INTEGRIRANA PRIDELAVA v okviru trajnostne lokalne preskrbe

dr. Milojka Fekonja 26. julij 2011, Jurovski Dol Urbane brazde

KAJ JE INTEGRIRANA PRIDELAVA?

Integrirana pridelava je naravi prijazen način pridelave, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, prideluje kakovostna in zdrava hrana.

Bistveni cilji integrirane pridelave so:

uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,

prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi, veterinarsko- farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem

se doseže enak gospodarski učinek, pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi

metodami varstva rastlin (biotično varstvo), gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z

mineralnimi gnojili, pred gnojenjem redno izvajanje analiz in s tem preprečevanje

prehoda nitratov v podtalnico ter kopičenja nitratov rastlinah, kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar daje

potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti,

pridelava zdravstveno neoporečne - varne in kakovostne hrane.

ZAKONODAJA IN DRUGI ZAVEZUJOČI DOKUMENTI

Predpisi, ki urejajo integrirano pridelavo:

Pravilnik o integrirani pridelavi poljščin (Uradni list RS, št. 110/2010),

Pravilnik o integrirani pridelavi zelenjave (Uradni list RS, št.110/2010),

Pravilnik o integrirani pridelavi sadja (Uradni list RS, št. 110/2010),

Pravilnik o integrirani pridelavi grozdja in vina (Uradni list RS, št. 110/2010),

TEHNOLOŠKA NAVODILA (poljščine, zelenjava, sadje, grozdje in vino).

NADZORNI SISTEMOrganizacije za kontrolo nad pridelavo integriranih kmetijskih

pridelkov oziroma živil:  1. IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v

MariboruNaslov: Pivola 8, 2311 HočeTel.:  02 613 08 31 (32)Faks: 02 613 08 33E-pošta:  ikc-info(at)uni-mb.siSplet: www.ikc-um.si

 2. Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in

gozdarstvu (Inštitut KON-CERT) Naslov: Vinarska ul. 14, 2000 MariborTel.: 02 228 49 52Faks: 02 251 94 82E-pošta: info(at)kon-cert.siInternet: www.kon-cert.si

 3. Bureau Veritas d.o.o.

Naslov: Linhartova 49a, 1000 LjubljanaTel.: 01 475 76 61Faks: 01 475 76 01E-pošta: info(at)si.bureauveritas.comInternet: www.bureauveritas.si

OZNAČEVANJE

Kmetijske pridelke oziroma živila se lahko na kmetijskem trgu v Sloveniji označuje z enotno označbo “integrirani” vendar šele, ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano v skladu s pravilniki o integrirani pridelavi in tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo ter je zanj imenovana organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat.

ANALIZA STANJA INTEGRIRANE PRIDELAVE V SLOVENIJI Število pridelovalcev in površine vključene v kontrolo posamezne vrste integrirane pridelave

  Sadje Zelenjava Grozdje Poljščine

Leto št. pridel. ha št. pridel. Ha št. pridel. ha št. pridel. ha

2003 889 3.941,38 346 910,05 1.714 7.105,7 0 0

2004 1.047 4.373,15 417 1.134,22 2.188 8.540,3 920 28.487,08

2005 1.181 2.187,47 408 1.027,75 2.547 8.553,8 1.394 32.819,78

2006 1.197 3.798,35 379 1.099,26 2559 8.512,14 1572 36.459,85

2007 1.091 3.453,66 380 1.094,12 2640 9.062,53 1930 43.267,28

2008 1.080 3.273,97 356,00 1.075,95 2.594,00 8.910,60 1.882,00 44.357,92

2009 994,00 3.475,54 331,00 1.002,57 2.428,00 7.630,69 1.823,00 45.367,84

PODPORE INTEGRIRANI PRIDELAVI

Neposredna plačila:

PRP 2007-2013 (KOP) (Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 - Uradni list RS, št. 19/07) za integrirano pridelavo 

Podpore posameznim društvom oziroma združenjem, promocijskim in izobraževalnim programom (predstavitve na sejmih), za tisk zloženk ipd.

V okviru ukrepov osi 1 iz PRP 2007-2013 lahko pridelovalci, ki so vključeni v integrirano pridelavo, sodelujejo še pri naslednjih ukrepih: - sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti,- podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane,- podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev.

Vključene površine – IP zelenjave

Najmanjša površina na kateri se prideluje zelenjava je 0,1 ha,

Pridelovalec pa mora imeti skupno vsaj 0,3 ha površine, kjer prideluje zelenjavo,

Pridelovalci, ki ne vlagajo zahtevkov za ukrepe KOP, se lahko vključijo tudi z manjšimi površinami, vendar morajo imeti v kontrolo vključene vse površine, kjer pridelujejo zelenjavo.

Oskrba tal

Vsi ukrepi morajo biti usmerjeni v ohranjanje rodovitnosti in strukture tal,

Zagotovitev raznolikega in uravnoteženega kolobarja,

Zagotavljane in pospeševanje vnosa organske snovi v tla za pozitivno bilanco humusa v tleh.

PREPOVED:- CELOLETNA NEPOKRITOST TAL,- Uporaba herbicidov v zaščitenih prostorih,- Kemično razkuževanje tal v zaščitenih prostorih,- Odprt sistem hidroponike v zaščitenih prostorih.

Gnojenje

Izvajanje analize tal v zaščitenih prostorih najmanj vsaki 2 leti, na prostem najmanj vsaka 4 leta z upoštevanjem dodajanja hranil!

Organsko gnojenje ima prednost pred uporabo lahko topnih mineralnih gnojil!

Analiza Nmin kot osnova za gnojenje z dušikom! Delitev obrokov za gnojenje z dušikom pri potrebah

nad 80 kg N/ha! Vključevanje dotoka hranil iz organske substance

(podor, rastlinski ostanki po spravilu pridelka) v bilanco hranil!

Največja skupna količina uporabljenega N iz lahkotopnih mineralnih gnojil je 170 kg N/ha!

Kolobar

Uravnotežen kolobar, Preprečevanje izpiranja nitratov z vmesnimi

posevki oz. dosevki, Upoštevanje učinka predhodne kulture na bilanco

hranilnih snovi, Preprečevanje nevarnosti prenosa bolezni in

škodljivcev, Ohranjanje rodovitnosti tal.

Izbira KULTIVARJEV: odpornih in z visoko notranjo in zunanjo kakovostjo = avtohtone in udomačene sorte!!!

Še nekaj posebnosti pri IP poljščinKOLOBAR:

V kolobar v 5 letih vključene vsaj 3 različne vrste enoletnih poljščin - izmenjava različnih družin rastlin!

Koruza se lahko na isto njivo seje dvakrat v treh letih, vendar nikoli dvakrat zapored,

Prava žita se v zaporedju pira-rž-oves-tritikala-ječmen-pšenica ali sam s seboj lahko sejejo vsako drugo leto,

Križnice si lahko sledijo vsako 3. leto (npr. oljna ogrščica, zelje, redkev …)

Poljščine, ki se same s seboj ne prenašajo, si lahko sledijo vsako 3. leto (oves, ogrščica, ajda, koleraba, grah, lucerna, črna detelja …)

Industrijska konoplja in vrtni mak – posebni pogoji MKGP.

Še nekaj posebnosti pri IP poljščin

GNOJENJE:

Pokriti vsaj 25 % uporabljenega N z živinskimi gnojili ali kolobarjem z metuljnicami in/ali organskim gnojenjem in/ali žetvenimi ostanki in/ali prekrivnimi rastlinami in/ali podorom,

Na 10 % njiv obvezna analiza Nmin – pri koruzi pred osnovnim gnojenjem ali v prvih razvojnih fazah, pri žitih pred 1. dognojevanjem (razraščanje),

Uporaba rastlinskih testov za 2. in 3. dognojevanje žit na 10 % površin posejanih z žiti …

KONTROLA IP in pot do certifikata v IP

Prijava kontrolni organizaciji, Kmetovanje v skladu s pravilnikom o Integrirani

pridelavi… in Tehnološkimi navodili…, Izvedba kontrole – redna letna kontrola in možna

dodatna nenajavljena kontrola, Na vsaj 5 % kmetijskih gospodarstev odvzem vzorcev

za analizo ostankov FFS in nitratov v tleh ali pridelku!!! (naključni nenapovedani odvzemi vzorcev),

Certifikacija in izdaja certifikata.