NAGRADNA KRIŽANKA

KULTURA VARNOSTI

DR. JOŽE TRONTELJ: OB AFERAH V ZDRAVSTVU

UKC LJUBLJANA PREJEL MEDNARODNI CERTIFIKAT EFQM »PRIZNANI V ODLIČNOSTI«

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, april 2013 | številka 02Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, april 2013 | številka 02

UKC LJUBLJANA PREJEL MEDNARODNI CERTIFIKAT EFQM »PRIZNANI V ODLIČNOSTI«

NAGRADNA KRIŽANKA

KULTURA VARNOSTI

DR. JOŽE TRONTELJ: OB AFERAH V ZDRAVSTVU

INTERNOINTERNOINTERNOINTERNO

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILOTudi v letu 2013 je naša želja, da bi zapo-sleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najka-sneje do 15. maja 2013. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digital-ni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne hono-riramo.

23

08

07

KAZALO03 UVODNIK

KDO SMO MI 04 »Nedopustno bi bilo, da bi UKC Ljubljana nazadoval«,

intervju s s strokovno direktorico UKC Ljubljana, prof. dr. Brigito Drnovšek Olup

AKTUALNO06 Člani sveta UKC Ljubljana so se zbrali na konstitutivni seji

07 UKC Ljubljana prejel mednarodni certifikat EFQM »priznani v odličnosti«

08 Kultura varnosti v UKC Ljubljana

10 »Smo ljudje in smo zmotljivi. Občutek krivde je odveč.«, pogovor z Jelko Mlakar, eno od pooblaščenk za varnost pacientov, zaposlenih in drugih v UKC Ljubljana

11 Reševanje pritožb v UKC Ljubljana

12 Brezžično omrežje v UKC Ljubljana

13 Heliport UKC Ljubljana (LJHL)

14 Po kongresu iz vodenja v zdravstvu v ZDA

15 Množična nesreča je velik medijski dogodek

16 Uspešna organizacija dodatnega oddelka ob večjem prilivu bolnikov z gripo

UKCL SMO LJUDJE17 »Z leti se nabere veliko izkušenj«, Intervju z doc. dr. Martino Ribič Pucelj, dr. med.

18 »Smo ključni del verige med klinikami in tehnično-vzdrževalnim sektorjem«, pogovarjali z Tomažem Ščavničarjem, vodjo enote objekti in okolica pri Službi za vzdrževanje objektov in druge opreme UTRIP UKCL20 UKC Ljubljana se je na prireditvi zahvalil največjim donatorjem

21 Podelitev priznanj zaposlenim meseca na Ginekološki kliniki

21 Družbe Petrol, Sij in Gorenje donirale KO za nevrokirurgijo

21 MR na Pediatrični kliniki

22 Preobrazba odpadnega materiala v pustne šeme – razstava na Očesni kliniki

22 Na Nevrološki kliniki prevzeli nov relief

22 Simpozij Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja

23 Pogled v delovanje naših možganov

24 Slovensko društvo Transplant – nasmehnimo se življenju

24 Donacija tabličnega računalnika Reševalni postaji

PREBERITE25 Kjer je dim, ni vedno ognja. Včasih je naboj s solzivcem., Dr. Jože Trontelj

26 Kako zapisati Univerzitetni klinični center Ljubljana?

27 POGLED NAZAJ Slovesnost kirurgu in misijonarju dr. Janezu Janežu (1913–1990) ob stoletnici rojstva

28 ANKETA

29 KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH

30 NAGRADNA KRIŽANKA

Spoštovani sodelavci,

zaposleni smo lani svoje delo in poslanstvo opravili ne le dobro, temveč odlično. Vložene-ga je bilo veliko truda, prisotnih mnogo stisk in odrekanj – a dosegli smo zastavljeni cilj. Univerzitetni klinični center Ljubljana je 19. marca 2013 na Brdu pri Kranju prejel medna-rodno priznani certifikat odličnosti EFQM – priznani v odličnosti, in sicer v kategoriji nad 300 točk. S tem smo naredili pomemben korak v prizadevanju za pridobitev najvišjega državnega priznanja, to je priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost. Čestitke in zahvala vsem.

Delo in še enkrat delo. Možnost delati je postala privilegij. Hkrati pa je v zdravstvu dela vedno več, število pacientov, ki iščejo pomoč v UKC Ljubljana, stalno narašča. Kakšen absurd. Kljub kriznim razmeram se razvoj ni ustavil, uvajajo se nove metode diagnostici-ranja in zdravljenja. Aplikacija bioloških zdravil in obposteljni laboratorijski testi sta le dve novi področji dela medicinskih sester. Dela se ne branimo, nasprotno, pripravljeni smo prevzemati kompleksnejše in samostojnejše naloge pri zdravstveni obravnavi pacientov, saj se zavedamo, da so za ohranitev vzdržnosti zdravstvenega sistema potrebni inovativni pristopi. Stari vzorci so preživeti, skupaj z zdravniki in drugimi strokovnjaki bi morali začr-tati drugačno, sodobnejšo pot timske obravnave pacienta.

V decembrski številki Internega se mi je zapisalo: »Stanje, v katerem smo se znašli, ni rešljivo niti preprosto niti hitro. Rešitev pa vendarle je – v nas samih. Zato UKC Ljubljana v tem trenutku za svoj ponovni vzpon potrebuje vse ljudi, ki znajo, hočejo, so pripadni, v dobri kondiciji in polni pozitivne energije. Še nikoli doslej nismo bili tako soodvisni drug od drugega.«

Zato pozivam vsakega posebej, da v svoji sredini predlaga, kako lahko prispeva k boljše-mu jutri, ki bo boljši za vas in za UKC Ljubljana. Plačilo za delo je obveza, od tega živimo. Vendar ne primerjajmo se ves čas med seboj, nikoli ne bomo popolnoma enaki, popol-noma enako obremenjeni. Med oddelki so in bodo določene razlike – uravnilovke si ne želimo. Osredotočimo se raje na organizacijo dela, kaj bi lahko izboljšali. Poiščimo dobre prakse, zgled so nam lahko tako javne kot zasebne bolnišnice.

Ohranimo optimizem. Med nami so številni ljudje, ki imajo nadvse radi svoje delo, na tehtnici znajo uravnovesiti svoje osebne interese na eni strani, na drugi pa postavljajo v ospredje življenje nekoga drugega, ki potrebuje našo pomoč, življenje nekoga, ki ima tako kot mi krog svojih dragih, ljubih domačih, prijateljev in znancev. »Vse mi lahko vzamete, samo srčnosti, želje pomagati, te vseobsegajoče ljubezni do človeka mi nihče ne more vzeti,« mi je med zadnjim dežurstvom rekla mlada srednja medicinska sestra na diabeto-loškem oddelku. Moj poklon.

Interno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra LjubljanaApril 2013, številka 02Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik: mag. Simon VrhunecOdgovorna urednica: Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.Uredniški odbor:•prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup,

dr. med., višja svetnica•Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.•Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.•prof. dr. Helena Meden Vrtovec,

dr. med., višja svetnica•Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.•Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.•Blanka ŠetincLektoriranje : Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.Fotografije: Jolanda Kofol, Aleš Beno in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime, Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Partnergraf d.o.o.Naklada: 3.000Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si

INTERNO

Erna Kos Grabnar, višja med. sestra, glavna

medicinska sestra UKC Ljubljana

UVODNIK

KDO SMO MI

»NEDOPUSTNO BI BILO, DA BI UKC LJUBLJANA NAZADOVAL«Po skorajšnjem končanju štiriletnega mandata smo se pogovarjali s strokovno direktorico UKC Ljubljana, prof. dr. Brigito Drnovšek Olup

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., je strokovna direktorica UKC

Ljubljana od aprila 2009. Vse od začetka si je prizadevala za izboljšanje kakovosti dela, izboljšanje procesov, v okviru danih možnosti pa tudi za boljše medsebojne odnose. Poleg vodstvene funkcije je ves čas ohranjala stik z zdravniško stroko – dvakrat tedensko je operirala na Očesni kliniki. Sloves UKC Ljubljana je ponesla tudi zunaj slovenskih meja, nazadnje s tem, ko je postala predsednica Evrop-skega združenja za očesno, plastično in rekonstruktivno kirurgijo. »Moja želja je, da bi UKC Ljubljana ostal vrhunska, vodilna ustanova v Republiki Sloveniji in v širšem prostoru, kamor bi se tudi v prihodnje bolniki zatekali z občutkom varnosti,« o pogledu v prihodnost pravi strokovna direktorica UKC Ljubljana.

V svoji predstavitvi ste ob potrditvi na Svetu UKC Ljubljana pred štirimi leti za prednostno nalogo postavili zadovoljstvo zaposlenih ter krepitev pripadnosti zavodu. Kako ocenjujete ta področja danes?

»Dejanja posameznikov, ki so v zadnjem času sprožila različne afere, dajejo vtis, da v UKC Ljubljana zaposleni ne čutijo pripadno-sti ustanovi. Prepričana sem, da gre v teh primerih zgolj za posameznike, vseh nas, zaposlenih, pa je zelo veliko. To, da imajo naši sodelavci radi UKC Ljubljana in da se zavedajo, da smo najpomembnejša zdra-vstvena ustanova v Sloveniji, se je nazadnje pokazalo tudi ob pripravah na predpresojo za mednarodno akreditacijo, ki smo jo v večini

»UKC Ljubljana je osrednja zdravstvena ustanova in je kot taka prepoznana s strani prebivalcev Slovenije. Vedno smo se odzivali na potrebe prebivalstva;

velik dokaz za to je tudi izvrstna obravnava med množičnimi nesrečami,« pravi strokovna direktorica UKC Ljubljana, prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.

»Dejstvo je, da se bo morala zdravstvena politika odločiti, kaj so prioritete slovenskega zdravstva, in to tudi jasno povedati.«

4

KDO SMO MI

dobro opravili. Prepričana sem, da jo bomo uspešno končali.«

Zakaj je mednarodna akreditacija za UKC Ljubljana pomembna?

»Zagotovo zato, da nas postavi na zemljevid Evrope. Hkrati je mednarodna akreditacija tudi zahteva ZZZS, ki bi nam v nasprotnem primeru še dodatno odtegnil sredstva. Če se

smem dopolniti pri prejšnjem vprašanju: to, da so zaposleni v UKC Ljubljana pripravljeni sodelovati in narediti nekaj dobrega pred-vsem za naše paciente, dokazuje tudi izje-mno usklajeno delovanje v času respirator-nih obolenj, saj smo že drugo leto zapored organizirali dodatni oddelek.«

Vzpostavitev dodatnega oddelka je ogromen organizacijski zalogaj.

»Res je. Gre za velik logistični zalogaj, pri katerem je poleg opreme najpomembnejši predvsem človeški faktor in pripravljenost zaposlenih za dodatne obremenitve.«

V svojem mandatu ste si veliko prizadevali za kakovost dela.

»S tem namenom smo sistematično uvajali klinične poti in smernice, ki delo ne samo izboljšajo, temveč pomenijo večjo varnost za bolnike. UKC Ljubljana je na tem podro-čju v zadnjih štirih letih naredil ogromen premik. Velik korak naprej smo naredili tudi pri spodbujanju varnostne kulture oziroma obravnavi varnostnih zapletov.«

Nagrajevanje posameznikov ali oddelkov je v težkih časih onemogočeno. Da bi jih nekoliko nagradili, ste uvedli nagrade za kakovost.

»Nagrade za kakovost smo kot skupno od-ločitev vodstva uvedli približno pred tremi leti. Zdaj, ko primanjkuje sredstev za nabavo opreme in za financiranje izobraževanj, se mi zdi takšna nagrada pomembna za posa-mezne klinike ali oddelke. Merila za podeli-tev so zahtevna in so odraz vloženega dela tako na področju zdravljenja kot tudi učenja, znanstveno-raziskovalnega dela in poslova-nja. Lepo je tudi, da se je prijelo ime, ki sem ga po vzorcu podelitve oskarjev oziroma vik-torjev dala našim nagradam – to so zdravki. Nagrajeni oddelki poleg denarne nagrade vsako leto dobijo tudi kipec.«

Kot strokovna direktorica upravljate tudi sklad 20 odstotkov sredstev iz donacij. Zakaj je to pomembno?

»Dejstvo je, da so nekatere klinike in klinični oddelki bolj zanimivi za donatorje in jim zato uspe pridobiti več sredstev, drugi oddelki pa so zapostavljeni. Menim, da moramo UKC Ljubljana dojemati kot celoto, zato tudi odlo-čitev, da gre 20 odstotkov od vsake donacije v skupni sklad, kar potem prerazporedimo po klinikah, ki imajo lastnih sredstev manj. Letos bomo s sredstvi tega sklada podpr-li izobraževanje za nekaj posameznikov na področju šolanja veščin, preostali denar pa bomo namenili za izobraževanje po klinikah ali kliničnih oddelkih.«

Iz leta v leto v UKC Ljubljana uvajamo nove metode – na tem področju najbrž kljub težkemu položaju ne moremo zaostajati.

»Uvajanje novih metod je potekalo pred-vsem prek terciarnih projektov (teh je na le-tni ravni več kot 300), prek projektov ARRS in tudi prek evropskih projektov. V zadnjem letu se je število projektov ARRS zmanjša-lo, kar obžalujemo. Leta 2013 nas čaka tudi zmanjšanje sredstev za terciar I; ker še ni bil sprejet finančni načrt, tudi še nismo objavili razpisa. Bo pa sredstev bistveno manj – naj-verjetneje le za projekte, ki bodo interdisci-plinarni oziroma bodo imeli skupen pomen. Bojim se, da bo takšno zmanjšanje sredstev pripeljalo do zaostajanja v razvoju in s tem k zaostanku v sledenju medicini. Cene zdra-vstvenih storitev se nenehno znižujejo; za enake storitve so pri nas cene skoraj trikrat nižje kot denimo v Nemčiji, material pa je enak. Dejstvo je, da se bo morala zdravstve-na politika odločiti, kaj so prioritete sloven-skega zdravstva in to tudi jasno povedati.«

UKC Ljubljana se sicer odziva na potrebe prebivalstva – nazadnje denimo z odprtjem Negovalne bolnišnice.

»Res je. UKC Ljubljana je osrednja zdra-vstvena ustanova in je kot taka prepoznana s strani prebivalcev Slovenije. Vedno smo se odzivali na potrebe prebivalstva; velik dokaz za to je tudi izvrstna obravnava med množičnimi nesrečami. Zagotovo mora biti širša skupnost tista, ki bo določila prihodnje prioritete v zdravstvu. Nedopustno bi bilo, da bi UKC Ljubljana kakor koli nazadoval.«

Kje vi vidite prioritete za naslednji štiriletni mandat?

»Treba je nadaljevati izboljševanje procesov in pridobivanje mednarodne akreditacije ter dodatno izboljšati varnostno kulturo. Me-nim, da imamo tudi veliko priložnosti pri tržni dejavnosti: treba je najti skupno rešitev, ki bo prinesla zadovoljstvo izvajalcem in tudi ustanovi. Moja želja je, da bi UKC Ljubljana ostal vrhunska, vodilna ustanova v Republiki Sloveniji in v širšem prostoru, kamor bi se tudi v prihodnje bolniki zatekali z občutkom varnosti.«

5

ČLANI SVETA UKC LJUBLJANA SO SE ZBRALI NA KONSTITUTIVNI SEJI Člani novega Sveta UKC Ljubljana so za predsednika imenovali Franceta Cukjatija; sprejeli so letno poročilo in sklep o razpisu za strokovnega direktorja

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Č lani Sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so na konstitutivni seji

izvolili predsednika in namestnika predsedni-ka Sveta UKC Ljubljana. Na mesto predsedni-ka je bil imenovan France Cukjati, na mesto namestnika pa prim. Branko Cvjetićanin, dr. med. Člani Sveta so tudi potrdili predstavni-

ke zaposlenih iz UKC Ljubljana. Na volitvah, dne 17. januarja 2013, so bili v Svet UKC Ljubljana kot predstavniki zaposlenih namreč izvoljeni prim. Branko Cvjetićanin, dr. med., z Ginekološke klinike, doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., z Interne klinike, in Marko Alauf, inž. tel. iz Tehnično-vzdrževalnih služb. Na svoji prvi seji so sicer obravnavali več točk: inventurni elaborat, poslovno poročilo za leto 2012, razpis za delovno mesto strokovnega direktorja in vloge po ZUJF-u.

UKC LJUBLJANA LETA 2012 POSLOVAL USPEšNO

Kljub težkim pogojem poslovanja je UKC Ljubljana leta 2012 posloval uspešno. Uspešen je bil tako pri obravnavi paci-entov (pri obsegu in kakovosti izvedenih

programov) kot tudi finančno. S številnimi notranjimi racionalizacijami (obvladovanje stroškov dela, porabe storitev in materia-la idr.) ter zniževanjem cen materialov in storitev je UKC Ljubljana dosegel rezultat, ki je glede na dane razmere dober. Zavod je leto 2012 zaključil z manj kot 5 milijoni negativnega izida, poleg tega pa je ponovno obravnaval več pacientov, kot jih plača Za-vod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Tako je bila zagotovljena največja možna dosto-pnost do zdravstvenih storitev za vse, ki to potrebujejo. Lani je zavod obravnaval kar za 8 milijonov evrov neplačanih pacientov, kar je za 3 milijone evrov več, kot je znašal izid

poslovanja.POSLOVNI REZULTAT JE DOSEŽEN Z URESNIČEVANJEM ZASTAVLJENIH CILJEV.

Poslovni rezultat, ki je glede na dane razme-re ocenjen kot uspešen, je bil dosežen z ure-sničevanjem zastavljenih ciljev racionaliza-cije delovnih procesov na vseh področjih. Z zniževanjem cen materialov, s pridobljenimi popusti in z odpisi zamudnih obresti je bilo prihranjenih več kot 3 milijone evrov.

Racionalnost je bila izkazana tudi pri stro-ških dela: z učinkovito izrabo človeških virov je uspelo zmanjševati stroške nadurnega dela, znižal pa se je tudi obseg pogodbe-nega dela in dela študentov. V primerjavi z letom 2011 so bili leta 2012 stroški dela čez polni delovni čas nižji za skupaj 3,3 milijona evrov, v primerjavi z letom 2010 pa kar za 5 milijonov evrov.

PO SEJI JE BIL JAVNO OBJAVLJEN RAZPIS ZA STROKOVNEGA DIREKTORJA

Sklep o razpisu za strokovnega direktorja so člani sveta obravnavali, ker se sedanji strokovni direktorici prof. dr. Brigiti Drnov-šek Olup, dr. med., višji svetnici, 17. aprila 2013 izteče štiriletni mandat. Na podlagi 35. člena Statuta UKC Ljubljana so imenovali razpisno komisijo, ki bo ocenila izpolnjeva-nje pogojev prijavljenih kandidatov in njiho-ve programe strokovnega dela/razvoja UKC Ljubljana ter opravila morebitne razgovore z njimi ter poročala Svetu UKC Ljubljana. Člani Sveta UKC Ljubljana so sedanjo stro-kovno direktorico prof. dr. Brigito Drnovšek Olup tudi pooblastili, da zaradi nemotenega poteka dela opravlja dela in naloge strokov-nega direktorja UKC Ljubljana tudi po izteku mandata vse do nastopa dela novoimenova-nega strokovnega direktorja UKC Ljubljana oziroma za največ eno leto.

AKTUALNO

6

UKC LJUBLJANA PREJEL MEDNARODNI CERTIFIKAT EFQM »PRIZNANI V ODLIČNOSTI«

Mag. Peter Pustatičnik

V kongresnem centru na Brdu je v torek, 19. marca 2013, poteka-la slovesna podelitev priznanj Republike Slovenije za poslovno

odličnost (PRSPO) za leto 2012. UKC Ljubljana se je na razpis za PRSPO prijavil že drugič. To predstavlja najvišjo državno nagrado za dosežke pri kakovosti poslovanja, kar je rezultat razvoja znanja in inovativnosti. Podeljuje se na podlagi merila in metodologije, ki sta vzpostavljena po vzoru evropske nagrade za odličnost iz Bruslja, ena-ko je tudi v drugih državah Evropske unije. UKC Ljubljana je prejel mednarodno veljavni certifikat EFQM »priznani v odličnosti – reco-gnised for excellence« za doseženo raven točk v intervalu od 300 do 400 točk v okviru ocenjevanja PRSPO 2012. Certifikat pred-stavlja mednarodni dokaz odličnosti ustanove in je odraz našega skupnega sistematičnega in strokovnega dela. Iskrena zahvala vsem zaposlenim.

CELOVIT SISTEM STALNEGA IZBOLJšEVANJA KLJUČNIH PODROČIJ DELOVANJA BOLNIšNICE

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik državnega zbora Janko Veber, ki je v svojem govoru poudaril pomen voditeljstva in vodenja na različnih področjih delovanja – v gospodarstvu, zdravstvu, izobraževanju, razvoju, znanosti in politiki, pri čemer je treba v luči poslovne odličnosti ohraniti srčnost, pravičnost ter najvišje moralne in etične standarde, k čemur nas usmerjajo tudi vsa merila evropske-ga modela poslovne odličnosti. Evropski model odličnosti (EFQM) omogoča vzpostavitev celovitega sistema stalnega izboljševanja ključnih področij delovanja bolnišnice. Model sodi med celovita orodja vodenja, pri čemer je bolnišnica (organizacija) analizirana na vseh področjih delovanja, upoštevaje cilje (rezultate: zadovoljstvo strank, zadovoljstvo in usposobljenost zaposlenih, vpliv na družbo, finančno poslovanje …) in vire (dejavnike: voditeljstvo, upravljanje človeških, finančnih in drugih virov, vidik procesov). Zelo pomembni so možnost primerjave z najboljšimi organizacijami, medorganiza-cijsko učenje ter prenos dobrih praks ne glede na tip ali velikost or-ganizacije. Odzivi na posledice svetovne gospodarske krize se kažejo tudi kot spremembe v modelu EFQM.

MODEL ODLIČNOSTI ZA SAMOOCENJEVANJE UPORABLJA VEČ KOT 35.000 ORGANIZACIJ PO VSEJ EVROPI

Večji poudarek je namenjen napovedovanju in upravljanju tveganj, poleg preteklih triletnih dosežkov tudi upravičeni verjetnosti trdnega in uspešnega prihodnjega poslovanja, spodbujanju etičnih načel vo-denja in organizacijske kulture ter ne nazadnje zaposlenim kot glav-nim nosilcem napredka, ustvarjalnosti in inovativnosti. Pri doseganju trajne odličnosti gre za vzročno-posledično povezavo med pristopi, ki jih bolnišnica uporablja pri poslovanju, ter njenimi dosežki. Model

uporablja temeljna načela odličnosti, ki se kažejo v strukturiranem sistemu vodenja. Model odličnosti EFQM predstavlja logično sis-tematično nadgradnjo sistema vodenja kakovosti ISO 9001, kar je razvidno iz posameznih meril in podmeril, po katerih se ocenjuje tudi procesni pristop. Model odličnosti za samoocenjevanje upora-blja več kot 35.000 organizacij po vsej Evropi.

Slavnostni govornik je povabil vse uspešne slovenske menedžerje, da dejavno pristopijo k vpeljavi temeljnih načel odličnosti v svoje go-spodarske družbe, zdravstvo, šolstvo in druge javne ustanove. UKC Ljubljana se namerava tudi letos prijaviti na razpis za PRSPO 2013.

Mednarodno veljavni certifikat »priznani v odličnosti« je marca prevzel generalni direktor UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec.

»Treba je ohranjati srčnost, pravičnost ter najvišje moralne in etične standarde,« je na prireditvi dejal slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Janko Veber.

AKTUALNO

7

KULTURA VARNOSTI V UKC LJUBLJANAKultura varnosti je skupek vrednost, ki jih zaposleni medsebojno priznavajo, se po njih ravnajo na vseh ravneh organizacije, kar oblikuje »standard« vedenja, ki utrjuje občutek varnosti

Aleksandra Jerič, prof. dr. Helena Meden Vrtovec, Stanko Grabljevec, prof. dr. Boštjan Gomišček, prim. Dušica Pleterski in Jelka Mlakar

V Univerzitetnem kliničnem centru Lju-bljana si iz leta v leto prizadevamo

izboljšati kulturo varnosti za paciente. Da bi vse zaposlene ozavestili o varnostni kul-turi, smo se v tej številki odločili predstaviti izvlečke diplome, ki jo je na temo varno-stne kulture v UKC Ljubljana lani napisala Aleksandra Jerič pod mentorstvom prof. dr. Boštjana Gomiščka in somentorstvom prof. dr. Helene Meden Vrtovec. V okviru izdelave naloge je analizirala vprašalnike, ki so jih izpolnili naši zaposleni v sklopu izobraževanj na temo varnosti, ki sta jih organizirali pooblaščenki za varnost.

KAJ JE KULTURA VARNOSTI?

Kulturo varnosti organizacije lahko opišemo kot skupek vrednot, ki jih zaposleni medse-bojno priznavajo, jih spoštujejo, se po njih ravnajo na vseh ravneh organizacije, kar oblikuje »standard« obnašanja, ki utrjuje ob-čutek varnosti. Kultura varnosti je opredelje-na kot »obnašanje, vrednote in prepričanja,

ki usmerjajo reakcije ljudi, ko pride do vpra-šanja varnosti znotraj njihove organizacije«. Kultura varnosti je del kulture zdravstvene ustanove, oddelka oziroma zdravstvenega tima. Varnostna kultura je osnovana na po-sameznih vrednotah, stališčih in vzorcih ve-denja vsakogar v zdravstveni ustanovi.

Najpomembnejši del kulture varnosti v zdravstvu je kultura varnosti pacienta, ker je pacient tisti, ki je v postopku zdravljenja, in je v odnosu pacient – zdravstveni tim naj-ranljivejši.

Varnost pacienta pa lahko zagotovimo z vpeljavo in vzdrževanjem sistemov varnosti v zdravstvenih organizacijah. Zavedati se moramo, da je kultura varnosti v zdravstveni organizaciji osnovni dejavnik, ki vpliva na sistem varnosti. Izboljševanje kulture varno-sti v zdravstvu je dolgoročen, sistematičen in nenehen proces. Je bistvena sestavina preprečevanja napak in izboljševanja kako-vosti zdravstvene obravnave.

VPRAšALNIKI, KI MERIJO SKUPEN ODNOS OSEBJA V ORGANIZACIJI

Kulturo varnosti v organizaciji lahko izmerimo z uporabo psihometričnih vprašalnikov, ki me-rijo skupen odnos osebja v organizaciji. Taka raziskava je bila v UKC Ljubljana opravljena med udeleženci dveh sklopov izobraževanj na temo varnosti pacientov v letih 2009/10 in 2010/11. Anketiranje je bilo izvedeno na podlagi metodologije ameriške Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave (AHRQ). Anketni vprašalnik je leta 2009/10 izpolnilo 306 zaposlenih, leta 2010/11 pa 156 zaposlenih. Vprašalnik AHRQ sestavlja 12 ključnih področij kulture varnosti.

Na osnovi pridobljenih odgovorov smo izvedli različne analize ter naredili primerjavo rezulta-tov anketiranja med leti 2009/10 in 2010/11, nadalje smo te rezultate primerjali z rezultati iz tujine ter s pilotno raziskavo na temo kulture varnosti v slovenskih bolnišnicah.

AKTUALNO

8

sklopu timsko delo med bolnišničnimi enotami. Sklop vprašanj je bil sestavljen iz treh trditev. Najnižji odstotek, samo 8 odstotkov pozi-tivnih odgovorov, je imela trditev, da bolnišnični oddelki sodelujejo dovolj usklajeno.

GLEDE CELOKUPNEGA ZAZNAVANJA VARNOSTI NAJVIšJI ODSTOTEK

Zelo nizek odstotek pozitivnih odgovorov je imel tudi sklop predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice. Ta sklop je dokaj slabo ocenjen tudi v ZDA (45 odstotkov), še slabše pa v UKC Ljubljana (leta 2010/11 le 20 odstotkov). Slaba izvedba predaje in premestitve pacientov znotraj bolnišnice lahko privede do zamude pri diagnozi, hudih neželenih učinkov, pritožb pacientov, zmanjšanja zadovoljstva pacientov ipd. Prav zaradi teh posledic je sklop predaja pacientov in premestitve znotraj bolnišnice zelo pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene oskrbe in pomemben del kulture varnosti.

Najvišji odstotek pozitivnih odgovorov je v raziskavi leta 2010/11 UKC Ljubljana dosegel v sklopu celokupno zaznavanje varnosti (50 odstotkov). Pri dveh posameznih vprašanjih tega sklopa 56 odstot-kov anketirancev meni, da nimajo težav z varnostjo bolnikov; 59 od-stotkov jih meni, da varnosti bolnikov nikoli ne žrtvujejo zato, da bi lahko naredili več.

ZAPOSLENI NAJ SE ZAVEDAJO POMENA VARNOSTI PACIENTOV

Pomembno je, da se zaposleni zavedajo svoje odgovornosti za var-nost pacienta in da jo dojemajo kot sestavni del vsakodnevnega dela. Zanimivo je, da anketiranci kulturo varnosti na splošno ocenjujejo bolje kot pa po posameznih sklopih. Iz analize vprašanj je razvidno, da anketiranci dajejo prednost varnosti pacientov, ki je najpomemb-nejša in jo razpoznavajo kot osnovo kakovostne zdravstvene obrav-nave. V okviru raziskave smo ugotovili, da pri posameznih sklopih še vedno obstaja nizek delež pozitivnih odgovorov v primerjavi z rezulta-ti AHRQ in slovenskih bolnišnic, ki so sodelovale v pilotni raziskavi.

Ker je izboljševanje kulture varnosti dolgoročen, sistematičen in ne-nehen proces, predlagamo:• da se z dodatnimi raziskavami ugotovijo dejavniki, ki ovirajo so-

delovanje med oddelki in se na podlagi tega uvedejo izboljšave; • da se izboljša predaja pacientov;• da se ponovi kampanja na temo varnosti pacientov in da v okviru

tega uprava UKC Ljubljana izvede varnostne vizite na vseh klinikah.

Ker so zaposleni ključni dejavnik pri oblikovanju in izvajanju kulture varnosti vsake zdravstvene organizacije, je pomembno redno spre-mljanje stopnje s pomočjo merjenja odnosa zaposlenih do kulture varnosti, saj se to kaže v varnosti njihovih pacientov.

S pomočjo dejavnosti za dviganje ozaveščanja in stopnje kulture var-nosti (izobraževanje, vgrajevanje varovalnih mehanizmov v sistem, izvajanje vzročno-posledičnih analiz, uvedba korektivnih ukrepov, definirane pristojnosti in odgovornosti pri upravljanju tveganj, poti obveščanja, informacijska podpora), ki potekajo v UKC Ljubljana, se bo kultura varnosti nedvomno izboljšala tako v korist pacientov kot tudi zaposlenih.

44

20

34

15

45

48

39

50

32

49

46

48

43

21

36

17

49

52

43

46

29

52

51

53

39

53

31

41

69

61

65

65

39

64

65

61

44

45

65

85

63

62

64

66

72

72

75

80

0 20 40 60 80 100

Nekaznovani odzivna napake

Predaja pacientov inpremestitve

znotraj bolnišnice

Ustreznost števila inkompetenc osebja

Timsko delo medbolnišničnimi enotami

Pogostost poročanjadogodkov

Odprtost komunikacij

Povratna informacijao napakah

Celokupno zaznavanjevarnosti

Podpora vrhnjega vodstvaza varnost pacientov

Učeča se organizacija

Podpora vodstva oddelka za varnost pacientov

Timsko delo v bolnišničnih enotah

Odstotek pozitivnih odgovorov

ZDA

Pilotna raziskava (SLO)

leto 2009/10

leto 2010/11

Graf prikazuje rezultate vseh štirih anket:

Iz analize anket smo ugotovili, da so si rezultati za UKC Ljubljana v letih 2009/10 in 2010/11 zelo podobni, odstopanja po posameznih sklopih so razmeroma majhna. Precej pa zaostajamo za doseženimi rezultati v primerjavi z raziskavo iz ZDA. Največja razlika je vidna pri

AKTUALNO

9

»SMO LJUDJE IN SMO ZMOTLJIVI. OBČUTEK KRIVDE JE ODVEČ.«O varnostni kulturi in sporočanju zapletov smo se pogovarjali z Jelko Mlakar, višjo medicinsko sestro, eno od pooblaščenk za varnost pacientov, zaposlenih in drugih v UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

J elka Mlakar, ena od pooblaščenk za varnost v UKC Ljubljana, po petih letih

dela na področju izboljševanja varnostne kulture pravi, da jo veseli, ker zdravniki v kar 50 odstotkih sporočajo varnostne zaplete, ki lahko pomembno spremenijo zdravstveno stanje pacienta. »To je glede na družbeno stanje, v katerem se pričakujejo nezmotljivi zdravstveni delavci, dober podatek,« pravi sogovornica, ki skupaj s sodelavko prim. Dušico Pleterski skuša preprečiti, da bi se pri zapletih iskala krivda posameznika, ude-leženega v varnostnem zapletu. Sogovornica zato poudarja, da morajo biti prizadevanja vseh usmerjena k dvigu varnostne kulture, saj to prepreči, da bi se zapleti še naprej dogajali, za paciente pa je to obet, zaradi ka-terega lahko zaupajo v strokovnost in varnost posamezne ustanove.

Za zaposlene v UKC Ljubljana že več let izvajate sistematična izobraževanja glede varnostne kulture. Čemu so namenjena?

»Izobraževanja so uvedena s preprostim na-menom: naučiti, kako prepoznati in prepre-čiti varnostni zaplet; če se ta že zgodi, kako

zmanjšati škodo za pacienta in udeležene v zapletu. Večina varnostnih zapletov je posle-dica okoliščin in dejavnikov tveganja.

Kako bi potemtakem sploh definirali varnostni zaplet?

»Varnostni zaplet je odklon od načrtovanega izida postopka, posega, rezultata. Praviloma gre za organizacijske, okoljske, materialne, kadrovske in osebnostne dejavnike, ki pri-vedejo do varnostnega zapleta. Veseli me

premik v miselnosti: včasih smo se spraše-vali, zakaj se je določeni medicinski sestri ali zdravniku zaplet zgodil, danes pa razisku-jemo vse prej naštete dejavnike. Praviloma ugotavljamo, da je konkretna oseba le 'druga žrtev' vseh dejavnikov, če pacienta – kot radi rečemo – ocenimo kot 'prvo žrtev' za-pleta. Tisti, ki se mu zaplet zgodi, je danes obravnavan kot priča v procesu analize. Gre za bistveno drugačen pristop kot nekoč, saj danes ugotavljamo, kateri so tisti dejavniki, ki bi v prihodnosti lahko privedli do podob-nega varnostnega zapleta, in jih skušamo preprečiti. Ravno o tem izobražujemo zapo-slene.«

Koliko izobraževanj ste do zdaj že organizirali?

»V zadnjih štirih letih smo za zaposlene zagotovo izvedli okoli 150 triurnih izobra-ževanj, dodatno pa letno še vsaj deset do petnajst celodnevnih. Daljša izobraževanja so namenjena predvsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo z zdravstveno obravnavno pa-

cientov. Ker je v procesu varnosti pacientov, zaposlenih in drugih pomemben vsak so-delavec, morajo osnove varnostne kulture poznati vsi zaposleni. Namen je predvsem preprečiti ponovne zaplete in tudi prepričati strokovnjake, da zaradi zapletov ni potreben občutek krivde. Vsi smo ljudje in smo zmo-tljivi. S tega vidika je tudi pomembno, da so poročila o zapletih anonimizirana – da se ne kaže s prstom na krivce.«

Za dodatno izboljšanje varnostne kulture je bil v UKC Ljubljana nedavno ustanovljen Odbor za varnost, sestavljen iz petnajstih članov. Vanj so vključeni predstavniki vseh procesov, namen odbora pa je narediti centralni register tveganj oziroma oceno tveganj in okoliščin, ki privedejo do določenega zapleta. Temeljni cilj odbora je tudi postavitev varnostne politike oziroma ukrepov, ki bodo dolgoročno prispevali k še večji varnosti naše ustanove.

»Nihče namerno ne naredi nečesa, kar bi drugemu škodovalo,« pravi Jelka Mlakar

(na fotografiji desno), pooblaščenka za varnost, in dodaja, da jo skrbi, ker se posamezni mediji

ne zavedajo, koliko škode lahko naredijo z objavljanjem tragičnih zgodb.

AKTUALNO

10

A javnost od bolnišnic terja drugače: želi biti seznanjena z natančnimi izsledki posameznih strokovnih nadzorov ipd.

»Res je. Menim, da je to problem družbe, v kateri smo: ljudje očitno želijo afere, nihče pa se ne vpraša, kakšne posledice ima to za ugled posameznika ali celo bolnišnice; še hujše so posledice aferaškega poročanja, ljudje lahko

izgubijo zaupanje v zdravstveni sistem. Kadar se zgodi var-nostni zaplet, je najpomembneje, da naredimo vse za to, da je škoda čim manjša tako za pacienta kot za zaposlene in preprečimo, da bi se zaplet v prihodnje ponovil. Izjemnega pomena je pravilna komunikacija; za izboljšanje komuni-kacije smo v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi pripravili tudi protokol komuniciranja.«

Poleg komunikacije navzven je izredno pomembna tudi komunikacija med zaposlenimi. Kako je določena ta?

»Najlažje bo, če razložim na primeru neuspešne reanimaci-je na urgenci. Zagotovo se vsi, ki so bili vključeni, po koncu sprašujejo, ali so res naredili vse, kar je bilo mogoče. Zato je izjemno pomembno, da se ekipa po reanimaciji zbere in izvede kratek varnostni pogovor, v katerem obnovijo celo-ten proces. Pomembno je, da si povedo, ali so vsi naredili vse v skladu s strokovnimi standardi in po svojih najboljših močeh. Je pa nujno, da je v komunikacijskem protokolu upoštevan tudi razširjen varnostni pogovor, ko se ne po-govori samo ekipa, vpletena v varnostni zaplet, temveč za-posleni s celotnega oddelka. S tem pride tudi do analize, učenja in prihodnjih izboljšav.«

Kaj pa komunikacija s svojci/bližnjimi?

»To je izjemno pomemben spekter, komunicirati je treba hi-tro. Včasih me skrbi, ker mediji iz osebnih tragedij delajo zgodbe. Pri nas se velikokrat izkaže, da svojci ne želijo, da se iz njihove izkušnje delajo medijske zgodbe, če se je od-govorna oseba z njimi pogovorila odkrito; poudarjamo, da se udeleženi v zapletu naj ne bi vključevali v takšne pogovore iz preprostega razloga – ker so pod vplivom zapleta in pravilo-ma v stresu. Na splošno zaradi takih zgodb ni nobene koristi in ni prav, da ljudje na podlagi tega začnejo izgubljati zau-panje v tako pomembno dobrino, kot je zagotavljanje kako-vostne in varne zdravstvene obravnave. V UKC Ljubljana, pa tudi v Sloveniji nasploh, je zdravstvo na visoki ravni. Nihče namerno ne naredi nečesa, kar bi drugemu škodovalo – če bi se to dogajalo, bi šlo za sum kaznivega dejanja.«

Leta 2012 sta pooblaščenki za varnost prejeli 2.829 obvestil o varnostnih zapletih. »Glede na število obravnavanih pacientov v UKC Ljubljana bi varnostnih zapletov pričakovali še več,« pravi Jelka Mlakar, »a smo pri obveščanju o zapletih na dobri poti.«

REŠEVANJE PRITOŽB V UKC LJUBLJANA Poti je več: pritožbo lahko rešimo takoj ali pa pacientu ponudi-mo možnost, da se obrne na Urad za pritožbe in pohvale

Renata Jurša, Urad za pritožbe in pohvale UKC Ljubljana

U niverzitetni klinični center Ljubljana je vrhunska strokovna ustanova, ki je nastala zaradi potreb pacientov. Vendar pa pričakovanja pacientov

včasih niso skladna z dejanskim stanjem nudenih storitev, za kar je lahko več vzrokov. Če pacient meni, da so mu bile pravice, kot jih določa Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP), kratene, ima možnost pritožbe. Po ZPacP je obvestilo o možnem načinu pritožb objavljeno na plakatih, ki so v prostorih UKC Ljubljana povsod tam, kjer se zadržujejo pacienti.

KAKO IN KOMU PACIENT SPOROČI PRITOŽBO ALI POHVALO?

Če pacientove pritožbe ne moremo rešiti tam, kjer je nastala, to je na mestu samem, v ambulanti ali kliničnem oddelku pri vodstvu kliničnega oddelka ali vodstvu klinike, smo zdravstveni delavci dolžni pacienta seznaniti z dru-gimi oblikami reševanja pritožb. Ponudimo mu, da pritožbo napiše na list papirja ali obrazec, ki ga lahko natisne s spletne strani UKC Ljubljana (http://www4.kclj.si/admin/dokumenti/00000133-000000c0-pritozbeni_obrazec.pdf) in jo pošlje v Urad za pritožbe in pohvale v UKC Ljubljana, oziroma ga napotimo, da svojo pritožbo odda po elektronski pošti na naslov pohvale.pritozbe@kclj.si ali osebno v uradu med uradnimi urami.

Pacient ima še dodatno možnost, ki jo opredeljuje ZPacP, to je zahteva za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. Če tudi s tem ni dosežen dogo-vor o rešitvi spora, ima pacient možnost vložitve druge zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic. Vložitev prve in druge zahteve je zakonsko točno določena, vključno z zastaralnimi roki ter tudi reševanjem le-teh, medtem ko pritožba nima zastaralnega roka.

nadaljevanje na naslednji strani

AKTUALNO

11

STROKOVNI KOLEGIJ MORA PRITOŽBO RAZREšITI V OSMIH DNEH

Statut UKC Ljubljana in Pravilnik o načinu reševanja pritožb in zahtev za prvo obrav-navo kršitve pacientovih pravic v UKC Ljubljana predpisujeta točno določen način reševanja pritožb. Navajam: »Predstojnik klinike, kliničnega inštituta, kliničnega oddelka oziroma vodja centra ali službe mora bolnikovo pritožbo takoj predložiti strokovnemu kolegiju, ki mora o pritožbi odločiti v roku 8 dni. O svoji odločitvi,

ki mora biti obrazložena, mora takoj obvestiti bolnika. Če se bolnikova pritožba nanaša na storitve zdravstve-ne nege, je treba pred odločitvijo o pritožbi pridobiti mnenje strokovne-ga kolegija zdravstvene nege (drugi in tretji odstavek 83. člena Statuta UKC Ljubljana). Strokovni kolegij /…/ mora pritožbo rešiti v osmih (8) dneh od njenega prejema, razen če

so podani pogoji za uvedbo izrednega internega nadzora ali zunanjega strokovnega nadzora s svetovanjem. O svoji odločitvi, ki mora biti obrazložena, mora strokov-ni kolegij takoj obvestiti vlagatelja. V primeru zapletenosti konkretnega primera, pritožbe izjemoma ni mogoče rešiti v roku iz prejšnjega odstavka, mora strokovni kolegij obvestiti vlagatelja, v kakšnem roku bo pritožba rešena, če je to mogoče (vlagatelj znan). (11. člen pravilnika) Urad za pritožbe in pohvale o vseh pritožbah, podanih na način iz 4. člena tega pravilnika, vodi evidenco pritožb. Osebe, ki so v skladu s 7. členom tega pravilnika pristojne za sprejem pritožbe, so dolžne uradu dati podatke, ki jih potrebuje za vodenje evidence pritožb in za potrebe reševanja pritožbe (prvi in drugi odstavek 14. člena pravilnika).«

PRITOŽBA JE PRILOŽNOST ZA IZBOLJšANJE PROCESA

Pritožba sama po sebi ni nekaj slabega. Je le neke vrste opozorilo, da morda neče-sa ne delamo pravilno in učinkovito ter je za boljši proces dela treba to izboljšati, kar lahko samo doprinese h kakovosti zdravstvenih storitev. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti, ki je podrobno opredeljena v 20. členu ZPacP in se prepleta skozi večino zakonskih določil omenjenega zakona, pa bi pripomoglo k občutnemu zmanjšanju pritožb naših pacientov. Primerna komunikacija že v večini primerov omogoča odpravo nejasnosti. Pacienti to cenijo in ne vlagajo nadaljnjih pritožb. Prav je, da to vsi upoštevamo!

Zaposleni v tej veliki človekoljubni ustanovi se včasih lahko znajdemo tudi v vlogi pacientov. Zato je prav, da tudi s tega vidika pomislimo na to, da moramo vsi zaposleni poznati pacientove pravice in jih tudi upoštevati.

Pacient se lahko kadar koli obrne tudi na zastopnika pacientovih pravic. Delo svetovanja, pomoči in zastopanja zastopnika pacientovih pravic je brezplačno in zaupno. Zastopnici pacientovih pravic za ljubljansko regijo sta:Duša Hlade Zore, uradne ure ima ob ponedeljkih od 8.00 do 15.00 in ob torkih od 8.00 do 13.00 v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana na Zaloški 29 v Ljubljani. Telefonska številka: 01/542 32 85, naslov elektronske pošte: dusa.zore@zzv-lj.si. Melina Omrzel Petek, uradne ure ima ob ponedeljkih od 14.00 do 20.00 ter ob torkih in sredah od 17.00 do 20.00 v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, enota Zasavje, Novi dom 11, Hrastnik. Telefonska številka: 03/56 46 471, naslov elektronske pošte: melina.omrzel.petek@zzv-lj.si.

»Pritožba sama po sebi ni nekaj slabega. Je le neke vrste opozorilo, da morda nečesa ne delamo pravilno in učinkovito ter je za boljši proces dela treba to izboljšati.«

Informacijski sektor

Č e med obiskom pri nas potrebu-

jete dostop do spleta, vam ponekod v stav-bah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ponujamo prost dostop do našega brezžičnega omrežja (UKC--Public). Upoštevajte, da se lahko znotraj stavbe, nad-stropja oziroma prostora moč signala spreminja ali pa celo izgine. Pokritost s signalom je lahko odvisna tudi od brezžičnega (Wi-Fi) odjemalca.

Stavbe, ki so v celoti pokrite z brezžičnim omrežjem:• Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno

kirurgijo (ORL) (Zaloška 2),• Nova pediatrična klinika (NPK) (Bohoričeva 20),• Klinični oddelek za travmatologijo (Klinični

oddelek za kirurške okužbe, Ambulanta za terapijo bolečine) (Zaloška 2),

• uprava UKC Ljubljana (Zaloška 2),• Ortopedska klinika (Zaloška 9),• urgenca – pritličje (Zaloška 7).

Stavbe, ki so delno pokrite z brezžičnim omrežjem:• Nevrološka klinika – pritličje (Zaloška 2),• Poliklinika – klet in pritličje (Njegoševa 4),• Ginekološka klinika: nova porodnišnica –

bife (Šlajmerjeva 4),• glavna stavba UKC Ljubljana (Zaloška cesta 7): • pritličje – dializa,• 3. nadstropje – Center za zastrupitve,• 4. nadstropje – travmatologija,• 8. nadstropje – Klinični oddelek za nefrologijo,• avla in predavalnice.

Upamo, da vam naše brezžično omrežje omogoči do-stop do potrebnih podatkov in vam olajša bivanje pri nas. Dostopna točka UKC-Public nudi popolnoma brez-plačno brezžično omrežje in gostujočim uporabnikom zagotavlja osnovne storitve. To omrežje je za zdaj še vedno v fazi izgradnje in preizkušanja, zato prihaja do občasnih motenj ali celo nedelovanja.

BREZŽIČNO OMREŽJE V UKC LJUBLJANASeznanjamo vas, kje je na voljo brezžično omrežje

AKTUALNO

12

HELIPORT UKC LJUBLJANA (LJHL)Anton Posavec

UKC Ljubljana se je 6. februarja letos končno pridružil številnim sodobnim

bolnišnicam v svetu, ki imajo svoj heliport. Prevozi naglo obolelih in poškodovanih s helikopterjem so večkrat ključnega pome-na za uspešno nadaljnje zdravljenje ali celo preživetje. Pomen teh prevozov pride najbolj do izraza, kadar sta potrebna hitrost in/ali ka-kovost prevoza ogroženega pacienta, ki naj bi ga reševalni prevoz kar najmanj obreme-njeval. Paciente iz vse Slovenije pripeljejo s helikopterjem največkrat ravno v UKC Lju-bljana. Pristankov helikopterjev, namenjenih v našo bolnišnico, je vsako leto več kot pet-

sto. Z razvojem zdravstvene oskrbe in nujne medicinske pomoči v Sloveniji bo to število zagotovo še rastlo.

V PRETEKLOSTI VELIKO SELITEV

Heliport deluje kot enota v okviru Reševalne postaje. Vpisan je v seznam civilnih helipor-tov v Sloveniji in se ga vodi pod ICAO-ozna-ko LJHL. Prvi heliport UKC Ljubljana je bil na mestu današnje porodnišnice. Pravzaprav moramo govoriti o zunajletališkem pristanku (ILP) in ne o pravem heliportu. V drugi po-lovici osemdesetih let prejšnjega stoletja se je moral zaradi izgradnje nove porodnišnice ILP umakniti na prostor, kjer so danes igri-šča Srednje zdravstvene šole Ljubljana na Poljanski cesti. Med njeno gradnjo se je ILP s Poljanske ceste moral zopet premakniti, in

sicer na območje nekdanje vojašnice na Ro-ški cesti ob Gruberjevem kanalu. Ko so tam postavili nove bloke, je bilo treba ILP ponov-no prestaviti, tokrat za manj kot sto metrov vstran, ker je motil stanovalce nove soseske. Vse paciente, pripeljane s helikopterjem na Roško cesto, je bilo treba nato z reševalnim vozilom prepeljati v UKC Ljubljana, kar je pomembno podaljšalo čas oskrbe, tudi do petnajst minut, čemur je treba dodati še ne-udobnost prevoza z Roške ceste ter dodatno premeščanje, s čimer smo pacienta še do-datno obremenjevali.

ZDAJ EDINSTVEN HELIPORT NAD STREHO NOVEGA URGENTNEGA BLOKA

Novi heliport je nad streho severnega dela novega urgentnega bloka UKC Ljubljana, ki je v izgradnji. Od središča Ljubljane je oddaljen zgolj 1,2 kilometra. Gre za heliport, ki je dvi-gnjen (heliport na višini), in je prvi take vrste v Sloveniji. Dostop do njega je možen zgolj prek vertikalnega jedra, v katerem so tri dvi-gala in stopnišče. Dve dvigali služita prevozu bolnikov, eno pa je osebno. Od vertikalnega jedra do heliporta vodi povezovalni most.

Premer ploščadi je 38 metrov. Sâmo mesto pristanka (FATO/TLOF) ima premer 28 me-trov, okoli je še petmetrski varnostni pas. Okoli pristajalne ploščadi in dela povezo-valnega mostu je dva metra široka varnostna mreža. Ploščad za pristajanje je iz aluminija

Novi in stari ILP na Roški cesti (foto: Anton Posavec)

Posadka Helikopterja Bell 412 Slovenske vojske na čelu s poveljnikom podpolkovnikom Brankom

Rekom, ki je 23. januarja letos prva pristala na heliportu. (foto: fotoarhiv Reševalne postaje)

in je izdelek priznanega proizvajalca Bayards iz Nizozemske. Nosilnost ima 9,4 tone in omogoča pristajanje tudi največjega heli-kopterja, ki ga uporablja Slovenska vojska

– AS532 AL Cougar. Ta helikopter lahko prepelje tudi več pacientov hkrati, kar je zelo pomembno pri nesrečah z večjim številom udeležencev. Spomnimo se samo balonar-ske nesreče, ki se je zgodila lani na Barju, ko so s helikopterjem prepeljali kar tri po-nesrečene (primarni let v Bolnišnico v Celju ter dva sekundarna leta iz UKC Ljubljana v UKC Maribor). Heliport trenutno obratuje v režimu PPR (Prior Permission Required), in sicer ob vidnem delu dneva. Delovanje prilagajamo delu helikopterske nujne medi-cinske pomoči, hkrati pa se trudimo, da tudi zunaj delovnega časa, kadar je to potrebno, omogočimo pristanek reševalnih helikopter-jev, za kar je potrebna ustrezna predhodna najava. Po zaključku začasnega obratovanja in s prehodom v redni način obratovanja želimo vzpostaviti 24-urni režim delovanja heliporta.

Heliport je po potrebi ogrevan, za kar skrbi samodejni ogrevalni sistem, ki se sproži, kadar je zunanja temperatura manj kot 4 stopinje Celzija, vlažnost zraka pa naraste nad 50 odstotkov. Ogrevanje je mogoče vklopiti tudi ročno.

AKTUALNO

13

PO KONGRESU IZ VODENJA V ZDRAVSTVU V ZDANa kongresu ACHE se vsako leto zbere več kot 4000 udeležencev

mag. Simon Vrhunec, mag. Bojan Uran

M arca letos je bil v Chicagu v ZDA vsa-koletni kongres vodenja v zdravstvu v

organizaciji American College of Healthcare Executives (ACHE) z naslovom Changing Helthcare by Design. Gre za enega največjih dogodkov s tega področja, na katerem se vsako leto zbere več kot 4.000 udeležencev z vsega sveta, predvsem poslovodnih delav-cev v zdravstvu. Ne glede na to, da so pre-davatelji večinoma Američani, je dogodek zanimiv zato, ker so vsi zdravstveni sistemi v zadnjih letih zaznamovani z gospodarsko recesijo. Zato se morajo zdravstvene orga-nizacije boriti za svoj obstoj, predvsem pa za paciente, katerih pričakovanja v času re-cesije celo naraščajo. Tudi v teh okoljih je, pa čeprav mogoče le deklarativno, pacient v središču pozornosti.

ZAKAJ IN KAKO POSPEšEVATI UČINKOVITOST ORGANIZACIJE?

Na kongresu je bilo prikazanih precej zani-mivih praks iz ameriškega okolja. Z vidika vodenja očitno postaja vse pomembnejše

timsko delo. Uspešni so tisti timi, ki uspeva-jo kot kolektivno gonilo za izboljšanje uve-ljaviti strast in osredotočenost. Pomembna je zavezanost vodij. Drugo področje pove-zovanja je povezovanje inovativnosti in so-delovanja. Ni namreč prave inovativnosti v procesih, če člani timov ne znajo sodelovati. Zelo pomembno je neprestano (samo)spra-ševanje ZAKAJ in KAKO pospeševati učin-kovitost organizacije. Zanimiv je primer ene od zdravstvenih organizacij, kjer so uveljavili nagrado za inovativnost posameznih timov, podobno kot smo v UKCL uveljavili nagra-

do za kakovost za oddelke. Američani bi ne bili Američani, če ne bi tudi v okviru vrh-njega managementa merili posameznikov z matrikami odgovornosti. Kljub vsemu pa ne stavijo na tekmovalnost med posamezniki. Iz strukture visoko učinkovitih vodstvenih timov prehajajo v strukturo skupnosti vodij. Ta skupnost temelji na vrednotah, kot so spoštovanje, sodelovanje, skupno razume-vanje, zaupanje, neodvisnost. Kompetence, ki zaznamujejo vodje, so vizija, strateško planiranje, inovativnost, podjetnost, sode-lovanje, ipd.

VODILO PRI PROCESIH JE ODLIČNOST

V zdravstvenih organizacijah se zavedajo, da je za uspešno uveljavljanje sprememb v zdravstvenih organizacijah v korist pacientov pomembna integracija zdravnikov. V eni od organizacij so sprejeli strateško deklaracijo o »prehodu iz usmerjenosti v bolnišnico na usmerjenost v pacienta s podporo zdravni-kov«. Načrtno zato iščejo tiste zdravnike, ki

lahko vodijo time ali procese. Zanimivo je, da imajo redno zaposlene zdravnike in sa-mozaposlene, ki z bolnišnico sodelujejo pogodbeno. Dobre vodje menda lažje najdejo med redno zaposlenimi. Posebej pa stavijo na partnerstvo z zdrav-niki pri managementu kliničnih protokolov.

Vse procese prenove povezuje močno zave-danje razvoja kakovosti in procesov. Njihovo vodilo je odličnost. Večina organizacij ima definirano poslanstvo, vrednote in vizijo. Uporabljajo kakšnega od znanih modelov iz-boljševanja kakovosti, kot so Demingov krog izboljšav, sistem uravnoteženih kazalnikov (BSC), vitka organizacija (Lean), Baldrige--ov model, ipd.

REšEVANJE KRIZNE SITUACIJE: RAZPOREJANJE pO pRODUKTIVNOSTI

Ker pa se tudi v ZDA zavedajo, da je recesija tukaj in zdaj, poskušajo na različne načine re-ševati nastale situacije. Tako so od klasičnega načina reševanja težav, kot so: zmanjšanja kadra in storitev, pritiska na dobavitelje in plačnike, zmanjšanja števila dni na intenziv-nih terapijah ter odlaganja vlaganj in investi-cij, prešli na uporabo sodobnejših načinov nižanja stroškov. Lotili so se optimiranja za-poslenih in vodenja, optimiranja strateških in organizacijskih prijemov, poenostavitve de-lovnih procesov, optimiziranja nabavne verige ter oblikovanja »kulture« storitev pacientom. Zavedajo se, da je strošek dela v zdravstve-nih ustanovah največji ter da morajo nekako upoštevati razporejanje zaposlenih, ki veli-kokrat temelji na tradiciji. Neposredni stroški dela so pogosto v odvisnosti od tega, koliko dela – storitev so oddali zunanjim izvajalcem. Veliko pozornost dajejo zmanjševanju t.i. od-večnega dela, ki se pojavlja pri vseh katego-rijah zaposlenih. Rešitve iščejo v razporejanju zaposlenih po produktivnosti in v oblikovanju novih opisov del. Produktivnost poskušajo meriti po urah in ne po izmeni, trudijo se pre-stavljati zaposlene iz manj zasedenih oddel-kov na tiste z večjimi potrebami po kadru ob istočasnem preverjanju potreb po dežurstvih in nadurah. Kako poznano!

Ker so v ZDA povračila bolj kot pri nas po-vezana z nastalimi stroški, se osredotočajo na najvišje stroške materialov in storitev. V ospredju je poenostavitev delovnih proce-sov. Še vedno so prav obsedeni s Toyotino metodo vitke proizvodnje ter skozi to z od-pravljanjem nepotrebnega (zamud za bol-nike, redundantnega dela, nenadzora nad bolniki in transportom, prevelike produkcije storitev ter vsemi možnimi odkloni). Njihovi deklarirani cilji so: izpostavitev in odprava odvečnega dela, vzpostavitev kulture neneh-nega izboljševanja ter vpeljava radikalnih inovativnih sprememb.

Spoznanja iz njihovih procesov kakovosti pa so:• Vodje morajo izboljševanje kakovosti podpirati,

porivati in pri tem aktivno sodelovati,• Gre za maraton in ne za tek na kratke proge• Timi in sodelavci morajo te modele živeti• Zmaga še ne pomeni popolnosti.

AKTUALNO

14

MNOŽIČNA NESREČA JE VELIK MEDIJSKI DOGODEKKomuniciranje z novinarji in mediji pri množičnih nesrečah

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

M ediji in novinarji v kriznih razmerah igrajo pomembno vlogo. Na eni stra-

ni lahko informirajo prebivalstvo, po drugi strani pa so mediji odgovorni tudi za mno-ge »konstrukte«, ki lahko vzniknejo zaradi pomanjkanja informacij ali pa zaradi nera-zumevanja narave dela v bolnišnici, ko sta kaos in nepredvidljivost del obvladovanja kriznih razmer. Da bi se temu izognili, je treba razumeti delo z novinarji, predvsem pa ga načrtovati.

ODZIV MEDIJEV OB MNOŽIČNI NESREČI

Novinarji za krizni dogodek izvedo pravilo-ma med prvimi. Tako kot v bolnišnici se tudi organizacija dela uredništev v tistem dnevu hipoma spremeni in v želji po čim več in-formacijah angažirajo vse razpoložljive no-vinarje za pridobivanje informacij. Za ozadje povzemajo zgodbe, ki jih sestavijo iz arhi-vov (podobni dogodki, incidenti), na teren pošljejo reporterje, pokrivajo večje število bolnišnic, poskrbijo za komentatorje doga-janja in za strokovnjake v studiih, angažirajo dopisništva za podobne primere v tujini ter poročajo o vsem, kar vidijo in slišijo. Naj-večkrat aktualni temi posvetijo veliko, zelo veliko medijskega prostora.

pRVA INfORMAcIjA

Novinarji bodo o nesreči poročali takoj. Zato je pomembno, da so kratke izjave iz bolni-šničnega okolja novinarjem takoj na voljo. Če bolnišnični predstavniki za medije tega ne storijo, novinarji praviloma iščejo infor-macije drugje. Bolnišnica lahko začne ko-municirati takoj po prejetju prvega obvestila o množični nesreči. Javnost se lahko pisno obvesti, kdaj so sprejeli obvestilo ter kako so se organizirali znotraj bolnišnice. S tem je javnosti poslano sporočilo, da se v bol-nišnici ustvarjajo razmere za obvladovanje kriznega dogodka. Pomembno je obvestiti novinarje o načrtovani ustni izjavi in predvi-denih naslednjih informacijah.

OMEJITEV GIBANJA V BOLNIšNICI

Če bolnišnica dobi obvestilo o množični nesreči, je treba omejiti gibanje, varnostnike pa opozoriti, da novinarji, snemalci in fo-tografi nimajo vstopa v bolnišnično okolje. Druge čakajoče je treba vljudno opomniti, da se poškodovancev ali dela zdravstvene-ga osebja ne sme fotografirati ali kakor koli drugače snemati.

Novinarji bodo praviloma takoj navzoči pred bolnišnico in tam bodo čakali na prve infor-macije. Njihov namen je posneti delo zdra-vstvenega osebja in zabeležiti število poško-dovancev. Če so pravila jasna (omejen vstop v bolnišnico, že določena ura izjave), bodo novinarji to tudi upoštevali.

ČASOVNA ZANKA

Novinarji hitijo objavljati zgodbe in prve informacije, zato je še kako pomembno, da smo v tej tekmi z informacijami udeleženi tudi mi kot bolnišnica. Če nas ni, našo vlogo prevzamejo drugi in v ospredje stopijo izjave

drugih – na primer očividci, ki slišijo sirene in to komentirajo kot zmedo. V prvih minu-tah je zato pomembno neformalno komuni-ciranje predstavnika za medije ali pa vodstva bolnišnice, ki mora stopiti med čakajoče novinarje in neformalno pojasniti delovanje bolnišnice. V primeru avgustovske nesreče je komentator radia izjavil, da vladata v UKC Ljubljana kaos in panika. Takoj smo prejeli številne klice tako zaposlenih kot novinarjev, ali to drži. Seveda smo vse pravočasno za-nikali.

MEDIJI, ŽRTVE IN NJIHOVI SORODNIKI

Marsikatera žrtev ali sorodnik, soudeleženec dogodka, poškodovanec, rad spregovori o svojih občutkih ob dogodku, ki se je zgo-dil. Z novinarji je možno doseči dogovor in sodelovanje, če gre za občutljivejšo skupi-no. Ko se je prevrnil avtobus, poln nemških otrok, smo novinarja peljali do njihovega predstavnika, ki ni želel dati izjave. Mediji

nadaljevanje na naslednji strani

AKTUALNO

15

V dobrih dveh mesecih, kolikor je bil oddelek na Dermatovenerološki kliniki odprt, smo oskrbeli 138 pacientov, ki so na oddelku v povprečju ležali 8 dni

USPEŠNA ORGANIZACIJA DODATNEGA ODDELKA Ob večjem prilivu bolnikov z respiratornimi okužbami smo tudi letos pod okriljem križnega štaba zagotovili dodatne prostore

Mateja Klep, Koordinatorica začasnega oddelka za epidemije

P riliv bolnikov z respiratornimi obolenji in gripo se začne v UKC Ljubljana vsako

leto povečevati že okoli novega leta. Stanje obolelih se je konec marca na srečo začelo umirjati. Tik pred zaprtjem posebnega doda-tnega oddelka za paciente z respiratornimi okužbami smo za naše glasilo spregovorili s pristojnimi o delovanju kriznega štaba in o organizaciji dodatnega oddelka.

Tako kot lansko leto, smo v UKC Ljubljana tudi letos pod okriljem »kriznega štaba«, ki ga je vodila prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr.med., v mesecu januarju začeli z orga-nizacijo dodatnega oddelka za paciente z respiratornimi okužbami, ki so v letošnjem letu presegle število pozitivnih izvidov gripe ali drugih respiratornih okužb iz leta 2009, ko je bila razglašena epidemija. Oddelek smo odprli na bolniškem oddelku 1 Derma-tovenerološke klinike, ki se je izkazala kot odlična gostiteljica. V dobrih dveh mesecih, kolikor je bil oddelek odprt, smo oskrbeli 138 pacientov, ki so na oddelku v povpre-čju ležali 8 dni. Projekt odprtja dodatnega oddelka, pod okriljem dveh klinik (Internih klinik in Klinike za infekcijske bolezni in vro-činska stanja), je svojevrsten organizacijski in logistični projekt, ki smo ga ob izdatni

pomoči komercialnega sektorja in informa-cijskega centra tudi uspešno izpeljali. Za-hvala za nesebično delo, podkovano z visoko strokovnostjo gre prav gotovo Tanji Šentjurc, dipl. m.s., ki je delovala kot nadzorna medi-cinska sestra. Hvala tudi vsem zdravnikom, tehnikom zdravstvene nege, diplomiranim medicinskim sestram in zdravstvenikom, fizioterapevtom, kurirkam in strežnicam, ki so bili pripravljeni poleg svojega rednega dela, pomagati težko bolnim pacientom.

ZAHVALA VSEM ZAPOSLENIM

Strokovna direktorica UKC Ljubljana, prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, se zahvaljuje vsem sodelavcem, ki so omogočili delova-nje dodatnega oddelka. Poleg vseh sode-lavcev, ki so prevzemali delo na oddelku, so veliko truda v celotno organizacijo vložili doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr.med., prof. dr. Franc Strle, dr. med., doc. dr. Zlatko Fras, dr.med., Erna Kos Grabnar, viš.med. ses., Alenka Roš, dipl.m.s. , Slavica Kojanič, dipl.ms. in Sandra Mihelčič. Izjemno veliko tru-da je v celotno organizacijo vložila tudi ga. Mateja Klep, koordinatorica začasnega od-delka za epidemije.

niso niti drezali v mlade poškodovance niti niso snemali, razumeli so stisko in šok, ki so ga ob tem doživeli. V pri-meru balonarske nesreče so nekateri sorodniki poškodovancev, ki so se zadrževali v bolnišnici, želeli govoriti z novinarji, kar smo jim omogočili.

HUMANIZACIJA DOGODKOV

Mediji igrajo pomembno vlogo pri humanizaciji dogodkov. Pri poročanju radi povzemajo izjave posameznikov, njihovih osebnih zgodb, pričevanja udeležencev ali poškodovancev. Po-ročanje je velikokrat obarvano s ču-stvenimi izjavami, kar je popolnoma normalno. Izjave za javnost so takrat še posebej pomembne, saj uradno komu-niciranje posameznih ustanov pomirja širšo javnost. Nikakor pa uradna izjava ne sme poskušati minimalizirati nevar-nosti ali razsežnosti dogodka.

IGRE šE NI KONEC

Ko je zadnji poškodovanec iz množič-ne nesreče oskrbljen, se delo z mediji v resnici šele začne. Uredništva želijo intervjuje, komentarje, analizo doga-janja, vključijo se razni predstavniki strokovnih društev, visoki predstavniki politike, lokalne avtoritete, ki komenti-rajo dogajanje ter vrednotijo učinkovi-tost delovanja zdravstvenega sistema. V tem času je pomembno novinarjem omogočiti vpogled v delovanje bolni-šnice predvsem skozi oči posameznih profilov (psihologi, travmatologi, ane-steziologi, zdravstveno osebje, reše-valci) ter omogočiti, da tudi z osebnimi pričevanji predstavijo izredni dogodek v bolnišnici. Čas javne analize je čas izpostavljanja določenih problemov, opozarjanja na izboljšave in boljše ter hitrejše reagiranje v prihodnosti.

AKTUALNO

16

UKCL SMO LJUDJE

17

»Z LETI SE NABERE VELIKO IZKUŠENJ«Intervju z doc. dr. Martino Ribič Pucelj, dr. med., ki velja za eno najboljših slovenskih kirurginj pri endoskopskih operacijah

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

Veljate za eno najboljših slovenskih kirurginj pri endoskopskih operacijah. Od marca ste upokojeni, vendar še naprej opravljate svoje poslanstvo.

»Res je. Po ZUJF-u se dobila odobren štiriurni delavnik v UKC Lju-bljana. Upokojitev sem načrtovala za leto 2013, ampak ko dobiš občutek, da si mlajšim v napoto, je pač bolje, da greš. Svoje delo nadaljujem drugje, ambulanto imam v Diagnostičnem centru Bled in sprejela sem vabilo dveh slovenskih bolnišnic, da prenašam zna-nje na mlajše kolege ter operiram svoje pacientke. Angažirana sem tudi v mednarodnih združenjih; sem članica glavnega odbora dveh največjih združenj za endoskopsko kirurgijo – Evropsko združenje za endoskopsko kirurgijo in Mednarodno združenje za endoskopsko kirurgijo, kjer mi mandat zaradi upokojitve ne preneha. Letos se na-meravam udeležiti kar treh velikih mednarodnih kongresov, kongresa o endometriozi v Riu de Janeiru, v Goi v Indiji in v Berlinu. Na vseh treh sem vabljena predavateljica.«

Za seboj imate 40 let kliničnega dela. Če se ozrete nazaj, kako bi opisali svojo pot?

»Po specializaciji pri prim. Cizelj na področju sterilnosti sem se hkrati izpopolnjevala tudi pri prof. Hrenovi. To sta bila velika učitelja in na tej osnovi sem gradila naprej. Poleg neplodnosti sem se usme-rila v uvajanje vse endoskopske kirurgije benignih sprememb. Tako smo zelo zgodaj, že leta 1990, znali z endoskopskimi operacijami zdraviti pacientke. Postopoma smo uvajali nove operativne metode, od preprostejših do zahtevnejših. Zdaj pa so uvedene vse laparo-skopske operacije nerakavih sprememb.«

V svoje klinično delo ste uvedli devet novih operacij, s tem pa postavili Ginekološko kliniko v korak z razvojem na Zahodu.

»Aprila je Mednarodni kongres endoskopske kirurgije Slovenije v Ljubljani, na katerem bom predstavila teh devet metod; gre za zu-najmaternično nosečnost, policistične ciste, miome, globoko endo-metriozo, prestavitev jajčnikov, histerektomijo in še kar nekaj se jih je nabralo.«

Veliko ste dosegli, uspeli ste uveljaviti ter vzpostaviti uspešno kirurgijo na tem področju. Kakšen bo nadaljnji razvoj? Kaj je svetovni trend?

»Menim, da je na splošno laparoskopski nivo dosežen. 0d leta 1990 je bila vsako leto kakšna nova metoda, danes revolucionarnih spre-memb ni več. Uvaja se sicer robotska kirurgija, uvedene metode je treba še izboljšati. Glede robotskih operacij imam precej izdelano mnenje. Če smo realni, se večina operacij da narediti laparoskopsko – v ginekologiji je do robotskih operacij upravičenih le nekaj prime-rov. Zmotno je namreč mišljenje, da s pomočjo robota znaš narediti operacijo. Robot je samo instrument, pomagalo, najprej moraš biti usposobljen operacijo izvesti laparoskopsko, robot je samo višja stopnja tehnologije.«

nadaljevanje na naslednji strani

»Odnos do pacientov je zelo pomemben. Najpomembnejši je seveda osebni stik, treba je veliko pojasnjevati, predstaviti vse korake posega, včasih pa jih več poslušati kot narediti.«

»Svet stoji na mladih. Res pa je, da je treba včasih upoštevati izkušnje starejših,« pravi doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med.

UKCL SMO LJUDJE

18

»SMO KLJUČNI DEL VERIGE MED KLINIKAMI IN TEHNIČNO-VZDRŽEVALNIM SEKTORJEM« Pogovarjali smo se s Tomažem ščavničarjem, vodjo enote objekti in okolica pri Službi za vzdrževanje objektov in druge opreme

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

T omaž ščavničar je s prvim marcem prevzel novo funkcijo: postal je vodja enote objekti in okolica pri Službi za vzdrževanje objektov in druge opreme, s čimer je

prevzel koordinacijo oskrbe za 28 objektov, zgradb in lokacij UKC Ljubljana. Zadnjih trinajst let je bil »gospodar« Pediatrične klinike, po vseh teh letih pa pove, da je delo skrbnikov raznovrstno. Ključno dejstvo je, da skrbijo za usklajeno delovanje tehničnih popravil med notranjimi in zunanjimi izvajalci in tako klinikam, oddelkom in enotam omogočajo nemoteno delovanje.

Na spletnih forumih veljate za prijazno, pacientke vas imajo rade. Kakšen mora biti po vašem mnenju odnos do pacienta?

»Odnos do pacientov je zelo pomemben. Najpomembnejši je seveda osebni stik, tre-ba je veliko pojasnjevati, predstaviti vse ko-rake posega, včasih pa jih več poslušati kot narediti. Danes so pacientke bolj informira-ne, zahtevajo več pogovora, pojasnjevanj, včasih pa so bolj obremenjene z informaci-jami, ki jih ne znajo pravilno vrednotiti.«

Med študenti veljate za strogo in natančno. Po eni strani so študentje hvaležni, saj ste jim dali veliko znanja, po drugi strani pa so se vas bali.

»Od študentov sem predvsem zahtevala znanje. Nikoli nisem vrgla študenta na iz-pitu po prvem vprašanju, temveč šele po treh. Na začetku sem dobila občutek, da so študentje področje ginekologije podcenje-vali in so bili pogosto precej nepripravlje-ni. Nisem zahtevala subspecialnih znanj, a osnove vedno. Sem pa bila precej presene-čena, ko so me lani študentje ocenili s 4,5. To nekaj pove, ne?«

Vaše delo na fakulteti je zaradi ZUJF-a onemogočeno, in to kljub razpisanemu programu.

»Res je. Na program izbirnega predmeta klinika in biokemija endometrioze se je pri-javilo 71 študentov. Program sva pripravljali s profesorico Lanišnik Rižnar. Ker želim, da se program za leto 2012/2013 izvede, bom brezplačno izvedla predavanja in seminarje. Kot mentorica moram do zagovora doktorske in magistrske naloge pripeljati dva kolega, do dokončanja specialističnih nalog pa še druga dva.«

Za seboj puščate veliko dediščino. Kaj boste poleg svojega strokovnega angažmaja počeli v prihodnje?

»Svet stoji na mladih. Res pa je, da je treba včasih upoštevati izkušnje starejših. Kolegi iz tujine, ki so se letos ali lani upokojili, so še zmeraj vabljeni kot svetovalci in na stro-kovna srečanja. Z leti se nabere veliko izku-šenj, smiselno jih je predati naprej. Vendar pa ne bom ostala brez dela. Doma imam ogromen vrt, doslej je časa zanj primanjko-valo, v prihodnosti pa ga bo več.«

»Želim si, da bi dolgoročno vpeljali tudi kulturo zavedanja, da skrbnejše ravnanje doprinese ne samo UKC Ljubljana kot bolnišnici, temveč vsem

zaposlenim,« pravi Tomaž Ščavničar, ki je z marcem prevzel funkcijo vodje enote objekti in okolica pri Službi za vzdrževanje objektov in druge opreme.

UKCL SMO LJUDJE

19

Kdaj točno ste prevzeli novo funkcijo in za kaj vse v vaši službi skrbite?

»Vodja enote objekti in okolica, ki sodi v Službo za vzdrževanje objektov in druge opreme, sem postal s prvim marcem 2013. Služba za vzdrževanje objektov in druge opreme je sicer razdeljena na štiri enote, poleg enote objekti in okolica so še enota dvigal, enota kovinska in mizarska delavnica in enota nemedicinske opreme. V naši enoti nas je enajst. Skrbimo za skupno 28 objek-tov, zgradb in lokacij. Skrbniki opravljamo ter skrbimo za vzdrževanje objektov v sklopu UKC Ljubljana, dnevno opravljamo in nad-ziramo naročila ter organiziramo popravila z notranjimi (zaposleni v UKC Ljubljana) ali zunanjimi izvajalci. Poenostavljeno bi lahko rekli, da smo skrbniki ključni del verige med klinikami in tehnično-vzdrževalnim sektor-jem.«

Pri vašem delu gre torej za precej široko področje.

»Res je. V UKC Ljubljana imamo veliko starejših stavb, zaradi česar je dela zagoto-vo nekoliko več. S tem je življenjska doba posameznih aparatur in opreme popolnoma izkoriščena, na drugi strani pa vzdrževanje

SKRBNIKI POSAMEZNIH OBJEKTOV:

Tomaž Ščavničar, inž. mehatronike

01/522 87 9201/522 25 78

01/522 93 57 031/356 295tomaz.scavnicar@kclj.sitomaz.scavnicar@siol.net

Franjo Košak, inž. grad.01/522 36 1901/522 88 90

01/522 21 27 051/808 690 franjo.kosak@kclj.si

Leopold Kočar, grad. teh. 01/522 85 62 01/522 11 73 031/282 996 leopold.kočar@kclj.si

Miran Šubelj, grad. teh. 01/522 88 91 01/522 21 27 miran.subelj@kclj.si

Uroš Stupica, KV 01/522 81 09 01/522 21 27 uros.stupica@kclj.si

Miran Tomašič, teh. 01/522 55 84 041/692 325 miran.tomasic@kclj.si

Leon Jurše, teh. 01/522 82 06 leon.jurse@kclj.si

Antonija Kokalj - Saje, teh. 01/522 35 88

Rado Pevčevič, teh. 01/522 88 72 041/626 251

Odzivni čas za nujne zadeve je takoj v rednem delovnem času. Za vsa druga naročila se upošteva prioritetni vrstni red delovnih nalogov. Skrbniki smo dosegljivi med 7. in 15. uro od ponedeljka do petka. Za nujne primere zunaj navedenega časa je na voljo dežurna služba – centralni komandni pult (CKP) na tel. 01/522 22 22.

takšnih zastarelih tehnologij in druge opre-me pomeni visoke stroške. Prizadevamo si, da bi čim več delali na preventivi ter s tem preprečili nepričakovane okvare, zamakanja, izpade električne energije, strojelome ipd. Dobro, že vnaprej načrtovano preventivno vzdrževanje, zagotovo pomaga doseči manj-še število okvar na objektih.«

Omenili ste, da vas je v službi enajst. Kako je porazdeljeno vaše delo?

»Skrbniki smo razdeljeni glede na objekte, a nas je seveda premalo, da bi imel vsak objekt svojega skrbnika, zato eden skrbi za več stavb.«

Kako pa ocenjujete svojo prepoznavnost znotraj UKC Ljubljana?

»Komunikacija z zaposlenimi na kliniki je zelo pomembna. Prav je, da vsi vedo, kdo je skrbnik, pa tudi obratno, da skrbnik ve, kaj se na kliniki dogaja. Ocenjujem, da lahko na prepoznavnosti še precej naredimo: odkar sem prevzel novo delovno mesto, se trudim predstaviti na vseh pomembnejših forumih, bil sem že na kolegiju poslovnih direktorjev in tudi kolegiju zdravstvene nege. Prednost pri prepoznavnosti je zagotovo to, da so za-

posleni določenih skrbnikov že 'vajeni', saj z njimi sodelujejo že več let.«

Kako pa ocenjujete zavednost glede lastnine UKC Ljubljana?

»Zelo pomembno je, da se vsi zaposleni zavedajo, da so stvari, ki so v lasti UKC Lju-bljana, hkrati tudi v njihovi lasti in uporabi. Ravnanje z lastnino je nemogoče oceniti na splošno, nekateri imajo visoko zavednost o tem, da je treba z vsemi stvarmi, pa četudi so zgolj vrata, ravnati izjemno pazljivo. Dru-gi so nekoliko manj pazljivi. Želim si, da bi dolgoročno vpeljali tudi kulturo zavedanja, da skrbnejše ravnanje z lastnino doprine-se boljše in prijaznejše delovno okolje, ne samo UKC Ljubljana kot bolnišnici, temveč vsem zaposlenim.«

UTRIP UKCL

20

UKC LJUBLJANA SE JE NA PRIREDITVI ZAHVALIL NAJVEČJIM DONATORJEM

Služba za odnose z javnostmi, Blanka šetinc

V odstvo Univerzitetnega kliničnega cen-tra Ljubljana se je februarja na slavno-

stni prireditvi zahvalilo donatorjem za njihov finančni prispevek naši največji bolnišni-ci leta 2012 in jih seznanilo z letošnjimi prioritetami. Lani so donatorji prispevali 4.065.463,43 evra, s čimer so po mnenju vodstva pokazali izredno plemenito dejanje v korist vseh bolnikov in zaposlenih v UKC Ljubljana. »Omogočili ste nam hitrejše iz-boljšanje pogojev in izboljšanje določene opreme ter kakovosti dela naših zaposlenih v dobro vseh naših pacientov,« je generalni direktor Simon Vrhunec v uvodnem nagovo-ru izrekel v zahvalo obiskovalcem prireditve.

Pridobljena sredstva smo v UKC Ljublja-na namenili za posodabljanje medicinske opreme, uvajanje najnovejših medicinskih tehnologij in pridobitev novega strokovnega znanja. Največji delež sredstev je bil name-njen izobraževanju, sledijo donacije v de-narju za osnovna sredstva, donacije zdravil ter donacije za tekoče poslovanje.

Zahvalili smo se tudi vsem predstavnikom civilne družbe, ki so čez leto zbirali denar in ga nesebično poklonili Univerzitetnemu kli-ničnemu centru Ljubljana. Med njimi izsto-pa Rotary klub Ljubljana 25, ki je organiziral dobrodelno televizijsko oddajo Stopimo skupaj za naše srčke, v kateri smo zbrali več kot 88.000 evrov za nakup ultrazvočne-ga aparata za Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer se zdravijo otroci iz vse Slovenije.

Lani so izstopali tudi posamezniki, ki so pomagali nevroradiološkemu oddelku Kli-ničnega instituta za radiologijo pri nakupu aparata za perkutano nukleoplastiko, in pa družina, ki je Pediatrični kliniki donirala apa-rat za 24-urno merjenje krvnega tlaka.

Prijetno druženje je popestril kulturni pro-gram z glasbeno skupino Muff, ki je vsem poslušalcem s svojimi srčnimi pesmimi ogrela srce.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se je februarja na slavnostni prireditvi zahvalilo okoli stotim donatorjem za njihov finančni prispevek.

Prijetno druženje je popestril kulturni program z glasbeno skupino Muff.

UTRIP UKCL

21

PODELITEV PRIZNANJ ZAPOSLENIM MESECA NA GINEKOLOŠKI KLINIKI

MR NA PEDIATRIČNI KLINIKI

DRUŽBE PETROL, SIJ IN GORENJE DONIRALE KLINIČNEMU ODDELKU ZA NEVROKIRURGIJO UKC LJUBLJANA

Andreja Vovk

Biserka Marolt Meden

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana, Blanka šetinc

Izbor zaposlenih meseca na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana poteka že od oktobra 2006. Izbor smo začeli na pobudo takratne strokovne

direktorice prof. dr. Helene Meden Vrtovec, dr. med., višje svetnice. To odlično prakso nadaljuje tudi sedanje vodstvo klinike in še vedno smo edina klinika v UKC Ljubljana, ki svoje sodelavce nagrajuje na tak način.

V petek, 8. marca 2013, smo se zbrali na že peti tradicionalni po-delitvi pohval zaposlenim, ki so bili leta 2012 izbrani za zdravnika, medicinsko sestro, zaposlenega oziroma kolektiv meseca. Za leto 2012 smo poleg omenjenih pripravili še posebne pohvale za sode-lavke, katerih delo je bilo opaženo tudi zunaj naše klinike. Skupno je bilo podeljenih 121 pohval. Prireditev smo združili z 8. marcem, mednarodnim dnevom žena ter s tem ponovno tudi na simbolni in konkretni ravni potrdili vlogo žensk v sodobni družbi. Dogodek je s svojim nastopom popestril Denis Avdić, znani stand-up komik in veliki prijatelj Ginekološke klinike.

Adaptacija prostorov v Pediatrični kliniki za namestitev aparata za magnetno resonanco poteka v skladu s pogodbo in terminskim

načrtom. Vsa najglasnejša in prašna dela so bila končana sredi marca. Konec aprila ali prve dni maja pričakujemo elektromagnetno kletko in aparat za magnetno resonanco. Zaposleni in uporabniki storitev dela sprejemamo z razumevanjem in pričakujemo, da bodo končana prve dni junija.

Zdravljenje pacientov poteka na KO za nevrokirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana na primerljivem nivoju z dobrimi usta-

novami v tujini. Srednje, višje in visoko izobraženo osebje zagota-vlja pacientom razmeroma visok standard storitev. Finančni polo-žaj nas zelo omejuje, a si še vedno želimo, da bi ostali primerljivi s tujino, prav zato na KO za nevrokirurgijo iz leta v leto iščemo možnosti za donacije, s čimer posodabljamo opremo.

Prof. dr. Marjan Koršič, dr. med., predstojnik KO za nevrokirur-gijo, je povedal: »Danes prevzemamo donacijo družb SIJ – Slo-venska industrija jekla, d. d, Petrol, d. d., in Gorenje, d. d., ki so z velikim razumevanjem prisluhnile naši prošnji in razumele po-trebe po nabavi opreme za mikroskopsko nevrokirurško dejavnost. Donatorji so s svojo plemenito donacijo omogočili posodobitev naše nujno potrebne opreme in s tem najbolj razveselili zaposlene ter paciente, saj jim bo omogočeno sodobno mikronevrokirurško zdravljenje. Težko je predvideti, kolikokrat se bo že v nekaj mese-cih ta naložba podjetij povrnila. Donacija je plemenita in hvale-vredna in samo želimo si lahko, da bi bila podjetja še naprej tako družbeno ozaveščena.«

Prireditev smo združili z 8. marcem, mednarodnim dnevom žena ter s tem ponovno tudi na simbolni in konkretni ravni potrdili vlogo žensk v sodobni družbi.

»Donacija podjetij je plemenita in hvalevredna in samo želimo si lahko, da bi bila podjetja še naprej tako družbeno ozaveščena,« je ob

predaji delal prof. dr. Marjan Koršič, dr. med.

UTRIP UKCL

22

PREOBRAZBA ODPADNEGA MATERIALA V PUSTNE ŠEME – RAZSTAVA NA OČESNI KLINIKI

Mateja Jerina Gubanc, dipl. vzgojiteljica iz vrtca Vodmat

Februarja so otroci v velikem pričakovanju pustnega časa, saj se preoblečejo v težko pričakovano pravljično podobo. V pričako-

vanju pustnih vragolij smo v bolnišničnem vrtcu na Očesni kliniki v Ljubljani z otroki in starši, ki so neposredno vključeni v proces otrokovega zdravljenja, iz odpadne embalaže in drugih priročnih sredstev ter z nekaj barve naredili preobrazbo odpadnega materiala v pustne šeme. Pri zbiranju odpadnega materiala nam je pomagalo tudi medicinsko osebje. Otroci so kljub procesu zdravljenja imeli možnost izraziti in izživeti željo ter potrebo po igralnih situacijah, v katerih so se sprostili s skupnim ustvarjanjem. Izdelke smo razstavili na zunanjem hodniku otroškega oddelka, kjer so si jih lahko ogledali vsi obiskovalci naše klinike.

NA NEVROLOŠKI KLINIKI PREVZELI NOV RELIEF Služba za odnose z javnostmi

Relief bo dodatno popestril avlo Nevrološke klinike.

Konec marca so na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana prevzeli velik relief Pieta, delo kiparja Andreja Gabrovca Gaberija. Relief bo

dodatno popestril avlo Nevrološke klinike, ki jo že od odprtja nove stavbe naprej krasi relief istega umetnika.

»Andrej Grabrovec Gaberi je ubral smer med abstrakcijo, ki še omo-goča prepoznavanje temeljnih obrisov človeške figure, in žlahtno tradicijo monumentalnega evropskega kiparstva. Njegovi reliefi nas nagovarjajo s pretanjeno stilizacijo in dinamiko. Ob mrtvem Odreše-niku občutimo vso žalost trenutka, preden ga bo božja iskra življenja dvignila v večnost. Gaberi ta prizor podoživlja z nenavadnim smislom za lepo. Z uglajeno igro linij in zaobljenih ploskev suvereno stopa po svoji poti, ne meneč se za dogajanje okoli sebe, in s trdno vero v klasični ideal kiparstva, ki edini predstavlja trajno vrednoto,« je o umetniškem ustvarjanju avtorja A. G. Gaberija zapisal dr. Damjan Prelovšek, umetnosti zgodovinar.

SIMPOZIJ INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA

Služba za odnose z javnostmi

Obveščamo vas, da bo 6. in 7. septembra 2013 v Portorožu (Grand hotel Bernardin) potekal peti simpozij z naslovom Ino-

vacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja, ki ga organizira Program za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo skupaj z ustanovo Center for Advanced Heart Failure, Memorial Hermann Heart & Vascular Institute, Houston. Simpozij je namenjen zdravnikom, študentom medicine in medicinskim sestram.

Število poslušalcev je neomejeno, naslov za prijave: brms@gmail.com.

UTRIP UKCL

23

POGLED V DELOVANJE NAŠIH MOŽGANOV

Služba za odnose z javnostmi, Blanka šetinc

Letošnji teden možganov z naslovom »Na sledi razvoju« je bil med 11. in 17.

marcem v Ljubljani in drugih slovenskih mestih. Predstavniki društva SiNAPSA, pa tudi strokovnjaki nevrologi z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, so organizirali stro-kovno-poljudne dogodke in programe, ki so vključevali zanimiva predavanja, okro-gle mize, razprave in delavnice. Priznani slovenski strokovnjaki so predstavljali naj-zanimivejša in najpomembnejša odkritja nevroznanosti v preteklem letu, hkrati pa so opozorili tudi na perečo problematiko naraščanja bolezni možganov in živčevja.

Možgani so nepogrešljivi in nenadome-stljivi, njihovo delovanje je podstat uma, čustvovanja, morale, domišljije, ustvarjal-nosti, védenja in vedenja posameznika ter družbe. S tvorjenjem novih živčnih povezav se možgani razvijajo vse življenje, ne le v predporodnem obdobju ter v prvih dveh le-tih življenja.

Letošnja tema je izpostavljala vprašanja in dileme, kot so: kdaj se naši možgani najak-tivneje razvijajo, ali so se sposobni razvijati tudi v poznejših življenjskih obdobjih ter kakšne so razlike med možgani otroka, ki je odraščal v stimulativnem in varnem okolju, in možgani otroka, ki spodbud in čustvene opore ni bil deležen.

Projekt »Za možgane« izpostavlja perečo problematiko naglega naraščanja bolezni možganov in živčevja tudi zaradi staranja populacije. Te bolezni že danes predstavlja-jo največji delež posrednih in neposrednih ekonomskih stroškov slovenskega zdravstva. Motnje v delovanju živčevja, kot so kronič-na bolečina, depresija, demenca, možgan-ska kap, epilepsija, poškodbe možganov in mnoge druge, so poglavitni vzrok zmanjšane kakovosti življenja velikega dela prebival-stva. Strmemu porastu bremena bolezni možganov namreč še ne sledijo ustrezni napori družbe, ki bi omogočili učinkovito in pravočasno spoprijemanje z velikimi izzivi.O možganih so govorili doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med. in predsednik SiNAPSE, Simon

Brezovar, uni. dipl. psih. in vodja skupine Teden možganov, mag. Jurij Bon, dr. med. in vodja programa Mala šola nevroznanosti, red. prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. in predsednik Slovenskega sveta za možgane, ter izr. prof. dr. Grega Repovš.

Okrogle mize, razprave, delavnice in filmi so namenjeni tako otrokom kot odraslim, ki so se jih v tednu možganov udeleževali po vsej Sloveniji: v Ljubljani, Lukovici, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Vzporedno s tednom možganov je potekal tudi program Mala šola nevroznanosti.

Letošnja tema je izpostavljala vprašanja in dileme, kot je denimo: kdaj se naši

možgani najaktivneje razvijajo.

UTRIP UKCL

24

SLOVENSKO DRUŠTVO TRANSPLANT – NASMEHNIMO SE ŽIVLJENJU

Vanja Celin

Potem ko je Slovensko društvo Transplant lani decembra v inter-nem glasilu UKC Ljubljana predstavilo svojo prvo knjigo Kdo

sem in če sem, zakaj?, tokrat predstavljamo svoje delovanje, vlogo in naloge, ki smo jih člani sprejeli ob ustanovitvi društva leta 2000. Bolniki z različnimi presajenimi organi in tkivi (srce, pljuča, jetra, ledvica, trebušna slinavka in kostni mozeg) smo ga ustanovili z na-menom uveljavljanja svojih interesov pri transplantacijski dejavnosti ter izmenjevanju osebnih izkušenj z različnimi načini druženja. Poleg

bolnikov se v društvo vključujejo tudi svojci in medicinsko osebje.

Zaradi bolezni in pozneje tudi pre-saditve imamo lahko bolniki ovira-no možnost šolanja, krajšo delovno dobo, omejeno možnost zaposlitve in upokojevanja. Z namenom pomoči, podpore in izboljšanja svojega življe-nja oblikujemo in izvajamo različne programe, ki so vezani na družabne, izobraževalne, športne, rekreativne, razvedrilne in socialne dejavnosti.

Pomembno poslanstvo našega dru-štva je promocija darovanja organov in zdravljenja s transplantacijo, pri

DONACIJA TABLIČNEGA RAČUNALNIKA REŠEVALNI POSTAJI

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Na Reševalni postaji UKC Ljubljana so konec marca prevzeli robustni tablični

računalnik Duo Touch II z nosilcem za vozilo proizvajalca General Dynamics Itronix, s ka-terim bodo pomembno nadgradili obstoječi sistem. Z novo informacijsko tehnologijo bo opremljen en avto več.

»Kot dolgoletni dobavitelj Reševalni službi UKC Ljubljana smo se odločili, da za potrebe mobilnega dostopa do podatkov podarimo komplet tabličnega računalnika z nosilcem. Verjamemo, da bo v današnjih težkih časih, ko ni denarja za najnujnejšo opremo, ta dona-cija pripomogla k učinkovitejšemu opravlja-

Predsednica društva Anastazija Bizjak.

Z novo informacijsko tehnologijo bo opremljen en avto več.

Simbol življenja in zelene vitalne energije.

čemer uporabljamo slogan Nasmehni se življenju. Zave-damo se svoje druž-bene vloge in delo-vanja za javno korist, ker smo prejeli dar življenja in novo pri-ložnost. S pojavlja-njem v medijih (ra-dio, televizija, tisk, splet) in predlaga-njem civilnih pobud skušamo širšo javnost opozoriti na pomembnost darovanja organov in potrebo po transplantaciji. Z ozaveščanjem javnosti skušamo pre-nesti tudi pomen zaupanja med ljudmi in nesebičnosti ter zavedanje o ranljivosti in minljivosti. Uspešno sodelujemo z zdravniki, internisti in kirurgi, državnimi ustanovami in zavodi ter se povezujemo s par-tnerskimi nevladnimi organizacijami v Evropi in svetu, v katerih smo polnopravni člani. Udeležujemo se mednarodnih srečanj in uspešno nastopamo na skupnih športnih tekmovanjih.

Naš namen je, da bi naše dejavnosti in programi še pridobili kako-vost, vsebino in učinek ter da bodo lahko zgled usklajenega sode-lovanja med nevladnimi organizacijami in državnimi ustanovami.

nju dela reševalcev na terenu. Zavedamo se, da prava informacij ob pravem času lahko reši tudi človeško življenje,« so povedali donator-ji, podjetje Infotim Ržišnik Perc, d. o. o.

Duo Touch II je robustna tablica s karakteri-stikami, ki kljubuje vremenskim razmeram, zato je odlična za delo na terenu. Reševalna postaja UKC Ljubljana v svojih reševalnih vozilih že nekaj let uspešno uporablja robu-stne tablice Duo Touch II, saj se z njihovo pomočjo podatki o bolniku prenašajo v ele-ktronski obliki med dispečerskim centrom, reševalcem in nekaterimi enotami UKC Lju-bljana.

Uspešno sodelujemo z zdravniki, internisti in kirurgi, državnimi ustanovami in zavodi ter se povezujemo s partnerskimi nevladnimi organizacijami v Evropi in svetu, v katerih smo polnopravni člani.

PREBERITE

25

KJER JE DIM, NI VEDNO OGNJA. VČASIH JE NABOJ S SOLZIVCEM.*

Ob aferah v zdravstvu

Dr. Jože Trontelj, Komisija RS za medicinsko etiko

Javnost mnogokrat bere ali posluša ob-tožbe na račun zdravniških napak ali

spornih ravnanj zdravnikov. Pogosto pridejo na dan nepričakovano, novinarji so obvešče-ni, o njih poročajo kot o aferah, še preden so dejstva preverjena, še preden je osumljeni ali obtoženi imel priložnost, da pove svojo stran zgodbe. Razjasnjevanje obtožb pa je počasno, in kar je posebej obžalovanja vre-dno, velikokrat poteka od samih začetkov naprej v javnosti kot senzacija, kar je nevple-tenim bralcem ali poslušalcem z zdravim etičnim čutom mučno, v veselje pa samo tistim, ki uživajo v aferah kakršne koli vrste.

Samo po sebi ni nič narobe, če je javnost obveščena o pomembnih nepravilnostih. Prijavitelj si lahko zasluži celo pohvalo, če je njegov javni nastop edini učinkoviti način, da se prijava vzame resno. V anglosaškem svetu so ti ljudje znani kot »whistleblowers«, po slovensko bi jim mogoče rekli piskači. Tako javno razkritje je lahko koristno, ko sporne zadeve ni mogoče urediti na norma-len način, ker jo njeni protagonisti prikrivajo, se z njo nočejo ukvarjati ali s svojim vplivom reševanje preprečujejo. Ko pa vsega tega ni, si tako spravljanje zadeve v javnost zasluži ljudsko poimenovanje javno pranje uma-zanega perila. Še posebno je narobe, če je obtožba zmotna, namerno oblikovana tako, da zavaja, ali gre za zlohotno natolcevanje. In če je motiv nepošten, ko gre na primer za udarec pod pas, namenjen kolegu, ali za poskus odvrniti pozornost od piskačevih la-stnih napak. Še najbolj je vredna obsojanja, če bo z njo storjena obdolženemu huda kri-vica, če je piskačev motiv hudobija, mašče-vanje, izločitev tekmeca. Tudi take sramotne primere smo videli. Med njimi celo moralno zavržen mobing, ki ga nad sodelavcem izva-ja predstojnik.

Nesoglasja v stroki, sum napake ali sum po-manjkljivosti v organizaciji dela se morajo najprej razčistiti po ustaljenih poteh znotraj stroke, vendar čim hitreje in brez neume-stnega odlašanja. Ko se zbirajo podatki in

preden je slika o kakršni koli krivdi jasna, je treba to opraviti v ozkem krogu in diskretno, da se zavaruje preiskava in se prepreči mo-rebiten krivičen napad na moralno integri-teto osumljenca. To ne velja le v zdravstvu, ampak v kateri koli življenjski skupnosti – od prijateljskih, partnerskih, družinskih do strokovnih in političnih. Šele ko je zbranih dovolj dokazov, da se je zgodilo nekaj, kar se ne bi smelo, je prav obravnavo razširiti in prekiniti dotedanjo zaupnost. Nikakor ni prav, če se resno slabo ravnanje »pomete pod preprogo«. A tudi tedaj glavni cilj ne sme biti osramotitev, kazen, maščevanje, ampak poprava napake. Postopke pa je treba končati hitro. Veliko izkušenj govori o hudi dodatni škodi zaradi dolgotrajnosti postop-kov. V tem smo Slovenci izjemno negativen zgled, in to ne samo v zdravstvu.

Med slovenskimi piskači v zdravstvu so žal pogosto zdravniki. Ta žal velja za takrat, ko je piskanje škodljivo ali celo neetično, ko mo-tivi niso niti pravični ne dobrohotni. Temu je posvečena kar cela vrsta členov (27–34) v slovenskem kodeksu medicinske deontolo-gije. »Zdravnika nevredna dejanja so žalitve, obrekovanje, omalovaževanje, neupravičena in v laični javnosti izrečena kritika sodelavcev ali predpostavljenih. Če zdravnik pri sodelav-cih ugotovi večje napake v diagnostičnih in terapevtskih postopkih, je dolžan svoja opa-žanja sporočiti predpostavljenim, in če napa-ke niso odpravljene, tudi strokovnim telesom zdravniške zbornice« (28. člen). Kodeks je nastal po kristalizaciji dobrih in slabih iz-kušenj iz dolgih preteklih dob. Človeška narava ostaja namreč skozi stoletja približno enaka, sestavljena iz dobrega in slabega. In zdravniki smo nazadnje samo ljudje, čeprav je med nami nadpovprečno veliko takih, pri katerih močno prevladuje dobro.

Ob vsaki novi neupravičeni javni zdravstveni aferi je seveda največja žrtev prehitro in po krivem obdolžena. Največja škoda skupno-sti pa je ranjeno zaupanje ljudi v poštenje v medicinski stroki, poškodovan je odnos

med bolnikom in zdravnikom. Kdo bo še izpovedoval svoje intimne skrbi in strahove zdravniku, ki je v javnosti stigmatiziran kot nesposobnež, zaslužkar, strokovno in etično problematičen človek? Kateri bolnik se bo še zaupljivo zatekal k zdravniku, za katerega mu bodo rekli, da je nezanesljiv? Pa tudi tiste-ga se bo morda ognil, ki se je pokazal kot zdrahar, ki se ne obotavlja priti z zaupnimi informacijami v javnost.

Škodo, storjeno dobremu imenu po krivem obdolženega, je komaj mogoče popraviti. Slovenci imamo nesrečen pregovor, nesre-čen zato, ker ga v takih primerih radi zlora-bljamo – kjer je dim, je tudi ogenj. Imamo mnogo primerov dima brez ognja. In tisti dim ni pravi dim, je strupena megla, po-dobna tisti, ki jo izpušča naboj s solzivcem. Strupena, ker zastruplja odnose med ljudmi. In ta megla se zlepa ne razbistri, včasih cela desetletja. Brskanje okrog vira pogosto sproža nove valove.

nadaljevanje na naslednji strani

* Isto besedilo je bilo objavljeno že v Sobotni prilogi Dela, avtor se je strinjal, da ga objavimo tudi v glasilu Interno.

PREBERITE

26

Prav zaradi tega ne bom navajal, na kate-re afere mislim. Protagonisti in prizadeti bodo uganili sami. Rad pa bi dosegel dvoje: da se ljudje zavedo nezaneslji-vosti in nevarnosti piskanja in da se pi-skači zavedo težko popravljive moralne škode, ki jo bodo svojimi piski prizadeli odnosom med kolegi, zaupanju javnosti v zdravstvo in zaupanju bolnika v zdrav-nika. Posebno to zadnje je nepogrešljiv temelj uspešnega zdravljenja, ena naj-dragocenejših vrednot našega poklica. Kdor opusti tehtanje med to škodo in neprepričljivo nujnostjo svoje interven-cije, si je sam zaslužil obsodbo kolegov in javnosti. Še posebej pa si jo zasluži tisti, ki to počne iz nepoštenih nagibov, in pri tem računa na tradicionalno str-pnost slovenske družbe do neetičnega početja.

KAKO ZAPISATI UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA?

Miha Knavs, prof. slov.

Kadar morate napisati ime te naše naj-večje zdravstvene ustanove, se najbrž

srečate z vprašanjem, ali zapisati dolgo ime ali uporabiti kratico. Splošno lektorsko pri-poročilo je, da uporabite dolgo ime, če vam to dopušča prostor, ki ga imate na voljo. A poglejmo še kratični zapis.

Za označevanje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se v besedilih pojavljajo te kratice: UKC, UKCL, UKCLJ, UKC Ljubljana. Slovenski pravopis navaja kratico UKC – Univerzitetni klinični center. Ampak pojavi se težava, ker imamo v Sloveniji dva univer-zitetna klinična centra, eden je v Ljubljani in drugi v Mariboru. Če bi torej pri pisanju uporabili UKC, iz sobesedila pa ne bi bilo jasno, kateri klinični center je mišljen, lahko pride do napačne razlage. Predlagam, da se zato izogibamo rabi kratice UKC. Prav zaradi te dvoumnosti sta se najverjetneje pojavili izpeljanki, in sicer UKCL in UKCLJ. Kratična imena običajno delamo tako, da uporabimo prvi del vsake besede – Teritorialna obram-ba (TO); Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS); Univerzitetni klinični cen-ter Ljubljana (UKCL). Ker UKCL zadosti tem

merilom in ni smiselno uporabljati več kot ene kratice za en pojem, bomo UKCLJ črtali s seznama. A imamo še eno možnost zapisa. Zavod Univerzitetni klinični center Ljubljana je uradno registriran tudi s kratkim imenom, ki se glasi UKC Ljubljana. Ker je ime kratko, jasno in sporočilno, je tudi zelo uporabno.Imamo torej tri možnosti zapisa, a ker živimo v dobi z ogromno izbire, ljudje in podjetja pa se trudimo tudi za svojo prepoznavnost, je smiselno, da smo pri sporočanju enotni. Če ste strokovnjak Janez Novak, kličejo vas tudi Jani, podpisujete se J. Novak, J. N, Jani, Jani N. in tako naprej, bo nekdo, ki vas ne pozna, mislil, da gre morda za več oseb, kar pa gotovo ni dobro. Predlagam, da vedno uporabljate naziv Univerzitetni klinični cen-ter Ljubljana; kadar se naziv pogosto po-navlja ali pa želite biti varčni, uporabljajte UKC Ljubljana, če pa res nimate prostora, uporabljajte UKCL.

Svoja jezikovna vprašanja ali dvome glede rabe strokovne terminologije v slovenščini sporočite v uredništvo in v naslednji številki vam bom skušal odgovoriti.

POGLED NAZAJ

27

SLOVESNOST KIRURGU IN MISIJONARJU DR. JANEZU JANEŽU (1913–1990) OB STOLETNICI ROJSTVA

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.

Dolsko pri Ljubljani je bilo 19. januarja preplavljeno z veseljem. Ponosni Janeževi rojaki so pripravili nepozabno triurno slove-

snost, na kateri so domačini v prisrčno tematsko pripravljen program vpletali življenjsko zgodbo slavljenca dr. Janeza Janeža, zdravnika in misijonarja, ki sta mu dom in njegov narod dala klen značaj in čvrste korenine, da je lahko prehodil tako težko, dela, discipline in samoo-drekanja polno življenjsko pot. Bil je prvi slovenski transfuziolog, ki je specializacijo opravil na Dunaju pri nobelovcu, odkritelju krvnih skupin, Karlu Landsteinerju ter jo pred drugo svetovno vojno prenesel na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Nato je v Ljubljani in Be-ogradu specializiral kirurgijo in leta 1944 opravil specialistični izpit.

Politično izgnanstvo je dr. Janež premagal z delom za človeka, pri čemer mu je trdna osebna vera pomagala, da je premagoval vse te-žave. Poklonili so se mu najvišji državni in cerkveni dostojanstveni-ki: ministrica Ljudmila Novak, ki je prisotne pozdravila tudi v imenu ministra za zdravje, nadškof in metropolit dr. Anton Stres, apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz, ambasador Lien-gene Chen iz Tajvana in tajvanska delegacija, predvsem zaposlenih v Bol-nišnici sv. Marije in Diagnostično-kirurškem centru dr. Janeza Ja-neža v Lotungu, predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa dr. Boris Pleskovič in drugi. Domoljubne pesmi v izvedbi Slovenskega okteta so nabito polnemu avditoriju kulturnega doma vlivale globok narodni ponos, visoko posthumno tajvansko državno odlikovanje dr. Janezu Janežu pa je še s posebnim ponosom navdajalo njegove so-rodnike.

Dve knjižni deli o jubilantu, avtorjev prof. Toneta Ciglarja in dr. Zen--Yong Chena ter film tajvanskih pričevalcev o njem kažejo na izjemen vtis, ki ga je zapustil z opravljeno potjo ljubezni in predanosti bol-niku in Bogu. Njegova zdravniška etika je brezčasen in nedosegljiv zgled brezmejne ljubezni. Nič čudnega, da je zbran slavnostni zbor na koncu unisono in ekstatično prepeval »Marija skozi življenje voditi srečno znaš, / ti vodi skoz trpljenje življenja čolnič naš …«. In da bi bilo slavje še bolj ljudsko, so oder zapolnili še mladi harmonikarji, vsaj 25 jih je bilo, ki so prešerno raztegovali meh z najlepšo med Avsenikovimi vižami – »Slovenija, od kod lepote tvoje«. Z njo so se poklonili iskreni in trdni narodni zvestobi dr. Janeza Janeža, ki jo je v srcu nosil in živel vse življenje. Ta véliki Slovenec iz Dolskega, ki je začel svojo zdravniško pot na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice (1937–1945), je ljubil slovensko pesem in glasbo. Ti sta ga redno spremljali med njegovimi operacijami. S harmonikarji je bil odprt bal radosti, petja, narodnih noš, narodnega ponosa in sijajne povezovalne energije slovenskega naroda, ki so jo zadržani Tajvanci presenečeni gledali in se ji prepustili. Kako bi bil tega vesel naš jubilant dr. Janez Janež!

Med letoma 1952 in 1990 je univerzalni kirurg dr. Janež v Lotungu delal kot splošni

kirurg misijonar in opravil okoli 100.000 operacij na vseh organskih sistemih.

Za svoje izjemno delo je dobil najvišja priznanja tajvanske vlade in papeža,

predlagati pa so ga hoteli tudi za Nobelovo nagrado za mir, a se s tem ni strinjal.

28

ANKETA

Marija špelič, KO za pljučne bolezni Interne klinike:

»Na našem oddelku menimo, da je knjižica dober način obveščanja pacientov, a zdi se nam drago, da bi jo dali vsakemu pacientu (vsi je ne preberejo, brošurice zavržejo v koš), zato smo se odločili, da je knjižica v vsaki bolniški sobi na vidnem mestu …«

Robert Rajnar, KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike:

»Ob sprejemu na našo kliniko se vedno potrudimo, da vsak pacient (ali njegov svojec) prejme knjižico Informacije za paciente in obiskovalce. Knjižica se mi zdi primerno orodje za seznanitev s pravili UKC Ljubljana, pacientovimi

pravicami in dolžnostmi ter drugimi uporabnimi podatki. Vsakega pacienta spodbujamo, da jo prebere, vendar je to odvisno tudi od njegovega zdravstvenega stanja, želja ali potreb.«

Tatjana Nendl, glavna medicinska sestra Očesne klinike:

»Na Očesni kliniki prejmejo pacien-ti knjižico Informacije za paciente in obiskovalce ob sprejemu na hospitalni oddelek. Mnogi knjižico preberejo. Ne-kateri knjižico odnesejo domov, drugi jo ob odpustu pustijo na nočni omari-

ci. Menim, da je knjižica bober način obveščanja pacientov. Je pa pomembno, da medicinska sestra, ki sprejme pacienta na oddelek, poda pacientu tudi ustne informacije ter opozori na priloženi vprašal-nik o zadovoljstvu pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo.«

Tanja Miklavčič, glavna medicinska sestra Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo:

»Menim, da večina bolnikov vsebino knjižice pozna. Nekateri bolniki pa je ne vzamejo v roke, ker že predhodno dobijo veliko informacij od zdravstvenih delavcev. Knjižica je dober način obveščanja pred-vsem za tiste bolnike, ki so dlje hospitalizirani in zato potrebujejo več informacij. Na naši kliniki imamo nekaj izvodov knjižice skupaj z vprašalniki o zadovoljstvu v vsaki bolniški sobi, tako jo bolniki lahko kadar koli prelistajo. Vsako leto tudi pregledamo rezultate ankete o zadovoljstvu bolnikov z bolnišnično obravnavo, ki kaže, da polovica bolnikov v knjižici dobi vse informacije, 13 odstotkov bolnikov pa knjižice ni uspelo prebrati.«

ANKETA:Sredi lanskega leta smo v UKC Ljubljana ponatisnili knjižico Informacije za paciente. Se vam zdi, da so pacienti dovolj seznanjeni z njeno vsebino in ali menite, da je to dober način obveščanja pacientov? Jo ob sprejemu daste vsakemu pacientu?

Služba za odnose z javnostmi

Urgentni kirurški blok

Spoštovani,

včeraj, 19. marca 2013, okoli 20. ure zvečer sem s petletno hčerko Ulo Milo obiskala

urgenco UKC Ljubljana, ker si je hčerka pri padcu med igro doma poškodovala

bradico.

Rada bi se zahvalila čisto vsem: od prijaznega osebja v sprejemnem oddelku, zbra-

nim zdravnikom pri pregledu ter osebju, ki je deklici rano na bradi zašilo. Obravnava

je bila kljub nepopisni gneči korektna, hitra, prijazna in razumna. Ob tem bi se pose-

bej rada zahvalila zdravniku Tomažu Špindlerju, ki je dekličino rano zašil in ob tem

hčerki iskreno ter prijazno predstavljal vsak postopek posega, da je deklica poseg

prestala brez strahu in operacijsko sobo zapustila brez ene same solzice, ponosna na

svojo »bojno« rano ter z novo štampiljko na roki.Iskrena hvala,

Tiva Vlaj

Pediatrična klinika, KO za otroško,

mladostniško in razvojno nevrologijo

Spoštovani!

Danes, 28. februarja 2013, je v Urad za pritožbe in pohvale poklicala gospa Fatima Av-

dić. Pohvalila je zdravnico asist. mag. Mirjan Perković Benedik, dr. med., ki ambulantno

zdravi njenega sina Seada Avdića na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Gospa Fatima Avdić je pohvalila zdravničino strokovnost in prijaznost ter izjemen obču-

tek za človeka: »To je gospa z velikim in dobrim srcem! Gospa je ena A!«

Gospa Fatima Avdić želi, da asist. mag. Mirjana Perković Benedik, dr. med., še naprej

zdravi njenega sina Seada Avdića, ker popolnoma zaupa njenemu strokovnemu znanju.

S spoštovanjem,

Renata Jurša

Ginekološka klinika, KO za ginekologijoSpoštovani!

Od 13. do 15. februarja sem bila hospitalizirana na Gine-

kološki kliniki (KO za ginekologijo, enota intenzivne nege in

terapije), kjer me je operiral dr. Zore. Moje bivanje v bolnišnici

je bilo veliko manj stresno prav zaradi človeškega odnosa dr.

Zoreta ter prijaznosti in skrbnosti drugega zdravstvenega

osebja. Zares sem se počutila varno in sem vam za to zelo

hvaležna.

Lep pozdrav,Minca Gale

KAJ MENIJO O NAS

29

KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, CITSpoštovani,

sem Mart Dekleva in sem bil nedavno sprejet v UKC Ljubljana zaradi prometne nesreče. Medtem ko sem zavesten ležal v enoti CIT, je medicinsko osebje z menoj ravnalo zelo strokovno. Poleg tega pa so se maksimalno potrudili, da sem svoje stanje sprejel in da mi je bilo lažje. Žal ne morem izpostaviti nikogar, kajti naredil bi krivico drugim, kajti vsi so res lepo skrbeli zame.Ne vem, koliko moja povratna informacija velja, vendar če se bom še kdaj poško-doval, si res želim, da bi bil spet v oskrbi teh ljudi.

Hvala.Mart Dekleva

Dva prijatelja pijeta v gostilni. Pa vpraša eden:»Ti, zakaj pa vedno mižiš, ko piješ?«»Zdravnik mi je zabičal, da pijače ne smem več niti pogledati!«

»Imate v vaši družini kakšen primer duševne bolezni?« zdravnik rutinsko vpraša pacientko.» O ja, imamo, mož si domišlja, da je gospodar v hiši,« mirno odgovori pacientka.

»Te tablete vam sicer ne bodo pomagale,« je rekel doktor pacientu, »toda bistveno je, da nimajo stranskih učinkov!«

Doktor izpolnjuje kartotečni list in vpraša:»Kadite?«»Ne.«»Pijete?«»Tudi ne.«Doktor nekaj časa zre v pacienta, nato pa mu reče:»Nekaj bom že našel, kar vam bom prepovedal.«

30

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najkasneje do 15. maja 2013 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam nagrado pošljemo.

Nagrade za to številko so trije kompleti obližev in povojev za športnike iz linije Vivacare za prihajajoče pomladanske dni »Za vsak slučaj« (podarja jih Tosama, d.o.o.):1. nagrada: Povoj vivacare sport i 8cm/5m, obliži vivacare aqua steril, obliži

vivacare pore steril, obliži vivacare sens steril, obliži vivacare family steril, obliži vivacare aqua mini, steril

2. nagrada: Povoj Vivacare sport i 8cm/5m, obliži Vivacare aqua steril, obliži Vivacare pore steril, obliži Vivacare family steril

3. nagrada: Povoj Vivacare sport i 8cm/5m, obliži Vivacare pore steril, obliži Vivacare family steril, obliži Vivacare aqua mini, steril

NAGRADNA KRIŽANKA

Izžrebani iz prejšnje številke so (podarja jih Lekarna UKC Ljubljana):

1. nagrada (Kneipp kopalna sol, Forth spray proti klopom, No-dol krema za sklepe, Aloe Vera gel): Anja Plešič, Gabrje pri Jančah 1e, 1129 Ljubljana.

2. nagrada (Forth spray proti klopom, Aloe vera gel, Fitobalm bimbi gel z eteričnimi olji za otroke): Jolanda Lampič, Centralna Sterilizacija UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana.

3. nagrada (A-Cerumen spray, Cranberry granulat): Vika Pirnat, Prijateljev trg 3, 1310 Ribnica.

POBERITE ZASE DEL DOBIČKOV, KI JIH USTVARJA ZDRAVSTVO

Zakaj varčevati v vzajemnem skladu?

• Povprečnidolgoročnidonosiskladovpresegajodonosnostbančnihvarčevanj,• Razpršitevnaložbemeddesetinevrednostnihpapirjev,kikotirajonaborzah,• Žeznizkimizneski(najmanj10evrov)posrednonalagatevdelnice,• Popolnalikvidnost–kadarkolilahkozahtevateizplačilosredstev.

Podsklad upravlja KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM, Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Prospekt in ključni podatki za vlagatelje sta v slovenskem jeziku vlagateljem na voljo v elektronski obliki na spletni strani www.infond.si, v papirni obliki pa na vseh vpisnih mestih in sedežu družbe v času uradnih ur.

BREZ

VSTOPNIH

STROŠKOV

SAMO ZA VAS!

Pokličite na tel. 02/229 2798

insizagotovite,dabovaševplačilovInfondLife

samozavasbrezvstopnihstroškov!

INfOND LIfE - NAJBOLJŠI SKLAD V SLOVENIJI žE DRUgO LETO ZAPORED

VRHUNSKO UPRAVLJAN SKLAD

Druga plat farmacijeZdravstvene storitve, zdravila in ortopedske pripomočke uporabljamo vsak dan in poznamo njihovo ceno.

Infond Life nalaga sredstva pretežno v delnice podjetij iz panoge zdravstvo (proizvajalci, distributerji in prodajalci zdravil, medicinske opreme in pripomočkov; družbe s področja biotehnologije in bio-znanosti ter zdravstvenih storitev).

• Sektorzdravstvajev2012zabeležilrast tečajev delnic že četrto letozapored.

• Borznevrednostdelnicpodjetijizzdravstvenegainfarmacevtskegasektorjanihajo manj tudi v nestabilnih gospodarskih in političnihrazmerah.

• Na panogo ima in bo imela največji vpliv Obamova zdravstvenareforma, ki omogoča zdravstveno zavarovanje 30 - 40milijonomAmeričanov,kiprejnisobilizdravstvenozavarovani.

• Velik dejavnik pri rasti farmacevtskih podjetij so trgi v razvoju,predvsemKitajskainIndija.

*mag.BarbaraGačnik,upravljavkaInfondLife,spriznanjizaseinsklad

V ocenjevanju kakovosti upravljanja skladov, ki ga vsako leto izvede revija Moje finance, je bil Infond Life, delniški podsklad:

• izbran zanajboljši sklad sektorja delniški - farmacijaleta2011za3-letnoobdobje;

• najboljši sklad sektorja delniški - farmacija leta 2012za3-letnoobdobje;

• najboljši sklad sektorja delniški - farmacija leta 2012za5-letnoobdobje.

LifeInfond

080 22 42www.infond.si

Vsaka izbira šteje.Vsaka odločitev je ključna.Vsak premik zanesljiv.

VEČ NADZORA. MANJ TVEGANJA.

SJMprofessional.com

ST. JUDE MEDICAL, the nine-squares symbol and MORE CONTROL. LESS RISK. are registered and unregistered trademarks and service marks of St. Jude Medical, Inc. and its related companies. ©2013 St. Jude Medical. All Rights Reserved.

St. Jude Medical se posveča zmanjševanju tveganja, tako da nenehno išče poti, kako dati več nadzora v roke tistih, ki rešujejo in izboljšujejo življenja.