHINJSKO POHI-

H «r\n P ° M I VALNO MIZO. Vog-. Prori 4360 N o h ^ 1 0 , e t starega KONJA, 5 27 R a z a v» a kmečka dela. Žab-ft ^r0H 4361

10 tednov stare JAR-6 Pr0H a h i n J ; 3 8 - Naklo 4362

borove PLOHE in DE-I»r' »p. Bela 3, Preddvor 4363

vonjih'? 6 0 0 težkega KONJA ^ kt^ f.1, k r°tkega, sposobnega za

anj k a dela. Škofjeloška 25, 4364

posesti

Kupim suhe macesnove PLOHE. Visoko 93 4377

Kupim rabljene SALONIT PLO-ŠČE (vsake vrste). Kalan Leopold, Zg. Senica 17, Medvode 4378

vozila Prodam dobro ohranjen MOPED

T-12. Rupar, Zg. Lipnica 14, Kamna gorica 4333

Prodam FIAT 850 šport, letnik 1970 in NSU 1200, letnik 1969. Za-savska 42, Kranj 4334

Prodam AMI 6, letnik 1967. Tepi-na Marta, Škofjeloška 18, Kranj

4379 Prodam FIAT 750, letnik 1966 v

voznem stanju. Jenko, Zg. Brnik 93 4380

Kupim MOPED znamke TMZ ali samo kolesa. Šolar Boris, Ovsiše 11, Podnart 4381

Prodam FIAT 750, letnik 1969. Ramovš Franc, Mladinska 1, Kranj

4382 Prodam MOPED tomos avtoma-

tic v dobrem stanju. Kepic, Zg. Brnik 46, Cerklje 4431

Prodam FIAT 750, letnik 1964 za 4500 din. Šenčur, Štefetova 18 4432

Prodam FIAT 750, letnik 1964. Podlipnik Janez, Selca 70 4433

Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1966, prevoženih 59.000 kilometrov in MOTORNO KOLO puch 250. Javorič, Vodnikova 4, Lesce 4434

Poceni prodam VW. Gros Jože, Brdo 1 nad Ljubnom 4435

zaposlitve Iščem dobro gospo za varstvo 9

mesecev starega fantka. Nastop 25. avgusta. Informacije: Ing. Krisper Aleš, Cesta na Klanec 8 d,- Kranj

4388 Sprejmem VAJENCA v uk za zla-

tarja. Zivko Levičnik, zlatar, Mai-strov trg 9, Kranj ' 4389

V večjem kraju na Gorenjskem nujno potrebujem zdravo in čisto GOSPO za varstvo otroka, vsaj vsak drugi teden. Ostalo po dogovoru. V. Svetina 14, Jesenice (Koroška Bela) 4390

HIŠNI SVET KRANJ, Nazorjeva 12 išče KURJAČA za 1973/74. leto. Plača po dogovoru. Oglasite se pri predsedniku ob nedeljah dopoldne

4391 Sprejmem VAJENCA. MIZAR-

STVO, Trampuš, Strahinj 35, Naklo 4392

Takoj sprejmem VAJEN KO. FRIZERSKI SALON Gabron Da-nica, Škofja Loka v hotelu Trans-turist 4393

Ostareli kmetje! Mlad fant (22) želi delati na kmetiji, ki nima mla-dih moči. Naslov v oglasnem oddelku 4394

Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali nedograjeno HIŠO. Plačam takoj v devizah. Naslov v oglasnem od-delku 4395

Prodam nedograjeno HIŠO na le-pem kraju v bližnji okolici Bleda s 1600 kv. m zemlje. Možna izdelava večje delavnice. Naslov v oglasnem oddelku 4396

izgubljeno Študentka z Jesenic, ki se je 19.

julija 1973 peljala avtostop Šent-vid—Kranj, dobi pozabljeni DEŽ-NIK pri Mariji Cipe na Pošti v Kra-nju 4397

stanovanja Oddam dve neizdelani SOBI in

KLET. Informacije: Hladnik An-drej, Pristava 7, Tržič 4383

Fant išče opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »sprevodnik« 4384

Upok ojenec srednjih let, nealko-holik dobi SOBO in oskrbo v hiši za pomoč na vrtu. Ponudbe poslati pod »podogovoru« i. 4385

Na STANOVANJE vzamem fan-ta za pomoč na kmetiji po službi. Žabnica 27 4386

Iščem STANOVANJE ali kupim starejšo hišo v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »takoj« 4387

ostalo Pridnemu kmečkemu dekletu z

uspešno dokončano osemletko nu-dim brezplačno šolanje na ekonom-ski ali administrativni šoli; oskrbo s stanovanjem in mesečno nagrado za majhno pomoč v gospodinjstvu. Ani-ca Polak, Kranj, Partizanska 6 4399

LOKAL, primeren za obrt, trgovi-no ali agencijo v Kranju oddam v najem ali prodam. Ponudbe z naved-bo stroke poslati pod »CENTER«

4109 Za uspešno zdravljenje na Interni

kliniki Golnik se iskreno zahvalju-jem primariju dr. Dolencu in osta-lemu bolpiškemu osebju. Pacientka Kalan Marija, Kranj, Huje 4398

prireditve MA BRITOF priredi v nedeljo, 29.

julija, ob 15. uri VRTNO VESELI-CO. Igra ansambel RUDIJA JEV-ŠKA. Vljudno vabljeni! 4437

zenitve Slovenec — Kanadčan, 47/178,

dobro situiran, vesele narave, želi spoznati zaradi možne ženitve raz-gledano in prikupno žensko, staro od 35 do 40 let. En otrok ni ovira. Tele-fon 064 72-877 (kmalu odpotuje).

4436

Obletnica Jutri, 29. julija, bo minilo eno leto, kar je na Triglavu divjak* ognjena kača in pomorila pet mladih življenj. Med njimi je bil

tudi naš ljubljeni in nenadomestljivi sin in brat

Jani Krč Dragi Jani, odkar tebe v našem domu ni, žalost, bolečina in praz-nina v njem prebivajo. Z grenkobo in bolečino v srcu se te spo-minjamo in ne moremo se sprijazniti s tem, da si nas tako mlad,

tako mnogo, mnogo prezgodaj zapustil.

Ob tej priliki se lepo zahvaljujemo njegovim prijateljem za spo-minsko obeležje na kraju smrti, prav tako tudi Skupščini občine Jesenice za skupno obeležje in vsem, ki obiskujejo te kraje. Tudi vsem, ki obiščete njegov prerani grob in se ga spominjate, naša

iskrena hvala.

Neutolažl jivi: mami, atek, sestra Slavi in mali bratec Borut

Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre in nenadomestljive žene, mame, stare

mame, sestre in tete

Ane Rezar se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v najhujših trenutkih sočustvovali z nami, ji poklonili vence, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dru-žini Volčjak, Grašič, Grilc in Markovič, ki so nam v težkih dneh nesebično stali ob strani in pomagali. Iskrena hvala pevcem iz Kokrice in g. župniku za opravljeni obred ob njeni zadnji uri. Enako hvalo izrekamo dr. Bajžlju za zdravljenje, kolektivu Kon-fekcija Triglav Kranj, KZ Naklo in ZB Goriče za podarjene

vence.

Žalujoči: mož Lojze, hčerka Anica z družino in drugo sorodstvo

Tenetiše, 18. julija 1973

Sporočamo žalostno vest, da j e v prometni nesreči izgubila življenje

Milena Jeras učenka 5. b razreda

Učenci in kolektiv osnovne šole Davorin Jenko Cerklje

Zahvala Ob nenadni izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete

Ivane Bohinc, roj. Knific se zahvalju jemo dobrim sosedom v Hrastju in Trbojah, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, sorodnikom in znancem, sode-lavcem tovarne Sava Kranj, KZ Cerklje, Osnovni šoli Gorje pri Bledu, sindikalnemu svetu Radovljica, tovarni Iskra Kranj in IMP Ljubljana, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter nam s tolažilnimi besedami pomagali in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvalju jemo predsedniku KO zveze borcev tov. Rudiju Komurka za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem,

ki so nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: hčerka Mari, sinovi France, Jože, Miro, Drago in Marjan z družinami

Trboje, Hrastje, Bled, Tacen, 27. julija 1973

Zahvala Dnevi minevajo, midva pa vse bolj čutiva praznino za najino ljubečo mamico

Anico Norčič, roj. Naglic Ob tem pa ne moreva pozabiti na vse, ki so ji med dolgotrajno boleznijo lajšali trpljenje. Predvsem se zahvaljujeva medicinskemu in strežnemu osebju Onkološkega inštituta, posebno dr. Kuhlju, ki so s svojo strokovnostjo in s toplim človeškim odnosom blažili njene bolečine. Iz vsega srca pa se zahvaljujeva medicinski sestri Meri Prinčič, ki ji je vseskozi s svojo humanostjo stala ob strani. S hvaležnostjo se spominjava sodelavcev GTP Central, sosedov, prijateljic in prijateljev ter vseh drugih obiskovalcev, ki so ji med boleznijo prinašali veselja in cvetja. Zahvaljujeva se vsem, ki so ob boleči izgubi sočustvovali z nama, izrazili sožalje, ji darovali cvetje ter jo v velikem številu pospremili do njenega zadnjega počivališča. Posebno pa se morava zahvaliti sodelavcem trgovine Delikatesa, celotnemu GTP Central, trg. podjetju Živila, SK Triglav, kolektivu Elektro — Naglič Tržič in ne nazadnje vsem so-sedom, sorodnikom prijateljem in znancem. Iskrena zahvala pevskemu zboru s Kokrice za zapete žalostinke in tov. Babiču za ganljive poslovilne besede. Lepo.se zahvaljujeva g. žup-

niku Bahorju za poslovilne besede in opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.

sin Bogdan in hčerka Miša

Kranj, 18. julija 1973

Mladoletni vlomilski izleti Na svojih dveh pobegih iz

Vzgojno poboljševalnega doma v Radečah je šest mladoletnikov v začetku poletja letos napravilo pravo razdejanje v dveh počitni-ških domovih v Planici in dva tedna kasneje v vikendih v Rib-čevem lazu v Bohinju. »Jezni« mladeniči so v svojem uporu proti staršem, družbi, okolju na-sploh in morda še čemu, napra-vili v teh vikendih tako razdeja-nje, da človek lahko samo še osupne. Nobena še tako zavaro-vana vrata niso vzdržala pod pri-tiskom petnajstletnih in šest-najstletnih fantinov, ki so beg iz doma, kjer vladata red in disci-plina, pošteno izkoristili za vse, kar redu in disciplini nasprotuje. Zato se eden od oškodovancev, v čigar vikend so že večkrat vlo-mili, upravičeno zaskrbljeno vprašuje, kako naj se vendarle ubrani takih nezaželenih obi-skov.

Prva skupina štirih fantov je pobegnila iz doma v Radečah 16. maja. Kasneje sta se fantom pri-družili še dve dekleti iz vzgojne-ga zavoda v Smledniku, ena sta-ra 14 let, druga pa 16 let. Nekak vodja skupine je bil Zlato H., star 15 let, doma iz Ljubljane. Skupi-nica se je priklatila v Kranj 23. maja. Da bi bila pot v zgornji konec Gorenjske, kamor so na-meravali, udobnejša, so v Kranju iz garaže v Nazorjevi ulici ukrad-li avtomobil in jo mahnili proti Planici. Tu so avtomobil pustili, in peš odšli proti Počitniškemu domu RTV Ljubljana v bližini 120-metrske skakalnice. V dom s vlomili in napravili med kratkim bivanjem precejšnje razdejanje. Da ne bi jedli samo konzerve, so ujeli celo jagnje, ki se je znašlo v bližini, ga s kladivom ubili in odrli. Med pohajkovanjem po gozdu pa so naleteli na Počitni-ški dom Občinske zveze za teles-no kulturo Ljubljana-Šiška, ki se j im je zdel primernejši za bivanje zaradi oddaljenosti od ceste. Vsa druščina se je potem, ko so vlo-mili, preselila v ta dom. Tu so spekli jagnje, odprli več kon-zerv, potrgali, polomili in uma-zali, kar se je dalo. Škode je za okoli 22.357 din. Škoda pa bi bila še večja, če jih ne bi ujeli, saj so že pripravili pet parov smuči in čevljev, da bi j ih odnesli s seboj. Med bivanjem v domu so fantje vlomili v točilnico hotela v Pla-nici ter se založili s cigaretami in žgano pijačo. Izlet je bil zaklju-čen 25. maja zgodaj zjutraj, ko so jih še v posteljah našli delavci oddelka milice Kranjska gora. Poslali so jih nazaj v vzgojne do-move, le najstarejši med njimi, še ne devetnajst let star Franc V. iz Ljubljane, tudi gojenec VPD Ra-deče, je moral v preiskovalni za-por. Pred kratkim mu je sodilo okrožno sodišče v Kranju.

Zlato H. pa je zdržal v vzgoj-nem domu le teden dni, nato je spet pobegnil, tokrat z dvema go-jencema. Ta petnajstletni fant, izredno vljuden, kot so povedali vsi, ki so ga spoznali, ima za se-boj pisano vlomilsko preteklost. Samo od leta 1971 je na Gorenj-skem vlomil v 13 vikendov, trgo-vin, počitniških domov, ponekod tudi po večkrat.

Na tem drugem begu so fantje ukradli v Trbovljah ponoči BMW 1600 ter se zgodaj zjutraj

firipeljali v Bohinj. V Ribčevem azu so vlomili v vikend Antona

Notarja iz Ljubljane in odnesli vrednejše stvari, med njimi smu-čarsko bundo, jedila, pijačo, vol-neno odejo in drugo, vse skupaj v vrednosti 3014 din. V bližini so vlomili še v vikend Pavla Kuna-verja, ki ga je Zlato H. obiskal že decembra lani na podobnem »iz-

Obletnica Leto dhi je, odkar nas je za

vedno zapustil

Franc Frakelj puškarski mojster v

pokoju

Vsem, ki ste ga poznali in imeli radi, ga ohranili v lepem spo-minu in ki kdaj obiščete nje-gov zadnji dom — iskrena

hvala.

Neutolažljiva žena Mici, hčer-ka Marinka, sin Franci z

družinama

letu«. Tu so našli lovsko puško, daljnogled, zemljevide in več drugih predmetov, vse v vredno-sti 2461 din. Eden je stražil, dru-ga dva pa sta vlamljala in nosila nakradene predmete v avtomo-bil. Ko je bil avtomobil poln, so se odpeljali proti Ukancu in v gozdu v bližini avto kampa na-brano blago zmetali iz avtomo-bila. Nekaj so uporabili, drugo pa pustili, da se je umazalo in zmočilo na prostem. Med 7. in 8. junijem so fantje vlomili še v tri vikende ter v Počitniška domova Tuba Ljubljana in Krka Novo mesto. Vse vrednejše predmete so odnesli in spravili na kupu ukradenih stvari v gozdu.

Nato so se z Ukanca vrnili v Ribčev laz, nakradeno blago pa so pustili v gozdu. Del predmetov so oškodovanci dobili nazaj, ve-čina pa je bila uničena, neupo-rabna. Fantje pa še niso miro-

vali. V Ribčevem lazu so se spra-vili na osebni avtomobil BMW 2002 nizozemskega državljana, ki je avtomobil parkiral zakle-njen na dvorišču hiše, kjer je stanoval. Fantje so avtomobil odpeljali skupaj s kamero, foto-grafskim aparatom, 500 guldni in oblačili. Skušali so premenjati' akumulator, ker je bil v prej-šnjem ukradenem avtomobilu že slab, vendar jim ni uspelo. Zato so se preselili v nizozemski avto-mobil, BMW iz Trbovelj pa pu-stili. Odpeljali so se spet na Ukane, kjer so pobrali s kupa na-kradenih stvari v gozdu vse vrednejše predmete, ostalo pa pustili. Odisejado so nadaljevali proti Novi Gorici, kjer so avto-mobil pustili, sami pa so io ile-galno mahnili čez mejo. Ze po treh dneh jih je italijanska poli-cija aretirala in vrnila čez mejo.

L. M.

n e s r e č e j

Mercator Paviljon Veletrgovine Merca-tor hala C na Gorenjskem sej-mu v Kranju je pripravil za vas po konkurenčnih cenah bogato izbiro vseh vrst pohi-štva, strojev za gospodinjstvo, akustike, lestencev, preprog, zaves, odej, teksti la ter alko-holnih in brezalkoholnih pi-jač ter priznano kavo Merca-tor.

Pri nakupu posebni sejmski popusti, prodaja na potrošni-ška posojila do 15.000 din, brezplačna dostava na dom.

Presenečenja za kupce v pavi-ljonu Veletrgovine Mercator v hali C. potrošniki

Zahvala Ob težki in boleči izgubi naše drage mame, žene, stare mame,

sestre in tete

Antonije Tušar, roj. Hafner se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vsem darovalcem cvetja. Posebno se zahvaljujemo osebju inter-nega oddelka Bolnice Jesenice za ves trud in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Še enkrat vsem, ki so jo spremili na njeni

zadnji poti, iskrena hvala.

Žalujoči: mož, sinova Bogomir in Edo z družinama in drugo sorodstvo

Jesenice, Kranj, Mošnje, 19. julija 1973

Tri leta zapora Senat okrožnega sodišča v Kranju je v predsedstvu sodnika Boruta,

Kobija obsodil Franca ValenČaka, roj. 1954, iz Ljubljane na tri leta zapora. Valenčak je 16. maja letos pobegnil iz VPD Radeče skupaj s tremi

gojenci. Istega dne zvečer so v neki vasi v Sevnici vzeli avtomobil zastavo 750 in se odpeljali v Ljubljano. Čez dva dni so v Šentvidu pri Ljubljani avtomobil zamenjali za austina 1300 in jo mahnili v Smlednik. Tu so vlomili na smled-niškem gradu v gostilno Stari grad. Dva sta vlamljala, Valenčak in še en fant pa sta stražila. Prilastili so si zaboj sadnih sokov, nekaj žganih pijač in več jestvin, vse skupaj v vrednosti 700 do 800 din. V Smledniku so spet zamenjali avtomobil in se zapeljali do Kranja. V noči na 21. maj so vlomili v dve garaži: sprva so poskušali odpeljati avtomobil iz garaže za nebotičnikom, nato pa so se lotili garaže v bližini Delavske univerze ter iz te odpeljali audi 60 L. Valenčak je pri tem stražil, da ne bi bili zaloteni. Druščina se je nato odpe-ljala proti Gorenjski. Še prej je Valenčak, medtem ko so se zadrževali v Kra-nju, ponoči razbil steklo na prednjem okencu trafike na Cesti 1. maja,, segel z roko v notranjost in vzel devet škatlic cigaret.

Obtoženec je priznal tudi, da je skupaj z Zlatkom H. in prav tako mlado-letnim Bogdanom B. vlomil v noči na 21. maj v trgovino podjetja Rožca na Koroški Beli pri Jesenicah. Tatiči so odnesli pijačo in jestvine v skupni vrednosti 890 din. Tako založena druščina fantov in dveh mladoletnih deklet je zavila v Bohinj. Obtoženi Valenčak je priznal, da je v dneh do 25. maja, ko so jih odkrili, skupaj z drugimi vlomil v vikend Pavla Kunaverja, v počitniški dom RTV Ljubljana, počitniški dom Občinske zveze za telesno kulturo Ljubljana Šiška in v vikend Antona Notarja, v Planici pa v družbi z dvema fantoma iz skupine v hotel, od koder so odnesli pijačo in cigarete. Pri vseh teh kaznivih dejanjih je sodišče spoznalo Valenčaka za sostorilca, pri vlomu v vikend Pavla Kunaverja in Počitniški dom RTV Ljubljana pa ga je obsodilo le zaradi kršitVe nedotakljivosti stanovanja, ker je vdrl v te prostore, da bi tam spal, o kakšnih tatvinah pa ne ve ničesar.

Sodišče je ocenilo, da gre v tem primeru za veliko število kaznivih dejanj, pa tudi škoda, ki so jo mladoletniki in pa Valenčak povzročili, je bila velika.. Dejanja sama so bila drzno izpeljana in zato družbeno nevarna. Valenčak je bil v vzgojno poboljševalnem domu Radeče le nekaj mesecev, ko je že pobegnil. Sodišče je menilo, da je treba zato poseči po učinkovitejših sredstvih za njegovo prevzgojo in da je enotna kazen treh let zapora za to primerna. Valenčak je zrasel brez prave vzgoje, bil je prepuščen sam sebi. Ker je že dopolnil 18 let, ga je sodišče moralo kaznovati kot polnoletnega storilca. Kazen je tudi primerno dolga, saj se bo v tem času obtoženec discipliniral, naučil vztrajnosti, napravil šolo in se nasploh pripravil za življenje.

Nepreviden otrok V ponedeljek, 23. julija, ob 14. uri se je na cesti drugega reda v Zg. DuP'

ljah pripetila prometna nezgoda. Osemletni Branko Toplak iz Zg. Dupelj J6

nenadoma z desne strani zapeljal na levo, ne da bi se prepričal, če je cest* prosta in ne da bi nakazal smer z roko. Zaradi tega in pa zaradi kratke raz; dalje voznik osebnega avtomobila Anton Danoša (roj. 1940) iz Slapa Prl

Tržiču, ki je vozil za njim, kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Huje

ranjenega dečka so prepeljali v jeseniško bolnišnico.

Čelno trčenje Na cesti drugega reda v Retečah se je v torek, 24. julija, popoldne pr>;

petila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mirko Debeljak (roj-1924) iz Moš pri Medvodah je vozil od Škofje Loke proti Jeprci. V Retečah Pa

je pred njegov avtomobil zapeljal voznik kombija Janez Primožič (roj. 194' iz Hotavelj, ki je bil namenjen na parkirni prostor. V čelnem trčenju je bj1

ranjen voznik Debeljak in obe sopotnici. Prepeljali so jih v ljubljansko bol-nišnico. Škode na vozilih je za 10.000 din.

Zaneslo avtomobil V torek, 24. julija, popoldne se je na cesti prvega reda med Jesenicami in

Hrušico pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan

Torkar (roj. 1947) z Jesenic je vozil proti Jesenicam. Na vrhu nepregledneg3

klanca je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti začel0

zanašati. Iz nasprotne smeri je tedaj pravilno po svoji desni pripeljal osebi" avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Gunter Koenig (roj. 1928), in

avtomobila sta čelno trčila. V nesreči so bili ranjeni voznik Koenig, njego^8

žena in hči ter sopotnik v Torkarjevem avtomobilu Mato Jandrijevič. Škooe

na vozilih je za 30.000 din.

Neprevidno čez cesto V torek, 24. julija, ob 19.15 je na Cesti maršala Tita na Jesenicah z l« ®

strani zunaj prehoda za pešce stopila na cesto Dragica Petrovič (roj. 19^.' z Jesenic prav tedaj, ko je pripeljal po cesti osebni avtomobil, vozil ga je AloJ, Miljavšek (roj. 1928) z Jesenic. Avtomobil je Petrovičevo zadel in zbil po cest ' Lažje ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico.

Zdrsnil s ceste V torek, 24. julija, popoldne se je na cesti drugega reda med Kranjem ,n

Mengšem v bližini križišča s cesto za Zg. Brnik pripetila prometna nezgod8.

Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije ameriški državljan Me' ksander Lapkovski (roj. 1933) je vozil od letališča Brnik proti Sp. Brniku

Zaradi neprimerne hitrosti pa je njegov avtomobil začelo zanašati, tako da )e

zdrsnil s ceste in se prevrnil ter zdrsel kakih 50 metrov po travnatem nasipu

v jamo, kjer je obstal. Voznik v nesreči ni bil ranjen, škode na avtomobilu Pa

je za 50.000 din.

Nepravilno prehitevanje V sredo, 25. julija, dopoldne se je na cesti prvega reda v Dovjem pripet"'8

prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avt® mobila nemške registracije Stijepan Zelling (roj. 1931) je vozil od Kranj8^ gore proti Jesenicam. V Dovjem je prehiteval strnjeno kolono voz il. Ko je f avtomobilov že prehitel, je iz nasprotne smeri pripeljal neki tovornjak. ' nik Zelling se je umaknil v desno, pri tem pa je oplazil osebni avtomo^ nemške registracije, ki ga je vozil Karel Niebauer. Voznika Zellinga je na

zaneslo v desno, kjer je drsel z desnim kolesom po bankini, nato pa spet v lev

čez cesto, kjer se je avtomobil prevrnil 28 metrov daleč in obstal ob dreve? ' V nesreči je bila huje ranjena voznikova žena, medtem ko sta voznik Zeli"1' in njegov sin dobila le lažje poškodbe. Škode na vozilih je za 45.000 din.

Zbil pešca V sredo, 25. julija, ob 20.25 se je na Cesti JLA pri vojašnici Stanet£

Žagarja pripetila prometna nezgoda. Šefik Candjič (roj. 1950) s Kokrice J hodil peš pravilno po levi strani ceste od Kranja proti Kokrici. Iz naspr0 ' smeri pa je pripeljal v osebnem avtomobilu Franc Kranjc (roj. 1942) Kranja, ki je pešca zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v lj J J ljansko bolnišnico. Voznik ni počakal na kraju nesreče, pač pa se je 20 minut sam javil na postaji milice Kranj. Vozil je brez vozniškega dov"| ljenja in pod vplivom alkohola. L. M-

Smrtna nezgoda kolesarke V četrtek, 26. julija, nekaj minut po 14. uri se je na cesti drugega r ^

v Lahovčah pripetila smrtna prometna nezgoda. Voznik osebnega avtom0 ^ Janez Andrejašič (roj. 1943) iz Kamnika je v Lahovčah prehiteval kolesa Mileno Jeras (roj. 1958) iz Lahovč, jo pri tem zadel in zbil po cesti. Jerasov je v nesreči tako hudo ranila, da je umrla na kraju nesreče.

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče

Aleš Snedec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 28. julija, ob 15.30 izpred

hiše žalosti na Drulovki na kranjsko pokopališče.

Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez in Marjan ter Franjo in Jože z družinama, hčerke Marija, Vera in Pavla z družinami

Kranj, 26. julija 1973

Zahvala Ob prerani izgubi našega nepozabnega sinčka in bratca

»

Vida Jezerska se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, rnU podarili cvetje ter kakorkoli pomagali. Vsem prisrčna hvala-

Žalujoči: mamica, oče ter bratca Aleš in Blažek

Škofja Loka, 13. julija 1973 1 4 ^ P ^ W J % I g g j ;

Sobota — 28. julija 1973

Pogovor tedna

Marko Oblak: Cilj slovenska

liga

. V letošnji sezoni so rokometaši škofjeloškega Šeširja dosegli svoj j^jvečji uspeh. Prvo leto so nastopali v ljubljanski conski rokometni »jp <n zasedli odlično t re t je mesto. Tokrat je bil naš sogovornik 27-letni viarko Oblak, ki je svojo kariero začel pri klubu Žabnica, nato pa igral

,v Kranju pri Mladosti, pa spet v Zabnici in nazadnje še v Škofji Loki PH Seširju.

, »Z letošnjim nastopanjem v ljubljanski conski rokometni ste dokazali , da ste zdrav športni kolektiv , pred katerim so

e uspehi. Kakšni so torej vaši načrti v bodoče?« .»V 2 do 3 letih uvrstitev v slovensko rokometno ligo. Kaj več za

/^aj še ne pričakujemo. Će pa bodo dane vse možnosti, pa morda tudi KaJ več.«

»Kaj pa ste misli l s tem, ko s te rekli, če bodo dane vse mož-nosti?« X, »P« •vo je prostor. Nimamo primernih prostorov za zimske treninge. v ^ voljo nam je le asfal tna plošča v Puštalu. Pozimi lahko treniramo

telovadnici, vendar je premajhna, da bi bile v n je j rokometne tekme. s ko l iko boljše je s financami. Tu precej zaslužimo tudi sami, in sicer , s rečolovom na Gradu, ko je izseljenski piknik in pa s prodajanjem K a r t na cestnohitrostnih dirkah.«

»Kako pa je z igralci . J ih je dovolj?« »Nekako že gre. Kakšnega posebnega zaledja pa ni. Mladi sploh

'so zainteresirani za šport. Vse drugače je bilo pred 15 leti, ko sem jaz irn Z . r ° k ° m e t o m - Le od'časa do časa se pojavi kakšen mlad fant, ki j a željo, da bi igral. Kar se pa tiče sedanjega moštva pa lahko rečem,

a Je to mlado moštvo, saj je povprečna starost 24 let.« »Kako pa je s trenerji?« »Do conske lige nas je treniral Ja ro Kalan, vendar je zaradi po-

s a n j k a n j a časa prenehal. Sedaj pa nas trenira Igor Stupnišek. Seveda

z njegovim delom vsi zadovoljni.« »Kakšni pa so tvoji osebni nacrti za v bodoče?«

^ »V jeseni odhajam v vojsko. Nato pa bom igral rokomet še nekaj asa. Ko pa bom z igranjem prenehal, pa bom prenašal svoje iskušnje

n a mlajše igralce.« \ R. Prosen

alpina Predstavljamo vam 2 modela planinskih čevljev. To sta modela, ki ustrezata še ta-ko zahtevnemu planincu ali alpinistu. Na zalogi pa imamo še mnogo drugih lažjih Planinskih čevljev in zahtevnih čevljev za visokogorske ture.

ART. 2306 VEL. 39—46 ART. 2402 VEL. 35—38

ART. 2307 VEL. 39—46 ART. 2403 VEL. 35—38

Slovenska vaterpolska liga

Triglav II. že prvak

Le še nekaj kol nas loči do zaključka letošnjega tekmovanja v enotni slovenski vaterpolski ligi. Ze nekaj kol pred koncem je republiški naslov oddan. Čeprav letošnji prvak Triglav II nastopa zuna j konkuren-ce, pa njihovega prvega mesta ni podcenjevati, sa j so vse nasprotnike zlahka premagali. Edini »kiks« je imel le v igri z rovinjskim Delfinom, ki mu je doma »odščipnil« točko.

Za vstop v drugo ligo se bosta po-temtakem borila Delfin in kranjski Vodovodni stolp. Vaterpolisti Vodo-vodnega stolpa, ki imajo v svojih vrstah nekaj odličnih bivših igralcev Triglava, so s svojo igro dokazali, da jih pred prvenstvom niso zaman šteli k favoritom za letošnji repub-liški vrh. Za vstop v drugo ligo pa bo po vsej verjetnosti t reba odigrati še t re t je srečanje, saj bosta Delfin kot Vododvodni stolp najbrž končala prvenstvo v mrtvem teku. Le-ta bo takoj po končanem prvenstvu na nevtralnem bazenu.

Ostala dva gorenjska predstav-nika Kamnik in Radovljica igrata tako kot znata. Medtem ko so Kam-ničani pod vodstvom kranjskega tre-ner ja Podverščka precej napredova-li, pa Radovljičani nimajo pravega strokovnega vodstva. Toda kljub te-mu niso vrgli puške v koruzo, sa j so vsa srečanja v redu odigrali.

Lestvica: Triglav 9 8 10 90:44 17 Delfin 8 5 1 2 70:34 11 Vodovodni stolp 8 5 0 3 74:52 10 Renče 5 2 0 357:43 4 Slovan 5 2 0 3 3 1 : 3 0 4 Kamnik 7 1 0627 :1002 Radovljica 6 0 0 6 26:75 0

-dh

Slaloma za Češko kočo

ne bo Zaradi pomanjkan ja snega na let-

nem smučišču nad Češko kočo letos smučarski klub Triglav ne bo mogel izvesti tradicionalnega meddruštve-nega tekmovanja v slalomu, ki je bil napovedan za nedeljo, 29. julija.

J. J.

Smučarski skoki

V torek uradni trening

Pri smučarskem klubu Triglav potekajo zadnje priprave za o tvor i tveno te-kmo na plast ični skakalni -ci na Gorenji Savi. Pred-sednik organizaci jskega komiteja Ludvik Kuhar nam je povedal , da bo na- , s topi lo okol i 60 skaka lcev iz Avstrije, Italije in Jugo-slavije. Zaradi nestanovi t -nega vremena so se v klubu odločil i , da se bo tekmo-vanje v sredo, 1. avgusta , pričelo ob 16. uri in ne ob 17. uri kot je na lepakih za prireditve ob obč inskem prazniku Kranja. Skakalni -ca na Gorenji Savi je nared. V torek popoldne in v sredo dopoldne bo za vse udele-žence uradni trening. Ska-kalnica je sedaj to l iko pre-urejena, da bo verjetno do-sežen nov rekord (sedaj 49.5 m).

J. J.

Izšle so nove tri knjige iz ciklusa

Prestol Matije Korvina M. Jurić Zagorka:

Pekel na prestolu I - II - III

(četrta, peta in šesta knjiga iz ciklusa »Prestol Matije Korvina«)

Tri knjige romana »Pekel na prestolu« predstavljajo vsebinsko in časovno nadal jevanje romana »Prerokovanje pri Kamnitih vratih«.

Že v prvem delu pride do pretresljivega in usodnega dogodka: kralj Mati ja Korvin umre. Še pred potrebnimi slovesnostmi se začno zakulisne intrige glede nasledstva. Kraljica Beatrice meni, da je z moževo smrt jo prišel njen trenutek, ko se bo lahko povzpela do popolne oblasti. A tu je še Gordana, ki izkoristi svoj položaj na dvoru, da bi rešila svojo domovino.

Tri knjige romana veljajo v celo p latno 270 din. Kupite j ih lahko tudi na 3-mesečno obročno odplačevanje po 90 din.

Nadaljevanju teh dogodkov bodo lahko bralci sledili v naslednjih treh knjigah, ki izidejo letošnjo jesen: Pekel na prestolu I V-V-VI.

Knjige dobite v vseh knj igarnah in pri zastopnikih založbe, pismeno pa jih lahko naročite na naslov

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, MESTNI TRG 26

Bodimo objektivni V letošnji 55. številki Glasa (sobo-

ta, 21. 7. 1973) je vaš urednik J. Ja-vornik objavil v športni rubriki »Po-govor tedna« — članek: M. Kramar — Ustanovitev ŠD Sava velika pri-dobitev. V zadnjem odstavku članka je tov. Miha Kramar izrekel očitek glede dela in vloge ObZTK Kranj, posebno hudo pa je poočital »ne-aktivnost« zaposlenih.

Menim, da je pranje umazanega perila v časnikih kaj klavrno opra-vilo, vendar ob izrečenem hudem očitku molk prizadetih najbrž ne bi bil zadovoljiv prispevek k objektiv-nosti. Uslužbenci ObZTK odklanja-mo način, s kakršnim si želi tov. Kramar olajšati svoj srd ob neza-dovoljstvu nad ObZTK. Če občni zbor in izvršni odbor ObZTK kdaj nista ugodila vsem zahtevam ŠD »Sava« (ali prejšnjemu TVD »Kranj«), ali nista mogla izpolniti vseh pričakovanj tega društva, je skrajno neumestno in neobjektivno, da zdaj siplje ogenj in žveplo na nas — uslužbence, ki pri odločitvah omenjepih samoupravnih organov končno, niti nismo aktivno soudele-ženi (le eden je član 25-članskega izvršnega odbora!) Prej ali slej se bo moral tudi tov. Kramar sprijazniti s samoupravljanjem v telesni kulturi, s podrejanjem enotnim kriterijem za delitev dotacij, z enakopravnostjo potrošnikov skupnih finančnih sred-stev ipd.

Če je pa tov. Kramar mislil na naše vsakodnevno delo, moram po-vedati, da je bil v svoji izjavi mnogo premalo konkreten. Uslužbenci namreč opravljamo zelo različna dela, od administrativnih, finančnih in pedagoških do organizacijskih. Spričo tega niti mi, kaj šele

nepoučeni bralec, ki ga pisec posredno posiljuje s takšnimi oseb-nimi izpadi, ne vemo, kaj v našem delu tožniku ne ugaja. Ce resnično obstaja kaj takega, bi bilo naj-umestneje, da bi tov. Kramar o svojem mnenju, ugotovitvah ali do-mnevah obvestil IO ali sekretariat ObZTK, ki nam zaposlenim odre-jata delo ter ga tudi nadzirata in ocenjujeta. Način, kakršnega se je poslužil tokrat, pa je seveda nekon-struktiven in očitno tendenciozen — olajšati svoj srd z vihtenjem krepela nad tistimi, ki bi se po njegovem smeli najmanj upirati.

Osebno sem vedno pripravljen za dialog, vendar le na nivoju objektiv-nosti in resnicoljubnosti, nikakor pa na način, kakor je tokrat storil tov. Kramar. Glede na to predlagam, da svoje pripombe konkretizira in pošlje izvršnemu odboru ObZTK, ki je prvo pristojno mesto za vprašanja s področja notranje organizacije ObZT, kamor sodi tudi naše delo.

Štefan Ošina

Borac: Dinamo 2 : 3 ( 1 : 2 )

Pod vodstvo t rener ja Cabrinoviča je v ponedeljek na desetdnevne pri-prave v Kran j prispel banjaluški no-gometni prvoligaš. Na stadionu Stanka Mlakarja se bo skušal čim-bolje pripraviti za s tar t v prvi ligi, ki se letos prične že 19. avgusta.

Da so priprave vzeli resno, nam je že pokazala prva tekma, ki so jo od-igrali že v sredo z vinkovškim Dina-mom. V lepi, hitri in dinamični igri je zmagal vinkovški drugoligaš, ki je s tem sklenil dvanajstdnevni trening v Kranju . Pred 500 gledalci je sre-čanje vodil kranjski sodnik Brada-ška. -dh

HP

Cesta JLA 6/1 T nebotičnik

PROJEKTIVNO PO D J E T J E K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA-NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ

Atletske novice V počastitev občinskega

praznika Kranja bo tudi letos AK Triglav organiziral med-narodni atletski miting, in si-cer v torek, 7. avgusta, ob 16.30 na stadionu Stanka Mlakar-ja. Poleg nekaterih najboljših jugoslovanskih atletov bodo nastopili še tekmovalci iz tu-jine.

Trenutno se med atletsko zvezo Slovenije in AK Trigla-vom pogovori o prevzemu organizacije tradicionalnega dvoboja moških reprezentanc Slovenije in italijanske pokra-jine Veneto. Tekmovanje na j bi bilo v nedeljo, 19. avgusta, popoldan.

Znani kranjski atlet Dušan Prezelj je dobil izpisnico od AK Triglav in je prestopil v vrste AD Kladivarja iz Celja. Prestop Dušana Prezlja pa ni v nekakšni zvezi s preteklimi kadrovskimi spremembami v klubu kot so to prikazali neka* teri časopisi.

D. Žumer

C t I . A 15 Sobota — 28. julija 1973

©

MICHEL HUGOES (19 let), dijak zadnjega letni-ka gimnazije, e k o n o m s k a smer:

»Zame bo dokaj poučno pri-merja t i dva povsem različna politična sistema — franco-skega in jugoslovanskega. V praksi, na lastne oči, bi rad raziskal prednosti in slabosti socializma in kapitalizma. Na-menoma sem v sebi zatrl željo po oblikovanju kakršnihkoli predhodnih stališč ali prepri-čanj, sa j hočem zbrane vtise teh ta t i in presojati objektivno, brez osebne obarvanosti, ki človeka podzavestno zavede v napačno sklepanje. Za zda j ' ne morem reči nič določenega. V oči so mi padli edinole avto-mobili: ni jih malo, samo izbor znamk je relativno ozek in tipi so nekoliko zastareli.«

I. Guzelj

Iskra — najsodobnejša tehnologija spajanja kontaktov nadomešča klasično spajkanje — hitreje, kvalitetneje, lažje

25 LET M O D E

ALMIHA Da si boste lahko izbrali pletenine po najnovejši modi, se v njih prijetno počutili pri športu- in na

vikendu, na potovanju, različnih dnevnih in svečanih priložnostih, je Almira ob svojem 25-letnem jubileju odprla v upravnem poslopju tovarne v Radovljici

JUTRI ŽALNA SVEČANOST NA JAVORČU

Jutri ob 10. uri bo v Žirovskem vrhu — na Javorču pri spomeniku padlim žalna komemoraci ja p o s v e č e n a vsem padl im Pol janske doline. Osrednji govor bo imel predsednik obč inske konference SZDL Škofja Loka Jože Šubic. V kulturnem programu, ki bo sledil , bodo sodeloval i recitatorji i s o s n o v n i h šol Pol jane in Gorenja vas , pevci iz Gorenje vas i in vojaki garnizi je Jožeta Gragorčiča iz Škofje Loke.

Iz Gorenje vas i na Javorč bo ob 9. uri in 9.30 peljal tudi poseben avtobus. -lb f • J/ - t • t »•»,.« * • « r r 1 » *; • <* t v t « « « « i

EXKL UZIVNO PRODAJALNO MODNIH PLETENIN

Trgovino lahko obiščete vsak delovni dan razen sobote od 9. do 19. ure, v sobotah pa od 8. do 12. ure.

J E A N CANESE (52 let), vodja skupine, profesor na pomorski srednji šol i:

»Namen obiska je predvsem v odkrivanju vašega načina življenja, vaše kulture, zgodo-vine, navad in običajev. Fant je in dekleta bodo lahko močno izpopolnili svoje poznavanje države, o kateri so doslej slišali le iz pripovedovanj in iz uč-benikov. Tudi sam sem prvič v Jugoslaviji. Na j brž dodam, da smo gostiteljem za izredno topel, prisrčen sprejem dolžni iskreno zahvalo. Kar zadeva začetna zapažanja, se skoraj docela u jemajo s pričakovanji ob odhodu na pot. Razmeroma preprosto, delavno živite, kar mi je zelo všeč. Menim, da bolj spoštujete tradicijo in prete-klost kakor Francozi. Značilen dokaz je glasba, v kateri pre-vladujejo elementi ljudske melodike.«

DENUSE LECLAIRE (17 let), dijakinja 4. letnika gimnazije:

»Kot bodočo študentko družbenih ved mi tovrstne ekskurzije močno koristijo. V Kranju sem že drugič zapo-red in reči moram, da rada pri-ha jam k vam. Slovenijo precej dobro poznam. Zame je naj-važneje prodreti v miselnost, v dušo prebivalcev, kaj t i le

15 let mineva, odkar sta mesti Kran j in La Giotat (Francija) podpisali listino o pobratenju. V Jugoslaviji menda ni kraja, ki bi se mogel pohvaliti s čim podobnim. V poldrugem desetletju prija-teljskega sodelovanja in kul-turne izmenjave so Kranjčani večkrat obiskali La Ciotat, isto — v obratnem smislu, seveda — pa velja tudi za Francoze. Prav te dni, v torek, 24. julija, je v metropolo Go-renjske spet prispela številna delegacija mladincev iz La Ciotata. Med tritedenskim bivanjem pri nas si bodo sku-šali ustvariti čim nazornejšo podobo Slovenije in Slovencev ter spoznati osnovne značaj-ske poteze dežele. Trojico pri-šlekov smo pobarali, v čem je po njihovem poglavitna pred-nost neposrednega navezova-n ja vzajemnih stikov in kakšni so uvodni vtisi, uvodne ugo-tovitve o pokrajini in ljudeh. tako uspeš na tančno dojeti

prednosti in slabosti določene politične ureditve. Priznati je treba, da Francozi bistveno drugače pojmujemo svet in dogajanja v njem. Slovenci ste izjemno odprt, gostoljuben narod, nič zaverovan vase. Pač pa nekoliko zaosta ja te na področju mode in glasbe ter pri različnih oblikah zabave, razvedrila in rekreacije, ki v francoskem vsakdanu igrajo znatno važnejšo vlogo.«

Iskra — v tovarni telekomunikacij je najsodobnejša svetovna oprema