UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

INSTITUCIONALNA PODPORA RAZVOJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V

EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI Študent: Darinka Borovnik Študentka rednega študija Številka indeksa: 81568941 Program: univerzitetni Študijska smer: mednarodna menjava Mentor: doc. dr. Žan Jan OPLOTNIK

Slovenj Gradec, avgust 2006

2

PREDGOVOR Globalizacija je pojav, ki se ga ne da zaustaviti. Povzroča povečano dinamiko sprememb in s tem nepredvidljivo okolje poslovanja za podjetja. Nekoč so prevladovala velika podjetja in korporacije, ki so razpolagala z veliki finančnimi zneski in možnostjo ustvarjanja prihrankov z ekonomijo obsega. V današnjem globalnem poslovnem okolju pa so mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP) motor evropske ekonomije. So priznana kot potencialno najbolj dinamičen del gospodarstva, še posebej tisti del MSP, ki je konkurenčno sposoben za nastop na razvitih trgih in dosega visoko dodano vrednost. MSP so tudi pomemben vir delovnih mest, ustvarjalci podjetniškega duha in inovacij, s čimer povečujejo konkurenčnost in zaposlovanje. V razširjeni EU 25 držav je kar 23 milijonov MSP, ki zagotavljajo približno 75 milijonov delovnih mest in predstavljajo kar 99 % vseh podjetij. Na drugi strani pa so MSP pogosto soočena s tržnimi nepopolnostmi. Pogoste težave s katerimi se srečujejo so, pomanjkanje finančnih sredstev, kapitala ali kreditov, še posebej v začetnih fazah njihovega razvoja, ter administrativne ovire. Omejena finančna sredstva pa otežujejo dostop do novih tehnologij in inovacij. Zato so države, ki se zavedajo pomena MSP v gospodarstvu, oblikovale svoje vladne politike tako, da le-ta omogočajo in spodbujajo nastajanje velikega števila novih podjetij ter podpirajo razvoj le-teh. V ta namen je bilo ustanovljenih kar nekaj institucij, ki pomagajo podjetjem pri pridobivanju poslovnih informacij, bančnih kreditov in s prilagajanjem administrativnega in regulatornega okolja, s čimer je omogočeno lažje poslovanje. Predmet diplomskega dela je kot prvo predstaviti pomen MSP v EU in Sloveniji, ter v nadaljevanju prikazati stanje in vrste podpornih institucij, ki pomagajo MSP pri njihovem poslovanju.

3

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve................................................ 6

1.2.1 Namen ................................................................................... 6 1.2.2 Cilji ........................................................................................ 6 1.2.3 Osnovne trditve....................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave........................................ 6 1.3.1 Predpostavke .......................................................................... 6 1.3.2 Omejitve................................................................................. 7

1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................ 7

2 MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA TER NJIHOV POMEN V GOSPODARSTVU ..................................................................................8

2.1 Opredelitev pojma mala in srednje velika podjetja................. 8 2.2 Vpliv malih in srednje velikih podjetij ................................... 10

2.2.1 Vpliv na učinkovitost gospodarstva.......................................... 10 2.2.2 Vpliv na zaposlenost .............................................................. 11 2.2.3 Prispevek na področju inovacij................................................ 11 2.2.4 Vpliv na regionalno in sektorsko strukturo gospodarstva ........... 11 2.2.5 Povečanje dohodka v regiji..................................................... 12

2.3 Ključni dejavniki, ki vplivajo na delovanju MSP .................... 12 2.3.1 Notranji dejavniki .................................................................. 12

2.3.1.1 Dostop do napredne tehnologije in znanja ........................ 12 2.3.1.2 Dostop do informacij ....................................................... 12 2.3.1.3 Kakovost zaposlene delovne sile....................................... 13 2.3.1.4 Dostop do finančnih virov ................................................ 13

2.3.2 Zunanji dejavniki ................................................................... 15 2.3.2.1 Trgovinska politika .......................................................... 15 2.3.2.2 Makroekonomsko okolje .................................................. 15 2.3.2.3 Regulatorna in administrativna politika.............................. 15

2.4 Vloga in podpora države MSP................................................ 16

3 MSP V EU .....................................................................................19

3.1 Podjetniška revolucija konec 20. stoletja in prispevek podjetništva k rasti ......................................................................... 19 3.2 Položaj MSP v EU................................................................... 20 3.3 Institucije, ki pomagajo MSP v EU ........................................ 22

3.3.1 Zelena knjiga o podjetništvo................................................... 22 3.3.2 Evropska listina za mala podjetja ............................................ 23 3.3.3 Evropski observatorij za MSP .................................................. 25 3.3.4 Mednarodne podporne organizacije......................................... 26

3.3.4.1 Evropska mreža Euro Info Centrov ................................... 26 3.3.4.2 Bussiness and Inovation Centres (BIC) ............................. 28

4

3.3.4.3 Inovation Relay Centres (IRC).......................................... 28 3.3.5 Podpora Evropske Unije MSP ................................................. 28

3.3.5.1 Evropski programi za mala in srednja podjetja................... 29 3.3.5.2 Strukturni skladi.............................................................. 29 3.3.5.3 Instrumenti finančne pomoči............................................ 31 3.3.5.4 Druge oblike pomoči za MSP ............................................ 32

4 MSP V SLOVENIJI ........................................................................34

4.1 Kratka zgodovina MSP v Sloveniji ......................................... 34 4.1.1 Razvojni učinki podjetništva na narodno gospodarstvo Slovenije 34

4.2 Položaj MSP v SLO ter primerjava z EU ................................. 36 4.3 Institucije, ki pomagajo MSP v SLO ...................................... 39

4.3.1 Ministrstvo za gospoda stvo ................................................... 40 r4.3.2 PCMG ................................................................................... 41 4.3.3 EIC....................................................................................... 42 4.3.4 Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva ......................... 44 4.3.5 Gospodarska in obrtna zbornica Slovenije ................................ 46

5 SKLEP...........................................................................................47

6 POVZETEK....................................................................................48

7 SEZNAM VIROV............................................................................49

8 PRILOGE

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Danes živimo v dobi podjetništva in vedno večjega konkurenčnega boja na svetovnih trgih in hitre globalizacije. Podjetniki so gonilna sila, ki obnavljajo in spreminjajo gospodarstvu po vsem svetu. V 60-ih in 70-ih letih so v svetovnem gospodarstvu prevladovala velika podjetja. Velikost podjetja je veljala za ključni dejavnik pri osvajanju in izkoriščanju tujih trgov, pri zagotavljanju ekonomije obsega ter za prilagajanje tržnim predpisom, novim poslovnim priložnostim in tehnologijam. Gospodarstva in vladne politike so bile usmerjene k masovni proizvodnji in hkrati pa so manjša podjetja obravnavala kot nepomembna in neučinkovita pri zagotavljanju blaginje in gospodarske rasti. Z liberalizacijo svetovne trgovine se je trend obrnil v prid malih in srednje velikih podjetij (MSP). Sposobna so se hitreje prilagajati spremembam in novim poslovnim priložnostim. Postajajo tudi vedno bolj internacionalizirana kot poslovni partnerji velikim mednarodnim podjetjem, saj domači trg ne nudi dovolj možnosti. Danes so MSP hrbtenica evropskega gospodarstva. Predstavljajo 99 % vseh podjetij in so glavni vir zaposlovanja in blaginje ter okolje za rojevanje novih poslovnih idej. Vendar so mala podjetja najbolj občutljiva na spremembe v poslovnem okolju. Pogosto so soočena z tržnimi nepopolnostmi, imajo težave pri pridobivanju kapitala ali kreditov, še posebej v začetnih fazah njihovega razvoja. Omejena finančna sredstva in pomanjkanje informacij lahko otežujejo dostop do novih tehnologij in inovacij. Države, ki poudarjajo razvojno vlogo MSP, imajo vladne politike zasnovane tako, da omogočajo spodbujanje nastajanja velikega števila novih podjetij in podpirajo najbolj uspešne med njimi. V ta namen so zasnovale številne programe spodbujanja MSP in ustanovile podporne institucije, ki zagotavljajo MSP pomoč in nudijo vse potrebne informacije.

6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

1

1

1

1

.2.1 Namen Namen diplomskega dela je predstaviti pomen in položaj MSP v evropskem gospodarstvu in primerjalno z njim v Sloveniji ter podporne institucije, na katere se lahko podjetniki obrnejo za pomoč, informacije pri ustanavljanju in nadaljnjem razvoju podjetja.

.2.2 Cilji Cilj diplomskega dela je definirati pojem in pomen MSP v EU ter primerjava s Slovenijo, njihov vpliv in dejavnike, ki vplivajo na njih. Predstaviti tudi položaj in vpliv MSP v EU v primerjavi s Slovenijo ter podporne institucije, ki delujejo v okviru EU in Slovenije.

.2.3 Osnovne trditve V diplomski nalogi bom poizkušala preveriti, nato pa potrditi ali ovreči naslednje hipoteze.

• MSP so zelo pomemben del gospodarstva in predstavljajo večinski delež v celotnem gospodarstvu EU in s tem tudi v Sloveniji.

• Podporne institucije in tudi vlade držav zelo pomagajo MSP in jih

spodbujajo na različne načine.

• Podporne institucije postajajo vse bolj pomembnejši del gospodarske politike.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

.3.1 Predpostavke Glede na to, da je slovensko gospodarstvo relativno majhno, predpostavljamo, da so podporne institucije v Sloveniji manjše kot v EU. Predpostavljamo tudi, da ima Slovenija še veliko odprtih možnosti za uvedbo novih in izboljšanih podpornih institucij, ki bodo pomagale MSP pri njihovem razvoju in prodoru na tuje trge. Predpostavljamo tudi, da so MSP gonilna sila evropskega gospodarstva in da se

7

države EU trudijo čim bolj pomagati MSP z različnimi instrumenti podporne politike.

1.3.2 Omejitve Pri pisanju diplomskega dela se omejujem na mala in srednje velika podjetja, saj je večina podporne infrastrukture namenjena njim. Zajela sem tudi samo glavno podporno infrastrukturo v Sloveniji in EU. Pri pripravljanju diplomskega dela bom uporabljala večinoma internetne vire, saj so le-ti najbolj aktualni, ostali viri so večinoma neaktualni.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bomo uporabili makroekonomsko raziskavo, ker je problem osredotočen na celotno področje EU in Slovenije. Pristop k raziskovanju v diplomskem delu bo deskriptiven in analitičen. Pri preučevanju in pisanju diplomskega dela bomo uporabili naslednje metode raziskovanja:

• deskriptivna metoda, s katero bomo opisovali stanje MSP; • deduktivna metoda, s katero bomo spoznali dejstva iz literature; • uporaba in analiza statističnih podatkov; • metoda primerjave med stanjem MSP v EU in Sloveniji; • metoda kompilacije, s katero bomo povzeli spoznanja, stališča in sklepe

drugih avtorjev. Vse potrebne podatke bomo pridobili s preučevanjem domače in tuje strokovne literature (knjige, učbeniki) in tudi z internetnimi viri. Literatura je v slovenskem in angleškem jeziku.

8

2 MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA TER NJIHOV POMEN V GOSPODARSTVU

2.1 Opredelitev pojma mala in srednje velika podjetja Mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) so samostojna podjetja, ki zaposlujejo manj ljudi od določenega števila zaposlenih. To število ni enako v vseh nacionalnih statističnih sistemih. Najpogosteje je zgornja meja števila zaposlenih 250 ljudi, kot je to tudi v Evropski uniji. Nekatere članice OECD so mejo določile na 200, v ZDA pa med MSP prištevajo podjetja z manj kot 500 zaposlenimi. Poleg števila zaposlenih se kot kriterij za določevanje velikosti podjetja najpogosteje uporabljata še letni prihodek od prodaje in bilančna vsota oz. vrednost aktive podjetij (OECD 2000, 2). MSP so motor evropske ekonomije. So pomemben vir delovnih mest, ustvarjalnega podjetniškega duha in inovacij v EU in tako odločilnega pomena za pospeševanje konkurenčnosti in zaposlovanja. (EC 2005a, 2). Definicija malih in srednje velikih podjetij, ki jo določa Evropska komisija, je namenjena poenotenju standardov, ki določajo upravičenost do sodelovanja v nacionalnih in EU podpornih shemah za mala in srednje velika podjetja. Spremembe v definiciji naj bi skupaj s promocijo sodelovanja in povezovanja neodvisnih podjetij v grozde stimulirale podjetništvo, rast, investicije in inovacije. V novi definiciji je število zaposlenih ostalo nespremenjeno, glede na definicijo iz leta 1996 pa se je dvignila vrednost letnega prometa oziroma bilance stanja. Spremembe so stopile v veljavo 1. januarja 2005. Ključni cilji spremenjene definicije so naslednji (PCMG-EIC 2003, 13-14): Zmanjšanje administrativnih ovir in pospešitev procedur – ena sama prostovoljna izjava bo nadomestila številne obrazce, ki so danes v uporabi za različne administrativne potrebe. Promocija podjetništva in mikro podjetništva - prvič so določene posebne finančne mejne stopnje, ki naj bi mikro podjetjem olajšale dostop do nacionalnih in regionalnih podpornih storitev. Poleg tega bodo družbeno-ekonomske aktivnosti in obrtništvo priznane kot podjetja. Promocija rasti – višje zgornje stopnje finančnih kazalcev sicer ne bodo bistveno povečale števila MSP, bodo pa spodbudile podjetja k investiranju. Olajšanje dostopa do tveganega kapitala Promocija investiranja v inovacije in razvoj – izjeme za investiranje v spin-off podjetja, ustanovljena s strani univerz in raziskovalnih institucij.

9

Promocija povezovanja neodvisnih MSP in povečanje pravne varnosti – tipi podjetij (avtonomno, partnersko,povezano) in metode, ki se uporabljajo za izračun števila zaposlenih in finančnih kazalcev, so določena tako, da dajejo realnejšo sliko ekonomske rasti, hkrati pa zagotavljajo pravno varnost podjetjem. Promocija poklicnega izobraževanja – vajenci in študenti se ne bodo šteli med zaposlene, da bi pomagali podjetjem, ki spodbujajo izobraževanje odraslih. Poleg tega se med zaposlene ne bodo šteli delavci, ki so na porodniškem dopustu. Tabela 1: Opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij v EU

Kategorija podjetja

Št. zaposlenih (nespremenjeno)

Promet ALI Letna bilanca stanja

Srednje-velika < 250 50 milijonov EUR (1996: 40 milijonov EUR)

43 milijonov EUR (1996: 27 milijonov EUR)

Mala < 50 10 milijonov EUR (1996: 7 milijonov EUR)

10 milijonov EUR (1996: 50 milijonov EUR)

Mikro < 10 2 milijona EUR (Prej ni bilo definirano)

2 milijona EUR (prej ni bilo definirano)

Vir: PCMG- EIC 2003, 13-14 V Sloveniji je najbolj uporabljana klasifikacija podjetij, ki temelji na Zakonu o gospodarskih družbah, in sicer v skladu s 52. členom ZGD-H, ki je začel veljati 29. decembra 2004. S spremembo tega člena sta se povečali dve od treh meril za razvrstitev podjetij: vrednost aktive in vrednost čistih prihodkov sta se povečali za približno 70 %, medtem ko je število zaposlenih ostalo nespremenjeno. Za majhno družbo velja tista, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:

- poprečno število zaposlenih ne presega 50; - čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu ne presegajo 1.700 milijonov tolarjev; - vrednost aktive ob koncu zadnjega poslovnega leta ne presega 850 milijonov tolarjev.

Za srednjo družbo velja tista, ki je ni mogoče uvrstiti med male, izpolnjuje pa najmanj dve od naslednjih meril:

- poprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 250; - čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu ne presegajo 6.800 milijonov tolarjev; - vrednost aktive on koncu poslovnega leta ne presega 3.400 milijonov tolarjev.

10

Velika družba je družba, ki ni niti majhna niti srednja. V vsakem primeru pa se med velike družbe štejejo banke, zavarovalnice in družbe, ki so po 53. členu ZGD dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo. Poleg zgoraj navedenih kvantitativnih kriterijev poznamo še kvalitativne kriterije za delitev podjetij po velikosti (Duh 1998, 104):

- neodvisnost podjetja, malo podjetje je v neodvisni lasti in ga upravlja in vodi lastnik;

- stil vodenja, lastnik upravlja malo podjetje na poosebljen način; - tržni delež, malo podjetje ima majhen tržni delež in ne prevladuje na

svojem področju. Enaki kriteriji delitve so upoštevani tudi v EU, dodatno pa se v EU upošteva še neodvisnost podjetja oziroma lastniški delež velikih podjetij v malem podjetju (Duh 1998, 110).

2.2 Vpliv malih in srednje velikih podjetij MSP prestavljajo pomemben vir delovnih mest, zaradi večje fleksibilnosti pa se hitreje prilagajajo spreminjajočemu se konkurenčnemu okolju. S svojo inovativnostjo, specializacijo in prilagodljivostjo pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju, pomembno vlogo imajo tudi pri pospeševanju regionalnega razvoja, še posebej v regijah, ki so ekonomsko manj razvite in z visoko stopnjo brezposelnosti.

2.2.1 Vpliv na učinkovitost gospodarstva Razvoj malih in srednje velikih podjetij izboljšuje učinkovitost gospodarstva. Daje ustrezno fleksibilnost in zaokroženost ter vodi do nastajanja svetovno konkurenčnih podjetij. Bistvenega pomena je dejstvo, da enote malega gospodarstva omogočajo prilagajanje velikostne strukture slovenskega gospodarstva konkurenčni evropski in svetovni strukturi. Za MSP je značilna večja prilagodljivost, razvoj novih tehnologij in novih proizvodov (Tajnikar, 1997, 17). Učinkovitost gospodarstva je v veliki meri odvisna od množice malih podjetij, ki vsak dan nastajajo in tudi propadajo. Z nastajanjem in odmiranjem zagotavljajo gospodarstvo ustrezno fleksibilnost ponudbe naglim spremembam na strani povpraševanja (Tajnikar, 2000, 10).

11

2

2

2

.2.2 Vpliv na zaposlenost Novoustanovljena in rastoča MSP ustvarjajo veliko delovnih mest. Veliko jih na žalost tudi propade, kljub temu pa je njihov prispevek k zaposlovanju izrazit (Glas, 2000a, 47). V državah, v katerih se je višala stopnja podjetništva, se je občutno zmanjšala tudi stopnja brezposelnosti (CEC, 2003a, 6).

.2.3 Prispevek na področju inovacij MSP so tudi zelo inovativna. Dinamična, visoko tehnološka mala podjetja so ključni nosilec inovacij, še posebej v obrtniški dejavnosti. Mala podjetja veliko vlagajo v diferenciacijo proizvodov, inovativne oblike distribucije in prodaje, v prilaganje proizvodov in storitev povpraševanju. S svojo fleksibilnostjo pospešujejo uporabo raznih novosti. Na področju raziskav in razvoja so omejena s finančnimi sredstvi in kadrovskim potencialom, kar pa zlasti ob državnih spodbudah premagujejo z mrežnim povezovanjem in ustanavljanjem R&R konzorcijev večjega števila podjetij (Glas, 2000a, 48).

.2.4 Vpliv na regionalno in sektorsko strukturo gospodarstva MSP so geografsko razpršena in veliko prispevajo k enakomernemu regionalnemu razvoju. So pomembno dopolnilo ponudbe na regionalnem področju. Pojavljajo se kot:

- dobavitelji večjih podjetij, in sicer kot specializirani proizvajalci delov, sklopov, proizvodnih storitev z nižjimi fiksnimi stroški kot velika podjetja;

- povezana skupina malih specializiranih podjetij s skupno razvojno in raziskovalno dejavnostjo in s trženjem zagotavljajo tudi zahtevne proizvode na visoki tehnološki ravni ali pa na nekem območju pod skupno marketinško podobo zagotavljajo široko, raznovrstno ponudbo;

- ponudniki proizvodov in storitev, ki niso zanimivi za večja podjetja zaradi omejenega trga (tržne niše), so pa zato pravo področje delovanja specializiranih malih podjetij (Glas 2000a, 48).

Z razvojem MSP se hkrati spreminja tudi sektorska struktura gospodarstva. Slovenija se spreminja iz tipične industrijske države v državo z razvitimi sekundarnimi in tercialnimi sektorji. Tako največ novih podjetij nastaja na področju finančnih in drugih poslovnih storitev ter v trgovini. Z razvojem malega gospodarstva se ne dopolnjuje le velikostna struktura slovenskega gospodarstva, ampak se spreminja tudi industrijska podoba države (Tajnikar, 1997, 21).

12

2

2

.2.5 Povečanje dohodka v regiji Prodor MSP na tuje trge je otežen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, znanja, zmožnosti in izkušenj podjetnikov. Pri tem jim lahko država nudi učinkovito podporo s spodbujanjem skupnega nastopa na tujih trgih, z informacijsko podporo, z organizacijo predstavništev in poslovnih stikov (Glas, 2000a, 48).

2.3 Ključni dejavniki, ki vplivajo na delovanju MSP

.3.1 Notranji dejavniki Dejavniki, ki vplivajo na delovanje MSP, se delijo na notranje in zunanje dejavnike. Notranji dejavniki so tisti znotraj samih podjetij, na katere lahko podjetja v manjši meri vplivajo.

2.3.1.1 Dostop do napredne tehnologije in znanja MSP lahko lažje premagajo ovire pri pridobivanju in izkoriščanju sodobne tehnologije preko povezav z domačimi ali tujimi velikimi podjetji ter preko sodelovanja z drugimi MSP v tehnoloških mrežah in grozdih. Pri tem lahko pomembno vlogo odigra država, tako da spodbuja tuje investicije, ki omogočajo hitrejši prenos tujih tehnologij v primerjavi z neposrednim nakupom tehnologije s strani samih podjetij. Pri prenosu nove tehnologije in znanja je pomembno sodelovanje MSP z raziskovalnimi inštituti, prav tukaj pa ima Slovenija šibko točko (Žakelj, 2004, 18).

2.3.1.2 Dostop do informacij Pri dostopu do informacij lahko podjetjem pomaga tudi država. Leta 1993 je Slovenija ustanovila javni zavod Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG). V okviru tega pa deluje tudi Euro Info Center (EIC). Za MSP predstavlja pridobivanje informacij relativno večji strošek kot za velika podjetja. MSP morajo z veliki podjetji tekmovati pri pridobivanju ključnih in pravočasnih informacij, kot so informacije o virih surovega materiala in vmesnih proizvodov, informacije o novih trgih in tehnologijah ter o različnih virih financiranja. Pri iskanju različnih informacij si MSP lahko pomagajo z medsebojnimi

13

povezavami v tehnološke mreže oz. grozde in z izkoriščanjem prednosti, ki jih pri pridobivanju informacij ponuja sodobna informacijska komunikacijska tehnologija (Štiblar in Klakočar, 2001, 12).

2.3.1.3 Kakovost zaposlene delovne sile Za uspešno delovanje podjetij je potrebna tudi razpoložljiva kakovostna delovna sila; le-ta pa je rezultat sodobnega in uspešnega delujočega izobraževalnega sistema in usposabljanja v podjetjih samih. Prav pomanjkanje ljudi z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami na trgu dela je ena izmed največjih ovir za rast in razvoj MSP, še posebej inovativnih. Medtem ko velika podjetja nimajo težav pri iskanju ustreznega kadra, saj so ljudje bolj nagnjeni k zaposlitvi v večjih podjetjih, kjer so delovna mesta praviloma varnejša in zanesljivejša. Prav tako tudi MSP nimajo na razpolago toliko sredstev, ki bi jih namenila za usposabljanje zaposlenih. Čeprav je prav to usposabljanje ključnega pomena za njih, če želijo ohraniti ali izboljšati svojo konkurenčnost preko tehnoloških izboljšav, vzpostavljanja novih proizvodnih linij ali izboljšanju obstoječih proizvodov (Žakelj, 2004, 18).

2.3.1.4 Dostop do finančnih virov To je odvisno od razvitosti finančnih trgov, državnih podpornih ukrepov in odnosa poslovnih bank do MSP. Dostop do finančnih virov je v veliki meri odvisen od poslovne uspešnosti podjetja, vendar hkrati tudi od razvitosti finančnih trgov, državnih spodbud in odnosa bank do MSP. MSP se tradicionalno soočajo z velikimi problemi pri zagotavljanju finančnih sredstev za svoje poslovanje, med katerimi izstopajo nezadostno razviti kapitalski trgi, zavračanje tveganja s strani investicijskega sektorja in nepredvidljivost lastnega denarnega toka (EC, 2002, 26). Slovenija in EU poskušata z raznimi ukrepi olajšati dostop MSP do različnih virov financiranja. Vendar pa pomanjkanje ustreznih finančnih sredstev še vedno predstavlja ključen problem, s katerim se srečujejo slovenska kot tudi evropska MSP. Trgi vrednostnih papirjev, tvegani kapital in drugi viri kapitalskega financiranja zasedajo čedalje pomembnejše mesto v konkurenčnih gospodarstvih, saj omogočajo financiranje investicij v nematerialna sredstva, ki jih ni mogoče uporabiti za zavarovanje kreditov pri bankah. Neopredmetena sredstva so na primer rezultat vlaganj v raziskave in razvoj ter investicije v človeški kapital, postajajo vedno bolj pomembna pri zagotavljanju konkurenčnosti. Tvegan kapital ima velik pomen predvsem za hitro rastoča podjetja, ki poslujejo v visoko konkurenčnem poslovnem okolju in se zaradi visokih poslovnih tveganj soočajo s težavami pri najemanju bančnih kreditov. Programi posojilnih garancij in vzajemnega jamstva preko prerazdelitve tveganja podpirajo dajanje bančnih

14

kreditov MSP. Takšni programi so še posebej smiselni v državah s slabo razvitim finančnim sistemom in v državah, kjer poslovne banke niso naklonjene dajanju kreditov MSP (Žakelj, 2004, 19).

- Tvegani kapital

Tvegani kapital je pomemben vir financiranja hitro rastočih podjetij in je lahko namenjen investicijam v ustanovitev, zgodnji razvoj ali razširitev delovanja podjetja ter v njegovo prestrukturiranje. Je tudi ključni vir financiranja hitro rastočih podjetij, ki bi drugače imela težave pri pridobivanju bančnih kreditov zaradi večjega poslovnega tveganja, omejenega denarnega toka in nezmožnosti zagotovitve zavarovanja kreditnega tveganja (prav tam, 19)

- Poslovni angeli

Poslovni angeli so zasebni neformalni investitorji v mala podjetja, ki so na začetku poslovne poti. Običajno gre za nekdanje poslovne managerje in podjetnike, ki poleg kapitala majhnim podjetjem ponudijo tudi managersko podporo ter pomoč pri vzpostavljanju stikov s poslovnimi partnerji in so povezovalni člen med podjetji in skladi tveganega kapitala (prav tam, 19).

- Dostop MSP do bančnih kreditov

Ugoden dostop do bančnih kreditov je za MSP zelo pomemben, saj je za njih to primaren in dominanten vir financiranja. Banke so pri dajanju kreditov MSP znane po svoji nefleksibilnosti in nagnjenosti k izogibanju tveganja. Nezmožnost MSP, da bi zavarovala kredit, izkoristijo za odklonitev kredita ali pa zanj določijo visoke obresti. Poleg visokega tveganja, s katerim se banke pogosto srečujejo ob dajanju kreditov MSP, so krediti v obliki manjših zneskov za same banke neprivlačni tudi zaradi visokih režijskih stroškov teh kreditov. Pogosto MSP pri povpraševanju po kreditih bankam ne zagotovijo vseh zahtevanih podatkov ali pa banke niso zadovoljene z rezultati poslovanje MSP, kar je vzrok za odklonitev kredita (prav tam, 19).

15

2.3.2 Zunanji dejavniki Zunanji dejavniki so pa tisti na katere podjetje nima vpliva. Ti so naslednji.

2.3.2.1 Trgovinska politika Trgovinska politika lahko s svojim delovanjem olajšuje ali otežuje dostop MSP na trge njihovih proizvodov in inputov. Restriktivna trgovinska politika postavlja MSP v podrejen položaj v primerjavi z domačimi velikimi podjetji zaradi visokih transakcijskih stroškov, ki pri MSP predstavlja večji delež v celotnih stroških kot pri velikih podjetjih. To zmanjšuje konkurenčnost MSP v primerjavi z velikimi podjetji (Žakelj, 2004, 16).

2.3.2.2 Makroekonomsko okolje Stabilno makroekonomsko okolje je osnova za uspešno delovanje MSP. MSP imajo zaradi svoje majhnosti manj možnosti za uspešno delovanje v nestabilnem makroekonomskem okolju v primerjavi z velikimi podjetji. Zagotavljanje makroekonomske stabilnosti (nizka inflacija, trdna domača valuta, visoka stopnja zaposlenosti, proračunsko ravnovesje in uravnotežena plačilna bilanca) je osnova za uspešno ustanavljanje, rast in razvoj podjetij (prav tam, 16).

2.3.2.3 Regulatorna in administrativna politika Regulativno okolje je pomembno pri preprečevanju nelojalne konkurence, pri zagotavljanju socialnih pravic zaposlenih, varnosti in zdravja pri delu in zaščite okolja. Veliko prispeva tudi k varstvu in zaupanja potrošnikov, reševanju tržnih nepravilnosti in izboljševanju pogojev za uspešen razvoj podjetniških iniciativ (npr. preko odstranjevanja ovir za vstop novih podjetij na trge). Jasni predpisi glede sklepanja pogodb, reševanja sporov med zaposlenimi in managementom ter predpisi v povezavi z jamstvi znižujejo transakcijske stroške MSP. Vendar pa neustrezno, negotovo in obremenjujoče regulatorno okolje v povezavi z okornimi in birokratskimi administrativnimi postopki lahko povzroča tudi visoke stroške, ki padejo na ramena podjetij in negativno vplivajo na njihovo konkurenčnost, inovativnost, rast in odpiranje novih delovnih mest, kar še posebej velja v primerih malih podjetij. EU se je v svojih dokumentih zavezala k oblikovanju podjetjem prijaznega regulatornega in administrativnega okolja. Na tem področju pa je v zadnjih letih naredila korak tudi Slovenija. Kljub temu velik odstotek podjetij tako v EU kot tudi v Sloveniji še vedno navaja administrativne ovire kot zavorni dejavnik pri njihovem delovanju (prav tam, 17).

16

2.4 Vloga in podpora države MSP Na razvoj MSP lahko država vpliva z:

- makroekonomsko politiko, predvsem s stabilnim gospodarskim okoljem; - zakonodajo, ki ustvarja ugodne razmere za MSP; - oblikami podpora, ki so naravnane na probleme MSP; - promocije podjetij in podjetništva ter razvojem podjetniške kulture (Glas,

2000a, 50). Gibb meni, da državna politika lahko oblikuje zdravo okolje za razvoj malega gospodarstva s spodbujanjem (Glas, 2000a, 50):

- kulture v družbi, ki podpira podjetništvo v izobraževanju, poslovnem svetu, zakonodaji;

- nastajanja malih podjetij, ki presega število ukinitev; - močne rasti malih podjetij na temelju prizadevanja podjetnikov in

programov prestrukturiranja in internacionalizacije; - razvoja mreže, ki zastopa interese podjetništva pri pripravi zakonodaje,

poslovnih storitvah in podpornih organizacijah. Ker so MSP pri svojem poslovanju občutljiva, za razvoj gospodarstva pa zelo pomembna, potrebujejo poseben pristop. V ta namen imajo države posebne institucije, ki MSP nudijo svetovanje, izobraževanje, tehnično pomoč. Država mora ustvariti celoto treh sestavin uspešne podpore podjetjem – skladnost strategije (politike), institucij (organizacij) in programov storitev (Glas, 2000a, 51). Da je doseženo ustrezno razmerje med stroški pomoči in njeno učinkovitostjo, mora država postaviti jasne cilje svoje politike, identificirati ustrezne programe, s katerimi bo zastavljene cilje v ustreznem času dosegla, in določiti učinkovite mehanizme (podporne organizacije) za izvajanje teh programov.

17

Slika 1: Sestavine uspešne državne podpore podjetjem

Strategije/politike do MSP

Vir: Glas, 2000a, 51 Vladne programe spodbujanja MSP in podjetništva lahko v grobem delimo na trde in mehke oblike podpore. Med trde oblike podpore spadajo dinamični instrumenti in zagotavljanje ustreznih zemljišč in prostorov za poslovno dejavnost po ugodnih pogojih oz. za oblikovanje poslovnih con, tehnoloških parkov in inkubatorjev. Med mehke pa uvrščamo zagotavljanje različnih informacijskih storitev, svetovalnih storitev ter programe izobraževanja in usposabljanja. Te programe lahko uresničuje podporna mreža s podjetniškimi centri na različnih ravneh, vanje lahko pritegne veliko število zborničnih enot, zasebnih svetovalcev in drugih nevladnih organizacij (Rebernik, 2003, 22). Za MSP v fazi nastajanja in rasti so mehke oblike zelo pomembne, predvsem v kritičnih trenutkih njihovega razvoja. Nadomeščajo namreč manjkajoče izkušnje podjetnikov in zmanjšujejo tveganja, porabo časa in sredstev. Institucionalna mreža, ki z mehkimi oblikami pomoči usposablja podjetja za učinkovitejše preživetje, s svojim delovanjem povzroča dokaj visoke fiksne stroške, zaradi katerih so pogosto tarče kritike politikov in podjetnikov, ki menijo, da bi bile bolj učinkovite neposredne oblike pomoči podjetnikom. Država lahko nudi podporo podjetjem na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in sicer:

- z razvojem poslovne infrastrukture – posebnih finančnih institucij, skladov, zbornic, tehnoloških centrov, inkubatorjev, poslovnih con;

- s podporo posameznim podjetjem v obliki ugodnih posojil (subvencioniranje

obrestne mere, manjše garancije, daljši rok odplačil), davčnih olajšav, ugodnega obračunavanja amortizacije, nepovratne pomoči pri zaposlovanju, ugodne prodaje ali najemu prostorov in opreme.

Podporne organizacije

Programi podpore

MALA in SREDNJA PODJETJA

POTREBE PODJETIJ: nova oz. rastoča podjetja, izvozniki, tehnologija

18

Razvoj podjetništva pomembno vpliva tudi na zmanjševanje brezposelnosti. Veliko število držav, predvsem v EU, se sooča z visokimi stopnjami brezposelnosti, še posebej med mladimi in ženskami. Ena izmed rešitev tega problema je tudi samozaposlovanje oziroma podjetniška aktivnost posameznikov. Zato se v zadnjem času v številnih državah krepijo posebni programi spodbujanja podjetništva, namenjeni mladim in ženskam (Žakelj, 2004, 20). Majhnost MSP v mnogih primerih otežuje nastopanje na globalnih trgih. V tem primeru lahko država preko državnih kreditov in promocijskih agencij za pospeševanje izvoza ponudi MSP širok izbor finančnih in managerskih storitev, vključujoč izvozna zavarovanja, bančne garancije in svetovanja. Poleg tega lahko omenjene agencije poskrbijo tudi za sodelovanje manjših podjetij na trgovinskih sejmih in poslovnih razstavah ter za oglaševanje v tujini. Pri tem morajo biti vlade previdne, da s svojim delovanjem ne zavirajo razvoja trga zasebnih informacijsko-svetovalnih storitev (OECD, 2000, 6).

19

3 MSP V EU

3.1 Podjetniška revolucija konec 20. stoletja in prispevek podjetništva k rasti

V večjem delu 20. stoletja je razvoj tehnologije po drugi industrijski revoluciji podpiral proces koncentracije proizvodnje in razvoj velikih, dominantnih podjetij. V zadnjih 20-tih letih je prišlo do »tihe revolucije«, v kateri je nova generacija tehnoloških novosti v valu podjetništva prenovila gospodarstva po svetu, čeprav z različno dinamiko. Podjetništvo je dokazalo svojo moč, saj omogoča:

• s porajanjem novih podjetij nenehno vitalnost tržnega gospodarstva, ki je ni dosegal noben drug sistem;

• hitro uvajanje velikega števila novih, inovativnih ali izboljšanih proizvodov in storitev, ki spreminjajo način našega dela in življenja;

• nastajanje večine novih delovnih mest v manjših enotah. Čeprav je zgodaj zaokrožila kratica, da »je malo lepo« (Small is beautiful), je trajalo dolgo časa, da se je doumelo, da se jedro dinamike v sodobnem gospodarstvu poraja v podjetništvu, ki sicer (kot notranje podjetništvo) prenavlja tudi velike korporacije, kadar se zavedo te nuje, vendar se najbolj vidno izraža z uresničevanjem novih podjetniških zamisli v novih podjetjih in njihovi povezavi z množico drugih podjetij v mreže, grozde in podobne oblike, tudi v povezavi z velikimi podjetji. Države, ki so to spoznale prve, zlasti ZDA in nekatere hitro rastoče države v Aziji in Evropi, so dosegle hitre strukturne spremembe in višje stopnje rasti proizvodnje, hitreje ustvarjajo nova delovna mesta, so bolj konkurenčne. Ameriško gospodarstvo je povrnilo dominantni položaj proti koncu 20. stoletja, ker je bolj kot druga gospodarstva uspelo vključiti podjetniški duh, ker je omogočilo novim podjetjem s hitro rastjo prevzemanje vodilnih mest v novih panogah, s čimer so prisilila tudi velike korporacije k hitrejšemu reagiranju. Evropa je zamudila ta proces, ker se je osredotočila na »nacionalne šampione«, ker so korporacije bolj vztrajale na notranjem redu in ustaljenih pravilih, ker ni dovolj spodbujala konkurence in odpravljala nacionalnih monopolnih in oligopolnih položajev, hkrati je s pretirano regulativo ob že siceršnji manjši mobilnosti zavirala podjetniško dinamiko. Leta 2000 je sicer deklarativno priznala tako situacijo in si v Lizbonski deklaraciji postavila drugačne cilje, ki jih je vključila v številne druge razvojne dokumente, toda v letu 2005 priznava neizbežnost ponovne opredelitve evropske razvojne strategije v smeri inovativnosti in podjetništva. Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT) je bil najpomembnejši dejavnik v siceršnjem tehnološkem napredku (mikroelektronika – biotehnologija – novi materiali), ki je v zadnji četrtini 20. stoletja ustvaril okolje za močan razvoj

20

mikro in malih poslovnih enot, med katere se uvršča tudi pretežni del obrti. Učinki tega razvoja v svetu in v Sloveniji so bili zelo pomembni. (OZS, 2005, 6).

3.2 Položaj MSP v EU 92 % vseh evropskih podjetij ima manj kot 10 zaposlenih. Leta 2003 je bilo okoli 19,5 milijona podjetij v Evropskem ekonomskem prostoru (EEA) in Švici in so zagotavljala zaposlitev za skoraj 140 milijonov ljudem. 92 % teh podjetij spada v kategorijo mikro podjetij, ki imajo od nič do devet zaposlenih. 7 % je bilo malih podjetij (10−49 zaposlenih) in manj kot 1 % je srednje velik podjetij (50−250) ter samo 0,2 % je bilo velikih podjetij, ki zaposlujejo 250 in več ljudi. Izmed vseh teh podjetij je kar 18,7 milijona podjetij ustanovljenih v Evropski uniji. 2/3 vseh delovnih mest zagotavljajo MSP, torej velika podjetja zagotavljajo samo 1/3 vseh delovnih mest. Znotraj MSP je največ zaposlitev v mikro podjetjih in sicer kar 56 %. Povprečno evropsko podjetje zaposluje 7 ljudi. V povprečju – podjetje v Evropi – vključno z velikimi podjetji zaposluje 7 ljudi; povprečje v MSP pa je 5 ljudi. Čeprav to variira med 3 zaposlenimi v mikro podjetjih in preko 1000 v velikih podjetjih. Med državami to variira zaradi različnih lestvic za razvrščanje podjetij. Tako na primer povprečno število zaposlenih na podjetje variira med 2 v Grčiji in 12 na Nizozemski (Observatory of European SMEs, 2003, 55). Slika 2: Struktura podjetij po velikosti v EU

Struktura podjetij v EU

91,30%

7,30%1,20% 0,20%

Mikro podjetje (0-9)

Malo podjetje (10-49)

Srednje podjetje (50-249)

Veliko podjetje (250 in več)

Vir: povzeto po CEC, 2003b, 16.

21

Slika 3: Struktura zaposlenih v EU

Struktura zaposlenih v EU

28,40%

20,70%17%

34,20%Mikro podjetje (0-9)

Malo podjetje (10-49)

Srednje podjetje (50-249)

Veliko podjetje (250 in več)

Vir: povzeto po CEC, 2003b, 16. Slika 4: Struktura dodane vrednosti podjetij

Dodana vrednost

43,10%

19,70%

19,00%

18,20%

Mikro podjetje (0 - 9)Malo podjetje (10 - 49)Srednje podjetja (50 - 250)Veliko podjetje (250 in več)

Vir: povzeto po CEC, 2003b, 16. MSP so temeljni kamen evropske konkurenčnosti in oblikovanja novih delovnih mest. Predstavljajo dinamično in heterogeno skupino, ki se sooča s številnimi izzivi, kot so vedno večja konkurenčnost, ki je posledica zasičenosti evropskega notranjega trga, ter naraščajočih potreb večjih podjetij, katerih podpogodbeniki pogosto tudi so. Danes je že splošno priznano, da MSP občutno prispevajo k oblikovanju delovnih mest, konkurenčnosti in rasti EU. Države članice EU že skušajo na različne načine aktivirati potencial MSP, vendar pa so še vedno številne iniciative usmerjene zelo ozko in preveč neenake, da bi bile dostopne za MSP. Malo gospodarstvo postaja vedno bolj pomemben del celotnega gospodarstva. Le sposobnost malega gospodarstva, da absorbira ljudi, ki so izgubili delo v velikih organizacijah, je preprečila, da ni prišlo do velike brezposelnosti, kot se je to zgodilo v državah v tranziciji, ki sektorja malega gospodarstva niso uspele razviti. Priložnost razvoju MSP dajejo na drugi strani tudi velika podjetja, ki vedno večji del svojih dejavnosti prepuščajo podizvajalcem ter tudi zmanjšujejo obrate. Zato želi Komisija podkrepiti sektor MSP, in sicer s poenostavitvijo zakonodaje in pravnih postopkov pri ustanavljanju, prenehanju in prenosu lastništev podjetij, s

22

poenostavitvijo administrativnih postopkov, lažjo dostopnostjo do finančnih virov. K temu bi pripomogle npr. spremembe načina ocenjevanja kreditne sposobnosti MSP s strani bank, konzorciji podjetij, ki ustanavljajo lastne sklade, posojila za mlade podjetnike, pomoč demografsko manj razvitim območjem, finančne olajšave pri najemanju raziskovalcev z univerz, subvencioniranje obrestnih mer pri investicijah v nove tehnologije ter podpora pri inovacijah in novih tehnologijah in izboljšanju plačilne discipline z ustrezno zakonodajo in nadzorom javnega sektorja (Smole, 1998, 18).

3.3 Institucije, ki pomagajo MSP v EU

3 .3.1 Zelena knjiga o podjetništvu Evropska komisija je leta 2003 objavila Zeleno knjigo o podjetništvu, z namenom spodbuditi razpravo o MSP v širši javnosti. Nastala je v kontekstu poglavitnih ciljev širitve EU, katere gospodarstvo naj bi do leta 2010 postalo najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo, ki temelji na znanju. V sklopu te strategije je izziv in cilj EU, da bi do leta 2015 ustvarila 15 milijonov novih delovnih mest. Temeljna filozofija zelene knjige je, da podjetništvo predstavlja pozitiven prispevek k ekonomski rasti in razvoju. MSP se pri svoji rasti in razvoju srečujejo tudi z mnogimi težavami in s pastmi. Zato Zelena knjiga o podjetništvo navaja tri akcijske stebre vzpostavljanja podjetniške družbe (CEC, 2003a, 23-24).

1. Odstranjevanje ovir za rast in razvoj podjetij ( izboljšanje delovanja notranjega trga, zmanjšanje birokracije, promocije principa »think small first«, izboljšanje dostopa do finančnih virov in kakovostne delovne sile, krepitev podjetniških mrež in grozdov).

2. Družba, ki ceni podjetništvo (izboljšanje podobe podjetnika, razvoj različnih

oblik podpore obetavnim podjetnikom, pomoč v začetnih fazah, več praktičnega usposabljanja že v času študija).

3. Ravnotežje med tveganjem in uspehom podjetniške aktivnosti

(nagrajevanje namesto kaznovanje tveganja v povezavi s podjetniškimi aktivnostmi, ponovna presoja učinkov davčnih sistemov in sistemov socialnega varstva na odločitev posameznikov o začetku podjetniške kariere, zmanjšanje negativnih učinkov ukrepov bankrota na podjetniško aktivnost.

23

3

t

.3.2 Evropska listina za mala podjetja1

Potrjena je bila s strani držav članic na Evropskem svetu v Feiri junija 2000 in služi kot izhodišče za oblikovanje, vodenje in ocenjevanje učinkovitosti izvajanja ukrepov za spodbujanje MSP in podjetništva. Ta listina temelji na konceptu »think small first« in navaja področja na katerih so potrebne izboljšave za rast in razvoj MSP v EU. Ta področja so naslednja. Izobraževanje in usposabljanje za podjetniš vo Evropa bo spodbujala podjetniški duh in nove veščine že pri najmlajših. Splošna znanja o poslovanju in podjetništvu je treba poučevati na vseh stopnjah šolanja. Posebni izobraževalni moduli o poslovanju morajo predstavljati bistveni element učnih načrtov v srednjih šolah in na univerzi. Spodbujali in promovirali bomo podjetniška prizadevanja mladih in razvili ustrezne oblike načrte usposabljanja za menedžerje v malih podjetjih. Cenejši in hitrejši zagon Stroški ustanovitve podjetij morajo postati najbolj konkurenčni na svetu. Potrebno je spodbuditi države, ki imajo najbolj zamudne in zahtevne postopke za ustanovitev novih podjetij, da dohitijo najhitrejše. Izboljšati je potrebno možnosti za registracijo podjetja preko interneta. Boljša zakonodaja in regulativa Nacionalne zakone o stečajnih postopkih je potrebno ovrednotiti z vidika dobrih praks. Rezultat primerjalne analize (benchmarkinga) naj bi vodil k izboljšanju obstoječih praks v Evropski uniji. Nove predpise na ravni držav in na ravni Skupnosti je potrebno pregledati in ugotoviti njihov vpliv na mala podjetja in podjetnike. Kadar koli je to mogoče, je treba poenostaviti nacionalna pravila in pravila Evropske unije. Vlade naj bi sprejele uporabnikom prijazne upravne obrazce. Za mala podjetja bi lahko veljale določene izjeme glede regulativnih obveznosti. S tem v zvezi bi Evropska komisija lahko poenostavila konkurenčno zakonodajo, s čimer bi zmanjšala breme prilagajanja malim podjetjem. Zagotavljanje strokovnega znanja

Ustanove, ki izvajajo usposabljanje, bodo poleg internih načrtov usposabljanja podjetij nudile ustrezen nabor veščin, prilagojenih potrebam malih podjetij, in zagotavljale permanentno usposabljanje ter svetovanje.

1 Povzeto iz Evropska listina o malih podjetjih, 2000, 12−17.

24

Izboljšanje dostopa do interneta Državno upravo je potrebno spodbuditi, da poveča elektronsko komuniciranje z malimi podjetji. Tako bodo podjetja lahko dobivala nasvete, izpolnjevala prijave ter zahtevke za vračilo davka ali pridobivala preproste informacije preko interneta, torej hitreje in ceneje. Evropska komisija mora biti na tem področju za zgled. Čim bolje izkoristiti enotni trg Mala podjetja so deležna ugodnosti, ki so rezultat reform, ki se izvajajo v evropskem gospodarstvu. Komisija in države članice morajo zato nadaljevati s sedanjimi reformami, da bi v Uniji dokončno oblikovali pravi notranji trg, ki bo prijazen do malih podjetij na kritičnih področjih za njihov razvoj, vključno z elektronskim poslovanjem, s telekomunikacijami, storitvami javnega sektorja, z javnimi naročili in s čezmejnimi plačilnimi sistemi. Obdavčitev in finančne zadeve Davčne sisteme je potrebno prilagoditi tako, da bodo nagrajevali uspeh, spodbujali ustanovitev in širitev malih podjetij in odpiranje novih delovnih mest ter olajšali ustanovitev malih podjetij in njihovo nadaljnje poslovanje. Države članice bi morale uporabiti primere dobrih praks pri obdavčenju in pri spodbujanju osebne uspešnosti. Podjetniki potrebujejo finančna sredstva za uresničitev ambicij. Za izboljšanje dostopa malih podjetij do finančnih storitev bomo: ● opredelili in odstranili ovire za oblikovanje vseevropskega trga kapitala in za izvajanje akcijskega načrta za finančne storitve ter akcijskega načrta za rizični kapital; ● izboljšali odnos med bančnim sistemom in malimi podjetji z oblikovanjem primernih pogojev za dostop do kreditiranja in naložbenega kapitala; ● izboljšali dostop do strukturnih skladov in podprli pobude Evropske investicijske banke za povečanje finančnih sredstev namenjenih ustanovitvi podjetij in visoko tehnološkim podjetjem, vključno s kapitalskimi vložki. Krepitev tehnološke sposobnosti malih podjetij Krepili bomo obstoječe programe, namenjene pospeševanju prenosa tehnologij v mala podjetja, kot tudi sposobnosti malih podjetij, da identificirajo, izberejo in prevzamejo tehnologije. Spodbujali bomo tehnološko sodelovanje in sodelovanje med podjetji različnih velikosti ter zlasti med evropskimi malimi podjetji, razvijali bolj učinkovite raziskovalne programe, ki bodo usmerjeni na komercialno uporabo znanja in tehnologije in razvijali in prilagodili sisteme kakovosti in sisteme certificiranja za mala podjetja. Pomembno je zagotoviti, da je patent Skupnosti na voljo in brez težav dosegljiv malim podjetjem. Pospeševali bomo medsebojno sodelovanje malih podjetij na lokalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni, kot tudi sodelovanje med malimi podjetji in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami. Zato je potrebno podpirati aktivnosti na nacionalni in regionalni ravni, namenjene razvijanju medpodjetniških povezav in grozdov, vseevropsko sodelovanje malih podjetij z uporabo naprednih informacijskih tehnologij, širiti dobre prakse s sporazumi o sodelovanju in podpirati sodelovanje malih podjetij z namenom, da bi

25

izboljšali njihove sposobnosti za vstop v vseevropski trg in širitev njihovih aktivnosti na trge tretjih držav. Uspešni modeli elektronskega poslovanja in v hunska podpora malemu rgospodarstvu Evropska komisija in države članice naj spodbujajo mala podjetja k uporabi dobrih praks in k prevzemanju uspešnih poslovnih modelov, ki jim bodo omogočili resnično uspešno poslovanje v novi ekonomiji. Usklajevali bomo dejavnost držav članic in EU, da bi ustvarili informacijske in poslovne podporne sisteme, omrežja in storitve, ki bodo lahko dostopni in razumljivi in bodo ustrezali potrebam poslovanja; na področju EU bomo zagotovili dostop do navodil in podpore mentorjev in poslovnih angelov tudi prek spletnih strani ter uporabljali Evropski observatorij za mala in srednja podjetja. Razvijati močnejše in učinkovitejše zastopstvo interesov malega gospodarstva na evropski in nacionalni ravni

3

Opravili bomo pregled, kako so interesi malih podjetij zastopani na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno prek socialnega dialoga. Zavezujemo se, da bomo za doseganje teh ciljev uporabili odprt načina koordinacije nacionalnih politik pospeševanja podjetništva. V ta namen bomo uporabljali Večletni program za podjetja in podjetništvo, proces ekonomskih reform iz Cardiffa, proces politike zaposlovanja iz Luksemburga in druge programe ter pobude Skupnosti. Napredek bomo spremljali in ocenjevali letno, na podlagi poročila, ki ga bo pripravila Evropska komisije o pomembnih zadevah, na pomladanskih vrhunskih srečanjih. Uporabili bomo učinkovite kazalce, da bi ocenili napredek v časovnem obdobju in v odnosu do najboljših na svetu, z namenom, da bi izboljšali naše znanje, poiskali dobre prakse na vseh področjih, ki zadevajo mala podjetja, zato da bi stalno izboljševali naše delovanje.

.3.3 Evropski observatorij za MSP Evropski observatorij za MSP deluje že od leta 1992, ustanovila ga je Evropska komisija z namenom, da bi izboljšala pregled nad gospodarsko učinkovitostjo MSP ob dokončnem oblikovanju notranjega trga EU. Naloge observatorija so skrb za informiranost raziskovalcev, ekonomistov, oblikovalcev podjetniške politike in samih MSP glede delovanja evropskih MSP. Objavlja tudi redna poročila o stanju v sektorju MSP, v katerih se osredotoča na številna individualna področja, ki so še posebej pomembna za uspešno delovanje MSP (dostop do finančnih virov in kakovostne delovne sile, vpliv regulatornega okolja na delovanje MSP).

26

3

.3.4 Mednarodne podporne organizacije2

3.3.4.1 Evropska mreža Euro Info Centrov

Komisija Evropske unije - Direkcija XXIII je leta 1987 vzpostavila mrežo Euro Info Centrov kot pomoč malim in srednje velikim podjetjem. Mrežo je ustanovila s predpostavko, da igrajo mala in srednje velika podjetja pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju, da pa pri njihovem vključevanju na tuje trge še vedno obstajajo ovire (pomanjkanje informacij, razlike v zakonodaji posameznih držav, v administrativnih postopkih, jezikovne ovire).

Da je mreža s svojo organiziranostjo in osnovnim namenom učinkovita in aktualna, pove podatek o številu Euro Info Centrov. In sicer se je njihovo število iz začetnih 39 v letu 1987 povzpelo na preko 300 v letu 2001, mreže pa delujejo v državah Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter v mediteranskih državah.

2 Povzeto iz http://eic.zrs-kp.si/?page=storitve&sub=mednarodne.

27

Slika 5: Razporejnost Euro Info Centrov po EU

Euro info korespondenčni centri: Aman (Jordanija), Bejrut (Libanon), Beograd (Srbija), Damascus (Sirija), Kairo (Egipt), Podgorica (Črna Gora), Priština (Kosovo), Santiago (Čile), Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Tel-Aviv (Izrael), Tunis (Tunizija), Zagreb (Hrvaška), Zurich (Švica)

Š ržavah tevilo EIC centrov v d

Evropske Unije Avstrija (6) (2) LatvijaBelgija (11) (3) LitvaČeška (6) rg (2) LuksembuCiper (1) Malta (1)

Danska (8) ska (5) NizozemEstonija (2) 14) Poljska (Finska (5) Portugalska (13)

Francija (37) (2) SlovaškaNemčija (31) a (3) SlovenijGrčija (13) ija (26) Špan

Madžarska (9) (9) ŠvedskaIrska (5) Velika Britanija (21)

Italija (30)

IC ah Število E v ostalih državBolgarija (8) omunija (8) RIslandija (1) Turčija (9)

Norveška (5)

Vir: http://www.pcmg.si/eic/high/index.html

Komisija Evropske unije stalno izboljšuje infrastrukturo mreže in ji namenja osrednjo vlogo pri spodbujanju podjetništva. V ta namen zagotavlja ustrezna orodja in komunikacije, kvalitetno usposabljanje kadrov, strokovno literaturo, podporo promocijskim aktivnostim in sofinanciranje projektov.

Danes predstavljajo Euro Info Centri eno najperspektivnejših evropskih mrež za pomoč podjetjem, ki pokriva celotni evropski prostor. Euro Info Centri pridobivajo informacije v sodelovanju s Komisijo Evropske skupnosti ali njenimi institucijami, v sodelovanju z ostalimi člani mreže Euro Info Centrov in preko on-line dostopa do baz podatkov Evropske skupnosti in ostalih informacijskih virov.

Uporabniki storitev Euro Info Centra so predvsem podjetniki in podjetniški centri ter zbornice in združenja, izobraževalne ustanove, svetovalci, študentje, oziroma vsi, ki želijo: spoznati sistem delovanja Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav; spoznati njihove programe in projekte,

28

namenjene spodbujanju malega in srednjega gospodarstva, ali navezati poslovne stike z omenjenimi državami.

Euro Info Centri nudijo uporabnikom informacije:

• o sodelovanju s Komisijo Evropske unije in njenimi institucijami; • o sodelovanju z ostalimi 270 člani mreže Euro Info Centrov; • preko "on-line" dostopa do baz podatkov Evropske unije in ostalih

informacijskih virov; • preko literature Evropske unije in drugih Euro Info Centrov; • s pomočjo lastnega strokovnega kadra.

3.3.4.2 Bussiness and Inovation Centres (BIC) Področja delovanja mreže BIC so inovacije, inkubacije in podjetništvo na regionalni ravni. Njihov namen je poskrbeti, da se aktivnosti in servisi za spodbujanje inovativnosti v kontekstu internacionalizacije, izvajajo kar najbolj učinkovito. Cilj mreže je promoviranje podjetništva, odkrivanje in spodbujanje inovativnih projektov (individualnih, kolektivnih, podjetniških, projektov MSP) in strateško vodenje (v inkubaciji projekta in v nadaljnjem razvoju).

3.3.4.3 Inovation Relay Centres (IRC) Naloga IRC je podpirati inovacije in mednarodno tehnološko sodelovanje v Evropi. IRC je namenjen predvsem tehnološko usmerjenim MSP, vendar so dostopni tudi za velika podjetja, raziskovalne institucije, univerze, tehnološke centre in inovacijske agencije. Mreža je bila ustanovljena leta 1995, danes pa združuje 68 regionalnih centrov v 30 državah. V petih letih je bilo s pomočjo IRC-jev podpisanih 800 pogodb o mednarodnem transferju tehnologij na področju prodaje, licenciranja, distribucije in skupnega razvoja novih tehnologij.

3.3.5 Podpora Evropske unije MSP V grobem lahko pomoči za podporo malim in srednjim podjetjem razdelimo v 4 kategorije (www.eic.pcmg.si) 1. Evropski programi za MSP 2. Strukturni skladi 3. Finančni instrumenti 4. Druge oblike nefinančnih pomoči

29

3.3.5.1 Evropski programi za mala in srednja podjetja Evropska unija s pomočjo politik in ukrepov posveča posebno pozornost malim in srednjim podjetjem, saj so glavni generator zaposlovanja in razvoja lokalnega oziroma regionalnega okolja. V ta namen je EU vzpostavila različne ukrepe za olajšanje poslovanja in rasti MSP, na katere se lahko prijavijo podjetja iz držav članic, držav kandidatk in tretjih držav. Evropski programi so namenjeni določeni tematiki ali posameznemu področju v okviru politik Evropske unije. Programi so namenjeni okoljevarstvu, raziskavam in razvoju, izobraževanju, mobilnosti, kulturi in drugim področjem. Na programe EU se lahko podjetja prijavljajo bodisi kot nosilec projekta ali partner v okviru posameznega programa. Projekti v okviru programov morajo zasledovati specifične cilje programa in morajo dosegati trajnostne učinke ter dodano vrednost na evropski ravni. V okviru programov EU, Evropska komisija, pokrije najmanj 50 % vrednosti projekta v obliki nepovratnih sredstev.

3.3.5.2 Strukturni skladi Strukturni skladi evropske unije so finančno najtežji instrumenti za podporo razvoju in regionalnim politikam EU v regijah držav članic. Prijavitelji projektov, med katerimi so lahko tudi mala in srednja podjetja, pridobijo sofinanciranje projektov v obliki nepovratnih sredstev na regionalni oziroma nacionalni ravni. Tudi izbor projektov in dodelitev sofinanciranja je opravljeno na regionalni ali nacionalni ravni. Strukturni skladi so ustanovljeni z namenom preprečevanja neenakosti v razvoju regij in posameznih območij EU ter za pospeševanje ekonomskega razvoja in socialne kohezije. Z namenom izboljšanja učinkovitosti strukturnih meril so bili za obdobje 2002−2006 postavljeni trije glavni cilji, znotraj katerih so specifična merila za MSP: 1. cilj – razvoj regij, ki zaostajajo v razvoju: razvijanje in spodbujanje MSP podpornih struktur; 2. cilj – preobrazba regij, ki se soočajo s strukturnimi problemi: promoviranje podjetništva in kreiranje alternativnih delovnih priložnosti, tam kjer so velika tradicionalna podjetja propadajo; 3. cilj – moderniziranje sistemov učenja in promoviranja podjetništva: promoviranje razvoja človeškega kapitala (www.eic.pcmg.si/sl/programi_eu.asp?id_tip1=40).

30

Ti trije cilji strukturnih skladov se izvajajo preko štirih instrumentov in štirih pobud Skupnosti (EC, 6 ,2005b). Štirje instrumenti Skupnosti:

- ERDF: Evropski sklad za regionalni razvoj, ki financira infrastrukturo, investicije za ustvarjanje delovnih mest, lokalne razvojne projekte in pomoč za mala podjetja.

- ESF: Evropski socialni sklad, ki spodbuja zaposlovanje in razvoj človeških

virov v vseh državah Unije. Predstavlja učinkovit in prilagodljiv odziv na hitre spremembe, ki jih doživlja trg dela.

- FIFG: Finančni instrument za usmerjanje ribištva, ki pomaga adaptirati in

modernizirati ribiško industrijo.

- EAGGF: Evropski kmetijsko usmerjevalni in jamstveni sklad.

Štiri pobude Skupnosti EU je zastavila tudi štiri posebne programe, s katerimi poskuša najdi skupne rešitve za probleme, ki zadevajo celotno Unijo. Vsaka pobuda je financirana samo iz enega sklada (http://miha.ef.uni-lj.si/rcef/kpeu/index.asp?pg=predstavitev/cilji)

- INTERREG III promovira integrirano čezmejno sodelovanje, transnacionalno in medregionalno sodelovanje. Financira ga ERDF.

- URBAN II se osredotoča na podporo inovativnim strategijam za oživitev

mest in propadajočih urbanih območij. Ta pobuda je namenjena zlasti spodbujanju pilotskih in inovativnih akcijskih programov v kriznih soseskah, tako v majhnih kot tudi večjih mestih, za katere je značilna socialna izključenost.

- EQUAL je usmerjen v delovanje na področju aktivne politike zaposlovanja

in socialne vključenosti. Poudarja izobraževanje in poklicno usposabljanje, hkrati pa deluje tudi v smeri odstranjevanja faktorjev, ki vodijo do neenakosti in diskriminacije na trgu dela. V okviru te pobude EU nudi finančno pomoč posameznikom, podjetjem ali socialnim partnerjem, ki predlagajo in razvijajo nove integracijske metode.

- LEADER+ poskuša uskladiti aktivnosti v podeželskih skupnostih in

gospodarstvih, ki bi vodile v skladen in trajnostni razvoj. Pobuda spodbuja inovativne projekte na podeželskih področjih, predvsem tiste, ki jih pripravljajo skupine lokalnega prebivalstva.

31

3.3.5.3 Instrumenti finančne pomoči Instrumenti finančnih pomoči so zelo specifični in odvisni od razvojnih prioritet posamezne države ter od interesa javnih in zasebnih finančnih posrednikov v posamezni državi (bank, javnih skladov za spodbujanje podjetništva in drugi). Ravno zaradi zgoraj omenjenega bomo v nadaljevanju indikativno predstavili zgolj nekatere finančne instrumente.

Evropski investicijski sklad Evropski investicijski sklad direktno ne investira v posamezno podjetje, ampak zagotavlja sredstva finančnim posrednikom, ki morajo biti uporabljena za zagotavljanje ugodnejših posojil ali drugih finančnih instrumentov za mala in srednja podjetja. V okviru inicaitive "The Growth and Environment Scheme" Evropski investicijski sklad omogoča garancije finančnim posrednikom, ki ponujajo posojila za investicije v okolju prijazne projekte. Spletni portal G2G http://www.gate2growth.com omogoča srečevanje potencialnih investitorjev in podjetnikov, ki želijo uresničiti poslovno idejo. Poleg srečevanja podjetnikov s potencialnimi investitorji vam portal ponuja pomoč pri zasnovi in oblikovanju poslovnega plana za tuje investitorje (EC, 2005b, 8).

Evropska investicijska banka (EIB) Naloga finančnih institucij EU je sodelovati pri integraciji, uravnovešen razvoj in ekonomska in socialna kohezija držav članic. EIB financira samo velike projekte, ampak tudi MSP imajo lahko koristi od teh (npr. preko inkubatorjev, tehnoloških parkov, garancijskih ugodnosti). Global loans EIB ponuja MSP globalna posojila preko finančnih posrednikov in s tem prispeva k povečanju obsega razpoložljivosti investiranja za MSP in znižanje obrestne mere (EC, 2005b, 9). Innovation 2010 initiative EIB je sprejela to pobudo z namenom podpreti investicije, ki promovirajo informacijsko družbo, raziskave in razvoj, inovacije in konkurenčnost, kot tudi človeški kapital:

- financiranje EIB zajema 5 področij vključno z razvojem MSP in podjetništva. Posojilni program v vrednosti 12−15 milijarde evrov bo izpeljan v naslednjih treh letih (EC, 2005b, 9).

32

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je bila ustanovljena leta 1991 z namenom podpore tranzicijskemu procesu 27 državam centralne Evrope in Azije. Zagotavlja projekte financiranja za banke in posredno tudi za industrijo. EU-EBRD SME finance facility (za osrednje in vzhodne evropske države) Finančne ugodnosti za MSP so zastavljene tako, da spodbujajo rast in razvoj MSP z olajšanim dostop do kreditov in pravično delovanje lokalnih finančnih posrednikov v državah članicah. Gate2Growth pobuda "dostop do financiranja" Glavni cilj G2G je pomoč inovativnim podjetnikov v Evropi. Zagotavlja tudi orodje, infrastrukturo in podporne storitve, namenjene inovativnim podjetnikom kot tudi njihovim podpornikom; še posebej pa jim pomaga pri oblikovanju poslovnega načrta. Ena od nalog G2G je tudi vzpostaviti kontakt med investitorji in inovativnimi podjetniki preko podatkovne baze (EC, 2005b, 9).

3.3.5.4 Druge oblike pomoči za MSP Med druge oblike pomoči lahko večinoma uvrstimo nefinančno pomoč, ki je usmerjena v pomoč pri internacionalizaciji podjetij. Osnovni namen teh programov je pospeševanje izvoza proizvodov evropskih podjetij na trge izven EU, na primer v Azijo in Južno Ameriko ter izboljšanje mednarodnega sodelovanja. V to področje med drugim sodijo naslednji programi Evropske komisije.

- AL-INVEST Program AL-INVEST predstavlja mrežo operaterjev iz Latinske Amerike in Evrope. Namenjen je organizaciji poslovnih srečanj med podjetji iz istega sektorja, ki služijo vzpostavljanju poslovnih vezi in strateških povezav med podjetji, kamor sodijo prenos sodobne tehnologije, izmenjava poslovnih informacij, oblikovanje skupnih distribucijskih mrež ter ustanavljanje skupnih podjetij (joint venture). Vse to sofinancira Evropska komisija (EC, 2005b, 11). Za obdobje 2002−2006 je za MSP v okviru tega programa rezerviranih 46 mio EUR (CEC, 2003b, 11).

33

- PROINVEST

Ta program je namenjen spodbujanju investicij v afriške, karibske in pacifiške države preko tesnejšega gospodarskega sodelovanja v teh državah s podjetji iz EU in njihove večje vključenosti v svetovne gospodarske tokove. Za obdobje od 2002−2008 znašajo sredstva, ki so namenjena za MSP, 112 mio EUR. (CEC, 2003b, 11).

- ASIA-INVEST

Asia-invest je pobuda, namenjena promociji in krepitvi poslovnega sodelovanja in med azijskimi in evropskimi podjetji. Program nudi pomoč posredniškim organizacijam pri navezavi poslovnih stikov in strateških povezav med podjetji, še posebej za MSP. Za obdobje 2002−2005 je bilo za ta program namenjenih približno 35 mio EUR (CEC, 2003b, 11).

- Gateway to Japan

Program Gateway to Japan je namenjen promociji izvoza proizvodov evropskim MSP na japonski trg preko njihovega sodelovanja na trgovinskih sejmih in misijah ter preko izobraževanja s področja japonskih poslovnih običajev (EC, 2005b, 12). Število MSP, ki so sodelovale v obdobju 2002−2005 je ocenjeno na 200−250 letno in za njihove potrebe so namenili približno 35 mio EUR na leto (CEC, 2003b, 11).

- Program za usposabljanje managerjev na Japonskem in Koreji Cilj programa je pomagati evropskim managerjem pri prodoru na korejski in japonski trg. Usposabljanje managerjev poteka v Koreji oziroma na Japonskem v obliki jezikovnih tečajev in seminarjev poslovnih in kulturnih praks. Na ta program se lahko prijavi vsako podjetje iz EU, ki izvaža, investira ali deluje na Japonskem ali v Koreji. Mala in srednje velika podjetja predstavljajo kar 50 % prijavljenih v ta program (EC, 2005b, 10).

34

4 MSP V SLOVENIJI

4.1 Kratka zgodovina MSP v Sloveniji Pred osamosvojitvijo Slovenije so gonilno silo gospodarstva predstavljala velika podjetja, vendar se je že na koncu 80-ih let v strukturi slovenskega gospodarstva začel povečevati pomen MSP. Danes postaja njihova vloga vse pomembnejša, saj zagotavljajo nova delovna mesta, inovativnost, razvoj in ustvarjanje velikega deleža dodane vrednosti ter tudi krepitev konkurenčnega okolja. Intenzivno ustanavljanje MSP v Sloveniji je značilno za obdobje devetdesetih let. Leta 1988 je bilo v Sloveniji registriranih 1.991 MSP, leta 1990 je to število naraslo na 6.804, v letu 1996 na 35.655, danes pa imamo preko 92.000 MSP.3

Slovensko gospodarstvo je v 21. stoletju bistveno drugačno kot v preteklosti. Sooča se tudi z novimi izzivi tehnološke revolucije in globalizacije, na katere lahko odgovori le z učinkovito organizacijo gospodarskih osebkov, dobrim medsebojnim sodelovanjem podjetij ter s partnerskim odnosom z državo, ki naj zagotovi podjetništvu prijazno okolje. V partnerskem odnosu imajo gospodarski osebki različne velikosti precej različne interese, zato se morajo tudi ustrezno organizirati v svoja interesna združenja (Glas, et al. 2005, 5). Slovensko gospodarstvo je danes tržno, odprto gospodarstvo, vključeno v enotni trg EU, hkrati pa v svetovna gospodarska gibanja. Globalna konkurenca danes postavlja zahteve po ustvarjanju konkurenčnega gospodarstva, ki je mogoče na ravni razvitosti Slovenije le, če temelji na razvoju znanja vsega prebivalstva, na uveljavljanju podjetništva, na spodbudnem podjetniškem okolju in na ustvarjanju podjetniške kulture v slovenski družbi (Glas, et al. 2005, 7).

4

.1.1 Razvojni učinki podjetništva na narodno gospodarstvo Slovenije Na razvoj podjetništva v Sloveniji vplivajo različni dejavniki (Glas, et al. 2005, 8). Višja stopnja gospodarske rasti V tranziciji so velika podjetja stagnirala ali celo bistveno skrčila svojo gospodarsko dejavnost, zato so prav nova MSP ustvarila v nekaj letih pozitivno rast; število aktivnih MSP se je od 20.302 v letu 1992 povečalo na 39.837 v letu 2003, mala podjetja pa relativno manj zaostajajo za EU pri višini dodane vrednosti na zaposlenega.

3 www.stat.si

35

Prispevek k ustvarjanju delovnih mest V velikih podjetjih se je zaradi pritiska na stroške število zaposlenih v 90-tih letih radikalno skrčilo (razpad vrste velikih sistemov), nova delovna mesta so nastajala v okviru MSP, čeprav je bilo veliko registriranih MSP brez redno zaposlenih. Širjenje ponudbe izdelkov in storitev Velika sprememba v slovenskem gospodarstvu je v tem, da so MSP pomembno razširila ponudbo lastnih izdelkov in storitev oz. z uvozom tujih izdelkov (trgovci in zastopniki tujih principalov) razvila ponudbo na evropski ravni (z možnostjo internetne trgovine praktično ni omejitev za potrošnike). R&R dejavnost in inovacije Zaradi konkurence med MSP, ki se je hitro večala, ob revitalizaciji večjih podjetij, so MSP bistveni nosilci inovacij, čeprav predvsem manjših sprememb pri izdelkih, storitvah in proizvodnih postopkih. Omejitve v rasti sicer v Sloveniji zavirajo hiter razvoj in tržno uveljavljanje novih izdelkov, številne dobre zamisli niso prerasle v tržne uspehe – pomembno je združevanje virov. Razvoj vodilnega osebja V MSP se preizkušajo številne osebe, ki kasneje prerastejo v večja podjetja ali prevzamejo vodenje teh podjetij. V 90-tih letih smo razvili v Sloveniji močno dejavnost izobraževanja in usposabljanja podjetnikov. Prispevek k lokalnemu/regionalnemu razvoju MSP so bistven dejavnik dinamike in prestrukturiranja lokalnega gospodarstva, zlasti s povezovanjem v lokalne grozde in mreže ponudnikov v določeni dejavnosti (predelovalne dejavnosti, gostinstvo in turizem). Pomemben je razvoj infrastrukture (podjetniške cone). Sestavni del regionalne gospodarske strukture MSP so del gospodarstva, ki v povezavi z velikimi podjetji nastopa na svetovnem trgu, hkrati pa so bistven del lokalne ponudbe in zadovoljevanja potreb potrošnikov. Produktivno angažiranje malih virov MSP se razvijajo iz skromnih začetnih sredstev, saj so lastniki izrazito nagnjeni k vlaganju lastnih sredstev in reinvestiranju dobička. MSP lahko delujejo v skromnih razmerah, zato omogočijo produktivno uporabo vrste prostorov in opreme, ki bi bila sicer neizkoriščena.

36

V obdobju samostojne Slovenije so nedvomno prav MSP dala bistven pečat gospodarski preobrazbi in začetni razvojni dinamiki, kar je očitno iz deleža teh podjetij v številu poslovnih enot, v zaposlovanju in ustvarjanju dodane vrednosti.

4.2 Položaj MSP v SLO ter primerjava z EU Za Slovenijo je velja, da po številu občutno prevladujejo mikro podjetja, ki jih je po podatkih statističnega urada RS bilo leta 2004 kar 93,19 %, malih podjetij 5,23 % in srednje velikih podjetij komaj 1,26 %. Delež velikih podjetij je zelo majhen in sicer znaša sama 0,33 %. Če primerjamo strukturo podjetij v Sloveniji z EU, lahko ugotovimo, da sta si strukturi zelo podobni. Isto velja tudi za strukturo zaposlenih. Tabela 2: Struktura podjetij in zaposlenih v Sloveniji

2004 Kategorija podjetij PODJETJA Št. Zaposlenih

Št. % Št. % Mikro podjetje (0 - 9) 87.315 93,19 % 164.490 27,11 % Malo podjetje (10 - 49) 4.898 5,23 % 99.143 16,34 % Srednje podjetje (50-249) 1.179 1,26 % 125.289 20,65 % Veliko podjetje (250+) 305 0,33 % 217.889 35,91 % SKUPAJ 93.697 100 % 606.811 100 % Vir: http://www.stat.si Slika 6: Struktura podjetij po velikosti v Sloveniji

Struktura podjetij v Sloveniji

5,23%

1,26%

0,33%

93,19%

Mikro podjetje (0 - 9)

Malo podjetje (10 - 49)

Srednje podjetje (50-249)Veliko podjetje (250+)

Vir: http://www.stat.si

37

Slika 7: Struktura zaposlenih v Sloveniji

Struktura zaposlenih v Sloveniji

27,11%

16,34%20,65%

35,91% Mikro podjetje (0 - 9)Malo podjetje (10 - 49)Srednje podjetje (50-249)Veliko podjetje (250+)

Vir: http://www.stat.si Velika razlika se pojavi pri prihodkih iz poslovanja na podjetje. V letu 2003 je razmerje med povprečnimi prihodki evropskega in slovenskega podjetja znašalo 1.550.000 evrov proti 570.000 evrov. Največja razlika je pri velikih podjetjih, saj znaša to razmerje 319.020.000 evrov v EU in samo 69.430.000 evrov v Sloveniji. Pri mikro podjetij je to razmerje malo manjše, in sicer 440.000 evrov (EU) proti 130.000 evrov (Slovenija). Najmanjša razlika je pri srednje velikih podjetjih, prihodki evropskega srednje velikega podjetja znašajo 25.680.000 evrov, medtem ko v Sloveniji 10.350.000 evrov. Posebej zaskrbljujoč kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega, ki kaže veliko zaostajanje Slovenije za EU. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji znaša le 24.180 evrov, medtem ko je v EU 75.000 evrov. Poudariti je treba tudi dejstvo, da se z velikostjo podjetja povečuje tudi zaostanek slovenskih podjetij za evropskimi. Za evropska podjetja je značilno, da se z njihovim večanjem povečuje tudi povprečna dodana vrednost, kar pa žal ne velja za slovenska podjetja. Kot so pokazale analize, so slovenska velika podjetja relativno in absolutno neučinkovita. Slovenija pa bo težko dosegla povečanje gospodarske rasti brez učinkovitih velikih podjetij. Pomanjkljivost Slovenije je tudi v neugodni razporejenosti podjetij, saj imata slabo razviti zasavska in pomurska regija pol manj podjetij na 1.000 prebivalcev kot bolj razviti obalno-kraška in osrednja pokrajina. Logično pa je, da sta razvitost pokrajine in število podjetij soodvisna. Pokrajina, ki je manj razvita, ima manj podjetij, ker pa je manj podjetij, je manj razvita in obratno. Pomen števila podjetij pa ni le v možnosti zaposlovanja, ampak tudi zaradi izgradnje različnih podpornih sistemov, razvitosti bančne mreže, zainteresiranosti tveganega kapitala (Rebernik, 2005, 21). V Evropski uniji MSP predstavljajo 99,8 odstotka vseh podjetij, poleg tega ustvarijo 55 odstotkov vseh prihodkov, od 110 milijonov zaposlenih pa jih dve tretjini dela v podjetjih z manj kot 250 zaposlenimi. MSP so glavni nosilci gospodarske rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja. Prevladuje predvsem storitveni sektor, v katerem

38

deluje kar 80 odstotkov MSP. To je posledica t. i. tercializacije v devetdesetih letih, ko je prišlo do močnega porasta MSP v sektorjih, kjer so MSP tradicionalno zastopana (finančne, kadrovske in računalniške storitve). Konkurenčnost MSP se je izboljšala tudi v sektorjih, kjer so prevladovala velika podjetja (npr. proizvodnja). Uvedba računalniške tehnologije je omogočila MSP kompenzirati slabosti zaradi nedoseganja ekonomij obsega in zniževanja stroškov. Prišlo je do koncentracije MSP v storitvenem sektorju (osebne, informacijske in komunikacijske storitve) ter v gradbeništvu. Za MSP v EU je značilna tudi njihova koncentracija v petih največjih državah EU, saj je v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji in Španiji kar 80 odstotkov vseh MSP (PCMG, 2003, 3). Po podatkih švicarskega Inštituta za razvoj managementa (IMD) se je Slovenija letos na lestvici svetovne konkurenčnosti uvrstila na 45. mesto z lanskega 52. mesta. Med novimi članicami EU se je tokrat slabše uvrstila le Poljska, ki je zasedla 58. mesto, od starih članic pa je slabša Italija, ki je šele na 56. mestu. Vrstni red prvih štirih mest na lestvici najbolj konkurenčnih držav ostaja enak lanskemu. Za ZDA je na drugem mestu tako še naprej Hongkong, sledita Singapur in Islandija. Kot najboljša država Evropske unije je na peto mesto napredovala Danska. V najboljši deseterici so še Avstralija, Kanada, Švica in Luksemburg, zaključuje pa jo Finska, ki je izgubila štiri mesta. Boj za konkurenčnost je letos najbolj izenačen doslej. Čeprav ZDA še naprej ostajajo številka ena, pa ostale države, zlasti Hongkong in Singapur, vse bolj zmanjšujejo razliko. Razlog za to je po njihovem mnenju predvsem velika razlika med dosežki ameriškega gospodarstva v letu 2005, ki je zabeležilo 3,5-odstotno rast, ter proračunskim primanjkljajem ZDA v višini 318 milijard dolarjev in zadolženostjo države (STA, 2006). Kot ugotavlja IMD, so glavni izzivi Slovenije v letu 2006 sprejem v evro območje, internacionalizacija majhnih in srednje velikih podjetij, povečanje fleksibilnosti trga delovne sile, podpora inovacijskim in raziskovalnim projektom podjetniškega sektorja ter davčna reforma na področju obdavčitve prihodkov in davka na dodano vrednost (prav tam, 2006).

39

4.3 Institucije, ki pomagajo MSP v SLO Organizacije na sliki 8 so skupek različnih organizacij, ki so deloma povezane z državo, deloma pa so nevladnega značaja. Vsaka od teh organizacij ponuja določene oblike pomoči oz. programov storitev za MSP. Nekatere med njimi imajo že dolgo tradicijo, mnoge pa nastajajo na novo. Potrebna pa je njihova organizacija in koordinacija. Ciljne skupine vseh oblik pomoči so podpora za poslovne začetnike, podpora za obstoječa podjetja v fazi rasti in razvoja (npr. razvoj novih proizvodov, vstop na nove trge, inovacije, izvoz, prenos tehnologije) ter podpora za obstoječa podjetja, ki zaidejo v težave (Glas, 200b, 234). Slika 8: Organizacije, ki imajo določene oblike pomoči oz. programe za MSP

Vir: Glas, 2000b, 235.

MALA

PODJETJA

Svetovalne organizacije

Organizacije za izobraževanje in usposabljanje Podjetniški

klubi

Specializirane finančne institucije

(skladi) Poslovna združenja

Nacionalna vlada in lokalne

Državne razvojne agencije (nacionalne, regionalne, lokalne)

Poslovne banke in finančne

Inkubatorji, tehnološki

centri, centri za prenos

Gospodarska in obrtna zbornica

40

4

.3.1 Ministrstvo za gospodarstvo4 Vizija ministrstva za gospodarstvo za naslednja obdobja je podpora nadaljnji krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij in ofenzivno spreminjanje strukture slovenskega gospodarstva v strukturo, čim bolj prilagojeno zahtevam globalne ekonomije. Prednostne naloge Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost za leto 2006 so naslednja. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in podjetniške konkurenčnosti 2007−2013, ki je osnova za usmerjanje dejavnosti in porabo proračunskih sredstev Ministrstva za gospodarstvo in se bo usmeril v štiri ključna področja za podjetništvo:

• promocija podjetništva ter podporno okolje za podjetništvo; • znanje za gospodarstvo (kadri); • razvoj gospodarstva; • finančni mehanizmi.

Ta pomenijo zaključeno celoto in se med seboj prepletajo. Le njihovo vzporedno izvajanje lahko prispeva svoj delež h gospodarski rasti in k povečanju konkurenčnosti ter tako k doseganju ciljev prenovljene Lizbonske strategije. Spodbujanje tehnološkega razvoja v podjetjih Vsi strateški dokumenti vlade poudarjajo pomen vlaganj v tehnološki razvoj, prav tako v nove tehnologije. To je še posebej pomembno za MSP. V preteklosti so bile razvojne vzpodbude nejasno definirane (brez prioritet in ciljev), pogosto je šlo tudi za vzpodbude, ki so se vezale na vsebine in ne na projektno financiranje. Sredstva, namenjena ukrepu, se bodo črpala iz sredstev strukturnih skladov, vsebina pa bo vezana predvsem na: • razvoj novih izdelkov in storitev; • razvoj novih tehnologij; • posodabljanje in razvoj novih proizvodnih procesov; • prilagoditev proizvodnje za nove izdelke; • avtomatizacijo proizvodnje; • vpeljavo IKT v razvoj in proizvodnjo; • zaščito intelektualne lastnine; • inovativnost oblikovanja; • uvajanje modelov poslovne odličnosti.

4 Povzeto po: http://www.mg.gov.si/index.php?id=6255

41

Spodbujanje vlaganj MSP v nove tehnologije, stroje in opremo Vsi strateški dokumenti vlade poudarjajo pomen vlaganj v tehnološki razvoj, prav tako v nove tehnologije. To je še posebej pomembno za MSP. Namen ukrepa je spodbujati pri MSP investicijska vlaganja v tehnologije, stroje in opremo za proizvodnjo visokotehnoloških in inovativnih proizvodov. To se bo izražalo v večji rasti in produktivnosti ter bolj konkurenčnem nastopu na globalnem trgu. Tehnološke investicije se morajo navezovati na nove proizvode z večjo dodano vrednostjo in biti usmerjene v: • vzpostavitev proizvodnje za nov visokotehnološki izdelek; • prilagoditev proizvodnje novemu visokotehnološkemu izdelku; • avtomatizacijo proizvodnje; • vpeljavo IKT v razvoj in proizvodnjo. Prejemniki sredstev bodo MSP na področju celotne Slovenije. Skupna višina sredstev, ki jih ministrstvo namenja v letošnjem letu, znaša 5 mrd SIT. Cilj ukrepa je doseči približno 500 novih zaposlitev v podprtih podjetjih, kot tudi povečati dodano vrednost podprtih podjetij v obdobju treh let za 7,5 mrd SIT. Spodbujanje podpornega okolja in promocije podjetništva Podjetništvo v Sloveniji ne pomeni nikakršne vrednote (kar je pokazala tudi raziskava GEM). Prav tako sta podporno okolje in promocija podjetništva na nezavidljivi ravni. Novoustanovljena agencija JAPTI je v tem smislu pred novimi izzivi. Prav tako narekujejo potrebo po izboljšanju okolja kot tudi promocije številni strateški dokumenti.

4

.3.2 PCMG5

V začetnem obdobju tranzicije, od začetka 90-ih let, je Vlada RS po vzoru najboljših praks podjetniško razvitih držav začela vzpostavljati podporno okolje, ki naj bi olajšalo procese prehajanja gospodarstva iz strukture, v kateri so prevladovala velika industrijska podjetja v družbeni lasti, v prevladujočo strukturo malih podjetij v zasebni lasti. Vlada RS je leta 1993 ustanovila javni zavod za Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) z namenom, da bi zagotovila učinkovitejšo koordinacijo programov in podpornih mrež. Vendar se je le-ta osamosvojil v letu 1995. Na PCMG so bile prenesene nekatere pospeševalne naloge Ministrstva za gospodarstvo, vzpostavljeno pa je bilo tesno sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje ter ministrstvi in drugimi pristojnimi institucijami. PCMG je v skladu z vladnim programom že leta 1997 začel tudi s programom spodbujanja lokalnih razvojnih pobud, ki tudi v EU predstavlja enega temeljnih ukrepov spodbujanja

5 Povzeto iz EIC novice 2002, 4−6.

42

podjetništva, kar izhaja iz usmeritev Evropske komisije za pripravo Akcijskih programov zaposlovanja. Osnovna naloga PCMG je kakovostna vzpostavitev podpore MSP na področju dostopa do pravočasnih in kakovostnih informacij, svetovanja, usposabljanja in dostopa do finančnih virov, ki bodo prispevali k pospešeni globalizaciji podjetništva. Ob tem je zelo pomembna naloga tudi vzpodbujanje nadaljnje rasti in razvoja MSP. Leta 1997 je bil v okrilje PCMG prenesen tudi EIC Ljubljana kot prvo okno slovenskih podjetij na notranji trg EU in kot poseben instrument Evropske komisije za promocijo politike in programov do MSP. Danes PCMG skrbi tudi za slovensko mrežo EIC. Poslanstvo Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo je razširjati učinkovito podporno okolje za pospešen razvoj podjetništva, obrti in samozaposlovanja v Sloveniji ter promocija podjetniške kulture. Strateški cilj PCMG so doseganje strukture gospodarstva, primerljive s strukturo gospodarstva v EU, izboljšanje konkurenčne sposobnosti malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, izboljšati kakovost ponudbe storitev, izboljšati ugled podjetništva in sooblikovati ustvarjalno podjetniško kulturo, razviti funkcijo inkubatorja podjetniških projektov širšega pomena.

4

.3.3 EIC6 Euro Info Centri so evropske poslovno-informacijske enote, namenjene predvsem malim in srednje velikim podjetjem, ki potrebujejo pomoč pri poslovanju na trg Evropske unije oz. tudi širše – pri internacionalizaciji njihovega poslovanja. Predstavlja temeljno informacijsko povezavo med Komisijo EU ter MSP v državah članicah kot tudi v pridruženih članicah. Delujejo pa v različnih krovnih organizacijah (gospodarskih zbornicah, podjetniških ali razvojnih agencijah, bankah, vladnih institucijah), ki jih skupno izbirajo Komisija Evropske unije in vlade posameznih držav ter nudijo Euro Info Centrom predvsem podporo v smislu zagotavljanja prostorov, kadrov in sredstev. Specializirano Mrežo Euro Info Centrov Slovenije sestavljajo centri v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Koordinator mreže je PCMG, v sklopu katerega deluje tudi EIC Ljubljana. Ta s svojimi storitvami pokriva območje zasavske, spodnje posavske, jugovzhodne, osrednjeslovenske in gorenjske regije. EIC Maribor deluje v okviru Mariborske razvojne agencije in pokriva območje pomurske, podravske, koroške in savinjske regije. EIC Koper pa deluje v okviru Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru za območje notranjsko-kraške, goriške in obalno-kraške regije. Delovanje mreže EIC Slovenije je sofinancirano s strani PCMG, posamezni centri pa so poleg

6 Povzeto po: http://www.pcmg.si.

43

nacionalne podpore sofinancirani še s strani posameznih lokalnih ravni ter na podlagi projektov mreže EIC. CILJI Globalni cilj: za območje celotne Slovenije vzpostaviti učinkovit sistem stalnega nudenja pomoči MSP pri njihovem vstopanju na tuje trge in prilagajanju poslovanja v razmerah EU. Specifični cilji:

- med našimi MSP zagotoviti pomoč za poslovanje na notranji trg EU; - vzpostaviti učinkovito podporo mreže EIC pri internacionalizaciji MSP in

drugih uporabnikov sistema; - razviti specializiran servis znanja, ki bo deloval kot tehnična pomoč znotraj

mreže EIC in tržil svoje storitve širše tudi na mednarodni ravni. AKTIVNOSTI Mreža EIC je ob uporabi različnih orodij, razvitih s pomočjo Komisije EU, dolžna dajati specializirane oblike informacij, svetovanj in usposabljanj za mala in srednja podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu EU in skrbeti za čim učinkovitejše prilagajanje MSP razmeram poslovanja v okviru EU. Tako so v mreži Euro Info Centru dosegljive naslednje informacije:

- splošne informacije o EU, Komisiji EU in ostalih pomembnih institucijah ali kontaktnih naslovih;

- informacije o zakonodaji EU, davčni politiki, statistiki, varovanju okolja, ekonomski in monetarni politiki, tehničnih standardih, izobraževanju;

- informacije o programih in projektih EU; - poslovne informacije (potencialni poslovni partnerji, poslovna srečanja,

sejmi, konference.); - informacije o različnih izobraževalnih programih; - informacije o javnih naročilih EU.

Euro Info Centri predstavljajo za Evropsko komisijo najpomembnejšo povezavo med Evropo in MSP zato, ker informirajo podjetja, jih seznanjajo, svetujejo in pomagajo na vseh področjih, ki se nanašajo na programe ES in njeno politiko delovanja. V skladu s konceptom »First-Stop-Shop« (izhodišče informacijske točke) EIC preusmerjajo in obdelujejo povpraševanja po informacijah. Zato si MSP poiščejo lokalnega sogovornika, za katerega menijo, da jim bo priskrbel odkrite in koristne odgovore na njihova vprašanja tako, da jih center usmeri na specializirane organizacije oz. ponudnike storitev, ki lahko povpraševanje obdelajo bolj temeljito (Rezec, 2000, 329).

44

Slika 9: Euro Info Center kot »First-Stop-Shop«

Vir: Rezec, 2000, 328.

4

.3.4 Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva7

Slovenki podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad) je osrednja javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom izboljšanja dostopa do finančnih virov malih in srednje velikih podjetij. Sklad, ki že od leta 1993 odobrava ugodnejše oblike financiranja malim in srednje velikim podjetjem, je tako v letu 2005 lahko svojo ponudbo v skladu z novimi določili Zakona o podpornem okolju za podjetništvo razširil in še bolj prilagodil potrebam podjetjem. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo določa, da ukrepe države za izboljšanje dostopa do virov financiranja razvojnih naložb za mikro, mala in srednje velika podjetja v skladu s programom ukrepov izvaja Slovenski podjetniški sklad. Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija. Sklad v skladu z zakonom razvija in

7 Povzeto po JSRS-poročilo, 2004, 6−8.

SMEs Mala in srednje podjetja

Evropske poslovne informacije EIC

preko 300 EIC-jev/EICC-jev

Nacionalni in regionalni partnerji Mreže Skupnosti in programi - Javni zavodi, javne neprofitne - Poslovno podporne

organizacije organizacije (poslovne - Splošne informacije povezave)

- Predstavniki Evropske komisije v - Trgovinske zbornice - Poslovno sodelovanje državah članicah - Predstavniške organizacije - Razvojne agencije - Podpora - Sektorske - Organi za standardizacijo inovativnim MSP organizacije/združenja - R&R in inovacije - Informacijska družba - Izobraževanje - Zaposlovanje - Razvoj podeželja Druge povezave - Okolje - Public produrement - Tretje države - Skupna valuta - Zdravje in varstvo pri delu

Partnerji na področju poslovnih storitev - Banke - Svetovalci - Računovodje - Pravniki, odvetniki - Raziskovalni centri - Izobraževalne organizacije

45

izvaja storitve ter finančne spodbude v skladu s sprejetim programom ukrepov na naslednjih področjih.

• Zagotavljanje storitev in začetnega kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi vzpodbudami za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona podjetij.

• Zagotavljanje ugodnejših virov financiranja za razvojne naložbe podjetij s subvencijami, z ugodnimi krediti in garancijami za najete kredite.

• Spodbujanje zasebnih vlaganj in financiranje podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje.

Sklad izvaja ukrepe v obliki storitev, neposrednih finančnih vzpodbud preko poslovnih bank, skladov tveganega kapitala in drugih finančnih institucij, subjektov inovativnega okolja ter drugih pravnih oseb javnega in zasebnega prava. Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanja zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom lahko sklad vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije in po postopku, določenem v zakonu, ki ureja javne finance. Za upravljanje in razpolaganje s tako pridobljenimi kapitalskimi naložbami RS veljajo določbe zakona, ki ureja javne finance in zakona o vladi. Instrumenti sklada, ki ji po Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo lahko izvaja so sledeči (JSRS, 2004, 6).

1. Ugodni posredni in neposredni krediti za razvojne naložbe mikro, malih in srednje velikih podjetij.

2. Garancije za najete kredite za razvojne naložbe mikro, malih in srednje

velikih podjetij. 3. Subvencije obrestnih mer, stroškov kreditiranja in stroškov garancij. 4. Subvencije fizičnim osebam za ustanovitev in zagon podjetij v subjektih

inovativnega okolja. 5. Subvencije za razvojne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij. 6. Ugodni posredni in neposredni krediti za kapitalska vlaganja v mikro, mala

in srednje velika podjetja.

7. Garancije za najete kredite za kapitalske naložbe zasebnih vlagateljev.

8. Vlaganja v razvoj poslovne infrastrukture za pospeševanje naložb.

46

4.3.5 Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zastopa interese gospodarstva, svetuje, informira ter nudi poslovne storitve, s čimer veča konkurenčno sposobnost članov in s tem prispeva k razvoju skupnosti. Članstvo je obvezno za vse gospodarske subjekte, ki opravljajo katero koli pridobitno dejavnost in imajo sedež v Sloveniji, razen tistih, ki opravljajo v celoti na obrten način in tistih, ki v celoti opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. Obrtna zbornica Slovenije (OZS) pa združuje obrtnike in podjetnike, ki opravljajo obrtne in obrti podobne dejavnosti. Slednji preko OZS uresničujejo svoje poslovne interese, OZS pa jim nudi strokovno podporo pri poslovanju. V zbornici se združuje polovica vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji, predvsem mikro podjetij. Za podjetja, ki po obrtnem zakonu opravljajo obrtno dejavnost, je članstvo obvezno.

47

5 SKLEP Mala in srednje velika podjetja v EU kot tudi v Sloveniji so potencialno najbolj dinamičen del gospodarstva, saj s svojo prilagodljivostjo, sposobnostjo hitrega reagiranja na nove poslovne priložnosti, inovativnostjo v nove tržne produkte in specializacijo pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju, pomembna pa je tudi njihova vloga pri regionalnem razvoju. MSP se pojavljajo v vseh gospodarskih panogah in predstavljajo glavni vir novih delovnih mest in so generator gospodarske rasti. Na drugi strani pa se MSP pri svojem delovanju srečujejo s številnimi ovirami. Največjo oviro jim predstavlja pridobivanje finančnih virov, administrativne ovire in pomanjkanje izobražene in usposobljene delovne sile. Tukaj pride v ospredje vloga in podpora države, ki jim nudi podporo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z razvojem poslovne infrastrukture; to so na primer posebne finančne institucije, skladi, tehnološki centri in poslovne cone. Kot drugo pa jim država lahko nudi podporo v obliki ugodnih posojil, davčnih olajšav, nepovratne pomoči pri zaposlovanju. EU je z namenom odpravljanja teh ovir ustanovila vrsto programov in institucij za podporo razvoju MSP, kot so evropski programi za MSP, strukturni skladi, finančni instrumenti in druge oblike nefinančnih pomoči, mednarodne podporne organizacije kot so Evropska mreža euro info centrov, Bussiness and Inovation Centres in Inovationa Relay Centres. V Sloveniji podjetništvo še nima tako dolge tradicije, saj je bila po osamosvojitvi v ospredju pomoč države velikim podjetjem. Danes temu ni več tako, saj MSP v Sloveniji predstavljajo 99 % vseh podjetij in zato se je tudi podpora države MSP povečala. Tako imamo kar nekaj institucij, kot so na primer ministrstvo za gospodarstvo, ki pripravlja različne programe in ukrepe za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti; Pospeševalni center za razvoj malega gospodarstva, ki skrbi za informiranost, svetovanje in usposabljanje podjetnikov; Euro info centri pomagajo podjetnikom, ki potrebujejo pomoč pri poslovanju na tujih trgih; Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva pomaga podjetnikom do ugodnih posojil in finančnih virov. Odkar je Slovenija članica EU, pa je upravičena tudi do programov podpore, ki jo nudi EU. In s tem se je slovenskim MSP še izboljšala podpora. Če primerjamo položaj MSP v EU in Sloveniji, lahko ugotovimo, da je struktura podjetij po velikosti kot tudi struktura zaposlenih zelo podobna. Velika razlika se pa pojavi pri prihodkih iz poslovanja na podjetje. Zaskrbljujoč je tudi kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega, kjer Slovenija zelo zaostaja za EU. Zato je na podpornih institucijah, da to situacijo poskušajo spremeniti na bolje.

48

6 POVZETEK Mala in srednje velika podjetja pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju tako v Sloveniji kot tudi v EU. Zaradi sposobnosti hitrega reagiranja na nove poslovne priložnosti, prilagodljivosti in inovativnosti v nove produkte predstavljajo potencialno najbolj dinamičen del gospodarstva. Predstavljajo glavni vir delovnih mest in so motor gospodarske rasti. Vendar se kot vsi drugi poslovni subjekti tudi MSP pri svojem delovanju srečujejo z ovirami, kot so problemi pri pridobitvi finančnih sredstev, administrativne ovire in pomanjkanje izobražene delovne sile. Te ovire poskušajo vlade držav EU kot tudi Slovenija odpraviti ali pa jih vsaj omiliti, s različnimi programi pomoči MSP in z ustanovitvijo podpornih institucij. Odkar je Slovenija članica EU so tudi slovenska MSP upravičena do programov, ki jih ponuja EU in s tem se položaj MSP v Sloveniji izboljšuje. Čeprav naša podjetja še vedno zaostajajo za evropskimi podjetji, predvsem pri dodani vrednosti na zaposlenega. Zato je toliko bolj pomembna vloga podpornih institucij. Ključne besede: Mala in srednje velika podjetja (MSP), podporne institucije, razvoj MSP, EU, vpliv MSP, položaj MSP, dejavniki MSP. ABSTRACT Small and medium sized enterprises are contributing to the economical development in Slovenia and EU. Because of quick reactions with new bussiness opportunities, adaptability and inovativity with new products they present potencially the most dinamic part of economy. They present the main sourse of work plases and they are the engine of economic growth. As many others, SME come across many obstacles, like troubles with financial means, administrative obstacles and the lack of educated work force. Goverments are trying to erase these obstacles with different programmes for SME and establishing supporting institutions. Since Slovenia is a member of EU, we have access to the programmes offeres by EU. Position of SME is improving in Slovenia. Despite of this slovene companies are behind those in EU. That is why supporting institutions are so important. Key words: Small and medium sized enterprises (SME), supporting institutions, the development of SME, the influence of SME, the position of SME, factors of SME.

49

7 SEZNAM VIROV

1. CEC - Commission of the European Communities. 2003a. Green Paper – Entreneurship in Europe. Dostopno na: [www.eu.int/comm/off/green/index_en.htm]

2. CEC - Commission of the Eurporean Communities. 2003b. The activities of

the European Union for small and medium-sized enterprises (SMEs). Bruselj: 2005. [http://europa.eu.int/comm/enterprise/entrepreneurship/promoting_entrepreneurship/doc/2003sec58_en.pdf]

3. Denis, A. 1999. SME Finance & Management. Valencia: REACTE

Conference. Dostopno na: [http://reacte.cerrm.com/Doc/Conf%2099/N3/expert3.pdf]

4. Duh Mojca. 1998. Malo in srednje veliko podjetje. Publikacija: Razvoj

podjetja in razvojni management, MER Evrocenter.

5. EC - European Commission. 2002. SMEs in Europe – Competitivness, Innovation and the Knowledge-driven Society. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities.

6. EC - European Commission. 2005a. SME definition – User guide and model

declaration. Dostopno na: [http://europa.eu.int/comm/enterprise/enterprise_policy/sme_definition/sme_user_guide.pdf]

7. EC - European Commission. 2005b. European Union Support Programmes

for SMEs. Dostopno na: [http://europa.eu.int/comm/enterprise/entrepreneurship/sme_envoy/pdf/sp_2005_en.pdf]

8. EIC novice – www.eic.pcmg.si 9. European Commission. 2003. SMEs in Europe 2003. Dostopno na:

[http://europa.eu.int/comm/enterprise/enterprise_policy/analysis/doc/smes_observatory_2003_report7_en.pdf]

10. Evropska komisija. Generalni direktorat za podjetništvo. 2000. Evropska

listina o malih podjetjih. Bruselj. Dostopno na: [http://europa.eu.int/comm/enterprise/enterprise_policy/charter/docs/charter_sl.pdf]

50

11. Glas Miroslav et.al. 2005. Predlog zborničnega sistema v slovenskem gospodarstvu. Zbornica obrti in podjetništva. Ljubljana: Obrtna zbornica Slovenije. Dostopno na: [www.ozs.si/ASPDatoteka.asp?ID=1224]

12. Glas Miroslav. 2000a. Elementi strategije in razvoja politike do malega

gospodarstva. Podjetništvo-izziv za 21. stoletje. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem.

13. Glas Miroslav. 2000b. Dileme razvojne podporne strukture za podjetništvo.

Podjetništvo-izziv za 21. stoletje. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem.

14. Green Paper. 2000. Entrepreneurship in Europe. Brussels: Commission of

the European Communities. Dostopno na: [www.eu.int/comm/off/green/index_en.htm]

15. Kohezijska politika Evropske Unije – [http://miha.ef.uni-

lj.si/rcef/kpeu/index.asp?pg=predstavitev/cilji]

16. Ministrstvo za gospodarstvo - http://www.mg.gov.si/index.php?id=6255

17. Observatory of European SMEs. 2003. Internationalization o SMEs. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. [

f

http://europa.eu.int/comm/enterprise/enterprise_policy/analysis/observatory_en.htm]

18. OECD – Organization for Economic Coopretion and Development. 2000.

Small and Medium-sized Enterprises: Local Strenght, Global Reach. Dostopno na: [http://www1.oecd.org/publications/pol_brief/2000/2000_02.pdf]

19. OZS – Obrtna zbornica Slovenije. 2005. Predlog zborničnega sistema v

slovenskem gospodarstvu. Dostopno na: www.ozs.si/ASPDatoteka.asp?ID=1224

20. PCMG – EIC Pospeševalni center za malo gospodarstvo – Euro info center.

2003. EIC novice. Dostopno na: [www.eic.pcmg.si]

21. PCMG. 2003. Podjetniški informator. Dostopno na: [www.pcmg.si/upload/periodika/PODJINFORMATOR52003.pdf]

22. PCMG. 2005. Nova definicija malih in srednje velikih podjetij. Dostopno na:

[www.pcmg.si]

23. PCMG-EIC. 2002. Novice EIC: jan 2002.

51

24. Pospeševalni center za malo gospodarstvo – www.pcmg.si 25. Rebernik Miroslav et.al. 2003. Kako podjetna je Slovenija. Maribor: Institut

za podjetništvo in management malih podjetij. Dostopno na: [http://epfip.uni-mb.si/publica/rreport/GEM2002_slo.pdf]

26. Rebernik, Miroslav. 2005. Razvojne ambicije podjetnikov in podjetnic v

Sloveniji. Naše gospodarstvo, let. 51, št. 1-2.

27. Rezec Irena. 2000. Vloga euro info centra pri spodbujanju podjetništva. Podjetništvo-izziv za 21. stoletje. Ljubljana: Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem.

28. Statistični urad RS – www.stat.si

29. STA- Slovenska tiskovna agencija. 2006. Slovenija napredovala na lestvici

konkurenčnosti. STA, 11.maj 2006.

30. Smole, Jože. 1998. Stanje in strategija nadaljnjega razvoja malega gospodarstva v Sloveniji. Spodbude za hitrejši razvoj malega gospodarstva v Sloveniji. Maribor: Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem.

31. Štiblar, F., Klakočar, U. 2001. The Support of NLB to the

Internationalization of SMEs. Portorož. Small Business Development Centre International Conference: Internationalization – Challenge for SMEs.

32. Tajnikar Maks. 2000. Tvegano poslovodenje: Knjiga o poslovodenju rastočih

poslov Portorož: Visoka šola za podjetništvo.

33. Tajnikar, Maks. 1997. Tvegano poslovodenje – knjiga o gazelah in rastočih poslih. Portorož, Visoka šola za podjetništvo.

34. Uradni list RS. 2005. ZGD – Zakon o gospodarskih družbah. Dostopno na:

[http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO269.html]

35. Žakelj, Luka. 2004. Razvoj malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji in Evropski uniji. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

52

SEZNAM SLIK Slika 1: Sestavine uspešne državne podpore podjetjem .................................... 17 Slika 2: Struktura podjetij po velikosti v EU ..................................................... 20 Slika 3: Struktura zaposlenih v EU .................................................................. 21 Slika 4: Struktura dodane vrednosti podjetij .................................................... 21 Slika 5: Razporejnost Euro Info Centrov po EU ................................................ 27 Slika 6: Struktura podjetij po velikosti v Sloveniji ............................................. 36 Slika 7: Struktura zaposlenih v Sloveniji .......................................................... 37 Slika 8: Organizacije, ki imajo določene oblike pomoči oz. programe za MSP ...... 39 Slika 9: Euro Info Center kot »First-Stop-Shop«............................................... 44 SEZNAM TABEL Tabela 1: Opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij v EU ......................9 Tabela 2: Struktura podjetij in zaposlenih v Sloveniji ........................................ 36

53

PRILOGE

EVROPSKI PROGRAMI, V KATERE JE VČLANJENA TUDI SLOVENIJA

Program Obdobje Vsebina Pristojno telo za koordinacijo v Sloveniji

6. okvirni program Evropskih skupnosti

2002 - 2006 Raziskave, tehnološki razvoj in demonstracijske aktivnosti

MŠZŠ / MG

Akcijski program Skupnosti spodbujanja nevladnih organizacij, prvenstveno dejavnih na področju varstva okolja

(5 let) Program je namenjen nevladnim organizacijam, ki so dejavne na področju varovanja okolja.

MOP

Asia Invest II

2003 - 2007 Podpora gospodarskemu sodelovanju med EU in Azijo preko iskanja poslovnih kontaktov (match-making), vzpostavljanja partnerstev in aktivnosti za krepitev kapacitet.

Community action in the field of public health

2003 - 2008 Program aktivnosti Skupnosti na področju javnega zdravstva

Culture 2000 2000 - 2006 Program Culture 2000 omogoča sofinanciranje na kulturnem in umetniškem področju, cilj programa je promocija skupne evropske kulture in kulturne dediščine.

MK

Customs 2007 2003 - 2007 Usklajevanje na carinskem področju MF Enterprise and entrepreneurship 2001 - 2005 Spodbujanje politike za podjetja in

podjetništvo, zlasti MSP MG

eSafety 2002 - 2006 Iniciativa za IT rešitve varnosti in zaščite v inteligentnem transportu

eVsebine 2005 - 2008 Program eVsebine je namenjen podpori razvoja, uporabe in širitve evropskih digitalnih vsebin (informacije, objavljene na katerikoli platformi interneta) ter širjenju jezikovnih in kulturnih raznolikosti na globalnih omrežjih, prav tako pa spodbuja povezovanje javnega in privatnega sektorja na omenjenih področjih.

Fiscalis 2007 2003 - 2007 Usklajevanje na davčnem področju MF Incentive measures in the field of employment

2001 - 2006 Program, ki spodbuja sodelovanje, analize ter raziskave in spremljanje politike trga dela

Inteligent Energy for Europe: � SAVE � ALTENER � STEER � COOPENER

2003 - 2006 Večletni program za izboljšanje varnosti pri oskrbi z energijo, temelječo na obnovljivih energetskih virih in varčevanju z energijo, ter za boj proti klimatskim spremembam

AURE

Leonardo da Vinci II 2000 - 2006 Poklicno in strokovno usposabljanje ter izobraževanje

CMEPIU

LIFE III 2005 - 2006 Finančni instrument za okolje. Program je razdeljen na tri tematska področja; LIFE Narava, LIFE Okolje in LIFE Tretje države.

MOP

Media Plus 2001 - 2006 Večletni program za spodbujanje razvoja, MK

54

distribucije in promocije evropskih avdiovizuelnih del, kot tudi programov usposabljanja ekspertov v evropski avdiovizuelni industriji

Mehanizem za krepitev sodelovanja pri civilni zaščiti

2002 - 2006 Program, ki spodbuja sodelovanje na področju civilne zaščite

MO-***

Okoljske nevladne organizacije 2002 - 2006 Akcijski program za promocijo nevladnih organizacij, aktivnih pri varstvu okolja

MOP

Program za boj zoper socialno izključenost (memorandum)

2002 - 2006 Spodbujanje sodelovanja med državami za učinkovitejši boj oziroma odpravo revščine in socialne izključenosti

MDDSZ

Programi v okviru strategije Skupnosti za enakost spolov

2001 - 2006 Spodbujanje enakosti med spoloma, tudi posebne akcije za ženske

MDDSZ

Safer Internet plus programme 2005 - 2008 Aktivnosti Evropske skupnosti na področju promocije varnejše uporabe interneta in borbe proti ilegalnim in škodljivim vsebinam na globalnih mrežah

Socrates II 2000 - 2006 Razvoj kakovostnega izobraževanja in usposabljanje ter nastanek odprtega evropskega prostora za sodelovanje in izobraževanje

CMEPIU

Tempus III 2000 - 2006 Sodelovanje univerz iz EU držav z univerzami iz zahodnega Balkana, vzhodne Evrope, centralne Azije in z partnerskimi državami iz mediteranskega območja.

Youth 2000 - 2006 Delo z mladimi, tudi pri mednarodni izmenjavi

CMEPIU

Strukturni skladi in regionalna politikaInterreg III A 2000 - 2006 Prekomejno bilateralno sodelovanje,

financira ga evropski regionalni sklad ARR

Interreg III B � Območje Alp� Območje CADSES

2000 - 2006 Mednacionalno sodelovanje, financira ga evropski regionalni sklad

Urad RS za prostorsko planiranje

Interreg III C 2002 - 2006 Medregionalno sodelovanje, financira ga evropski regionalni sklad

ARR

Urban II 2000 - 2006 Prizadeva za trajnostni razvoj mestnih (urbanih) naselij, financira ga evropski regionalni sklad

Leader + 2000 - 2006 Leader+ je ena izmed štirih pobud, ki je financirana v okviru strukturnega sklada EU in oblikovana zato, da se podeželskim skupnostim pomaga pri upoštevanju dolgoročnih možnosti njihove lokalne regije.

Equal

Pobuda je usmerjena k zmanjševanju diskriminacije in nepravičnosti na trgu delovne sile, posebej pa obravnava tudi pravice prosilcev za pridobitev azila.

MDDSZ

Črpanje pomoči prek strukturnih skladov Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) - financira infrastrukturo, investicije v snovanje novih zaposlitev, lokalnih razvojnih projektov in zagotavlja pomoč malim podjetjem Evropski socialni sklad (ESS) - spodbuja vrnitev nezaposlenih in prikrajšanih skupin ljudi na trg delovne sile, predvsem s financiranjem izobraževanja in usposabljanj Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR) - pomaga pri posodobitvi ribiške industrije

55

Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) - je usmerjen v krepitev in preureditev kmetijstva. Finančni instrumenti, ki zagotavljajo denarno podporo Evropski investicijski sklad (http://www.eif.org) finančno podpira projekte, ki so skupnega evropskega interesa, in

projekte, ki spodbujajo razvoj podjetništva.

Evropska investicijska banka (http://www.eib.org) financira le velike projekte, vendar so prek njih lahko deležna pomoči

tudi mala in srednje velika podjetja (poslovni inkubatorji, tehnološki parki ...). Banka je tudi nosilka pobude Inovacija 2000, ki

spodbuja investicije na področju informacijske družbe, razvoja, raziskav, inovacij in konkurenčnosti. Več o tem na strani:

http://www.eib.org/i2i/en/index.htm.

Evropska banka za obnovo in razvoj (http://www.ebrd.com) zagotavlja projektno financiranje bank ter posredno

financira industrijo in podjetja http://www.ebrd.com/country/index.htm.

Gate2Growth pobuda "dostop do financiranja" (http://www.gate2growth.com) spodbuja inovativne evropske podjetnike

in jim pomaga pri oblikovanju poslovnega načrta. Op.: ARR - Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj; CMEPIU – Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja; MDDSZ – ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; MOP – ministrstvo za okolje, prostor in energijo; MK – ministrstvo za kulturo; MF – ministrstvo za finance; MG – ministrstvo za gospodarstvo; MSZS - Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; ** agencija za učinkovito rabo energije; *** uprava RS za zaščito in reševanje.

PREGLED PODPRNIH INSTITUCIJ Institucija Naslov Pošta e-pošta Spletna stran

Ministrstvo za gospodarstvo siKotnikova 5 Ljubljana info.mg@gov. http://www.gov.si/mgMinistrstvo za gospodarstvo, Enota Maribor Trubarjeva 11, p.p. 1657 Maribor .siinfo.mg-mb@gov http://www.gov.si/mgGospodarska zbornica Slovenije Dimičeva 13 Ljubljana infolink@gzs.si http://www.gzs.siObrtna zbornica Slovenije Celovška 71, p.p. 2350 Ljubljana siobrtna.zbornica@ozs. http://www.ozs.siSvetovalne institucije in informacijski centri za MSP: Pospeševalni center za malo gospodarstvo Dunajska 156 Ljubljana sipcmg@pcmg. http://www.pcmg.siEuro Info Center Ljubljana Dunajska 156 Ljubljana eic@pcmg.si http://eic.pcmg.siEuro Info Center Maribor MRA p.o.

Glavni trg 17 Maribor eic@mra.si http://eic.mra.si

Euro Info Center Koper Capodistria, Univerza na Primorskem, Znanstveno - raziskovalno središče Koper

Garibaldijeva 18, p.p. 738 Koper sieic@zrs-kp. http://eic.zrs-kp.si

Podjetniški inkubatorji: Podjetniški inkubator Jesenice Spodnji plavž 24e Jesenice siinfo@bsc-kranj. http://www.bsc-kranj.siInkubatorja Sežana Ulica 1. Tankovske brigade 9 Sežana etsloveneta@siol.n http://www.inkubator.siMrežni pomurski podjetniški inkubator Plese 9a Murska Sobota info@mp-pi.si http://www.mp-pi.siPodjetniški inkubator Zasavje Gabrsko 12 Trbovlje siinfo@rcr-zasavje. http://www.rcr-zasavje.siTehnološki parki: Štajerski tehnološki park d.o.o. Pesnica pri Mariboru 20a Pesnica pri Mariboru iinfo@stp.s http://www.stp.siTehnološki park Ljubljana d.o.o. Teslova ulica 30 Ljubljana info@tp-lj.si http://www.tp-lj.siPrimorski tehnološki park d.o.o. Vipavska cesta 13 Nova Gorica siptp@primorski-tp. http://www.primorski-tp.siTehnološki park za graditeljstvo d.o.o. Dimičeva 12 Ljubljana siinfo@gi-zrmk. http://www.gi-zrmk.siRegionalni tehnološki center Zasavje d.o.o. Grajska pot 10 Hrastnik siinfo@rtcz. http://www.rtcz.siInstitucija odgovorna za nacionalno standardizacijo: Slovenski inštitut za standardizacijo Šmartinska cesta 140 Ljubljana siinfo@sist. http://www.sist.siFinančne institucije in posredniki za podporo MSP: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva Trubarjeva 11 Maribor sibojana.mikeln@jsmg-sklad. http://www.jsmg-sklad.si

Javni sklad malega gospodarstva Goriške Trg Edvarda Kardelja 1 Nova Gorica sialda.lozar@nova-gorica. Sklad tveganega kapitala, Horizonte Venture Management d.o.o.

Teslova ulica 30 Ljubljana horizonte@horizonte.si

Podporni instituciji za izvoznike/uvoznike: TIPO – Agencija Republike Slovenije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije

Kotnikova 28 Ljubljana sitipo@gov. http://www.gov.si/tipohttp://www.izvoznookno.s

i

Slovenska izvozna družba Ul. Josipine Turnograjske 6 Ljubljana siinfo@sid. http://www.sid.siLokalni in regionalni podjetniški centri: OSREDNJESLOVENSKA REGIJA

57

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Linhartova 13 Ljubljana silur@ljubljana. http://www.rralur.siCenter za razvoj malega gospodarstva Ljubljana d.o.o. (Podjetniški center Domžale in Podjetniški center Ig)

Linhartova 13 Ljubljana sicrmg@ljubljana.

Center za razvoj Litija Jerebova 8 Litija iinfo@cr-litija.s http://www.litija.net/rcl

Zavod Naš laz Vrhniška cesta 1 Brezovica prLjubljani

i siinfo@nas-laz. http://www.nas-laz.si

OBALNO-KRAŠKA REGIJA Regionalni razvojni center Koper Župančičeva 18 Koper siinfo@rrc-kp. http://www.rrc-kp.siInkubator d.o.o. Podjetniški pospeševalni center občin Divača, Hrpelje Kozina, Komen in Sežana

Partizanska cesta 82 Sežana etinkubator@siol.n http://www.inkubator.si

GORENJSKA REGIJA Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC Poslovno podporni center d.o.o.

Cesta Staneta Žagarja 37 Kranj siinfo@bsc-kranj. http://www.bsc-kranj.si

Razvojna agencija Sora d.o.o. Spodnji trg 2 Škofja Loka .siinfo@ra-sora http://www.ra-sora.siRazvojna agencija zgornje Gorenjske Cesta maršala Tita 78a Jesenice siinfo@ragor. http://www.ragor.siGORIŠKA REGIJA RRA severne Primorske regijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica Mednarodni prehod 4 Šempeter pri Gorici sirra.sp@rra-sp. http://www.rra-sp.si

Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Mestni trg 1 Idrija siinfo@icra. http://www.icra.siPosoški razvojni center Trg svobode 4 Kobarid siinfo@pososki-rc. http://www.pososki-rc.siRazvojna agencija Rod Gregorčičeva 20 Ajdovščina tra.rod@siol.ne http://www.ra-rod.siSAVINJSKA REGIJA Regionalna razvojna agencija Celje d.o.o. Kidričeva ulica 25 Celje .siinfo@rra-celje http://www.rra-celje.siRazvojna agencija Savinja Ulica heroja Staneta 3 Žalec sira.savinja@zalec. http://www.ra-savinja.siLokalni pospeševalni center Kozjansko Mestni trg 2 Šentjur etlpc.sentjur@siol.n SIC, Območna razvojna agencija Pohorje-Dravinja Škalska cesta 7 Slovenske Konjice sisic.konjice@guest.arnes. http://www.sic.siSavinjsko-Šaleška območna razvojna agencija d.o.o. Savinjska cesta 39 Mozirje tora@siol.ne

Podjetniški Center Rogaška Slatina d.o.o. Ulica XIV. divizije 12 Rogaška Slatina .siinfo@pc-rogaskaslatina http://pc-rogaskaslatina.siRazvojna agencija Sotla Aškerčev trg 24 Šmarje pri Jelšah trasotla@siol.ne Lokalni podjetniški center Celje d.o.o. Trg celjskih knezov 8 Celje silpc@celje. http://www.lpc-celje.siJUGOVZHODNA SLOVENIJA Podjetniški center Novo mesto d.o.o. Ljubljanska cesta 26 Novo mesto etpodjetniski.center.nm@siol.n http://www.pc-nm.siPodročni center za razvoj gospodarstva d.o.o. Škrabčev trg 40 Ribnica tpcrg.ribnica@amis.ne Razvojni center Pokolpje d.o.o. Roška 64 Kočevje tpokolpje@siol.ne http://www.kocevje.si/rcpPOMURSKA REGIJA Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. Lendavska 5a Murska Sobota siinfo@rra-mura. http://www.rra-mura.siPrleška razvojna agencija etPrešernova 2 Ljutomer pra@siol.n http://www.prlekija.comRazvojni center Lendava Glavna ulica 54 Lendava sirc.lendava@rc-lendava. http://www.rc-lendava.si

58

Razvojna agencija Sinergija d.o.o. Kranjčeva ulica 3 Moravske Toplice tsinergija@moj.ne http://www.ra-sinergija.siPodjetniško razvojna agencija Gornja Radgona d.o.o. Partizanska 11 Gornja Radgona tjanja.brumen@volja.ne

NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije d.o.o. Kolodvorska 5 Pivka irra@pivka.s http://www.rra-nkr.si

Notranjski ekološki center Cesta 4. maja 51 Cerknica inotranj.ekol-c@guest.arnes.s Razvojni center Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 12 Ilirska Bistrica etcenter.razvojni@siol.n PODRAVSKA REGIJA Mariborska razvojna agencija d.o.o. Glavni trg 17 Maribor i mra@mra.s http://www.mra.siRazvojno informacijski center Slovenska Bistrica Kolodvorska 10 Slovenska Bistrica sibranko.znidar@slov-bistrica. http://www.ric-sb.siLokalno pospeševalni center pri ZRS Bistra Ptuj Slovenski trg 6 Ptuj sibistra@bistra. http://www.bistra.siLokalni pospeševalni center Haloze Cirkulane 56 Cirkulane info@halo.si http://www.halo.siEkonomski institut Maribor d.o.o. Razlagova ulica 22 Maribor siinfo@eim-mb. http://www.eim-mb.siKOROŠKA REGIJA RRA Koroška d.o.o. Regionalna razvojna agencija za Koroško

Koroška cesta 47 Dravograd .siinfo@rra-koroska http://www.rra-koroska.si

A.L.P. PECA d.o.o. Center 25 Črna na Koroškem iinfo@alppeca.s http://www.alppeca.siPodjetniški center Slovenj Gradec d.o.o. Meškova 21 Slovenj Gradec siinfo@podjetniskicenter-sg. http://www.podjetniskicenter-sg.siZASAVSKA REGIJA Regionalni center za razvoj d.o.o. Podvine 36 Zagorje ob Savi siinfo@rcr-zasavje. http://www.rcr-zasavje.siCenter za razvoj podjetništva Trbovlje Gabrsko 12 Trbovlje tmartin.cop@siol.ne SPODNJEPOSAVSKA REGIJA Regionalna razvojna agencija Posavje Cesta krških žrtev 46, p.p.312 Krško tcenter@rpcp.ne http://www.rpcp.netPodjetniški center Krško Cesta krških žrtev 46, p.p.302 Krško iinfo@pckrsko.s http://www.pckrsko.siRazvojni center Brežice Trg izgnancev 2 Brežice trcbrezice@siol.ne http://www.rc-brezice.siTehnološki center Posavja, raziskovanje in informiranje d.o.o. Cesta krških žrtev 46 Krško mateja.jazbec@rpcp.net

59