internoInterno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, sept. – okt. 2014 | številka 03

Irena Pajnik Beguš, ki je v večjem trgovskem centru rešila življenje gospodu: »Imam najlepši poklic na svetu«

TeleKap: informacijska rešitev za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi

Na športnem prvenstvu Eurospital ekipi UKC Ljubljana 4. mesto

Priprava UKC Ljubljana na ISO standard

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILOTudi v letu 2014 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najka-sneje do 17. marca 2014. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fo-tografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov soj@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s pre-sledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v bese-dilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

25

18

26

K AZALO 03 UVODNIK: prof. dr. Sergej Hojker, dr.med., strokovni direktor UKCL

KDO SMO MI 04 V UKCL iz dneva v dan delamo čudeže, a zanje nihče ne ve; pogovarjali smo se z Ireno Pajnik Beguš, medicinsko sestro, ki je trgovskem centru rešila življenje Janezu Štalcu iz Ljubljane

05 Avtoritete si danes posameznik ne ustvarja več s strogostjo in vlivanjem strahospoštovanja, temveč z vestnim delom - Katarina Pirnat, glavna medicinska sestra operacijskega bloka Kirurške klinike UKCL

07 Priznanje Katarini Zajc

08 Cilj je ohraniti visoko raven delovanja klinike, pogovor z prof. dr. Ireno Hočevar - Boltežar, dr. med., svetnico, predstojnico Klinike orL in CFK

AKTUALNO10 Administratorji so ogledalo sistema: so prvi in zadnji, h katerim pride bolnik

12 TeleKap

14 Poslovanje UKC ljubljana v prvi polovici leta 2014

16 Pediatrična klinika bo klinika brez vode iz plastenk

18 Prva obletnica učne delavnice »Aspiracija skozi umetno dihalno pot pri pacientu na mehanskem predihavanju«

19 Sistem vodenja kakovosti v UKC Ljubljana

20 Čim prej si želimo nabave robota Da Vinci, Pogovor z asist. Bojanom Štrusom, dr. med., v. d. predstojnikom Ko za urologijo Kirurške klinike

UTRIP UKCL22 Izšla je knjiga o črevesnem mikrobiotu, probiotikih in prebiotikih

22 Monografija zgodovina radiologije in inštituta za radiologijo ukcl (1923–2013)

23 V UKC Ljubljana prvič v Sloveniji opravili stereotaktično operacijo bolnika z možgansko boleznijo distonijo

24 Tek za dober namen

25 Po tednu anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C

26 Smeh je resna stvar! - o izvajanju joge smeha v Centru za dializo Ko za nefrologijo Interne klinike:

28 Tinkara Morec, Hedvika Verbajs in Igor Šabič prejemniki priznanja Znanilci upanja 2014

29 Problemska naloga za sodelavce: Če želimo ostati zdravi …

30 Domišljijska potovanja z mini avtodomom na igrišču Pediatrične klinike

30 Zahvala donatorjem UKC Ljubljana

PREBERITE31 Čili za delo – zdravi na delovnem mestu

32 Eurospital 2014

33 ANKETA: Kako doživljate Eurospital in kaj vam pomeni?

34 RAZMIŠLJANJE: Saj sem samo bolnik

34 ZA SMEH35 KAJ MENIJO O NAS36 nagradna križanka

Dragi sodelavci,letos sta bila poplačana trud in motivacija, ki ste ju vlagali v pridobitev certifikata za poslovno odličnost in v priprave na mednarodno akreditacijo. Danes lahko s ponosom povemo, da smo v teh letih izboljšali številne procese ter zagotovili visoko kakovost in varnost zdravstvenih storitev. Kot edina slovenska zdravstvena ustanova smo januarja 2014 pridobili priznanje za poslovno odličnost (4 zvezdice), marca 2014 pa mednarodno akreditacijo po standardu DNV-GL – ta zahteva celovit sistem vodenja kakovosti in obvladovanja procesov ter tveganj. Gre za novo kvaliteto vodenja, ki nas zavezuje, da vse sprejete standarde upoštevamo pri vsakodnevnem delu. Potrditev, da smo sprejete odločitve uvedli v prakso, pa pomeni pridobitev standarda ISO 9001:2008 za celoten UKC Ljubljana.

Prve klinike, ki so certificirale svoje procese po standardu 9001:2008, so bile Klinika za nuklearno medicino, Ginekološka klinika in Ortopedska klinika. Res je, na začetku procesu nisem bil naklonjen; prepričan sem bil, da bo to pomenilo zgolj goro papirjev več, na koncu pa pravega učinka ne bo. A danes, ko pogledam nazaj, lahko povem, da smo samo tako lahko videli, kje so pomanjkljivosti pri delu. In samo tako, da smo se spoprijeli z njimi, smo lahko svoje delovanje dodatno izboljšali in omogočili dokumentiranje vseh procesov in medsebojnih povezav. Gre za nenehno izboljševanje nas samih, pri čemer zajemamo tudi vse od zunaj: standard ISO namreč specifično opredeljuje tri zahteve: obvlado-vanje kliničnih procesov in tveganj; zajemanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri zdravstveni oskrbi; kot osnovni cilj delovanja opredeljuje pacienta.

Vsi vemo, da je naš edini in prvi cilj pacient. Vsekakor pa si želimo, da bi se vsak od zaposlenih na delovnem mestu počutil kot del celote – pomemben del, brez katerega ustanova ne more delovati. Ravno s tem namenom bomo tudi letos izvedli raziskavo organizacijske klime SIOK. V prejšnjih letih smo pozorno prebrali vse odgovore in pobude, ki so prišle od vas, žal pa smo se srečali s težavo: odziv zaposlenih je bil procentualno premajhen, da bi lahko iz tega sklepali o dejanskem stanju celotnega UKC Ljubljana in na podlagi tega tudi ukrepali. Zato si želimo, da bi letos k raziskavi vsi pristopili bolj zavzeto in tako omogočili, da konkretno izboljšamo tudi delovno okolje za vse vas, ki iz dneva v dan skrbite za ugled UKC Ljubljana, slovenske največje in najpomembnejše zdravstvene ustanove.

Ali bomo to tudi ostali, tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, je odvisno od vseh nas. Pred nami je občutljivo obdobje, ko si bo UKC Ljubljana moral ponovno pridobiti sloves sodobne, racionalno organizirane univerzitetne bolnišnice in utrditi svoje mesto v širšem prostoru. Dokaz racionalne orga-niziranosti pa je prav pridobitev certifikata ISO 9001:2008.

UVODNIK

prof. dr. Sergej Hojker, dr.med., strokovni direktor UKCL

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljanaseptember – oktober 2014, številka 03Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik: mag. Simon VrhunecOdgovorna urednica: Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.Uredniški odbor:• prof. dr. Sergej Hojker, dr.med., • Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.• Blanka Šetinc• Lucija Mak Uhan• Mirjana JarcLektoriranje : Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.Fotografije: Jolanda Kofol in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime, Shutterstock, Deposit photosFotografija na naslovnici: Shutterstock Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Grafex d.o.o., naklada: 3.000Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si

V UKCL IZ DNEVA V DAN deLamo čUdeže, a zanje nihče ne ve Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Irena Pajnik Beguš je medicinska sestra na Oddelku za očesne bole-zni Očesne klinike UkC Ljubljana. Nedavno je med svojim dopustom s pomočjo defibrilatorja rešila ži-vljenje Janezu Štalcu iz Ljubljane, a sama o tem dogodku ni govorila. »Mimogrede sem povedala dve-ma prijateljicama, potem pa na to pozabila. ko sem prišla z dopusta, me je presenetil klic z Radia 1 – gospod janez, ki sem ga oživljala, je prek omenjene radijske postaje želel izvedeti, kdo sem …« skro-mno pripoveduje sogovornica. kot pravi sama, se ji ne zdi primerno, da je kot rešiteljica izpostavljena zgolj ona, saj je za tem cela veriga ljudi, ki je v tistem trenutku znala hitro in pravilno ukrepati. vedno bi ravnala, kot je.

Opišite nam, kako ste se počutili v situaciji, ko ste gospodu rešili življenje. »Že pod komentarji pod prispevkom na spletni stra-ni Radia 1 sem zapisala, da je najpomembnejše, da je gospod živ in skoraj zdrav in da je bilo takrat ob njem mnogo dobrih ljudi, ki so mu pomagali. Spo-mnim se gospe, ki mu je držala glavo, mu odpela srajco, varnostnika, ki je bil zelo učinkovit, študen-ta medicine, ki je bil pripravljen dajati umetno di-hanje, še mnogih, ki so želeli pomagati in so – vsak na svoj način. Zato hvala vsem, da smo skupaj po-magali gospodu Janezu. To, da sem izpostavljena le jaz, je naključje – na mojem mestu bi lahko bil kdor koli drug. Pomembno je, da dobri ljudje obstajajo in taki primeri kažejo, da jih/nas ni malo.«

Ste že kdaj prej pomagali komu na javnem mestu? »Na tak način ne, oživljala na javnem mestu še ni-sem. Pomagala sem pri padcih, krvavitvah …«

Pogovarjali smo se z Ireno Pajnik Beguš, medicinsko sestro iz očesne klinike UKC Ljubljana, ki je nedavno v velikem trgovskem centru rešila življenje Janezu Štalcu iz Ljubljane

na ireno Pajnik Beguš smo zelo ponosni, je res medicinska

sestra s srcem in visokimi etičnimi načeli. Tudi sicer je

ena tistih medicinskih sester, ki znajo pacientom nuditi oporo in jih spodbujati, zna se nasmejati, zna sočustvovati – in je odlična

sodelavka. Tako jo vidimo že vrsto let. dogodek, ki se je zgodil,

je samo potrditev, da znajo medicinske sestre ukrepati, ko jih kdo potrebuje, pa naj bo to v službi ali v prostem času,« o

dejanju sodelavke pove Tatjana Nendl, glavna medicinska sestra

Očesne klinike UkC Ljubljana.

Sicer pa delo opravljate na oddelku a Očesne klinike. je to vaša prva služba?»Ne, najprej sem bila deset let in-strumentarka v nekdanji Vojaški bol-nišnici, potem pa sem delala na On-kološkem inštitutu v intenzivni negi. Na oddelku za očesne bolezni sem trinajst let. Vsako delovno mesto mi je ogromno dalo, dejstvo pa je, da nisem že od rane mladosti želela postati me-dicinska sestra, kar je morda nekoliko nenavadno.«

kaj pa ste želeli postati? »Želela sem biti učiteljica. A saj veste, človek obrača, nekdo drug ali nekaj drugega pa na koncu obrne. Danes vem, da je bila pot prava. Ravno ta ko-nec tedna sem rekla možu, da imam najlepši poklic na svetu: z nobenim drugim ne bi mogla biti tako blizu človeku in toliko dati – kot medicin-ska sestra lahko imaš s človekom tisti pravi, pristni stik. Ali mislite, da sem to pri petnajstih letih, ko sem se odločala za poklic, vedela? Nisem. Prepričana sem, da moraš za zave-danje o lastnem poklicu osebnostno dozoreti.«

Zagotovo imate iz vsakodnevnega dela ogromno zgodb, ki ne dosežejo medijske pozornosti, a so za vas vsaj tako ali še bolj pomembne, kot je bila zgodba reševanja gospoda.»Zdravstveni delavci pri svojem vsakodnevnem delu naredimo veli-ko dobrega, pa se o tem ne govori. Koliko je rešenih življenj, koliko ljudi

foto

: Ana

Zajel

šnik

4

KDO

SM

O M

I

aVtorItete SI DANES POSAMEZNIK ne UstVarJa več s strogostJo IN VLIVANJEM STRAHO-SPOšTOvanja, Temveč z VestnIm deLom Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

spregleda, shodi – to so čudeži, ki se dogajajo znotraj UKC Ljubljana – pa zanje nihče ne izve. Pred leti je denimo na našem oddelku ležal starejši gospod s hudim vnetjem oči; nihče ni mislil, da bo še kdaj videl. Ko je po več mese-cih intenzivne očesne terapije naenkrat rekel 'Joj, jaz pa vidim svojo roko!', smo bile tako ganjene, da tega preprosto ne morem opisati. Dneve in noči smo mu na pol ure dajale kaplji-ce v oči, ves naš trud je bil poplačan z enim samim njegovim stavkom. Takih zgodb je še več in to so zgodbe, zaradi katerih si srečen in izpolnjen.«

irena Pajnik Beguš je v zadnjih letih, ko

njeni štirje otroci niso več majhni otroci, čas

namenila tudi svoji ljubezni – pesništvu. je

aktivna članica društva literatov mežiške

doline, za glasilo pa je bila z nami pripravljena deliti spodnjo pesem, ki

je nastala po dogodku, zaradi katerega je ta

članek nastal.

nadaljevanje na naslednji strani

Katarina Pirnat, glavna medicinska sestra operacijskega bloka Kirurške klinike UKC Ljubljana usklajuje delo 151 zaposlenih v zdravstveni negi

PredenJeUhajal sinatrgal nitkos katero visimo v telesaodtrgan konec sem dalapod dlaniga vtiskala vatepripenjala s sunki(na srce)vdihnil sipritegnjenoprilepil nasemoji roki sta bili le podaljšektkalcev neba

»Vedno sem zagovarjala to, da se moramo ogromno pogovarjati, in vesela sem, da mi ljudje zaupajo,« pravi Katarina Pirnat, vodja Operacijskega bloka Kirurške klinike UKC Ljubljana.

5

KDO

SM

O M

I

Prepričana sem, da vertikalno vodenje

zamira: avtoritete si danes posameznik

ne ustvarja več s strogostjo in vlivanjem

strahospoštovanja, temveč z vestnim delom

in držanjem obljub. S tem, da sodelavci vidijo, da delaš dobro, pridobiš

spoštovanje pa tudi odgovornost do dela.

vesela sem, ker čutim, da imamo s sodelavci

sproščeno vzdušje in da gojimo človeški čut.

Katarina Pirnat, dipl. m. s., delo v Operacijskem bloku UkC Lju-bljana opravlja vse od leta 1988, aprila letos pa je postala glavna medicinska sestra. kot operacijska, in pozneje tudi pedagoška medi-cinska sestra, ima od nekdaj čut za izvajanje varne in kakovostne zdravstvene nege ter za spodbu-janje izobraževanja. z vodenjem svoj zagon prenaša tudi na sode-lavce – nenazadnje je ena redkih, ki so ob delu že junija opravili vse izpite prvega letnika magistrskega študija zdravstvene nege.

vodenje Operacijskega bloka, ki ga sestavlja osem operativnih enot, ste prevzeli, ko se je po dolgoletnem vodenju upokojila vaša predhodnica alenka Slak. katere so ključne stvari, ki ste se jih lotili?»Glede na to, da je projektov mnogo, je to precej za-pleteno vprašanje (nasmeh). Ena od stvari, ki sem se je lotila najprej, je uvedba letnih razgovorov z za-poslenimi. Zanimivo je, kako zelo se ljudje na tovr-stnih razgovorih odprejo; spregovorijo o težavah, ki jih potem skušamo rešiti, in o načrtih na delovnem področju, ki jih želijo uresničiti. Veseli me, da sem s svojo predhodnico vedno dobro sodelovala in jo tudi v času njenega vodenja občasno nadomeščala. Hvaležna sem najožjim kolegicam in kolegom, ki mi že od prevzema mesta glavne medicinske sestre stojijo ob strani, kajti od vsakega človeka se kaj na-učiš. Vesela sem, ker čutim, da imamo s sodelavci sproščeno vzdušje in da gojimo človeški čut.«

Med drugim uvajate tudi »elektronski obrazec« za vodenje operacij na področju zdravstvene nege. »Res je; to bo olajšalo vnos operativnih posegov v operacijski sobi, ki smo jih do zdaj medicinske sestre vnašale ročno, administratorji pa potem v računalnik, kar se mi zdi podvajanje dela. Z elek-tronskim vpisom bodo podatki tudi neposredno dostopni posameznemu kliničnemu oddelku, a to je še v dogovarjanju; za zdaj smo še v začetni fazi. Predvidevamo, da bomo oktobra začeli elektronski vpis na področju nevrokirurgije, potem postopoma še drugje.«

razmere v Operacijskem bloku bi se bistveno izboljšale z dokončanjem nove urgence. kje smo po vaši oceni zdaj?»Operacijski blok je primerljiv z vsemi vrhunskimi operacijskimi bloki v tujini, dejavnost poteka v 26 operacijskih dvoranah. Delo v njem je lahko stre-sno, a sama sem ga imela vedno rada. To, da sem prevzela njegovo vodenje, mi daje zgolj še večji občutek odgovornosti: zdaj sem namreč odgovor-na ne samo za svoje delo, temveč za delo vseh 151 zaposlenih v zdravstveni negi. Eno od področij, na katerem veliko delamo, je izobraževanje: uvedeni so enoletni uvajalni programi za novozaposlene operacijske medicinske sestre s končnim prever-janjem znanja.V sodelovanju z Zdravstveno fakulteto smo pripra-vili klinično usposabljanje pri izbirnem predmetu osnove operacijske zdravstvene nege, ki ga že drugo leto uspešno izvajamo. Odzivi študentov so izjemno dobri.«

najbrž se kdaj srečujete tudi s prostorsko stisko.»Seveda, z dokončanjem urgence bi bilo popolnoma drugače. Načrtovanje operacij je včasih logistično precej zapleteno – saj veste, trenutno so v prenovi še tri operacijske dvorane v prostorih stare trav-matologije, kar pa niti ne bi bilo potrebno, če bi bila nova urgenca dokončana. Zagotovo bi nam nova stavba omogočila boljše delovne pogoje in še boljšo obravnavo pacienta, saj bi bilo vse centralizirano.«

V preteklosti ste se v Operacijskem bloku srečali tudi z nekaterimi neželenimi dogodki; kako je poskrbljeno za varnostno kulturo?»Varnostna kultura v Operacijskem bloku je izjemno visoka; točno vemo, kje so meje. V dobro pacientov smo že večkrat razočarali kakšnega sodelavca, a kadar gre za varnostno kulturo, ni debate. Samo z beleženjem in spremljanjem neželenih dogodkov lahko ohranjamo visoko raven kulture. Ocenjujem pa, da v pretežno ženskem kolektivu zelo dobro funkcioniramo. Kot protiutež pretežno ženskemu kolektivu v službi imam doma tri moške – moža in dva sina, ki so mi v veliko veselje in oporo.«

Kaj se vam zdi kot vodji najpomembneje? »Prepričana sem, da vertikalno vodenje zamira: avtoritete si danes posameznik ne ustvarja več s strogostjo in vlivanjem strahospoštovanja, temveč z vestnim delom in držanjem obljub. S tem, da so-delavci vidijo, da delaš dobro, pridobiš spoštovanje

pa tudi odgovornost do dela. Sama sem vedno zagovarjala, da se moramo čim več pogovarjati, in vesela sem, da mi ljudje zaupajo. Stvari nikoli ni-sem želela pometati pod preprogo. Tako je v odno-su navzgor in navzdol: cenim, da z Zdenko Mrak, glavno medicinsko sestro Kirurške klinike, vedno najdeva rešitve in da tisto, kar reče, tudi naredi. Seveda prevzeti vodenje oddelka pomeni drugačen pristop; dnevnega zadovoljstva ni več toliko. Ko sem v operacijskem bloku delala kot operacijska medicinska sestra, sem lahko imela vsako opera-cijo za uspeh – pri vodenju pa je vse bolj orientirano na projekte in na zadovoljstvo po njihovem dokon-čanju. A v tem uživam.«

6

KDO

SM

O M

I

PRIZNANJE KatarInI zaJC Asja Jaklič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Oddelek za intenzivno terapijo

Na slavnostnem odprtju dru-gega simpozija v organizaciji zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokov-nih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije -- Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni tera-piji in transfuziologiji, je srednja medicinska sestra Katarina Zajc prejela priznanje strokovne sekcije za dosežke na ožjem strokovnem področju.

ODDELKU INTENZIVNE TeraPije je zveSTa že več KOT 30 LET Katarina Zajc, rojena Hozjan, se je rodila 3. septem-bra 1963 v Odrancih. Leta 1982 je uspešno zaključila Srednjo zdravstveno šolo Rakičani ter pridobila naziv srednja medicinska sestra. Kot mlado dekle, polno samozavesti in vedoželjnosti, se je odpravila v belo Ljubljano, kjer se je še istega leta zaposlila na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Leta 1983 so jo premestili na Oddelek intenzivne terapije, ta-krat bolj znan kot »Respiracijski center«. Katarina Zajc ostaja zvesta oddelku intenzivne te-rapije že več kot 30 let. Ves čas se je zavedala po-

membnosti stalnega izobraževanja, zato se je izobraževala tako doma kot v tujini. Leta 2009 je uspešno opravila interni preizkus znanja za delo v enotah intenzivnega zdravljenja življenjsko ogroženega pacienta, kar je uradno pomenilo, da ima dovolj kompetenc in znanja ter da lahko opravlja na delovišču določene dejavnosti v delokrogu diplomirane medicinske sestre.

JE STROKOVNA, VESTNA in naTančnaKatarina Zajc je pri svojem delu stro-kovna, vestna in natančna. Svoje bogato znanje prenaša na mlajše ko-legice, je odlična mentorica novoza-poslenim, pripravnikom in dijakom Srednje zdravstvene šole Ljubljana kot tudi študentom Zdravstvene fa-kultete Ljubljana na kliničnem uspo-sabljanju. Njeno največje poslanstvo je nedvomno delo z mlajšimi kole-gicami in razdajanje ter podajanje dragocenih izkušenj sodelavcem. Je »nenapisana« in »nepodpisana«

soavtorica strokovnih člankov, kajti neprecenljive iz-kušnje in znanje rada deli s kolegicami, ki potrebujejo podporo in predvsem klinične izkušnje pri pisanju in oblikovanju strokovnih prispevkov.

srednja medicinska sestra je priznanje prejela iz rok strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji zbornice-zveze

Katarina Zajc je nepogrešljiva članica negovalnega in tudi celotnega zdravstvenega tima oddelka. Vedno je dobre volje in vedrega duha, pacienti jo imajo zelo radi, saj vsakega obravnava kar najbolj profe-sionalno – z vsemi težavami, ki jih ima posamezen pacient. Njena obravnava pacienta je individualna in za vsakega si vzame čas. Kot medicinska sestra z daljšo delovno dobo nima nikakršnih težav pri delu z mladimi kolegicami, saj se neverjetno hitro vklopi v njihov krog, zna jim pri-sluhniti, svetovati in tudi – kot sama prizna: »Tudi sama se še vedno učim.«

KATARINA ZAJC O DOBLJENEM PRIZNANJU»Zelo sem vesela in presenečena, da sem priznanje dobila prav jaz. Ob tem se zahvaljujem kolektivu od-delka KIBVS – oddelek intenzivne terapije – RC za

vso podporo v vseh teh letih službovanja, za dobro družbo, za vse preživete praznike in noči, ki sem jih oddelala na oddelku, za vse pridobljeno strokovno znanje, ki sem ga bila in sem ga še deležna. Že več kot 30 let sem zaposlena v RC in lahko rečem, da vztrajam tako dolgo izključno zaradi odličnih med-sebojnih odnosov in kolegialnosti ter prijateljskih vezi, ki so se razvile v vseh teh letih službovanja. Vsa bremena in težke stvari so lažje, če imaš ob sebi sodelavce, ki te razumejo in spoštujejo in s katerimi deliš vse dobro in tudi manj dobro. Še naprej se ve-selim sodelovanja z vsemi RC-jevci in vsem HVALA.« Vaša Katarina

»Že več kot 30 let sem zaposlena v RC in lahko rečem, da vztra-jam tako dolgo izključno zaradi odličnih medsebojnih odnosov in kolegialnosti ter prijateljskih vezi, ki so se razvile v vseh teh letih službovanja,« pravi Katarina Zajc, dobitnica priznanja Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.

za dobljeno priznanje ji sodelavci z Oddelka za intenzivno

terapijo – Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja

UkC Ljubljana iskreno čestitamo!

7

KDO

SM

O M

I

CILJ JE OHRANITI VIsoKo raVen DELOVANJA KLINIKE Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

ob prevzemu funkcije smo se pogovarjali s prof. dr. Ireno Hočevar - Boltežar, dr. med., svetnico, predstojnico Klinike orL in CFK

Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (kli-nika ORL in CFK) opravlja vse diagnostične postopke, terapijo, rehabilitacijo bolezni ušes, nosu in obnosnih votlin, žrela, grla ter vratu. Poleg dela na petih oddel-kih, v štirih operacijskih dvoranah in osmih ambulantah sta posebej organizirani obravnava motenj sluha in ravnotežja v avdiovestibu-lološkem centru ter foniatrična, lo-gopedska in psihološka dejavnost v Centru za motnje glasu, govora in požiranja. je ena večjih klinik OrL v evropi in ob vse večjem številu pacientov na mnogih področjih opravlja edinstveno dejavnost v Sloveniji. Prof. dr. Irena Hočevar - Boltežar, dr. med., svetnica, predstojnica, je vodenje klinike prevzela maja letos. na kliniki je sicer že vse od leta 1987, ob pred-stojniški funkciji pa delo še vedno opravlja tudi v Centru za motnje glasu, govora in požiranja.

»Vsi, ki delamo na kliniki, se zavedamo, da je naš cilj dobro počutje pacientov, pri tem pa se želimo dobro počutiti tudi sami. Zadovoljen zdravnik ali sestra ali administratorka lahko več nudi tudi bolnikom tako v strokovnem kot

človeškem smislu,« pravi prof. dr. Irena Hočevar - Boltežar, dr. med., svetnica, predstojnica Klinike ORL in CFK.

Seveda bi si želela, da bi bile razmere za delo še boljše, a v danih težkih finančnih pogojih smo pač vsi v istih težavah. Torej, kar lahko naredimo, je, da veliko delamo na medčloveških odnosih in dobri organizaciji dela; če smo že v isti godlji, se vsaj držimo za roke.

8

KDO

SM

O M

I

Spregovoriva najprej o ciljih, ki ste si jih naložili ob prevzemu funkcije.»Cilj je, da bi klinika ostala na enaki strokovni ravni: strokovno smo na zelo visoki ravni in dosegamo vse evropske standarde. Klinika je od preselitve v novodograjene in prenovljene prostore tudi zelo dobro opremljena, pri čemer ima moj predhodnik, prof. dr. Miha Žargi, dr. med., višji svetnik, velike zasluge.«

v danih finančnih okoliščinah je najbrž skrb za strokovni razvoj težka; katera je prednostna naloga?»Prednostna naloga je vlagati v mlade. Na kliniki se srečujemo z menjavo generacij, pri čemer izje-mni strokovnjaki zaradi starosti odhajajo v pokoj, čez deset let bo na vrsti že moja generacija. Zato moramo vlagati v mlade specialiste; imamo kar nekaj zelo sposobnih specializantov, ki jih želimo obdržati. Pomembno je, da jih spodbujamo k stro-kovnemu razvoju, pa ne samo zdravnike, ampak tudi medicinske sestre. Na kliniki opravljamo edin-stveno dejavnost v Sloveniji na številnih področjih. Ena od njih je denimo t. i. metoda NBI (Narrow Band Imaging), najnovejša preiskavna metoda v skupini bioloških endoskopij, ki pomembno izboljša odkri-vanje malignih sluzničnih sprememb. Novosti na različnih področjih bi lahko naštevala še in še: na področju zdravljenja bolnikov z rakom glave in vratu omenimo še elektrokemoterapijo izbranih karcino-mov glave in vratu ter lasersko kirurgijo zgodnjih karcinomov grla in spodnjega žrela; v avdiologiji in otokirurgiji meritve z moduliranimi toni izzvanih akustičnih potencialov, genetsko obravnavo nesin-dromskih okvar sluha, srednjekotanjski pristop do patoloških sprememb v pontocerebelarnem kotu in piramidi; v rinokirurgiji imunološko diagnosti-ko nosne polipoze, v foniatriji analizo požiranja. Ledino orjemo tudi pri raziskovalnem delu, saj to odkriva nove horizonte in pokaže, kje smo. Poleg raziskovalnega dela pri zdravnikih spodbujamo tudi raziskovalno delo drugih zdravstvenih sodelavcev, denimo logopedov, psihologov in diplomiranih medicinskih sester. Naše strokovno in raziskoval-no delo je velikokrat večdisciplinarno, pri tem pa zgledno sodelujemo s številnimi drugimi klinikami in kliničnimi oddelki v UKCL.«

ali na prvem mestu med vašimi cilji vseeno ostaja pacient? »Prizadevamo si, da bi lahko čim bolje poskrbeli za vsakega bolnika. Žal pa pomanjkanje sredstev vpliva tudi na obravnavo: če bi pregledala deset pacientov na uro, to pomeni, da bi imela za vsake-ga na voljo samo šest minut. Tega ne želim. Vsi, ki delamo na kliniki, se zavedamo, da je naš cilj dobro počutje pacientov, pri tem pa se želimo dobro po-čutiti tudi sami. Zadovoljen zdravnik ali sestra ali administratorka lahko več nudi tudi bolnikom tako v strokovnem kot človeškem smislu.«

kako konkretno skušate izboljšati počutje pacienta?»Ko je bolnik pri nas, skušamo organizirati, da čim več potrebnih preiskav opravi hkrati; da se mu ni treba več dni vračati v hišo. Glede na to, da paci-ente pogosto obravnavamo večdisciplinarno, mu skušamo na dan prihoda omogočiti čim več. Bol-niki, sprejeti za načrtovane operacije, so operirani v najkrajšem času, včasih že isti ali naslednji dan, odvisno od zahtevnosti posega in zdravstvenega stanja bolnika.«

zagotovo je pomembno tudi zadovoljstvo zaposlenih.»Ko smo se leta 2009 preselili v novo stavbo, smo delovanje precej razširili. Dejstvo je, da število bol-nikov iz leta v leto raste: leta 2008 smo imeli 3854 hospitalno obravnavanih bolnikov, leta 2013 pa že 4277. Podobno je pri specialistično-ambulantni obravnavi: leta 2008 je bilo 38.697 pregledanih bol-nikov, leta 2013 že 45.517. Bolnikov je torej dvajset odstotkov več; medtem ko je število zaposlenih ostalo približno enako. Seveda bi si želela, da bi bile razmere za delo še boljše, a v danih težkih finanč-nih pogojih smo pač vsi v isti godlji. Torej, kar lahko naredimo, je, da veliko delamo na medčloveških odnosih in dobri organizaciji dela; če smo že v isti godlji, se vsaj držimo za roke. Saj veste, poleti smo imeli težke razmere, ker smo se zaradi velikega števila rakavih bolnikov odločili odpovedati redne operacije; več kot delati s polno paro ni šlo, včasih smo morali operacije potegniti tudi do večera. Za-vedam se, da razmere za zaposlene velikokrat niso najlažje, a si vedno govorim, da lahko z odnosom do sočloveka vsaj ublažimo stisko. Znanje in zavedanje o tem, kako komunicirati, je v težkih razmerah še toliko pomembnejše.«

Kje ste glede poslovanja? »Poslovanje je žal že nekaj let raka rana. Veliko je posegov, za katere nam Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne priznava polnega plačila. Glede na to, da si zelo prizadevamo uvajati novosti, nas žalosti, da temu ne sledi plačilo: aparatura za analizo glasu je denimo eden od pripomočkov, ki ga uporabljamo že več kot 20 let brez plačila.«

Povejte nam še svojo osebno zgodbo, zakaj ste se odločili za specializacijo iz otorinolaringologije? »Vedno me je veselilo ročno delo, s čimer mislim na kirurgijo. Otorinolaringologija se mi je od nekdaj zdela veja, ki to omogoča; področje glasu, govora in požiranja je področje, ki združuje različne veje in daje širino. Seveda pa sem imela tudi srečo, da sem se oglasila na kliniki ravno takrat, ko so bile potre-be po mladih zdravnikih. Vedno bom hvaležna prof. dr. Zori Radšelj, dr. med., ki mi je bila kot druga mati in me je znala spraviti na pravo pot: dobese-dno zastrupila me je z navdušenjem za foniatrično dejavnost. Druga oseba, ki mi je ogromno dala za strokovni razvoj, je prof. dr. Miha Žargi. Prof. Žargi je bil predstojnik 27 let in da je klinika danes to, kar je, je zagotovo njegova zasluga.«

Na kliniki se srečujemo z menjavo

generacij, pri čemer izjemni strokovnjaki

zaradi starosti odhajajo v pokoj, čez deset let bo na vrsti že moja generacija.

Zato moramo vlagati v mlade specialiste; imamo kar nekaj zelo sposobnih

specializantov, ki jih želimo obdržati.

9

KDO

SM

O M

I

skupna koordinacija administrativnih delavcev in standardizacija procesov dela na Inter-ni kliniki je ključnega pomena: skupno delajo na okoli petdesetih deloviščih oz. na sedmih lokacijah

Interna klinika je s 1200 zaposlenimi ena od največjih klinik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Obsega trinajst kliničnih oddelkov in ima skupno 1200 zaposlenih – med njimi 114 tistih, ki so zaposleni na mestu administrativnih delavcev. »Smo tisti, ki imamo prvi stik s pacienti, svojci in zdravniki. razumljivo je, da se vsem s svojimi željami v odnosu do nas mudi, a verjemite, osem ur na mestu administratorja je lahko občudovanja vredno,« po vrtanju, kako si naj sploh predstavljamo delovnik administratorja, pove nuša Selan, vodja administracije na kliničnem oddelku (kO) za gastroenterologijo, kO za nefrologijo in kO za hematologijo interne klinike. administratorji na interni kliniki opravljajo širok spekter nalog – od naročanja laboratorijev, izvidov, receptov, napotnic pa vse do komunikacije s tistimi, ki potrebujejo pomoč. z namenom standardizacije dela na kliniki so se na pobudo poslovnega direktorja interne klinike, zlatka Lazareviča, odločili za centralizacijo administracije. Ustanovili so Službo za administracijo, imenovali vodje, s tem pa omogočili, da bodo posamezni klinični oddelki delovali enotno in da bo na področju administracije možno tudi kroženje med njimi. administrativno osebje interne klinike trenutno dela na sedmih različnih lokacijah in na okoli petdesetih deloviščih: koordinacija dela med njimi je zato ključnega pomena.

S SiSTemaTičnim izOBraževanjem NALETELI NA POZITIVEN ODZIVZdravstvena administracija je pomemben del zdravstvenega tima, ob povečanju bolnikov pa se srečujejo z vse več dela. »Ves čas smo se zavedali, da je izjemno pomembno imeti kakovostno in zadovoljno osebje. Tudi zato smo uvedli siste-matično izobraževanje za administrativne delavce in naleteli na izvrsten odziv,« pove Zlatko Lazarevič. Izobraževanja zanje znotraj hiše doslej ni bilo, zato so se leta 2012 odločili, da je dokončno čas, da uvedejo izobraževanje vsaj enkrat letno. Na voljo so raznovrstne teme – od komunikacije do novosti na podro-čju »Rdeče knjige«, varnostne politike … –, velik plus pa udeleženci vidijo tudi v spoznavanju sodelavcev. »Veste, skupaj delamo že dvajset ali več let, pa se zaradi večne gneče poznamo predvsem po telefonu,« pove Biljana Marić, vodja administracije na KO za kardiologijo, KO za žilne bolezni in KO za intenzivno

admInIstratorJI so ogLedaLo sIstema: SO PRVI IN ZADNJI, H KATERIM PRIDE BOLNIK Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Skrbi me, da drugi zdravstveni delavci ne vidijo,

kaj vse počne administrator: od tiska izvida do obračuna, vnašanja pacienta in poznavanja predpisov

zzzS – pri čemer mora biti vse narejeno brezhibno – za vsakega

pacienta posebej,« pove nuša Selan.

10

AKTU

ALN

O

interno medicino Interne klinike in doda, da je po udeležbi opazila, da je razumevanje med njimi veli-ko boljše: kadar koli kaj potrebuje, ji prijazen osebni stik pomaga odpreti vrata do človeka. Izobraževa-nje organizirajo enkrat letno, traja pa dva dni; s tem so, pravi Tatjana Česen, strokovna sodelavka vodstva Interne klinike, uvedli sistematičen pristop do poklica administratorja, ki je del zdravstvenega tima. Po koncu izobraževanja so vedno pregledali tudi ankete in dobili veliko zelo koristnih predlogov za izboljšanje dela.

CILJ JE STANDARDIZACIJA PROCESOV NA VSEH ODDELKIH, S TEM PA OmOgOčenO krOženjeBiljana Marić v zdravstveni administraciji dela že trinajst let, kot vodja administracije pa tri leta. »Zagotovo je po centralizaciji administracije opa-ziti velik napredek. Počasi uvajamo spremembe za vse klinične oddelke, s čimer želimo doseči standardizacijo procesov,« pove Biljana. Poenotiti si želijo vse od osnov naprej: od tega, da bodo na vseh oddelkih na točno določenem mestu 'škarje in spenjač', pa do tega, da bodo enotno organizirani sprejemi in odpusti, slikovito pripoveduje Biljana. S tem bi dolgoročno lahko poleg kroženja znotraj od-delkov omogočili tudi kroženje med njimi. Trenutno je organizacija vodenja administraci-je otežena: vse vodje namreč delajo tudi na deloviščih, tako da lahko vodenju in organizaciji namenijo le okoli 30 odstotkov svojega delovne-ga časa. »Cilj je, da bi bilo obratno; 70 odstotkov časa, namenjenega vode-nju, in 30 delu na deloviščih. Osebje si danes predstavlja, da smo popol-noma nadomestljive in da lahko, če je ena administratorka z določenega oddelka odstotna, pač pride druga. A žal ni tako – načini dela so popolno-ma različni, zato je nujno, da najprej pristopimo k poenotenju,« razloži Nuša Selan.

NUJNO BI BILO IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEVDelovni pogoji zdravstvene administracije so danes precej kruti: pogosto delajo v prostorih, kjer ni na-ravne svetlobe, klim, sedišča/stoli so slabi. »Želimo si, da bi lahko delovne pogoje dolgoročno zelo iz-boljšali. Poleg naštetega so denimo problematični stari računalniki, ki ne sledijo potrebi po hitrem delu,« pove Zlatko Lazarevič in doda, da se moramo vsi zavedati, da so administratorji ogledalo siste-ma – saj so prvi in zadnji, h katerim pride bolnik. Na področju enotnosti dela so sicer skupaj s sin-dikatom Pergam že dosegli velik napredek, saj so opis del in nalog zajeli v t. i. »J-razredu«. Na Interni kliniki si želijo, da bi bile kompetence med admini-stratorji in drugimi zdravstvenimi delavci natančno razmejene, saj opažajo, da morajo administratorji v gneči zdravstvene obravnave velikokrat prevzeti tudi naloge, ki ne sodijo v njihov delokrog. »Vse so-delavke so vredne izjemne pohvale, saj opravljajo izjemno delo. Veseli me, da smo na Interni kliniki skupaj s strokovnim vodstvom dosegli soglasje, da moramo k administrativnemu delu pristopiti bolj sistematično in da sistematiziramo delovno mesto vodij. Želimo si, da bi administracijo vsi sodelavci dokončno priznali kot enakopraven del zdravstve-nega tima,« še doda Zlatko Lazarevič.

Administratorji morajo v gneči zdravstvene obravnave velikokrat sprejeti tudi dela, ki ne sodijo v njihov delokrog. Tam so za komunikacijo s svojci, bolniki, za naročanje laboratorijev, tiskanje izvidov, obračunov in še in še. »Veste, skupaj delamo že dvajset ali več let, pa se zaradi večne gneče poznamo predvsem po telefonu,« pove Biljana Marić, vodja administracije na KO za kardiologijo, KO za žilne bolezni in KO za intenzivno interno medicino Interne klinike.

Veseli me, da smo na Interni kliniki skupaj s strokovnim vodstvom

dosegli soglasje, da je nujno treba k

administrativnemu delu pristopiti bolj sistematično in da

sistematiziramo delovno mesto vodij,« pove

zlatko Lazarevič.

11

AKTUALNO

teleKapSlužba za odnose z javnostmi, Mirjana Jarc in prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica

Trenutno so v Slovenji samo tri enote za možgansko kap, in sicer v UkC Ljubljana, UkC maribor in SB Celje. To so specializirani bol-niški oddelki, ki nudijo večdisci-plinarno obravnavo samo bolni-kom z možgansko kapjo. S takšno obravnavo dosežemo pomembno manjšo smrtnost, in kar je še po-membnejše, manjšo invalidnost. informacijska rešitev Telekap je bila razvita zaradi pomanjkanja nevrologov, zlasti nevrologov, usmerjenih v žilno nevrologijo.

POmOč deSeTim BOLNIŠNICAM PO SLOVENIJIS pomočjo TeleKapi bodo vaskularni nevrologi s centralne lokacije Republiškega centra za TeleKap (RCTK) v ljubljanskem UKC kmalu nudili pomoč pri diagnostiki in zdravljenju bolnikov z akutno mo-žgansko kapjo prek konzultacij urgentnim zdrav-nikom v desetih bolnišnicah po Sloveniji. V vsaki bolnišnici je do leta 2020 predviden razvoj enote za možgansko kap z ustrezno kadrovsko večdiscipli-narno zasedbo, ki jo sestavljajo vaskularni nevro-log, specializirana diplomirana medicinska sestra,

lokomotorni in respiratorni fizioterapevt, delovni terapevt, logoped in klinični psiholog. »Pilotno obdobje informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo TeleKap, ki se je začelo aprila letos z izo-braževanjem strokovnjakov, bo kmalu zaključeno,« pravi prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, predstojnica Kliničnega oddelka za vasku-larno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki je predsedova-la strokovnemu svetu projekta.

enake mOžnOSTi zdravLjenja mOžganSke KAPI ZA VSEDa bi vsem prebivalcem zagotovili enake možnosti zdravljenja možganske kapi, predvsem na podro-čjih, kjer stalna prisotnost strokovnjakov ne obsta-ja in ne more biti upravičena z obsegom bolnikov v skupnosti, so v svetu kmalu po letu 2000 začeli oblikovati in izvajati projekte vzpostavitve omrežij TeleKap (ang. Telestroke). Tako so leta 2003 na južnem Bavarskem implementirali telemedicinski projekt za integrativno oskrbo bolnikov z mož-gansko kapjo (TEMPiS). Z njim so želeli zagotoviti 24-urno/7-dnevno teleposvetovanje z vaskularnimi

Informacijska rešitev za podporo diagnosticiranju in obravnavi možganske kapi na daljavo

nevrologi in hkrati omogočiti intenzivno izobraževa-nje na področju medicine ter zagotovili kakovostno oskrbo bolnikov v vseh regionalnih bolnišnicah, po-vezanih v mrežo. Trenutno je v mrežo povezanih 17 bolnišnic z dvema konzultacijskima bolnišnicama, ki pokrivajo, podobno v Sloveniji, približno dvomi-lijonsko populacijo. Od začetka projekta do leta 2013 so povečali zdravljenje s trombolizo s 3 % na 21 %. V zadnjih letih so v vseh bolnišnicah, ki so povezane v mrežo, ustanovili tudi posebne enote, ki so specializirane za zdravljenje možganske kapi. S tem so pomembno izboljšali obravnavo bolnikov z možgansko kapjo. S projektom TEMPiS so dosegli, da se 93 % bolnikov zdravi v matičnih regionalnih bolnišnicah.

šTeviLne kLinične in EKONOMSKE PREDNOSTILeta 2006 je organizacija The European Stroke Or-ganization – ESO v svojih smernicah izdala priporo-čila za razvoj mrež s telekomunikacijskimi centri. Podobno priporoča tudi Ameriško združenje za srce in možgansko kap (American Heart Association/American Stroke Association – AHA/ASA). Priporočilom evropskega združenja smo sledili tudi v Sloveniji in februarja 2013 je Ministrstvo za zdrav-je objavilo javno naročilo Izdelava in implementacija informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo – TeleKap.

Po mnenju prof. dr. Bojane Žvan, dr. med., prim., višje svetnice, lahko »pričakujemo te klinične in ekonomske prednosti:• večjo stopnjo zdravljenja s trombolizo do cca.

18 % že prvo leto. Letošnji podatki namreč kažejo, da smo v Sloveniji trenutno že povečali zdravljenje s trombolizo s prejšnjih 3 % na cca. 10 % (ocena za Slovenijo že v prvem letu: 18 % pri cca. 4000 bolnikih z možgansko kapjo = 720 bolnikov, to pomeni povečanje števila bolnikov,

Da bi vsem prebivalcem zagotovili enake možnosti zdravljenja možganske kapi, predvsem na področjih, kjer stalna prisotnost strokovnjakov ne obstaja in ne more biti upravičena z obsegom bolnikov v skupnosti, so v svetu kmalu po letu 2000 začeli oblikovati in izvajati projekte vzpostavitve omrežij TeleKap.

12

AKTU

ALN

O

zdravljenih s t-PA, s trenutnih 400 za dodatnih 320). Pričakujemo porast števila bolnikov, ki jih bomo zdravili s trombolizo, za več kot 20 %;

• ustanovitev specializiranih oddelkov, »enot za možgansko kap«, v vseh partnerskih bolnišni-cah, ki so povezane v mrežo TeleKap, kjer za bol-nike skrbijo vaskularni nevrolog, specializirane medicinske sestre, usmerjene v obravnavo bolnikov z možgansko kapjo, in večdisciplinarni rehabilitacijski tim;

• zmanjšanje stroškov prevoza,• zmanjšanje stroškov zaradi dolge hospitaliza-

cije,• zmanjšanje stroškov rehabilitacije,• zmanjšanje stroškov zaradi zdravljenja v dragih

terciarnih centrih, • zmanjšanje stroškov zaradi institucionalizacije.«

KAJ JE TELEKAP? KRATEK Tehnični OPiS aPLikaTivne REŠITVE TELEKAP:»Tehnična rešitev TeleKap je plod slovenskega znanja. Razvoj rešitve je sledil zahtevam razpisa v sklopu projekta eZdravje ter zahtevam strokovnega sveta TeleKap,« pravi Tomaž Furlan, direktor podjetja Lucis, d. o. o., ki je pripravilo rešitev, in doda: »Program je zasnovan tako, da čim bolj poenostavi postopek

obravnave akutnega pacienta in posledič-no prispeva h krajše-mu času obravnave. Nevrolog svetovalec iz centra TeleKap zdaj lahko vodi postopek obravnave pacienta na osnovi prejetega slikovnega gradiva. Sproti izpolni stro-kovne ocenjevalne lestvice nevrološke prizadetosti (NIHSS), motnje zavesti (Gla-sgowska lestvica) in funkcionalne priza-detosti (mRS) ter v skladu s smernicami in indikacijami predpiše trombolitično zdravljenje. Aplikativna rešitev, glede na zajete ocene, pripravi osnutek besedila izvida. Nevrolog svetovalec bese-dilo izvida preveri, po potrebi dopolni in ga zaključi. Celoten postopek obravnave pacienta je lahko zaklju-čen v manj kot desetih minutah.«

Pilotno obdobje informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo

TeleKap, ki se je začelo aprila letos z izobraževanjem strokovnjakov, bo kmalu zaključeno,« pravi prof. dr. Bojana

Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko

terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

13

AKTUALNO

POSLOVANJE UKC LJUBLJANA V PRVI POLOVICI LETA 2014 UKC LJUBLJana V sVoJo ŠKodo osKrBI Vse PaCIenteSlužba za odnose z javnostmi

Univerzitetni klinični center Lju-bljana je v prvi polovici leta 2014 v skladu s svojim poslanstvom oskrbel 4620 pacientov več kot določa pogodba z zavodom za zdravstveno zavarovanje republi-ke Slovenije (zzzS). zagotavljanje največje mogoče dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse, ki to potrebujejo, na drugi strani pomeni slabši poslovni izid.

UKC Ljubljana je v prvi polovici leta 2014 izve-del delovni program v večjem obsegu, kot je bil načrtovan. Tako je v prvem polletju 2014 obravnaval 4620 hospitalnih pacientov več, kot jih ZZZS plača po pogodbi, prekoračeni pa so bili tudi specialistično ambulantni program in programi najdražje funkcionalne diagno-stike (storitve MR, CT, storitve ultrazvočne diagnostike). V tem obdobju je UKC Ljubljana ustvaril 213.216.862 evrov prihodkov (kar je 0,4 % več od načrtovanega in 0,2 % več kot v prvem polletju leta 2013) in 222.117.316 evrov odhodkov (za 1 % več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013). UKC Ljubljana je v pr-vem polletju 2014 posloval s primanjkljajem v višini 8.900.454 evrov (kar predstavlja 52,2 % več kot v enakem obdobju leta 2013). Izka-zani primanjkljaj je posledica nepokritih stroškov dela, neustrezno ovrednotenih storitev in predvsem obsega izvedenega neplačanega programa. Posebej izposta-vljamo tudi strošek pokrivanja odprave tretje četrtine nesorazmerja plač s pripadajočimi obrestmi (3.452.624 evrov), za katerega ni predvideno finančno pokritje. Če bi bilo za-gotovljeno pokrivanje stroškov odprave tretje četrtine nesorazmerja plač, stroškov materi-ala in storitev iz prekoračenega programa, bi se finančni rezultat približal načrtovanemu izravnanemu rezultatu.

OBSEG PROGRAMOV NI USKLAJEN S POTREBAMI PREBIVALSTVAV UKC Ljubljana že dolgo poudarjamo premajhno ovrednotenje nekaterih programov, kar se nam zdi še posebej pereče ob vse pogostejših javnih polemikah odločevalcev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V nasprotju z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga zavarovanci pla-čujemo ZZZS in bi s tega naslova morali poravnati storitve, ki jih za zavarovance izvedemo v UKC Lju-

bljana, zavarovalnice dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v celoti poravnajo svoj strošek. Obseg programov, ki jih plača ZZZS, ni usklajen z zdravstvenimi potrebami prebivalstva, zato si UKC Ljubljana nenehno prizadeva za odobritev plačila vseh nujnih neodložljivih hospitalnih prime-

rov, predvsem za izvedene urgentne zdravstvene storitve nevrološke dejavnosti (možganska kap) in urgentnih operacij zaradi poškodb (ope-racije kolkov, ramenskih sklepov in hrbtenice). To so storitve, katerih programa ne moremo uravnavati. Prav tako presegamo program na specialistični ambulantno urgentni dejavno-sti nevrologije, kirurgije in infektologije. Tudi tu na obseg programa ne moremo vplivati, plačilo izvedenih storitev pa je izvedeno samo do načrtova-nega obsega, ki ga potrdi ZZZS.

14

AKTU

ALN

O

šTeviLna POdrOčja SO PODCENJENAVložili smo tudi zahtevke za plačilo povečanih programov, pri katerih čakalne dobe presegajo predpisano dopustno dolžino. Najbolj kritično je premajhno financiranje programa ortopedskih operacij, pri katerih je preseganje programa največje (endoproteze kolka, endoproteze kolena, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice). Program funkcionalne diagnosti-ke – nuklearna magnetna resonanca (NMR), računalniška tomografija (CT) in ultrazvok (UZ) – je glede na potrebe bolnikov premajhen. Preseganje programa beležimo tudi v specia-listično ambulantni dejavnosti v kardiologiji, revmatologiji, diabetesu in endokrinologiji, or-topediji, pedopsihiatriji, otorinolaringologiji in

cervikofacialni kirurgiji ter dermatologiji. V vseh teh dejavnostih je čakalna doba že zdaj velika, marsikje daljša od dopustne, z omejevanjem programa pa bi se še podaljšala. Presežena je tudi predvidena višina stroškov ma-teriala in storitev, kar je posledica večjega števila zdravljenih bolnikov ob nespremenjenem standardu njihove oskrbe. Ugotavljamo tudi, da še vedno ostajajo premalo ovrednotene in plačane določene zdravstvene storitve (transplantacije srca, vaskularna ne-vrologija, specialistično ambulantne storitve bolnikov z virusom HIV – oziroma, ki imajo aids, specialistično ambulantne storitve pe-diatrične dejavnosti). V preteklosti sprejeti ukre-

Pri spremljanju vseh parametrov uspešnosti poslovanja povzemamo, da je:

• UKC Ljubljana v prvi polovici leta obravnaval vse paciente, ki so potrebovali pomoč, kar je 4620 več bolnikov, kot je opredeljeno v pogodbi z ZZZS. Toliko pacientov s statusom »zavarovane osebe« smo obravnavali, ki pa jih ZZZS ne plača. Znatno prekoračen je bil tudi plan najdražjih storitev funkcionalne diagnostike (storitve MR, CT, storitve ultrazvočne diagnostike). Če bi ZZZS plačal vse obravnava-ne paciente v celoti in če bi imeli zagotovljena finančna sredstva za pokrivanje odprave tretje četrtine nesorazmerja plač, bi UKC Ljubljana posloval pozitivno;

• presežena je bila načrtovana višina stroškov materiala in storitev v največji meri kot posledica ve-čjega števila zdravljenih bolnikov ob nespremenjenem standardu njihove oskrbe. Povečani stroški nemedicinskih storitev so posledica zahteve akreditacije;

• še vedno ostajajo premalo ovrednotene in plačane določene zdravstvene storitve (transplantacije srca, specialistično ambulantne storitve bolnikov z virusom HIV, specialistično ambulantnih storitev pediatrične dejavnosti);

• strošek dela je obvladovan in izveden v okviru priporočil Ministrstva za zdravje kljub finančno nepo-kritem strošku odprave tretje četrtine nesorazmerja plač;

• nadaljevanje v preteklosti sprejetih ukrepov ZZZS za finančno vzdržnost poslovanja, ki so povzročali stalno zniževanje cen zdravstvenih storitev;

• na izgradnjo ljubljanske urgence čakamo že šest let.

pi ZZZS za finančno vzdržnost poslovanja povzročajo stalno zniževanje cen zdravstvenih storitev.

UKC LJUBLJANA BO NADALJEVAL PRIZADEVANJAS ciljem izboljšanja stanja na prihodkovni strani si bomo v UKC Ljubljana do konca leta 2014 prizadevali za nadaljnje obvladovanje odstopanja (preseganja) izvedbe programa od programa, dogovorjenega z ZZZS ter predstavili pobude za priznanje celotnega plačila izvedenega programa urgentne hospitalne in specialistično ambulantne dejavnosti. Na ZZZS bomo dali pobude za ustrezno financiranje podcenjenih zdravstvenih programov, predvsem tistih, pri kate-rih je razlika med priznano ceno in stroški največja

(podcenjenost transplantacij srca in priprave na transplantacije pljuč, obravnava bolnikov z virusom HIV, vaskularna nevrologija, podcenjenost pedia-tričnih specialističnih ambulantnih storitev, razde-litve sredstev na prehospitalni enoti (PHE) med ZD Ljubljana in UKC Ljubljana – Reševalna postaja). Na ZZZS smo podali predloge za boljše vrednotenje pro-grama HIV in specialistične ambulantne dejavnosti pediatrije, z ZD Ljubljana se dogovarjamo o predlogu financiranja za PHE. Doseči želimo tudi uvrstitev dragih bolnišničnih zdravil na B-listo (octagam, butulin). Za Splošni dogovor 2015 bomo septembra prek Združenja ponovno podali predloge za širitve in pravično financiranje zdravstvenih programov, ki jih izvajamo kot terciarna bolnišnica.

ŠE VNAPREJ STROKOVNA OSKRBA VSEH NAPOTENIH BOLNIKOVV drugi polovici leta pričakujemo, da bo glede na izkušnje preteklih let obseg opravljenega programa manjši, kar bo vplivalo na višino stroškov in s tem na izboljševanje finančnega rezultata. Nadaljevali se bodo vsi sprejeti ukrepi varčevanja pri porabi ma-terialov in naročanju storitev ter obvladovanju stro-škov dela. Zaradi poslanstva, ki ga ima UKC Ljubljana kot terciarna ustanova, bomo še nadalje skrbeli za strokovno oskrbo vseh napotenih bolnikov, četudi to za UKC Ljubljana pomeni težave pri poslovanju zaradi nezadostnih finančnih sredstev.

15

AKTUALNO

Voda je osnovna sestavina telesa, idealna za od-žejanje. Zagotavlja obnovo tekočin, ki se porabijo pri presnovi, dihanju, potenju in odstranjevanju odpadnih snovi. Voda je strateška surovina, saj njeno pomanjkanje danes občuti 38 % prebivalcev (2,7 milijarde ljudi), po napovedih pa naj bi se do leta 2025 ta delež povzpel na 66 % prebivalcev, kar bo prineslo socialne težave in varnostno tveganje. Strokovni direktor Pediatrične klinike, prof. dr. Raj-ko Kenda, meni, da mora klinika čim bolj skrbeti za trajnostno in gospodarno rabo virov, zaradi česar želi, da bi klinika v prihodnje ukinila nakup vode iz plastenk za zaposlene in bolnike. Kot strokov-njakinja za prehrano tak ukrep zelo podpiram, saj sledi »pobudi za zmanjšanje pitja pijač z dodanim sladkorjem« izpred dveh let in je v skladu s skle-pom Mestne občine Ljubljana, da Ljubljana postane prva evropska prestolnica, ki ravna z viri gospo-darno in trajnostno (prestolnica »Zero Waste«) ter sledi zgledu najbolj vzornih praks v svetu. V nadaljevanju bom razdelala več vidikov pitja pijač brez sladkorja in dejstva, zakaj uporaba plastenk ni primerna.

»POBUda za zmanjšanje PiTja Pijač z dOdanim

SLadkOrjem«V okviru projekta Zmanjšanje pi-

tja pijač z dodanim sladkorjem pri otrocih, mladostnikih in

ogroženih odraslih – kraj-še Voda zmaga (http://vodazmaga.si/o-projek-tu/), ki sta ga financira-la Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in

Univerzitetni klinični center Ljubljana, sva s

prof. dr. Zlatkom Fra-som, predstojnikom Interne

klinike, intenzivno spodbujala pitje vode namesto sladkih pijač.

Septembra 2012 sva na strokovni svet UKC Ljubljana podala pobudo za zmanjša-

nje pitja pijač z dodanim sladkorjem, pri čemer sva med drugim predlagala spodbujanje uporabe vode neposredno iz vodnega omrežja. Pri tem sva predlagala, da povsod namestimo pitnike oz. vo-dne bare, ki so vezani neposredno na vodovodno omrežje in imajo svoj filtrirni sistem in/ali individu-alno uporabo stekleničk za večkratno uporabo, kar bi omogočilo postopno opustitev kupovanja vode iz balonov in plastenk. Med drugim sva navedla prednosti pitja vode neposredno iz vodovo-dnega omrežja, te so: • Zdravstveni vidikSlovenska zakonodaja predpisuje enako kakovost za vodo iz pipe in steklenice. Voda, ki priteče iz pipe, je bolj sveža in bogatejša s kisikom kot voda iz plastenke, ki je pogosto postana (zlasti voda iz balonov).• Ekonomski vidikVoda iz pipe je 250- do 1000-krat cenejša od uste-kleničene.• ekološki vidikKo izpraznite eno litrsko plastenko, zanjo porabite četrt litra nafte. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci med proizvodnjo porabili tri litre vode, ki je končala kot odpadna voda.

PediaTrična kLinika BO kLinika Brez Vode Iz PLastenK Prof. dr. Nataša Fidler Mis, KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike

na kliniki želijo zmanjšati porabo pijač z dodanim sladkorjem ter ravnati gospodarno in trajnostno

Pijem samo vodo neposredno iz vodnega

omrežja tako doma kot v službi, s čimer vsak dan privarčujem 3 pollitrske

plastenke, kar znese skoraj 1100 pollitrskih

plastenk letno. večina ustekleničene vode je v plastenkah iz polietilen tereftalata (PeT), ki se

malo reciklira, kar pomeni, da s pitjem vode iz

plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo okolje. Voda v plastenkah PET

vsebuje antimon, ki prehajajo iz plastenke

v vodo, vsebuje tudi potencialne hormonske

motilce, kar lahko ima neugodne zdravstvene

učinke. voda je bogastvo, ki se ga včasih še ne

zavedamo.

16

AKTU

ALN

O

Odpade:- proizvodnja plastenk, zamaškov, nalepk, kar

pomeni prihranek energije in surovin;- polnjenje v plastenke;- prevoz vode, plastenk, balonov, steklenic (voda

je zelo težka za prevoz);- komunalni odvoz plastenk;- poraba energije za recikliranje plastenk.Zmanjša se:- promet, emisija izpušnih plinov,- obremenitev okolja s plastenkami (le majhen

delež plastične embalaže se reciklira).• Socialni vidik- Večja neodvisnost od transporta;- ni treba tovoriti in skladiščiti plastenk;- prihranek časa.

LJUBLJANA BI LAHKO POSTALA PRVA EVROPSKA PreSTOLniCa »zerO WaSTe«Na Pediatrični kliniki nas spodbuja tudi dejstvo, da je mestni svet Občine Ljubljana potrdil strate-gijo ravnanja z odpadki oz. načrt »Zero Waste« za obdobje 2014–2035 z vizijo, da Ljubljana postane občina, ki ravna z viri gospodarno in trajnostno, pri čemer nastajajo zelena delovna mesta in dragoceni viri ne končajo na odlagališču ter hrana ne med od-padki. Sprejem načrta je eden od korakov pri vsto-panju v nacionalno in evropsko mrežo skupnosti na poti do družbe brez odpadkov. V Mestni občini Ljubljana nastane do 300 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, kar naj bi do leta 2025 zmanj-šali na 60 kg na prebivalca na leto ter presegli 75 % ločenega zbiranja odpadkov.Primerov ukinjanja ustekleničene vode je več. Me-stni svet v Torontu je leta 2008 sprejel sklep, da se na vseh zemljiščih v mestni lasti, v objektih in parkih prepove prodaja in distribucija ustekleni-čene vode, hkrati pa se spodbuja uporaba vode iz pipe. Prepoved ustekleničene vode je v skladu s cilji za zmanjševanje odpadkov v mestu, parkih ter nižanjem stroškov za odvoz smeti in odstranjevanje odpadkov. Hkrati so vse udeležence športnih pro-gramov, zlasti trenerje, spodbudili, da si športniki na športnih igriščih in v objektih napolnijo svoje od doma prinesene steklenice z vodo iz pipe ali vodnih virov, ki so na voljo. Svet Kanadčanov je denimo pozval mestne svete, da sledijo njihovemu zgledu, kar je bilo nadvse uspešno, saj so prepoved proda-je ustekleničene vode uzakonili tudi v 89 drugih mestnih občinah/mestih v Kanadi. Poleg tega ima Svet Kanadčanov več tisoč podpornikov v državi in po svetu. Po desetletju truda je letos mestna obči-na v San Franciscu kot prvo mesto v ZDA sprejela sklep o prepovedi prodaje ustekleničene vode na

Svet Kanadčanov (angl. »The Concil of Canadians«) navaja 5 raZLOgOV Za PrEPOVEd USTEKLEnIČEnE VOdE:1. Ustekleničena voda vodi do pomanjkanja vodeZa 1 liter ustekleničene vode se porabi 3 do 5 litrov pitne vode. Povpraševanje po ustekleničeni vodi po-veča globalno krizo oskrbe z vodo. Črpanje pitne vode zmanjšuje naravne vire vode in prikrajša okoliško prebivalstvo.2. Ustekleničena voda prispeva k podnebnim spremembamIndustrija ustekleničenja vode je velik porabnik fosilnih goriv za črpanje, transport in polnjenje vode. Transport ustekleničene vode proizvaja ogromno emisij plinov. Stane pa tudi zbiranje in predelava pla-stenk, čeprav je recikliranja premalo.3. na odlagališčih ni prostora za embalažo od ustekleničene vodeV Torontu se spoprijemajo z viški odpadkov. Še posebej so težava odpadki, ki jih proizvaja industrija ustekleničenja vode. V Torontu se reciklira 50 % plastenk z vodo, kar pomeni, da 65 milijonov praznih plastenk vode na leto konča kot odpadek na odlagališčih odpadkov. 4. Ustekleničena voda ni bolj varnaDa bi ljudi prepričali, da zapravijo 200- do 3000-krat več za ustekleničeno vodo kot za vodo iz pipe, pro-izvajalci ustekleničene vode to oglašujejo kot »bolj varno in zdravo«. V resnici pa za ustekleničeno vodo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe.5. Voda je človekova pravicaLeta 2010 so Združeni narodi sprejeli resolucijo, da je pravica do vode in izboljšanja zdravstvenih razmer osnovna človekova pravica, ki naj jo zagotovijo vlade v posameznih državah. Ta resolucija je postala zakonsko obvezujoča in jo morajo vse države spoštovati. Voda je človekova pravica in naj bi bila na voljo vsem ljudem, ne glede na njihovo plačilno sposobnost.

Po pobudi Sveta Kanadčanov je nastal Googlov zemljevid z mesti in občinami, kjer velja prepoved prodaje ustekleničene vode (https://maps.google.com/maps/ms?msa=0&msid=201779708348569789455.000488e4321fc0d8b4ddf&dg=feature).

Poleg Kanadskih mest so na omenjenem zemljevidu številna mesta v ZDA in Avstraliji.

vseh javnih površinah. Hkrati pa so namestili tudi veliko število pitnikov na javnih mestih in vložili veliko truda v ozaveščanje prebivalstva. Želim si, da bi tudi v Sloveniji kmalu omogočili pitje vode, ki je za telo in za okolje najprimernejša – tekoče pitne vode.

17

AKTUALNO

inTerna Učna deLavniCa:Prva OBLeTniCa Učne deLavniCe »asPIraCIJa sKozI Umetno dIHaLno Pot PrI PaCIentU na meHansKem PredIHaVanJU«Alenka Škerjanec Hodak in Služba za odnose z javnostmi

Aprila 2013 so v Simulacijskem centru UKC Ljubljana začeli izvajati interno učno delavnico »Aspiracija sko-zi umetno dihalno pot pri pacientu na mehanskem predihavanju«. Učno delavnico vodijo alenka Šker-janec Hodak, dipl. m. s., Mija Vahčič, dipl. m. s., in Iza repe, dipl. m. s., z Oddelka za intenzivno terapi-jo – CIT. Tovrstno učno delavnico so prvotno izvajali na Oddelku intenzivne terapije – CIT in jo nadgradili s pomočjo Medicinskega simulacijskega centra. Na-menjena je medicinskim sestram enot intenzivne terapije III, novozaposlenim, ki se usposabljajo na Oddelku za intenzivno terapijo – CIT, in drugim di-plomiranim medicinskim sestram oddelkov Kirurške klinike ter respiratornim fizioterapevtom.

namen deLavniCe je Učenje ASPIRACIJE SKOZI UMETNO DIHALNO POTNamen delavnice je učenje aspiracije skozi umetno dihalno pot in ukrepov ob pojavu zapletov. Učenje veščine se izvaja na simulatorju/lutki in pripomore k izpopolnjevanju znanja medicinskih sester in respira-tornih fizioterapevtov, ki v praksi izvajajo aspiracijo pri mehansko predihavanih pacientih. Delavnice se izvajajo po programu, poudarek je na oceni stanja z opazovanjem sprememb v paciento-vem dihanju in spremenljivk na mehanskem ventila-torju ter ugotavljanju potrebe po aspiraciji, poznava-nju pripomočkov in tehnik aspiracije. Udeleženci se naučijo izvajati aspiracijo po standardnem poteku in tudi predvideti zaplete ter pravilnega ukrepanja, če do njih pride. Velik poudarek je tudi na učenju sodelovanja v zdravstvenem timu ter ustreznem konstruktivnem komuniciranju. Delavnice potekajo v mirnem okolju za učenje, udeleženci delavnice pa imajo možnost ponovitve in odpravljanja napak ter se srečujejo s simulacijo zapletov, ki se pojavljajo tudi v praksi pri delu s pacienti.

PRVO LETO 13 DELAVNICV uvodnem delu so predstavljeni delo Medicin-skega simulacijskega centra, uporaba lutke/simulatorja, teoretične vsebine in tehnike aspi-racije. Predvidena sta dva odmora. V drugem sklopu so predstavljeni ukrepi »preventive VAP«, uporaba »odstranjevalca oblog«, odvzem vzorca aspirata traheje z zaprtim sistemom, namestitev in izvajanje subglotične aspiracije. V tretjem delu delavnice se izvede standardni postopek aspira-cije na simulatorju/lutki in ukrepe ob simuliranih zapletih. Na koncu delavnice potekajo razprava, ocena delavnice in preizkus znanja. Prvo leto je bilo opravljenih 13 delavnic, na katerih je sode-lovalo 55 udeležencev – 45 medicinskih sester (od tega 15 novozaposlenih) in 10 respiratornih fizioterapevtov. Delavnica poteka enkrat do dva-krat na mesec in traja štiri ure in pol.

Z delavnico se prebija led na področju simula-cijskega poučevanja medicinskih sester v UKC Ljubljana. Izvajalke učne delavnice se zavedajo, da se bo treba še marsičesa naučiti in izboljšati pristope poučevanja, zato so aprila začele razisko-vati tovrstno poučevanje in pridobljeno znanje pri udeležencih.

Na obletnici prve učne delavnice »Aspiracija skozi umetno dihalno pot pri pacientu na mehanskem predihavanju« so prisostvovali predstojnica KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo OP strok izr. prof. dr. Vesna novak-Jankovič, dr. med., vod-ja Medicinskega simulacijskega centra izr. prof. Vesna Paver Eržen, dr. med., višja svetnica, strokovni vodja zdravstvene nege Oddelka za in-tenzivno terapijo – CIT goran Svilenkovič, viš. med. teh., strokovna vodja respiratornih fiziote-rapevtov Maja Potočnik, dipl. fiziot., sodelavka MSC Bojana Cosić, VMS – višja pedagoginja, in andrej Brlan, projektni sodelavec, izrazili pa so podporo tovrstnemu izobraževanju.

Simon Žele, dipl. zn., udeleženec delavnice: »Delavnica je super, predvsem možnost aktivne-ga sodelovanja in sprotnega razreševanja more-bitnih nejasnosti in težav.«Tanja redja, dipl. fiziot.: »Delavnica temelji na sistematičnem pristopu, dobrem teoretičnem uvodu in praktičnem prikazu ter možnosti preiz-kusa v »realnosti«. Še več takšnih delavnic.«

Mnenje udeležencev je zelo pozitivno, všeč so jim način izvedbe, poglobljeno obravnavanje vsebine, možnost praktičnega preizkusa veščine na modelu in simulacija reševanja zapletov pri pacientu v zdravstvenem timu.

18

AKTU

ALN

O

sIstem VodenJa KaKoVostI V UKC LJUBLJANAAsist. Dominika Oroszy, dr. med., in mag. Peter Pustatičnik

Celovit sistem vodenja kakovosti v naši ustanovi sloni na uporabi več vrst orodja: mednarodnem standardu za bolnišnice (dIas) in akreditaciji dnV, certificiranju standarda Iso in v praksi preizkušenih poslovnih modelih (eFQm)

Vodenje kakovosti pomeni sku-pek dejavnosti in naporov, ki zagotavljajo visoko kakovost in varnost zdravstvenih storitev. Kakovost ima tri dimenzije: struk-tura, procesi in izidi zdravstvene oskrbe. dobri strukturni pogoji (kader, infrastruktura, material in organizacija) ob opredeljenih in obvladljivih procesih vodijo do merljivih rezultatov, kot so zadovoljstvo pacientov, izidi zdravstvene obravnave, finanč-ni rezultati itd. dobri rezultati ne nastajajo naključno, temveč na osnovi kakovosti strukture, procesov in ustrezno usposoblje-nih, motiviranih in na pacienta osredotočenih sodelavcev. Celovit sistem vodenja kakovosti v naši ustanovi sloni na uporabi več vrst orodja: mednarodnem standardu za bolnišnice (diaS) in akredita-ciji dnv, certificiranju standarda iSO in v praksi preizkušenih poslovnih modelih (eFQm).

ISO: OSNOVA ZA kakOvOSTne in UčinkOviTe ZDRAVSTVENE IN PODPORNE PROCESECertificiranje ISO predstavlja osnovo pri obvlado-vanju in zagotavljanju kakovostnih in učinkovitih zdravstvenih ter podpornih procesov. Gre za doku-mentiranje vseh procesov in medsebojnih povezav. Rezultat je prikaz poteka vseh procesov v UKC Lju-bljana in nenehnega izboljševanja na osnovi kroga PDCA. Z vsakoletno zunanjo presojo se zagotavlja skladnost s standardom. Zunanje in notranje pre-soje odkrivajo priložnosti za izboljšave in izmenjavo najboljših praks med posameznimi klinikami in or-ganizacijskimi enotami ter so del nenehnega izbolj-ševanja. Standard ISO 9001:2008 ni specifičen za zdravstvene ustanove, temveč predstavlja osnovni standard kakovosti v storitveni dejavnosti. Zato so

v Evropi razvili standard EN 15224:2012, ki je bolj osredotočen na zdravstveno dejavnost. Osnovna struktura standarda izhaja iz obstoječega standar-da ISO 9001:2002, uporablja pa za zdravstveno de-javnost značilno terminologijo. Standard specifično opredeljuje tri zahteve za zdravstvene organizacije:• obvladovanje kliničnih procesov in

tveganj;• zajema vse deležnike, ki sodelujejo pri

zdravstveni oskrbi; • opredeli varnost pacienta kot osnovni

cilj delovanja.

Prve klinike, ki so certificirale svoje procese po standardu 9001:2008, so Ortopedska klinika, Gi-nekološka klinika in Klinika za nuklearno medicino ter predstavljajo izhodišče za certificiranje celotne ustanove. Potekajo intenzivne priprave in uspo-sabljanje za pridobitev certifikata ISO za celo-tno ustanovo.

ŠE VNAPREJ ZUNANJE PRESOJE ZA DIAS IN PRSPOStandard dIaS je spe-cifičen za bolnišnice in predpostavlja izpolnje-vanje standarda ISO ter opredeljuje specifične zahteve za obvladova-nje procesov v bolni-šnici (npr. ravnanje z zdravili, krvjo, opredeljuje transplantacijsko dejavnost, osredotočenost na pacienta, pacientove pravice itd.) za zagotavljanje varne in kakovostne bolnišnične zdravstvene oskr-be. Zelo natančno opredeljuje področja zdravstvene obravnave, ki prestavljajo tveganja za pacienta. Marca 2014 smo uspešno opravili zunanjo presojo skladnosti s standardom DIAS in pridobili mednaro-dno akreditacijo DNV, s katero dokazujemo ustre-zno vodenje kakovosti in to nas uvršča med odlične

bolnišnice. Naslednja presoja skladnosti s standar-dom DIAS bo spomladi 2015. V okviru presoje bo izvedena tudi predpresoja po standardu 9001.

UKC Ljubljana pri svojem poslovanju uporablja tudi model EFQM, ki omogoča vzpostavitev celovitega sistema stalnega izboljševanja ključnih področij delovanja bolnišnice. Model sodi med celovite vr-ste orodja menedžmenta, pri čemer je bolnišnica – organizacija analizirana na vseh področjih svojega delovanja, upoštevaje cilje (rezultate: zadovoljstvo pacientov, zadovoljstvo in usposobljenost zaposle-nih, vpliv na družbo, finančno poslovanje itd.) in vire (dejavnike: voditeljstvo, upravljanje človeških, finančnih in drugih virov, vidik procesov). Zelo pomembni so možnost primerjave z najboljšimi bolnišnicami, medorganizacijsko učenje ter prenos dobrih praks, ne glede na tip ali velikost bolnišnice.

V okviru priznanja RS za poslovno odličnost (PRSPO) 2013 je UKC Ljubljana dosegel interval točk od 400 do 450 in kot edina zdravstvena organizacija v RS pridobil mednarodno veljavni certifikat EFQM »priznani v odličnosti štiri zvezdice«. UKC Ljubljana se je tudi leta 2014 prijavil na PRSPO. Presoja bo potekala konec leta.

19

AKTUALNO

čim Prej Si žeLimO naBave roBota da VInCI Služba za odnose z javnostmi, Lucija Mak Uhan

Pogovor z asist. Bojanom Štrusom, dr. med., v. d. predstojnikom Ko za urologijo Kirurške klinike

Urološki kirurg asistent Bojan štrus, dr. med., je zaposlen v UkC Ljubljana že 25 let. zadnji dve leti kot v. d. predstojnika vodi klinični oddelek za urologijo. je specialist za erektilno disfunkcijo in implantacijo proteze penisa in umetnega uretralnega sfinktra (proteze Scott) ter urinsko inkon-tinenco pri obeh spolih. z njim smo spregovorili o organizirano-sti dela, o problemih, s katerimi se srečujejo ter tudi o uspehih, ki jih ta klinični oddelek dosega. želi si, da bi jim v UkC Ljubljana čim prej uspelo nabaviti robota da vinci, saj bi bil to pomemben prispevek k ugledu UkC Ljubljana in razvoju kirurgije prostate.

»Želim si, da bi nam v UKC Ljubljana v bližnji prihodnosti uspelo nabaviti robota Da Vinci za

operacije na prostati. To bi pripeljalo do nadalj-njega razvoja kirurgije prostate,« pravi asistent Bojan Štrus, dr. med., v. d. predstojnika KO

za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.

dolge čakalne dobe so posledica večletnega

naraščanja uroloških rakavih bolnikov kot tudi drugih benignih bolnikov. vrsta ni nastala čez noč, nanjo so

opozarjali že moji predhodniki.

20

AKTU

ALN

O

kako bi opisali klinični oddelek, ki ga vodite?»Urologi pacienta pregledamo, diagnosticiramo bolezen, operiramo, zdravimo in ga obravnavamo do zaključka zdravljenja, velikokrat zaradi narave bolezni do konca življenja. Za urologe menijo, da smo zelo neorganizirani. Jaz pa trdim ravno obra-tno. Glede na kadrovske in prostorske kapacitete in količino dela, ki ga opravimo, ocenjujem, da smo zelo dobro organizirani.

Vsi slovenski urologi smo tudi člani in vključeni v EAU (Evropsko združenje za urologijo) in po smer-nicah EAU tudi zdravimo svoje bolnike. Na spletni strani tega združenja so koristne informacije za bolnike, nekatere bolezni so predstavljene tudi v slovenskem jeziku.

KO za urologijo letno ambulantno pregleda približno 23.000 pacientov, opravi 1400 biopsij prostate, 4000 cistoskopij, 300 ambulantnih operacij fimoze pri odraslih, 400 zunajtelesnih posegov drobljenja kamnov. Na oddelku sprejmemo, zdravimo in odpu-stimo več kot 3000 pacientov. Poleg tega operativ-no opravimo približno 2300 drugih vrst zdravljenja na konservativni način. Poleg vsega naštetega na KO za urologijo opravimo 500 posegov pri otrocih, opravimo pa pri otrocih tudi nekaj tisoč prvih in kontrolnih pregledov. Diagnostiko, vključno z rent-genskimi preiskavami, izvedemo sami na svojem rentgenskem aparatu, kjer se dnevno opravi vsaj 15 preiskav oziroma 400 na mesec. Dnevni obrat je to-rej zelo velik. Dnevno naredimo tudi 12 načrtovanih operacij in tudi vse urgentne operacije. Naj ome-nim še transplantacije. Letno urologi UKC Ljubljana izvedemo več kot 70 transplantacij ledvic, pacienti so v naši 48-urni oskrbi po transplantaciji, zdravi-mo vse kirurške zaplete po transplantaciji ledvic.«

Koliko zaposlenih opravi vse našteto delo?»Na KO za urologijo je zaposlenih 96 ljudi, od tega 16 specialistov, en sobni zdravnik, trije urološki specializanti, 20 diplomiranih medicinskih sester, štirje rentgenski inženirji, 10 administrativnih teh-nikov in nekaj bolničarjev. Če bi želeli povečati ob-seg dela, bi morali okrepiti kadrovske in prostorske kapacitete. Urološka dejavnost je v Sloveniji precej podhranjena. V Sloveniji je aktivnih 50 urologov specialistov. Ta številka je za 50 odstotkov pod povprečjem v primerjavi z Evropo. Manjka nam še vsaj 50 urologov.«

v zadnjem času smo bili tudi v UkC Ljubljana deležni kritik na račun dolgih čakalnih dob za bolnike z rakom na prostati.»Res je. Dolge čakalne dobe so posledica večletne-ga naraščanja uroloških rakavih bolnikov kot tudi drugih benignih bolnikov. Vrsta ni nastala čez noč, nanjo so opozarjali že moji predhodniki. Problem vidim v zasedenosti in razpoložljivosti operacijskih dvoran, intenzivni terapiji urološkega oddelka in razpoložljivostjo kadra, ki ga je premalo. Pri tem mislim predvsem na pomanjkanje zdravstvenih tehnikov in srednjega medicinskega kadra na Kli-ničnem oddelku za urologijo. Z obstoječimi kadro-vskimi in prostorskimi kapacitetami, pri katerih ni več rezerve, izpolnimo ves program, ki je dogovor-jen z ZZZS ter ga vsako leto tudi presežemo – in to v lastno škodo.«

dolge čakalne dobe so povezane tudi s porastom raka na prostati.»Tako je. Republiški register raka v Sloveniji je v statistikah v zadnjih letih zaznal porast rakavih bolezni uropoetskega trakta (ledvice, mehur, pro-stata, testis) za tri- do štirikrat, česar pa nacionalni koordinatorji za zdravje niso pravočasno zaznali. Želim si, da bi nam v UKC Ljubljana v bližnji priho-dnosti uspelo nabaviti robota Da Vinci za operacije na prostati. To bi pripeljalo do nadaljnjega razvoja kirurgije prostate. Morda nam bo to v bližnji priho-dnosti uspelo, kar bi veliko prispevalo k napredku zdravljenja raka prostate v UKC Ljubljana. Dva spe-cialista imata že izkušnje s tovrstnim zdravljenjem, tako da pomoč iz tujine ne bi bila potrebna. Želim si, da bi nam to zares uspelo v roku enega leta in pol. Čez letošnje poletje so se čakalne dobe za ra-kave bolnike skrajšale, priliv pa je konstantno velik. Čakalne dobe za prvi pregled pri nas ni. Odkrijemo pa veliko število novih rakavih bolnikov, ki prehaja-jo v vrsto za operacijo in polnijo čakalno listo. Paci-enti, pri katerih odkrijemo raka, z izjemo pacientov, ki imajo raka na prostati, bi morali biti operirani v enem mesecu. Pri pacientih z rakom na prostati pa je zaradi opravljene biopsije treba počakati dva me-seca za celjenje stanja po biopsiji. Šele po tem času so lahko operirani. Opozoril bi pa tudi na problem zdravljenja paraplegikov in tetraplegikov predvsem z vidika uroloških zapletov. Zanje skušamo z novim urodinamskim aparatom uvesti posebno ambulan-tno obravnavo. Urodinamski laboratorij je namreč tudi urološka dejavnost, ki pa trenutno stoji.«

KO za urologijo letno ambulantno

pregleda približno 23.000 pacientov, opravi

1400 biopsij prostate, 4000 cistoskopij, 300 ambulantnih operacij

fimoze pri odraslih, 400 zunajtelesnih posegov drobljenja kamnov. na

oddelku sprejmemo, zdravimo in odpustimo več kot 3000 pacientov.

na kaj ste še posebej ponosni?»Zelo sem ponosen, da so kolegi, ki so se izobraže-vali v tujini, prinesli kar nekaj novih laparoskopskih metod in jih tudi uspešno uvedli, tako da je urološka klinika sposobna opravljati vse vrste posegov na uroloških organih. S tem smo tudi razširili spekter operacij. Poudariti moram tudi transplantacijsko dejavnost. Transplantacija ledvic je najpomembnej-ša dejavnost KO za urologijo Kirurške klinike. Urolo-gi UKC Ljubljana smo opravili tisočo presaditev, kar je za nas velik uspeh. Sodelovali smo tudi pri prvi sinhroni presaditvi ledvic in jeter v Sloveniji letos spomladi. Tu bi še posebej izpostavil vodjo enote za endoskopijo prim. mag. Mira Miheliča, dr. med., ki je bil ravno pri tej operaciji operater za ledvico in ga v prejšnji številki nismo posebej izpostavili.«

21

AKTUALNO

IZŠLA JE KnJIga o čreVesnem mIKroBIotU, ProBIotIKIH In PreBIotIKIHSlužba za odnose z javnostmi

MONOGRAFIJA zgodoVIna radIoLogIJe In InŠtItUta za radIoLogIJo UKCL (1923–2013)prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Junija letos je izšla knjiga o črevesnem mikrobiotu, probiotikih in prebiotikih »Intestinal Microbiota Probiotics and Prebiotics«, katere urednik je prof. dr. rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterolo-gijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana in direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano. Knjiga je izšla v angleškem jeziku in je pravzaprav mednarodni učbenik s strokovnimi prispevki priznanih avtorjev s področja probiotikov in prebiotikov s celega sveta. Med avtorji je tudi nekaj najpomembnejših slovenskih strokovnjakov s tega področja.

Knjiga je namenjena zdravnikom, farmacevtom in kliničnim dietetikom. Ra-zen nekaj uvodnih poglavij, ki so namenjena spoznavanju z osnovnimi pojmi o sestavi in vlogi črevesnega mikrobiota ter njegovi interakciji s človeškim organizmom, je poudarek na znanstvenih dognanjih o klinični uporabnosti in učinkovitosti probiotikov in prebiotikov na različnih področjih preprečevanja in zdravljenja bolezni. Združuje sistematičen pregled vseh kvalitetnih kliničnih študij, meta analiz in strokovnih priporočil medicinskih združenj.

Napisana je z namenom, da bi lahko strokovnjaki pravilno svetovali bolnikom, kdaj in katere od probiotikov in prebiotikov uporabiti za posamezne name-ne. Čeprav je znanih koristnih učinkov probiotikov in prebiotikov veliko, npr. preprečevanje in zdravljenje črevesnih okužb, driske ob jemanju antibiotikov, alergijskih bolezni, kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in funkcionalnih pre-bavnih motenj, je njihova uporaba v praksi pogosto neustrezna. Zaradi slabega poznavanja strokovnjaki pogosto ne svetujejo njihove uporabe takrat, ko bi bila ta več kot primerna. Še večji pa je problem z izbiro pravega preparata, ki bo učinkovit pri določeni specifični indikaciji. Univerzalnih probiotikov in prebi-otikov namreč ni. Učinki so vezani na specifične vrste, celo seve bakterij in specifične snovi s prebiotičnimi lastnostmi. Vsi resni probiotiki in prebiotiki so proizvod dolgotrajnega dela znanstvenikov, njihova učinkovitost pa je dokazana s kompleksnimi kliničnimi raziskavami.

Želite izvedeti, kako so odkrili rentgenske žarke, ki prodirajo skozi različ-ne materiale in tkivo, in kaj je to odkritje prineslo človeštvu, predvsem pa medicini? Vas zanima, kako se je to spoznanje preneslo iz sveta v slovenski prostor in koliko je prispevalo k diagnostiki in zdravljenju bolnikov? Vas zanima tudi, kako se je rentgenologija prelevila v radiologijo, ki izjemno uspešno izvaja poleg diagnostičnih tudi invazivne terapevtske ter življenje rešujoče posege v slikovni diagnostiki? Na ta in številna druga vprašanja vam zanimivo, dokumentarno in slikovno bogato odgovarja pričujoča mo-nografija. Predstavlja razvoj stroke v svetu in na Slovenskem, njene vodilne osebnosti in ustanove, predvsem pa Inštitut za radiologijo osrednje slo-venske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, ki se je ob svoji 90-letnici ponosno ozrl na prehojeno pot in jo z vrhunskim znanjem, neprecenljivo preda-nostjo osebja ter najsodobnejšo opremo ponudil slovenskim bolnikom. Pred vami bodo zaži-vele navdihujoče zgodbe velikih odkritij med tehniko in medicino od prvih rentgenskih aparatov, ki so od leta 1900 v uporabi pri nas, do novih metodoloških pristopov z razvojem ultrazvočne, magne-tnoresonančne in računalniško-tomografske tehnologije, vsake nagrajene z Nobelovo nagrado, ki dandanes kot nevidno oko gle-dajo v človeško telo in razkrivajo njegove skrivnosti …

Knjiga bo navdušila mlado in staro, saj kaže, kako meddisciplinarno pove-zovanje vodi do izjemnih dosežkov sodobnega sveta, vse to pa bolnikom pomaga ozdraveti. Knjiga je velikosti formata A4, trdo vezana, obsega 288 strani, okoli 500 črnobelih in barvnih fotografij, pisana je v slovenskem jezi-ku z angleškimi naslovi in povzetki poglavij ter podnapisi slik.

Avtorica: prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., recenzenta: prof. dr. Vla-dimir Jevtič, prim. mag. Darja Babnik Peskar, izdajatelja: Inštitut za zgodovi-no medicine MF UL, Klinični inštitut za radiologijo UKCL, založnika: Združenje radiologov Slovenije, Društvo Mohorjeva družba Celje, cena: 39 EURNaročila: katarina.mate@gmail.com, GSM: 041/932 442

22

UTR

IP U

KCL

23

V UKC LJUBLJANA PrVIč V sLoVenIJI oPraVILI stereotaKtIčno oPeraCIJo BOLnika z mOžganSkO BOLeznijO diSTOnijO

Služba za odnose z javnostmi

Prof. dr. Zvezdan Pirto-šek, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za bo-lezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je povedal: »Distonija je bo-lezen možganov, ki je bila dolgo let zanemarjena, stigmatizirana, pacienti so bili potisnjeni na obrobje družbe, njihovo življenje je bilo še nedolgo tega tr-pljenje, bolniki so se sami socialno izolirali. Pri tej bolezni pride do nehotenih krčev telesa, ki so lahko zelo boleči in močno po-slabšajo kakovost življenja.

Šele z operativnim posegom, to je s stimulacijo možganskega jedra, pa pride pri bolniku do ozdravitve, se pravi do življenja brez krčev. Še pred nekaj leti smo take bolnike bolj ali manj uspešno zdravili samo z zdravili. Bolezen distonija je bila pred leti popolnoma brezupen primer, saj bolnikom niso mogli učinkovito pomagati. Bolnike z distonijo so začeli nevrološko obravnavati, vendar pa sprva niso imeli možnosti za operacijo v Ljubljani.«

Pred nekaj leti je zdravljenje distonije ponudila nevrokirurgija, vendar pa je pri zdravljenju pacienta sodelovalo več različnih strok, in sicer tim sodelavcev psi-hologov, nevrologov, logopedov in delovnih terapevtov, je pojasnila vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, doc. dr. Maja Trošt, dr. med. Dodala je še, da se pred morebitno operacijo skupina različnih medicinskih strok odloči, kateri bolnik z distonijo je primeren za operativni poseg, da bi mu resnično prinesel izboljša-nje stanja. Pred posegom bolniku globinsko poslikajo glavo, da lahko določijo natančne koordinate – tarče za vstavitev elektrod. Pred leti tudi s slikanjem s CT MR niso mogli ugotoviti te hude možganske bolezni, saj so bili vsi izvidi normalni in neredki so imeli takega pacienta za simulanta. Z napredovanjem medicine pa so končno ugotovili, da je globoko v možganskem jedru nekaj hudo narobe in zdaj po operaciji z možgansko stimulacijo delajo nevrokirurgi pravo revolucijo v izboljšanju kakovosti življenja pacienta.

Prof. dr. roman Bošnjak, dr. med, predstojnik Kliničnega oddelka za nevroki-rurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, je povedal: »Leta 2008 smo prvič dobili primerno opremo, ki omogoča uspešen operativni poseg, in sicer stereotaktični okvir in lok, s pomočjo katerega pri operaciji vstavimo elektrode v točno določen del možganov in z njimi skrbimo za stimulacijo ter posledično izboljšanje stanja. Pacient je med operacijo v delno budnem stanju, saj moramo med posegom izredno paziti, da ne poškodujejo katerega od življenjsko pomembnih centrov.«

Junija smo v UKC Ljubljana prvič uspešno opravili tudi operacijo globoke mož-ganske stimulacije pri bolnici s tresenjem rok (tremorjem), pri čemer je učinek operacije viden takoj.

Jeseni bomo operirali naslednjega pacienta, ki čaka na operacijo distonije. Upamo pa, da bo tudi ZZZS pristopila k širitvi nevrološkega dela programa, saj smo že letos presegli program za 21 odstotkov. Trenutno na stereotaktično operacijo čaka med šest in osem bolnikov.

V UKC Ljubljana smo junija letos kot prvi v sloveniji opravili stereotaktično operacijo bolnika s hudo možgansko boleznijo distonijo. gre za zelo pomemben mejnik v razvoju in sodelovanju dveh vej medicinske stroke – nevrokirurške in nevrološke, na kar smo v UKC Ljubljana zelo ponosni.

Strokovnjaki so o distoniji spregovorili na novinarski konferenci.

Bolezen distonija je bila pred leti popolnoma brezupen

primer, saj bolnikom niso mogli učinkovito pomagati.

24

UTR

IP U

KCL teK za doBer namen

Služba za odnose z javnostmi

Tretji Triglav tek, ki ga podpirajo številni znani slovenski športniki, je kljub deževnemu vremenu letos privabil veliko število rekreativnih tekačev. Več kot 1100 udeležencev je teklo za dober namen – da bi štirim največjim slovenskim porodnišnicam skupaj z Zavarovalnico Triglav pomagali pri obnovi poro-dnih sob ter nakupu potrebne opreme. Desetkilometrsko preizkušnjo je v imenu UKC Ljubljana letos uspešno pretekla doc. dr. nataša Tul Mandić, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za perinato-logijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.

Zavarovalnica Triglav je v okviru tega športnega praznika predstavnikom ljubljanske, mariborske, celj-ske in postojnske porodnišnice predala donacijo v skupni vrednosti 10.000 evrov, ki jo bodo zdravstve-ne ustanove porabile za obnovo porodnih sob in nakup potrebne opreme. Tadej Čoroli, član uprave Zavarovalnice Triglav: »V Zavarovalnici Triglav želimo, da bi bile prve izkušnje staršev ob prihodu novega družinskega člana čim boljše. Verjamemo, da lahko k temu prispeva tudi urejenost okolja, v katerem se otroci rodijo. Z okoljem, v katerem poslujemo, želimo dejavno živeti in prispevati k pozitivnim spre-membam za ljudi in naravo. Družbena odgovornost zavarovalnice je namreč vtkana v vse naše poslovne korake, predstavlja eno naših ključnih vrednot in strateških usmeritev.«

dOnaCija za nOvO PreiSkOvaLnO LUčNa Ginekološki kliniki KO za perinatologijo se rodi več kot tretjina slovenskih otrok. V zadnjih 27 letih je bilo v eni največjih porodnišnic v zahodni Evropi več kot 165 tisoč porodov. Donacija, ki je bila ustanovi podeljena na Triglav teku, je namenjena nakupu stropne pregledovalne luči za posebno ambulanto, v kateri je bilo lani pregledanih 11.650 pacientk. »Sprejemno-triažno ambulanto smo v začetku leta po skoraj 30 letih stalne uporabe, 24 ur na dan in vse dni v letu, obnovili. Manjka nam še sodobna preiskovalna stropna luč. To potrebujemo za redno pregledovanje nosečnic, porodnic in mamic po porodih, ki pridejo k nam po nujno pomoč. Hvala Zavarovalnici Triglav za to plemenito potezo, ki smo jo združili z enkratnim športnim dogodkom,« je dejala doc. dr. nataša Tul Mandić, dr. med., predstojni-ca Kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, ki je uspešno pretekla tudi desetkilometrsko preizkušnjo.

s pomočjo sredstev, zbranih na dogodku triglav tek, bodo v porodnišnici pridobili sodobno preiskovalno stropno luč za redno pregledovanje nosečnic, porodnic in mamic po porodih, ki pridejo po nujno pomoč

Prejemniki donacij iz leve proti desni so bili: doc. dr. nataša Tul - Mandič, dr. med., Ginekološka Klinika UKC Ljubljana (Predstoj-nica KO za perinatologijo), Saša Kostanjevec, dr. med. - Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za ginekologijo in perinatolo-gijo, asist. mag. Jakob Koren - Splošna bolnišnica Celje, Ginekološko - porodniški oddelek (predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka) in Mojca Kermavnar, dr. med., specializant gin. in por. - Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna.

ENOTA INTENZIVNE NEONATALNE TERAPIJE KO ZA PerInato-LogIJo GINEKOLOŠKE KLINIKE zažIVeLa V sVežIH maVrIčnIH BarVaHSlužba za odnose z javnostmi

vodstvo ginekološke klinike UkC Ljubljana je skupaj s predstavniki akcije »Veterani vojne za Sloveni-jo« v porodnišnici Ljubljana od-prlo na novo pobeljene prostore Enote intenzivne neonatalne te-rapije (einT) kO za perinatologijo ginekološke klinike UkC Ljubljana v 1. nadstropju porodnišnice. ak-cijo so v sodelovanju s podjetjem eTiS, d. o. o., izvedli prostovoljci Zveze veteranov voj-ne za Slovenijo Lju-bljana in policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana. Pre-nova v vrednosti 8500 evrov je donacija Zve-ze vojnih veteranov Slovenije Ljubljana, Zveze policijskih ve-teranov društva Sever Ljubljana in podjetja eTiS, d. o. o., ter je da-rilo najmlajšim, komaj rojenim državljanom republike Slovenije ob državnem prazniku, dnevu državnosti.

25

PO TEDNU ANONIMNEGA BrezPLačnega testIranJa na oKUžBo Z VIRUSOM HePatItIsa CSlužba za odnose z javnostmi

nataša Tul Mandič, predstojnica KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, dušan Presetnik, predsednik območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana, in dr. Tomaž Čas, podpredsednik policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana, so odprli na novo pobeljene prostore.

»Le zgodnje odkritje okužbe lahko vodi do uspeha,« pravi prof. dr. Mojca Matičič, dr. med.

»Izjemno nas veseli, da na današnji dan stojimo v na novo pobeljenih prostorih pr-vega nadstropja KO za perinatologijo. Dej-stvo je, da je strokovnost našega osebja pri obravnavi naših najmlajših pacientov na prvem mestu, zagotovo pa veliko po-meni tudi to, da lahko otroke sprejmemo v prijaznih in ustreznih prostorih,« je dejal mag. Peter Požun, poslovni direktor Gi-nekološke klinike UKC Ljubljana. Na novo so prebeljeni vstopna avla pred porodnim blokom, mostiček do porodnega bloka ter vezni hodniki neonatalnega oddelka.

Izjemno zadovoljstvo je izrazila tudi predstojnica KO za perinatologijo doc. dr. nataša Tul Mandič, dr. med., in se posebej zahvalila prostovoljcem Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana in policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana ter podjetju ETIS, d. o. o., za hu-manitarno dejanje.

Prenova je donacija Območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo – Ljubljana, policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana in podjetja Hiša tehnike ETIS, d. o. o. V prostorih so v različnih odtenkih osvežene stene z zelo kakovostno lateks barvo, dodan je tudi dekorativni zaščitni premaz, pobarvani so tudi radiatorji in cevi ter stenska poslikava. Dela so izvedli prostovoljci veterani pod strokovnim vod-stvom slikopleskarskega mojstra dušana Presetnika.

V UKC Ljubljana so v septembru na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja organizirali akcijo anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo v virusom hepatitisa C, namenjeno vsem, ki so se zaradi najrazličnejših razlogov želeli testirati. Strokovno in organizacijsko pa gredo letos še dlje: hepatitisa B in C bosta eni od osrednjih tem 5th Southeast European Conference on Chemotherapy and Infection (SEEC), ki bo potekala med 16. in 19. oktobrom na Bledu in na kateri bodo poleg svetovno uveljavljenih strokovnjakov s tega področja predstavili tudi izsledke slovenskih raziskav. Že nekaj dni kasneje (23. in 24. ok-tobra) pa bo po vzoru nacionalnih slovenskih konferenc v Berlinu potekala prva Evropska konferenca o hepatitisu C pri odvisnikih (Hepatitis C and Drug Use Conference), ki jo v okviru mednarodnega projekta EU soorganizira tudi Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja in na kateri bo aktivno sodelovala s svojimi prispevki in mani-festnim pozivom državam članicam k celostni obravnavi te problematike. Slovenija sicer sodi v evropski vrh po uspešnosti vodenja in zdravljenja bolnikov s hepatitisom C, prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., pa je »Slovenski model« obravnave bolnikov februarja letos med drugim predstavila tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju in kot vabljena predavateljica marca na konferenci Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi.

Akcije ozaveščanja javnosti so izjemno pomembne. Hepa-titis C je ozdravljiva bolezen, še posebej zdaj, ko so na voljo nova in izredno učinkovita zdravila. Po ocenah strokovnja-kov je v Sloveniji z virusom hepatitisa C okuženih od pol do enega odstotka splošne populacije, torej do dvajset tisoč ljudi, le tri tisoč, to je slaba sedmina, pa jih ve za okužbo. Proti hepatitisu C ni cepiva, je pa bolezen danes ozdra-vljiva, če jo le začnemo zdraviti dovolj zgodaj, torej, če vemo, da smo okuženi in pravočasno poiščemo ustre-zno zdravniško pomoč. V nasprotnem primeru - če okužba ni prepoznana in zdravljena, lahko vodi do ciroze jeter, raka na jetrih in smrti. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana tudi letos po-tekajo aktivnosti za ozaveščanje o prednostih zgodnje-ga odkrivanja okužbe. Na voljo so brošure z informacijami o bolezni, plakati in trganke o tveganem vedenju za okužbo, ki spodbujajo k zgodnjemu odkrivanju okužbe in napotitvi k ustreznemu specialistu. Aktivno sodelujejo tudi izbrani osebni zdravniki, farmacevti v lekarnah, aktivisti populacij z največjim tveganjem za okužbo in štu-denti medicine iz Projekta Virus, ki so v tednu brezplačnega anonimnega testiranja od 15. do 19. septembra na stojnici na Prešernovem trgu v Ljubljani ozaveščali mimoidoče in jih vabili na testiranje.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 160 milijonov

ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa C

(hCv), od tega 9 milijonov v evropi.

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja bo sodelovala tudi na kongresu na Bledu in v Berlinu

26

UTR

IP U

KCL

smeH Je resna stVar!Zvezdana Bošeska

o izvajanju joge smeha v Centru za dializo Ko za nefrologijo Interne klinike: bolnikom, ki v jogi smeha sodelujejo, se izboljša razpoloženje in zmanjša občutek stresa

Splošno prepričanje je, da je smeh pogojen s humorjem. Definicija humorja v slovarju (SSKJ): človekova sposobnost za duhovito, šaljivo pripo-vedovanje česa (biti brez humorja, imeti smisel za humor, on je človek humorja). Humor je pravza-prav oblika človeškega sporazumevanja, smeh pa odziv in je pogojeni smeh kot posledica humorja. Koliko nas se sploh še smeje kar tako, brezpogoj-no, kot takrat, ko smo bili otroci? Odrasli imamo v življenju pridobljene zadržke, ki nas pri tem ovirajo. Pozabili smo, da lahko smeh in veselje, ki sta narav-na sprožilca smeha, aktiviramo sami, brez humorja. Smeh je pravzaprav odločitev!

IN ZAKAJ BI SE PRAVZAPRAV SPLOH SMEJALI? Predvsem zaradi pozitivnih vplivov smeha na telo. Zadostna količina smeha koristi ohranjanju ali celo iz-boljšanju našega zdravja. Smeh ohranja dobro fizično kondicijo, krepi imunski sistem, pospeši cirkulacijo krvi in sprosti mišice. Smeh je lahko tudi zdravilo za depresijo, vpliva na uravnavanje krvnega tlaka in sladkorja v krvi, pomaga pri kroničnih obolenjih ter oskrbi telo s kisikom. Smeh zmanjšuje stres, saj se zaradi smeha znižuje stresni hormon Kortizol ter poveča izločanje Serotonina - hormona sreče. Vpliva tudi na samozavest in pripomore k povezovanju ljudi – z besedami dr. Madana Kataria:« Ko se smejiš, se spremeniš in ko se spremeniš, se spremeni tudi svet

Začetki joge smeha izhajajo iz Indije iz leta 1995, ko je zdravnik Madan Kataria, dr.med. ustanovil prvi klub smeha, ki se je kasneje razširil po vsem svetu in danes šteje že več tisoč klubov smeha. Prvi pri nas je bil ustanovljen leta 2010 v Mari-boru, ustanovila pa ga je direktorica in ustanoviteljica Mednarodnega inštituta za smeh dipl.med.sestra,mag.zdr.nege, Simona Krebs.

dušan Enova, univ. dipl. psiholog, Interna klinika UKC Ljubljana: »Veseli me, da se je trud medicinske sestre Zvezdane Bošeska obrestoval in je tako odprla vrata dopol-nilni terapiji s smehom v UKCL. Ocenjujem, da bi se joga smeha lahko izvajala tudi na nekaterih drugih kliničnih oddelkih, ne le na dializnih oddelkih UKCL. Seveda ima joga smeha številne pozitivne učinke, glavni od njih pa se mi zdi ta, da izboljšuje razpoloženje: zvišuje raven endorfinov v telesu, obenem pa znižuje raven stresnih hormonov. Zaradi narave vadbe, ki je skupinska, ima posledično tudi ugoden psihosocialni učinek, ker ljudi medsebojno povezuje v druženju.«

27

okoli tebe.« Metoda, s katero lahko sprožimo smeh, je joga smeha - smeh brez razloga, ki je enostavna in relativno cenovno dostopna. Joga smeha je čas, ko se smejimo kar tako, brez razloga, s pomočjo smejalnih vaj, v katere vključujemo tudi dihalne vaje in različne oblike preproste telovadbe.

POziTivni Učinki Smeha Blagodejni učinki smeha so že dokazani z raziska-vami, ki jih je opravil mednarodni inštitut za smeh v sodelovanju z različnimi strokovnjaki (zdravniki, medicinskimi sestrami, delovnimi terapevti, …). Znanstvene raziskave so pokazale, da smeh pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja, zniževanju krvne-ga pritiska, deluje protistresno in zmanjšuje bolečine, saj smeh sprošča endorfine, izboljša cirkulacijo ter krepi naš imunski sistem. Da bi dosegli blagodejne učinke smeha, se moramo glasno smejati 10-15 mi-nut. Ko se glasno smejimo z odprtimi usti, delajo tudi naše trebušne prepone. V bistvu izvajamo trebušni smeh, ki ga kombiniramo z dihalnimi vajami, kar poveča vnos kisika v telo in možgane, zaradi česar se posameznik počuti bolj zdravo in ima več energije. In ker je smeh resna, a nalezljiva stvar, se joga smeha izvaja v skupinah. Pravzaprav se učimo smejati.

SMEJALNA JOGA V UKCL: DRUGI V SVETU IN PRVI V EVROPI, KI TOVRSTNO VADBO IZVAJAMO MED DIALIZO Center za dializo je spomladi letos preplavil smeh. V našem centru namreč od takrat izvajamo smejal-no vadbo, zaenkrat le v eni bolniški sobi s šestimi bolniki. Na začetku sem imela pomisleke glede izvajanja vadbe, ker joga smeha načeloma ni sta-tična vadba, vendar nam je uspelo vaje prilagoditi in ohraniti varnost naših bolnikov ter dobro voljo in nasmeh na obrazu. Zdaj se lahko pohvalimo, da smo drugi v svetu in prvi v Evropi, ki tovrstno vadbo izvajamo med dializo, zanimanje za jogo smeha pa med bolniki narašča. Po anketah sodeč se je bol-nikom, ki sodelujejo pri smejalni vadbi, predvsem izboljšalo razpoloženje in počutje ter zmanjšal občutek stresa. Čas med dializo preživijo bolj učin-kovito in kvalitetno. Verjamem, da pridejo domov bolj razpoloženi in boljše volje, posledično se pa izboljša tudi počutje in verjetno tudi razpoloženje domačih. O izboljšanju telesnih funkcij naših bol-nikov težko pišem, je pa znano, da je deset minut joge smeha oz. smeha od srca enako 30-minutni vadbi na napravi za veslanje, torej bi lahko rekli, da smeh ohranja dobro fizično kondicijo in vedno bolj je raziskano, da smeh pozitivno vpliva na fiziološke procese v organizmu.

joga smeha je čas, ko se smejimo kar tako, brez razloga, s pomočjo smejalnih vaj,

v katere vključujemo tudi dihalne vaje in različne oblike preproste telovadbe.

Prof. dr. rafael Ponikvar, dr. med., vodja centra za dializo: »Trudimo se, da bi našim dializnim bolnikom kar se da izboljšali kakovost in počutje, ko so pri nas. Smejalna joga je delček v tem mozaiku. Gre za mentalno in telesno vadbo. Pozitivno vpliva na boljši respiratorni sistem - pljuča, srčno žilni sistem ter izboljšuje fizično sposobnost bolnikov. Vse to pa pripomore k boljšemu učinku zdravljenja dializnih bolnikov. Ko smo začeli z izvajanjem tehnike sme-janja smo videli, da je prišlo do tesnejše in boljše vezi med osebjem in bolniki. Ne moremo govoriti o znanstvenih dokazih pozitivnih učinkov smejalne joge na bolnike, zagotovo pa pripomore k boljšemu psihofizičnemu stanju bolnikov. Izvedba smejalne joge je primerna za vse oddelke, kjer so bolniki, ki niso tako zelo bolni in jim njihovo zdravstveno stanje dopušča vadbo.«

Zvezdana Bošeska

28

UTR

IP U

KCL tInKara moreC, HedVIKa VerBaJs In Igor

ŠaBIč PREJEMNIKI PRIZNANJA znanILCI UPanJa 2014Služba za odnose z javnostmi, Lucija Mak Uhan

V akciji Znanilci upanja 2014, ki so jo organizirali društvo onkolo-ških bolnikov Slovenije, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, EuropaColon Slove-nija in Ustanova Mali Vitez sta v kategoriji nominacij za medicinske sestre/tehnike častni naziv znanil-ka upanja 2014 z enakim številom glasov prejeli tinkara morec in Hedvika Verbajs, medicinski se-stri iz kliničnega oddelka za hema-tologijo UkC Ljubljana. v kategoriji zdravstveni delavec je letošnje priznanje in častni naziv znanilec upanja prejel Igor Šabič, dipl. inž. radiologije s Pediatrične klinike UkC Ljubljana. medicinski sestri s kliničnega oddelka za hematolo-gijo UkC Ljubljana, Tinkara morec in hedvika verbajs, sta po izboru poslušalcev postali tudi ime tedna radia val 202. Vodstvo UKC Lju-bljana čestita vsem dobitnikom priznanj in jim želi še naprej tako uspešno delo s pacienti.

Ob tej priložnosti smo vse tri prejemnike priznanj znanilci upanja 2014 vprašali, kaj jim nagrada pome-ni in kaj jih usmerja pri njihovem vsakdanjem delu.

MEDICINSKI SESTRI TINKARA MOREC IN HEDVIKA VERBAJS (v kategoriji medicinska sestra/tehnik)Bolniki in drugi so za Hedviko Verbajs zapisali: »Ko pridem na kontrolo, sem najbolj vesela, da na he-matološkem oddelku zagledam Hedviko. Je sestra, ki svoje delo opravlja srčno, zadovoljno in veselo.«

Hedvika Verbajs: »Naziv znanilka upanja 2014 mi pomeni priznanje za delo, ki ga opravljam. Predsta-vlja mi pa tudi spodbudo za naprej pri opravljanju dela. Nad nominacijo sem zelo pozitivno presene-čena, saj sem šele zdaj videla, kako te pacienti na oddelku vidijo. Pri vsakdanjem delu me usmerja volja do dela z ljudmi. Menim, da sem ljudi, ki so

me nominirali, prepričala s svojim potrpljenjem za delo, prijaznostjo, smislom za humor in dobro voljo, kar pacientom, ki dlje ležijo na oddelku, lahko nudi-mo. Pri mojem in vsakdanjem delu je zelo pomem-ben dober odnos bolnik – sestra, pomembno je tudi povezovanje v timu, da si med seboj pomagamo in skupaj rešujemo probleme, predvsem pa sta po-membni dobra volja in sproščenost.«Tinkara Morec je prejela te pohvale: »Svojemu delu

je predana s srcem in dušo. Je prijazna, ustrežljiva in zna prisluhniti. Pozna odgovore na vsa vprašanja nas, bolnikov.«

Tinkara Morec: »Nagrada ima zame velik pomen – je dokaz, da so bolniki zadovoljni z mojim odno-som in da delam dobro. Je tudi vodilo za naprej. Nad nominacijo sem bila zelo presenečena. Medicinskih

Tinkara Morec in Hedvika Verbajs - slika zgoraj; Igor Šabič - slika spodaj)

29

PROBLEMSKA NALOGA ZA SODELAVCE: če žeLImo ostatI zdraVI …Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb

KULtUrnI Program kULTUrnO-UMETNIŠKEGA DRUŠTVA UKCL IN MEDICINSKE FAKULTETESlužba za odnose z javnostmi

obeta se pestra kulturno-umetniško obarvana jesen

sester, ki se vsakodnevno srečujemo z bol-niki z rakom, je veliko, in da so ravno mene nominirali za ta častni naziv, je bilo zame veliko presenečenje. Pri delu me usmer-jata pozitivna naravnanost in volja do dela z bolniki in svojci. Brez tega bi svoj poklic težko opravljala. Glede nominacij in števila prejetih glasov so odločali glasovi bolnikov in njihovih svojcev, zato lahko rečem, da sem prepričala s svojim odnosom in delom. Pri vsakdanjem delu z bolniki so pomembni pozitiven odnos do dela, povezanost s so-delavci, dober odnos znotraj zdravstvenega tima ter dobra volja in veliko smeha.«

radiOLOški inženir igOr šaBič (v kategoriji zdravstveni delavec/delavka)Bolniki so zapisali: »Odličen pri delu z otro-ki, prijazen in strokoven, vedno nasmejan, zelo pozitivna oseba, ki ti polepša dan.«

Igor Šabič: »Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem, ki so glasovali zame. Priznanje mi pomeni predvsem veliko spodbudo za nadaljnje delo z malimi bolniki in manj nagrado za minulo delo, saj je pred mano še dolga poklicna pot. Ko človek zboli za rakom, je poleg strokovnosti še kako po-memben tudi odnos zdravstvenega delavca do bolnika. Ko pa zboli otrok, je pristop toli-ko bolj pomemben, saj ga lahko strah pred neprijetnimi diagnostičnim postopki zazna-muje za vse življenje. Poleg malih bolnikov je treba pomiriti tudi starše in jih prepričati, da je otrok v najboljši možni oskrbi. Nad no-minacijo sem bil seveda presenečen. Toliko je odličnih zdravstvenih delavcev, radiolo-ških inženirjev, psihologov, fizioterapevtov, ki odlično opravljajo svoje delo, a jih javnost še ni spoznala. Zato so dobrodošle akcije, ki skušajo najširši javnosti predstaviti ne le zdravnike in medicinske sestre, ampak vse, ki pri svojem delu dnevno prihajamo v stik z bolniki. Pri vsakdanjem delu me v prvi vr-sti usmerja strokovnost, zato ji namenjam največjo pozornost. Izobražujem se, prebi-ram dosegljivo literaturo o diagnostičnih postopkih, ki jih uporabljam pri delu. Vidim toliko možnosti in priložnosti, da bi svoje delo še izpopolnil in izboljšal. Toda vedno bolj spoznavam, da je včasih dobra komu-nikacija tista, ki gradi zaupanje skoraj tako kot strokovnost.«

Poletje (kolikor ga je pač bilo) se je poslovilo. Jesen je že potrkala na naša vrata in s seboj prinaša različne radosti. V prehodnem obdobju smo ljudje dovzetnejši za razna obolenja, zato vas želimo tudi s spodnjo pro-blemsko nalogo spomniti, da smo zdravstveni delavci odgovorni za svoje zdravje in zdravje pacientov. Vabi-mo vas, da dejavno pristopite k boju proti sezonski gripi v smislu cepljenja in osveščanja zaposlenih ter pacientov ter se cepite tudi sami. Glede na aktualno problematiko in potrebo po osvežitvi znanja smo za vas pripravili kratek izziv v obliki problemske naloge. Med vsemi prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžre-bali nagrajenca.

Odgovore pošljite na e-naslov spobo@kclj.si.

V pričakovanju vaših odgovorov vas lepo pozdravljamo.

V KUD-u so v jesenskih mesecih ponovno poskrbeli za bogat kulturno-umetniški program na prireditvah za bolnike. Na za-četku septembra je v razstavišču UKC Ljubljana potekalo odpr-tje dveh razstav: v Dolenčevi galeriji, kjer razstavlja akademski slikar Veljko Toman, in v Taborjevi galeriji, kjer razstavlja slikar KUD-a Jože Kovačič. Obe razstavi sta bili pospremljeni z glasbe-nim programom. Predstavil se je kvartet saksofonov »4SaxFri-ends« iz glasbene šole Kranj, ki pod mentorstvom prof. Tomaža Kukoviča vstopa v tretje leto delovanja. V galeriji Medicinske fakultete se septembra predstavlja razstava medicinskih ka-rikatur Thomasa Rowlandsona (1756–1827), v galeriji Nevrolo-ške klinike pa razstavlja slikar KUD-a Ivo Kolar.

Kulturno-umetniško obarvan bo tudi oktober:V Dolenčevi in Taborjevi galeriji bo v torek, 7. oktobra, ob 16.30 odprtje razstave slikarjev KUD-a, ki bodo donirali slike UKC Lju-bljana. Dogodek bosta z umetniškim programom pospremili ljudski pevki Ani Rehberger in Francka Rozman.

Jesenski program je pod okriljem organizatorja KUD KC in MF pripravila predsednica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.

PROBLEMSKA NALOGAPacientka je sprejeta na oddelek z diagnozo gripe. namestili smo jo v kontaktno izolacijo. Je nepokretna, visoko febrilna in kašlja.1. Kakšno vrsto izolacije izvajamo?2. Pri pacientki mora medicinska sestra izvesti ustno

nego in ni cepljena proti sezonski gripi. Kakšni so ukrepi, preden vstopi v bolniško sobo?

3. Katere ukrepe mora medicinska sestra izvesti, preden zapusti bolniško sobo?

4. Oddelek je popolnoma poln. Sprejeti moramo novo pacientko, ki prihaja iz DSO-ja zaradi poslab-šanja srčnega popuščanja in znane kolonizacije z MRSA. Je delno pomična. Prostor je ob pacientki s potrjeno gripo ali ob pacientki, ki ima urosepso z ESBL – E.coli. Kam namestimo novo pacientko?

5. Kateri opozorilni plakat mora biti nameščen na vratih te bolniške sobe?

Razs

tava

v av

li UKC

L, To

man

Veljk

o, Na

dcas

ovni

Emon

ec, 2

014

O igralu: Igralo Carthago Kids-Line se v svojih osnovnih značilnostih zgleduje po av-todomih, ki jih proizvaja podjetje Carthago, po svoji sestavi pa v ničemer ne zaostaja za velikimi avtodomi. Majhni popotniki in razi-skovalci lahko uživajo v vožnji kot vozniki ali sopotniki, lahko kuhajo v kuhinji ali kujejo načrte za veliko mizo, lahko pa si navsezadnje od naporne poti tudi oddahnejo na podestni postelji. Tudi prtljažnik imajo, da shranijo vse, kar potrebujejo na dolgih popotovanjih.

zaHVaLa donatorJem UKC LJUBLJANASlužba za odnose z javnostmi

DOMIŠLJIJSKA PotoVanJa z mInI aVtodomom na igriščU PediaTrične kLinikeSlužba za odnose z javnostmi

Vodstvo UKC Ljubljana se je julija zahvalilo donatorjem za finančna sredstva našemu zavodu za leto 2013. Lani so donatorji prispevali 5.594.765,60 evra. Generalni direktor UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec je v uvodnem nagovoru izrekel zahvalo donatorjem in poudaril, da so s tem pokazali plemenito dejanje v korist vseh bolnikov in zaposlenih v UKC Ljubljana. »Omogočili ste hitrejše izboljšanje pogojev dela, opreme in kakovosti dela naših zaposlenih v dobro vseh pacientov,« je še dodal.

Pridobljena donatorska sredstva smo v UKC Ljubljana namenili za posoda-bljanje medicinske opreme, uvajanje najnovejše medicinske tehnologije ter pridobitev novega strokovnega znanja. Največji delež finančnih sredstev je bil namenjen za osnovna sredstva, sledijo donacije za izobraževanje, donacije zdravil ter donacije za tekoče poslovanje.

Mali bolniki Pediatrične klinike UKC Ljubljana so na igrišču klinike dobili priložnost za domišljijska poto-vanja z igralom avtodomom. Igralo avtodom Cart-hago Kids-Line so Pediatrični kliniki UKC Ljubljana poklonili zaposleni podjetja Carthago iz Odrancev. Svoboda, spontanost, ustvarjalnost in raziskovanje so pojmi, s katerimi strokovnjaki povezujejo otroško igro in dodajajo, da otroci med igro doživljajo ugodje in obenem razvijajo različne spretnosti, pridobivajo delovne navade, utrjujejo svojo samopodobo in se učijo obvladovati življenje. Igra tako vpliva na otroko-vo telesno rast in razvija celotno otrokovo osebnost, zato se v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana trudimo bolnikom zagotavljati več kot najboljšo zdravstveno oskrbo. Tudi igro.

»Želimo, da se dobro počutijo ves čas, ki ga preživi-jo v eni najlepših bolnišnic daleč naokoli. Tudi kadar pridejo na diagnostiko ali na pregled v specialistično ambulanto. Z avtodomom je igrišče, kjer se bodo igrali ti otroci, pridobilo še eno zanimivost. V naši bolnišnici je namreč vse več hudo bolnih otrok, ki so za igro na prostem v času hospitalizacij prikrajšani. Želimo jim čim hitrejše okrevanje in da se poigrajo, ko pridejo na kontrolo,« je ob prevzemu igrala iz rok

Vodstvo UKC Ljubljana se je julija zahvalilo največjim donatorjem za njihov finančni prispevek leta 2013.

Igra vpliva na otrokovo telesno rast in razvija celotno otrokovo osebnost, zato se v Pediatrični kliniki UKC

Ljubljana trudijo bolnikom zagotavljati več kot najboljšo zdravstveno oskrbo. Tudi igro.

donatorjev povedala Biserka Marolt Meden, po-slovna direktorica Pediatrične klinike.

Sandra Zupanec, prokuristka podjetja Carthago, je ob tej priložnosti dejala: »V podjetju Carthago smo veseli in ponosni, da smo imeli priložnost polepšati začetek poletnih dni otrokom v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Izdelali in podarili smo jim namreč mini avtodom Carthago Kids-Line.«

Pediatrična klinika UKC Ljubljana je hvaležna vsem donatorjem, ki pomagajo pri nakupu medicinske opreme in donaciji igral, saj otrokom polepšajo dneve v bolnišnici.

30

UTR

IP U

KCL

31

preberite

čILI za deLo – ZDRAVI NA DELOVNEM MESTU

Mag. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., KIMDPŠ

Letos v UkC Ljubljana pod vodstvom kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (kimdPš) poteka uvajanje programa promocije zdravja čili za delo, katerega cilj je postopno izboljšati zdravje zaposlenih, uveljavljati bolj zdrav način življenja in oblikovati zdravju naklonjene delovne razmere ter s tem zmanjšati bolniško odsotnost in delovno invalidnost.

Pregled prevladujočih vzrokov za bolniški dopust za desetletno ob-dobje (2004 in 2013) kaže, da v UKC Ljubljana prevladujejo bolezni kostno-mišičnega sistema in ve-zivnega tkiva, sledijo bolezni zaradi nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter poškodbe in zastrupi-tve zunaj dela.

Zaradi velikosti organizacije je tre-ba poleg dejavnosti na ravni celo-tne organizacije izvajati usmerjene programe tudi v posameznih or-ganizacijskih enotah. Glede na to, da se v nekaterih organizacijskih enotah še posebej zavedajo pro-blema slabega zdravja zaposlenih in nujnosti ukrepanja, smo maja že začeli izvajati program Čili za delo na Kliničnem oddelku za nefrologijo (KOn) Interne klinike. Dejavnosti sledijo tem korakom: • ustanovitev skupine za zdravje pri delu na KON,• priprava programa promocije zdravja pri delu,• izbor področja ukrepanja in implementacije

ukrepov v skladu s programom.

foto

: www

.slov

eniah

olida

ys.co

m

V drugi polovici maja je na KON med zaposlenimi po-tekalo zbiranje podatkov o zdravju pri delu na osnovi izpolnjevanja anonimnega anketnega vprašalnika o zdravju pri delu.

Povzetek ugotovitev kaže na:• umetno nizek bolniški dopust,• koriščenje dopusta ali prostih ur namesto bolni-

škega dopusta,

• visok prezentizem,• prezentisti so tudi delavci z visoko izobrazbo,• rast invalidnosti.Na podlagi analize zdravja smo določili najbolj pere-ča področja glede zdravja in varnosti pri delu ter kot primerna modula na poti k rešitvi problema izbrali področje organizacije in ergonomije. Trenutno po-teka konkretizacija načrta dveh izbranih modulov ukrepov.

Želimo si, da bi program promocije zdravja pri delu na KON postal model za načrtovanje in nadaljnje izvajanje projektov promocije zdravja na delovnem mestu in drugih dejavnosti na ravni celotnega zdra-vstvenega zavoda. Dobro delo je namreč mogoče le

v organizacijah, v katerih je zaveza zdravju in varno-sti pri delu prednostna zaveza.

»Projekt Prenova programa Čili za delo in njegova implementacija v UKC Ljubljana je na podlagi javne-ga razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014 fi-nančno podprl ZZZS.«

32

preb

erit

e eUrosPItaL 2014 Silvia Zalar

vsako leto ekipa UkC Ljubljana in njeni spremljevalci komaj čakamo zadnji vikend avgusta, saj je rezerviran za European health services workers football competition – eUrOSPiTaL. Letos je tekmovanje potekalo v hannovru (nemčija), in sicer že dvaindvajsetič. v vseh teh letih je nastalo kar nekaj dobrih prijateljstev in zares smo težko dočakali ta vikend, da spet vidimo svoje stare znance.

Letošnje tekmovanje je zaznamovalo kar nekaj sprememb. Izdelan je bil znak Eurospital, ki ga je oblikovala naša oblikovalka ana Vedlin. Ob tej priložnosti se ji še enkrat zahvaljujem.

Prvenstva se je udeležilo štirinajst ekip iz trinajstih držav. Novost letošnjega Eurospitala je bila, da smo k sodelovanju povabili tudi najnovejšo članico EU – Hr-vaško, ki pa je svojo udeležbo v zadnjem hipu na žalost odpovedala, in nečlanico EU – Švico. Prvič sta na prvenstvu v moški ekipi tekmovali tudi ženski – Švicarka in Čehinja, ki sta si zaslužili pokal za najboljšega igralca na prvenstvu.

PO HUDIH IN TRDIH BOJIH ZMAGALA EKIPA IZ SLOVAŠKE, ekiPi UkC LjUBLjana čeTrTO meSTONa predvečer turnirja je kot vedno potekal žreb ekip. Slovenija je pristala v sku-pini B skupaj z irsko, italijansko, češko in nemško (Hannover) ekipo. Naši odlični fantje so premagali vse v svoji skupini, nato pa so se v končnici za igro v finalu pomerili z do zdaj trikratnimi zmagovalci Eberswalde (nemška ekipa) in Belgijci. Belgijsko ekipo so premagali 2 : 0, rezultat tekme z nemško ekipo pa je bil ne-odločen. Ekipa UKC Ljubljana je na žalost izpadla iz finala, ker so Nemci odlično odigrali tekmo proti Belgijcem s končnim rezultatom 5 : 0.

Med tekmo za tretje mesto se je poškodoval naš vratar in zato smo morali pri-znati premoč Ircev. Naši fantje so v zelo hudi konkurenci in okrnjeni ekipi osvojili odlično četrto mesto. Fantom se za požrtvovalnost in borbenost iskreno zahva-ljujem in jim čestitam. Tudi za vratarjeve poškodbe je bilo takoj poskrbljeno s strani nasprotnikov, kar je seveda ena odličnih lastnosti Eurospitala, saj seveda

nogomet nikakor ni prva in edina tema tega vsakoletnega srečanja. Prvenstvo je namreč edinstvena priložnost za izmenjavo strokovnih mnenj in izkušenj.

Prvenstvo so osvojili Slovaki, drugi so bili nemci (Eberswalde) in tretji Irci.

V UPRAVNI ODBOR IMENOVANA SILVIA ZALARZadnja in zelo pomembna novost letošnjega prvenstva je, da je bila prvič v dvain-dvajsetih letih v upravni odbor Eurospitala imenovana ženska, in sicer Slovenka, na kar smo še posebej ponosni. Komaj čakamo naslednje leto, da se spet sreča-mo, do takrat pa hitimo novim zmagam naproti!

Več informacij o prvenstvu je na http://www.eurospital.org/.

Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem oblikovalki ani vedlin

za idejno zasnovo znaka Eurospital, članom ekipe UkC Ljubljana za

požrtvovalnost in borbenost ter vodstvu UkC Ljubljana, da nam je

omogočilo podporo, ki nam pomeni še večjo motivacijo pri vsakdanjem delu.

33

ANKETA

robert Juvan, KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike »Leta 2008 sem se skupaj s še dvema kolegoma (Jan Grosek, Mihael Gradišek) pridružil nogometni ekipi UKC Ljubljana, ki se je prvič udeležila že 16. prvenstva evropskih bolnišnic v nogometu, ki je bilo takrat v Melsungnu v Nemčiji. V ekipi smo

bili uslužbenci UKCL, za organizacijo potovanja, nastanitev, opremo in vodenje ekipe je že takrat (kot tudi vse do danes) poskrbel Denis Mušič. To je bila zame nova izkušnja, saj sicer že dvajset let vodim zdravniško nogometno ekipo ljubljanske regije in tudi slovensko zdravniško reprezentanco v nogometu na tekmovanjih v Sloveniji in tujini ter sem bil poleg igranja nogometa vedno tudi v vlogi organizatorja ekipe. Prav iz razloga, da se brez drugih zadolžitev pridružim le kot eden od igralcev, mi je sodelovanje v ekipi UKC Ljubljana v veliko veselje in sem se Denisovemu povabilu za udeležbo vedno odzval. Tudi rezultati so zelo dobri, vedno smo med boljšimi, le prvega mesta še nismo osvojili.«

denis Mušič, Služba za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike »Že kar nekaj časa je minilo, odkar mi je bila zaupana naloga vzpostavitve nogometne ekipe UKC Ljubljana in sodelovanja na mednarodnih turnirjih Eurospitala. V tem obdobju smo videli veliko lepih evropskih mest, odigrali

veliko dobrih nogometnih tekem in spoznali veliko zdravstvenih delavcev iz vseh koncev Evrope. Eurospital mi pomeni velik športni izziv, zanimivo turistično dogajanje in pomembno povezovanje znanja in izkušenj vseh, ki delujejo v zdravstvenih ustanovah.«

Silvia Zalar, vodja Služba notranje revizije»V Eurospitalu sodelujem že od leta 2008, ko se je nogometna ekipa UKC Ljubljana kot predstavnica Slovenije pridružila tej organizaciji. Vsako leto sem dejavno ude-ležena pri pripravah na prvenstvo, lani sem bila del odbora organizacije prvenstva v Ljubljani, letos pa imenovana v upravni

odbor Eurospitala in sem zadolžena za ferplej. Zelo sem ponosna, da lahko zastopam Slovenijo na tako častnem mestu. V tem času sem pridobila veliko izkušenj na področjih, ki mi do zdaj niso bila prav znana. Prvenstvo pa je tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj na strokovnih področjih med spro-ščenim neformalnim druženjem. Vsako leto se veselim snidenja s prijatelji, ki jih je vedno več in s katerimi imamo stike ves čas.«

Zoran Perić, Reševalna postaja UKC Ljubljana»Kot član nogometne ekipe UKC Ljubljana nastopam od leta 2008 na evropskem nogometnem prvenstvu Eurospital. V vseh teh letih lahko govorim samo o zelo pozitivnih izkušnjah. Obiskali smo različne kraje in mesta, predvsem pa spoznali veliko novih ljudi in prijateljev,

s katerimi smo ostali v stiku skozi vse leto. Želim poudariti, da sta druženje in izmenjava izkušenj s kolegi iz različnih evropskih bolnišnic vredna več kot sam tekmovalni del in sama uvrstitev na turnirju. Leta 2013 smo tudi sami organizirali takšno prvenstvo. Moram reči, da nam je s skupnimi močmi in s pomočjo vodstva UKC Ljubljana to tudi uspelo, saj je bil odziv po končanem prvenstvu zelo pozitiven. Na koncu naj povem, da upam, da bo prvenstvo živelo še naprej in da se nam bodo pridružili novi ljubitelji nogometa, ki so zaposleni v naši ustanovi.«

Kako doživljate eurospital in kaj vam pomeni?Služba za odnose z javnostmi

34

razm

išlj

anje

Pride gospod srednjih let k zdravniku in mu potoži:- Vedno bolj pogosto težko diham in vsak

dan veliko kašljam.- Pa kadite cigarete ali pipo?- Seveda kadim, ampak nič kaj dosti ne

pomaga.

Zakaj pravzaprav potrebujemo prijatelja?Če smo slabe volje in potrti, gremo k prijatelju … in pokvarimo dan še njemu.

Starejša gospa pri osemdesetih, vendar še precej živahna, vstopi v lekarno: - Dober dan, gospod, imate aspirin?- Da, seveda, gospa! - Kaj pa analgetike? - Vsekakor, gospa! - In antirevmatike? - Gotovo, gospa! - Kaj pa viagro? - Imamo, gospa, vendar je za viagro

potreben zdravniški recept. - In gel za hemoroide? - Imamo, gospa. - Kaj pa kaj zeliščnega za jetra in žolčnik? - Vsekakor, gospa! - In antidepresive? - Imamo, gospa, ampak samo na recept. - Pa uspavala? - Ja, ampak že spet potrebujete recept. - Kaj za izboljšanje spomina? - Seveda, imamo tudi to. - In plenice za inkontinenco? - Seveda, tamle na polici so. - Kaj pa ... - Poslušajte, gospa, to je najbolje

založena lekarna v mestu z najboljšo ponudbo daleč naokrog. Kaj pravzaprav potrebujete?

- Veste, konec meseca se poročim z Jožetom, ki jih ima devetdeset, pa sva želela vedeti, če bi lahko pri vas odprla knjigo daril za mladoporočence.

KRATKO RAZMIŠLJANJE:saJ sem samo BoLnIKBojana Smrke Kumer

Spoštovane medicinske sestre,naj se vas dotaknejo moje besede.

Prišel sem v vašo oskrbo. Težave imam, bolan sem, strah me je. Mislil sem, da vse vem o svoji bolezni, vendar zdaj vem, da ne vem dovolj. Sprašujem, preverjam, še sam sebi se čudim. Tako sem nezaupljiv. V tem trenutku me je le strah. Delam se močnega, v resnici pa sem krhek. Vem, da so bolni tudi moji sobolniki, in vem, da tudi oni potrebujejo vašo pozornost. Toda moja bolezen je zame najhujša. Tu sem in vse me moti. Potrebujem toplino, dotik, pogovor. Želim si toplega sprejema in obravnavanja, ki mi da občutek varnosti. V bolniški sobi se počutim samega, odrinjenega od sveta. Nimam apetita, hrana mi ne paše, vse me boli. Postelja mi ne odgovarja, ne vem, kako naj se uležem. Dvignite mi vzglavje, spustite mi vzglavje, žejen sem, tišči me na vodo, boli me ... Vem, da sem zahteven, ampak ne morem sam. Rad bi sodeloval z vami pri odločitvah. Tu sem, ne pogovarjajte se, kot da me ni. Veliko dela imate, ampak potrebujem vas. Vem, da so nekateri še bolj bolni in imajo še večje težave. Ampak tudi jaz sem bolan in hočem, da me razumete. Nekateri ste tako mladi, toda spoštujem vas. Gledam vas, kako hitite, včasih veseli, drugič mrkega obraza. Ni prav, da ste prisiljeni delati dobro, ker potem niste dobri, temveč le ubogljivi. Včasih sem nesramen, toda to nisem jaz, to je moja bolezen. Iz mene govo-rita bolečina in strah, ker sem bolan, ker ne vem, kakšna bo moja prihodnost. Lahko sem agresiven, dementen, v krizi. Toda to sem še vedno jaz … samo bolnik.

Delajte s srcem, iz srca, za srce.

35

KAJ MEN

IJO O NAs

Več oddelkov UKC Ljubljana

Naša Ana je imela zdravstvene težave že od marca letos oziroma od četrtega meseca nosečnosti naprej. Zdrav-

niki so domnevali, da gre za želodec in ji predpisovali rupurut. Konec julija je prezgodaj rodila s carskim rezom.

Takoj po porodu so se začeli zelo hudi napadi. Ugotovili so, da gre za veliko število manjših žolčnih kamnov. Na-

padov ni preprečila niti stroga dieta. Sledilo je večkratno dolgotrajno čakanje na urgenci. Kljub nenehnim hudim

bolečinam je bila sprva poslana domov, nato pa na specialistični pregled, ki ga zaradi dopustov v tistem času

sploh ni bilo mogoče opraviti. Ob ponovnem obisku urgence jo je pregledala dr. Urška Kogovšek. Prepoznala je

resnost stanja in takoj ukrepala. Kasnejše preiskave so pokazale, da so pri Aninem zdravstvenem stanju zaradi

odlašanja takrat že nastopili prvi zapleti. Sledila je operacija na Kliniki za abdominalno kirurgijo kliničnega cen-

tra v Ljubljani, oddelek D. Z veliko skrbjo in prijaznostjo so zanjo poskrbeli doc. dr. Aleš Tomažič, dr. Brin Štabuc

in drugo osebje oddelka. Ana lepo okreva in je končno lahko spet pri svojem malem Žanu.

Zato se za njihov trud in prijaznost posebej zahvaljujemo dr. Urški Kogovšek, doc. dr. Alešu Tomažiču, dr. Brinu

Štabucu in osebju Klinike za abdominalno kirurgijo v 3. nadstropju Kliničnega centra.

Družini Cankar in Šoštarič

Klinika OrL

Avgusta letos sem bil sprejet na oddelku A Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo

UKC Ljubljana zaradi operacije na levem delu vratu, kjer se je pojavil tumor. Pred tem sem imel punk-

cijo na Onkološkem inštitutu in pozneje še punkcijo na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno

kirurgijo, obakrat negativno, vendar je bil poseg nujen, ker je tumor hitro napredoval in se je zelo

povečal in vnel.

Petega avgusta sem imel operacijo in čez dva dni odšel začasno domov, dokler ne bodo pripravljeni

izvidi. Na oddelek se ponovno vrnem 13. avgusta. To sem opisal zato, ker sem spoznal (seveda v gro-

bem) delo tega oddelka, ki ga moram v celoti pohvaliti. Bil sem 40 let v službi kot inženir strojništva,

vedno povezan z vodnimi turbinami in od tega devet let po svetu. Imel sem priložnost videti bolnišnice tako v nerazvitem delu sveta kot v razvitem, vendar sem zdaj

prijetno presenečen in navdušen nad to ustanovo, kjer zagotovo delujejo zelo strokovno, rekel bom

vrhunsko, kjer je organizacija odlična in čistoča na višku. Čeprav sem inženir strojništva, pa znam

opazovati tudi druge dejavnosti in moram reči, da vsaj kar sem zdaj videl in doživel, je zagotovo Klini-

ka za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana na najvišjem nivoju. Prav gotovo,

da po stroki, čistoči in splošnem redu. Bolnišnic iz npr. Gvineje ali Nepala ne morem primerjati, videl

pa sem bolnišnice tudi v Keniji, na Novi Zelandiji in še celi vrsti dežel, kot so Irak, Pakistan, Indonezija,

Filipini, Tanzanija in podobne dežele, v katerih sem delal devet let, vendar tako lepo urejene in odlično

organizirane bolnišnice ni bilo, kot je vaša.To sem opisal zato, ker bi vsem, ki tam delajo, rad izkazal spoštovanje in pohvalo. Škoda je, da se

politiki radi kažejo tudi v vaši reviji, ni pa od vlade prave pomoči oziroma je odvečno govorjenje o po-

trebi reorganizacije v zdravstvu, ki je seveda verjetno potrebna, toda prave pomoči od tam ni. Nočem

mešati politike z mojo pohvalo prav vsem na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo.

Me pa motijo razni posnetki npr. rezanja trakov pri odpiranju nekaterih oddelkov. Pomembnejša kot

razkazovanje pri rezanju traka je pomoč, ki jo zdravstvo potrebuje.Namenoma nisem nikogar imensko izpostavil, ker zaslužijo pohvalo in zahvalo prav vsi. Vsem na Kliniki

za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo se za njihovo požrtvovalnost, vsekakor strokovnost,

za čistočo, ki jo tam tako lepo vzdržujete, lepo zahvaljujem in želim, da bo tako tudi v prihodnje.

Silvan Štokelj

nagradna KrIžanKa

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najkasneje do 15. novembra na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam nagrado pošljemo.

nagrade (podarja jih Založba Pasadena, d.o.o.): 1. nagrada: Seks za telebane (Avtorja: dr. Ruth K. Westheimer in Pierre A.Lehu) 2. nagrada: Obvladovanje stresa za telebane (avtor: dr. Allen Elkin)3. nagrada: Emma Storm - Bratovščina Culis (avtor: Uroš Topić)

Izžrebanci iz prejšnje številke (nagrade podarja podjetje Hartmann): • Janja Požun – Pediatrična klinika• Klemen Bec – Očesna klinika• anita antonič – KO za revmatologijo• Simona rode – Urgentni kirurški blok• nadja Virant – Služba bolniške prehrane in dietoterapije