IntervjuNajboljonesnaženejame ostajajoneočiščene

Dr. Mitja Prelovšekgeograf, krasoslovecin jamar

/ Nataša Bucik Ozebek Ct Tomaž Skale

Z geografom, krasoslovcemin jamarjem dr. Mitjo Pre-lovškom z Inštituta za ra-ziskovanje krasa ZRC SA-ZU smo se pogovarjalipred petimi leti. Razoča-ran je bil nad dejstvom, danajbolj onesnažene po-

dzemne jame ostajajo neočiščene. Po pe-tih letih ni stanje nič spodbudnejše. Ja-marji in prostovoljci čistijo po lastnih mo-čeh, a ob izjemno skromnem interesu dr-žavnih institucij tudi njihova volja usiha.Pogrešajo podobne korake države - lastni-ce jam - in trdo roko okoljske inšpekcije,ki bi lahko z doslednim pisanjem glob indihanjem za vrat onesnaževalcem zajezilavsaj sveže onesnaževanje jam. Tako pa sejamarji v bližini naselij in cest še vednosrečujejo s tisoči kubičnih metrov odvrže-nih odpadkov. V jami jih najpogosteje pri-čaka napol razpadla mrhovina, ki v plas-tičnih vrečah gnije tudi več deset let, pritem pa se sproščajo nevarni plini in snovi,ki nato pronicajo v podtalnico - velikokrattudi v regionalne vire pitne vode. Neredkiv jamah in breznih so vozila, akumulatorji,topila, zdravila ... Ocenjuje se, da je v Slo-veniji onesnaženih 10 odstotkov jam, torejdobrih 1000.

Govorimo o starih odpadkih ali v jamahnajdete tudi povsem sveže odvržene?Svežih odpadkov je manj, kot jih je bilopred organiziranim odvozom komunalnihodpadkov, se pa onesnaževanje še vednonadaljuje. Problem je mrhovina. Za odla-ganje klavničnih odpadkov perutnine inmlade drobnice kmetje »skrbijo« sami. Nakrasu večinoma kar z odmetavanjem klav-ničnih odpadkov v jame ob cesti, saj je tonajenostavneje. Z zakopavanjem v tla, kot

se je to počelo včasih, se trudijo le redki.Zato smo denimo občini Kočevje, kjer le-tos čistimo jame, predlagali najem zaboj-nika, kamor bi lahko tovrstne odpadkeodlagali brezplačno. S tem bi izboljšaliokoljsko stanje in reševali drago sanacijojam, a do realizacije ni prišlo. Neredko se vjamah srečamo tudi z ostanki črnega od-strela divjadi, ki včasih že meji na organi-zirano dejavnost. In zakaj so živalski os-tanki tak problem? Ker jam z mrhovino nebo nihče čistil, še najmanj člani jamarskihdruštev na prostovoljni ravni. Država pa zalastnino, ki jo je podržavila (jame - op. p.),skorajda ni zainteresirana, če ta ne ustvar-ja prihodka. Če pa že, s skromnimi sred-stvi financira čiščenje manjših jam, pri če-mer še vedno glavnino stroškov predsta-vlja prostovoljno delo jamarjev.

Najbolj onesnažene jametorej ostajajo neočiščene?Na jamarski način se čisti le nizko do sre-dnje onesnažene jame, zelo onesnaženihjam se zaradi nezagotovljenih finančnihsredstev, težavnosti in nevarnosti čiščenjaše ni lotilo. Na to opozarjamo že desetlet-ja, problem pride v medije, vsak od odgo-vornih se ga nekaj dni otepa s svojimi ar-gumenti, a reši se nič. Med 118 evidentira-nimi očiščenimi jamami v zadnjih 40 letihni jame, iz katere bi odstranili več kot 50kubičnih metrov odpadkov. Najbolj ones-nažene pa skrivajo tudi po več sto kubič-nih metrov nesnage. Na Krasu vemo za trijame, od katerih ima vsaka od 80 do 100kubičnih metrov odpadkov, na Kočevskemsta dve, v katerih je po ocenah od 200 do400 oziroma od 500 do 1000 kubičnih me-trov odpadkov. Med njimi nekatere vsebu-jejo pretežno nevarne odpadke, to je os-tanke živilskopredelovane industrije, ke-mične industrije, zdravstvenih domov...O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dnevnik 28.10.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 16

Površina: 988 cm2 1 / 3

Ker problemi ostajajo, jamarji pa kot pr-voborci vztrajno izgubljamo začetni za-gon, opažam med jamarskimi društvi opu-ščanje prostovoljnega čiščenja jam. Interespostopoma izginja, raje se posvečamo os-novnemu poslanstvu, to je raziskovanjujam. Bo pa okoljski problem nedvomno ševečji, ko bo prostovoljstva konec. Vnovič-no zaupanje in zagon bo čedalje težjevzpostaviti tudi zaradi družbenih spre-memb, ki prinašajo manjšo pripadnostskupnosti, manj kolektivne odgovornostiin egoistično usmerjanje prostega časa.

Koliko jam nameravate očistiti letos?Letos in prihodnje leto se čisti jame naKočevskem, in sicer pod okriljem projektaLife+ Kočevsko, pretežno z evropskimisredstvi. Interes za čiščenje manj in sred-nje onesnaženih jam je namreč izkazalaobčina Kočevje. Čiščenje manj onesnaže-nih jam bo naslednje leto morda že pote-kalo tudi na Krasu, kjer projekt čiščenjapripravlja območna enota Zavoda za var-stvo narave Nova Gorica.Kakšno je stanje turističnih jam pri nas?Zelo različno. Najbolj na udaru so vodnejame. Akuten problem Postojnske jame jeposredno onesnaženje, ki v jamo prihajapo občasno zelo onesnaženi Pivki. Names-to da bi bil obiskovalec navdušen nad po-dzemeljsko Pivko in bi predstavljala ma-gnet za obiskovanje, je zaradi pogostegasmradu na seznamu obrobnih turističnihdelov Postojnske jame. Voda v Križni jamije zelo blizu prvotnega stanja, a se tuditam občasno pojavlja vpliv slabo očiščenihvoda z Bloške planote. Voda v Planinski ja-mi ostaja zmerno onesnažena. Na bolje seje spremenila kakovost Reke, a ne zaradinaravovarstvenih ali inšpekcijskih ukre-pov, temveč zaradi krize v 90. letih prej-šnjega stoletja, ki je odnesla glavna ones-naževalca v ilirskobistriški kotlini.

Zdaj se onesnaženje spet pojavlja - v za-dnjem času občasno prihaja do preobre-menitve ilirskobistriške čistilne naprave zmočno alkalno snovjo, ki lahko vsaj za ne-kaj dni zavre ali povsem uniči biološki delčistilne naprave, vode prek čistilne napra-ve pa tedaj tečejo izjemno slabo očiščene.Čeprav napovedane in preredke kontrole vokviru rednega monitoringa pogosto tegane kažejo, iz nenapovedanega vzorčenja inpritožb lokalnih prebivalcev ugotavljamo,da komunalne čistilne naprave pogosto nedelujejo tako, kot bi morale. Del teh vodapa srečujemo tudi v jamah in celo izvirih,zajetih za oskrbo z vodo. Vse čistilne na-prave bi morale imeti akumulacijske baze-ne, kamor bi se stekala odpadna voda v

času, ko naprava ne deluje pravilno, moni-toring pa bi moral biti pogostejši, za neka-tere parametre zvezen, zlasti pa nenapo-vedan. Lastnik, upravljalec, inšpekcijskeslužbe, policija in sodstvo pa bi morali bitizainteresirani, da odkrijejo povzročitelja,ga kaznujejo in zavežejo k odpravi škode.Ker sistem v praksi zelo slabo funkcionira,se problemi le kopičijo.

Kje krasoslovci in speleologividite meje jamskega turizma?Dokaj enotni smo si, da je sedanje številoturističnih jam primerno in da ni potrebepo odpiranju novih, temveč kvečjemu pointenziviranju obiska v obstoječih. Pol mi-lijona obiskovalcev na leto prenese Postoj-nska jama brez hujših posledic, kar opaža-mo tudi z rednim monitoringom, za manj-šo turistično jamo skorajda brez jamskeinfrastrukture bi to pomenilo popolnoopustošenje. Seveda se mora rasti obisko-vanja prilagoditi jamska infrastruktura, kise z izjemo Postojnske jame in Škocjan-skih na žalost obnavlja, če sploh, na stroš-ke društev, ki za jamo skrbijo, ne pa nastroške države, ki je formalni lastnik jam.Problem se sicer rešuje, a izredno počasiin ima tako že vsaj 12 let dolgo brado.

Določbe zakona o varstvu podzemnihjam se v tem delu ne izvajajo, spremJjanjavplivov na srednje velike in manjle turis-tične jame pa praktično ni. Nedorečen os-taja tudi tako imenovani alternativni ozi-roma treking jamski turizem, ki na črnopoteka po mnogih zanimivih in lažje dos-topnih jamah. Nadzora tukaj ni, nosilnezmogljivosti posameznih jam niso pozna-ne, hodi se vsevprek in uničuje jamsketvorbe. Trenutno stanje na tem področjuje povsem stihijsko. Ko jama postaneopustošena, ni več zanimiva za obiskova-nje in tok se preusmeri v druge še ohra-njene jame. Bogastvo podzemlja takovztrajno izginja.

Ne samo na smeti, opozarjate tudi naproblem onesnaževanja podzemnih voda.Odpadki v jamah so dobro opazen pro-blem onesnaževanja, znatno manj očitno,veliko bolj škodljivo pa je onesnaževanjepodzemnih voda. Glavni problemi so pre-tirano gnojenje kmetijskih površin, slabočiščenje voda na komunalnih čistilnih na-pravah ter prelivi ob kratkotrajnih in moč-nih padavinah, zasuta odlagališča nevar-nih odpadkov in koncentrirana izlitjagnojnice v tla ali neposredno v vodo. Nakraških vodah opažamo preobremenjeva-nje zlasti z vidika nitratov in organskosnovjo - slednja za razgrajevanje odvzemaO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dnevnik 28.10.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 16

Površina: 988 cm2 2 / 3

kisik iz vode, voda pa ostaja praktičnobrez njega, kar ustvarja anoksične pogojev podzemlju, kjer je prehajanje kisika vvodo že tako zelo omejeno. Problem je ob-doben, včasih traja le nekaj ur ali dni, zatoga redni državni monitoring niti ne zaznaali pa v zelo omiljeni obliki.

Če ponazorim vpliv na podzemno vod-no živalstvo: to je tako, kot da bi človekuza dan ali dva zmanjkalo kisika v atmosfe-ri, potem pa bi se kisik vrnil. Vsem je jas-no, da v takih razmerah človeštvo po na-ravni poti ne bi preživelo. x

Ker problemiostajajo,jamarji pa kotprvoborcivztrajnoizgubljamozačetni zagon,opažam medjamarskimidruštviopuščanjeprostovoljnegačiščenja jam.Interespostopomaizginja, raje seposvečamoosnovnemuposlanstvu, toje raziskovanjujam.

■ ___ .V "^l^^_ '■!&- "*"__*•■*»__ "' i^W_ —" s «s_. : &jiuJi T*' *5< ; * '•:■-. Jm

________________S___-?^HH|Hft^^^b^ 4v *l^ _P_9 -^!J^^* ||N_i^_J |_________B-l____l__________*^________________________H_Hh__m T* "*_______f !' '■________■* ''*■____ B I^_^_____^£_i________Pv__________________f^BtflBffi - [H.- m_*_^3_^_. -V i. mAr~mlM *!%% IRli_«H^_KyKwJL__________F ____________K -~ -i_l_l_l_3B8iPR^^ ' - _tii__iS___^__________E__i_i_-_ i/KuMtPPi^'-' " lL^m^m~BmWmMmmmmmWmmmmmmr^^mmt^^Blmm~\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\m ? tji~"^^w»

v^_^_^_^_^_^_Ks^_^_^_H_l_HH^_^_^_^_^_^_k • ■ — ■* - *.. >s>5}"_

- /l^:ftffi^''_____________________________________________iLr- " ' - "'_^_-___a_^__irT__f

_!_-< _ - . -^ *_>"^. 4^_^_^_^^j __^__^__B__bm_^_£_^_I_^__^_-_3_^_^__i;-"^<___:- ___* :Lrf:^r >>*_ ;3^&*_ lifflMIPMilHMir Tniiji T r 1■3S"*ZLrf«. __-£ -*' _■•»-- _»»•* -_>-■ _■ ■ J^^_________-*^__T J*_g____K5ff"^^______________fi^ Kr MiY?T' _t i i^._Ii______KS!?^^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Dnevnik 28.10.2016

PetekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 16

Površina: 988 cm2 3 / 3