Instalater 7 - November 2009

NOVEMBER 2009 LETO II ŠTEVILKA 7

www.instalater.si

Tiskovina / ISSN 1855-6108Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

Široka paleta kotlov 25 - 95 kW ▶Večja zgorevalna komora zagotavlja ▶daljši čas zgorevanjem pri enem polnjenjuMožnost kurjenja večjih kosov lesa ▶Visoka učinkovitost zgorevanja ▶Nizka poraba goriva ▶Nizke emisije ▶Minimalna količina pepela ▶Enostavno čiščenje ▶Samodejna zaustavitev kotla po ▶izgoretju gorivaSesalni ventilator zagotavlja stalno in ▶učinkovito izgorevanje in delovanjeKotel je opremljen s hladilnimi zanko, ▶ki služi pred pregrevanjem vode v kotluPosebno visoko kvalitetno kotlovsko ▶jeklo debeline 6mmKotel je izdelan v skladu z evropskim ▶normativom EN 303-5Model DP PROFI omogoča ▶modulacijo moči

Zastopa:

Partizanska cesta 137; 6210 SežanaTel: 05/70 70 220; Fax: 05/73 44 [email protected]; www.mago.si

biomasni uplinjevalni kotli

attaCk Dp

Produktion

überwachtBaumuste

r

geprü

ft

EN 303-5

SÜDDEUTSCHLAND

attaCk Dp stanDaRD attaCk Dp pRoFi

Instalater November 20094

ZANIMIVOSTI

ENERGAP

SOLARNO

VODOVOD

Vsebina

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov

Ustanovitelj: Gregor Klevže

Izdajatelj: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor in Energap.

Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže,

e-pošta: [email protected]

Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant,

e-pošta: [email protected].: 031 / 39 35 39

Nastja Klevže, e-pošta: [email protected]

Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope,

mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str

Lektoriranje;Silva Skrt

Grafična priprava: Gregor Klevže,


Tisk: MA-TISK d.o.o.

Naslov uredništva: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a,

2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10


Revija Instalater sodi med stroko-vne revije in je v celoti brezplačna.

Revija izide 6 krat letno.

ISSN 1855-6108

OGREVANJE

GRADNJA

PREZRAČEVANJE

RAZNODruštvo DIEM na sejmu MOS 2009 6»TISOČ IN ENA NOČ« 8S trmo do patenta 9Sodobne arhitekturne spake 10Dan odprtih vrat 11

Sistemi cevnega omrežja 12Lokalno ogrevanje prostorov 14Hranilnik za dolgotrajno shranjevanje toplote 19Topel dom na najcenejši in ekološki način 22Inzulinska črpalka 23Toplotne črpalke Buderus zemlja/voda 24Trdo lotanje bakrenih cevi 25Sistemske plošče za talno ogrevanje 26Subvencioniranje rabe trajnih virov energije 27Segmentni lok 28Brezžični prenos energije 29Hramba utekočinjenega naftnega plina 30

Majhni elementi za velike spremembe 32Predizolirani fleksibilni cevovodi UPONOR 34Nastavitev izliva na vodni armaturi 38Vgradnja vodomera 39Popravilo betonskega rezervoarja za pitno vodo 40

Moč vetra 42Stena Trombe 44Fotovoltaika – elektrika iz Sonca 46Ujemi in shrani toploto Sonca 48

Prostor za hišne priključke 50Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate 52Energijsko varčne in okolju prijazne hiše 54Najpogostejše napake pri vgradnji strešnih oken 56Kaj pride za pasivno hišo? 58

Izračun količine zraka 60Prezračevanje skozi okna 62

Največje evropsko naselje v pasivnem standardu 64

Optični učinki barve v prostoru 66

„Desertec“ 65

MRA

November 2009 Instalater 5

Različne vrste ogrevalnih in in-stalacijskih sistemov prikazanih v realni situaciji, bi morali postati ključno vodilo kvalitetne predsta-vitve.

Za prikaz sodobnih vodovodnih naprav, ogrevanja, prezračevanja, alternativnih virov energije in so-dobnega gradbeništva, s pripada-jočimi vrstami tehnologij, vse bolj zahtevajo stalne predstavitve.

Tudi v Sloveniji bi morali pričeti z razmišljanji o takšni predsta-vitvi. Le kvalitetna predstavitev omenjenih sistemov in njihova prepletenost s kompetencami iz-vajalcev in prodajalcev, na vseh razpoložljivih tehnologijah, bo omogočila številnim izvajalcem in tudi uporabnikom, boljšo pred-hodno predstavitev za vgradnjo želenega sistema.

Združitev slovenskih strokovnja-kov, proizvajalcev, izvajalcev in prodajalcev ter podpora države, bi lahko omogočila izvesti pred-stavitev na večji površini, v zapr-tem in zunanjem prostoru.

Kupcem bi tako omogočili lažjo odločitev pred nakupom oziro-ma vgradnjo kompletne ponudbe vodovodne, ogrevalne in prezra-čevalne tehnologije, vključno z gradbeništvom. Takšna komple-ksna predstavitev na enem me-stu, lahko skozi celo leto nudi šte-vilnim zainteresiranim možnost, da si določen sistem predstavijo

v realnem merilu. To bi lahko bila velika priložnost za različne ponudnike sodobnih pasivnih in nizkoenergijskih hiš, ki vse bolj krojijo energetsko politiko.

Skratka, bilo bi stičišče ponu-dnikov in izvajalcev, da pokažejo potencialnim kupcem oziroma svojim strankam, kako temo, energija in ogrevanje obravnavajo v njihovem podjetju.

Ob vsem tem, bi lahko našla inte-res tudi država, ki bi preko svojih svetovalnih organizacij spregovo-rila o temi ekologija in ogrevanje.

Slednji dve omenjeni temi, bi tako postali še bolj aktualni in ve-likokrat bi se lahko našla kakšna dobra skupna rešitev.

Za marsikoga bi, ne nazadnje bila zanimiva tudi tema, ki govori, da se ogrevalni kotli, vse bolj izmika-jo iz kleti v naše bivalne prostore in krojijo arhitekturno podobo in opremo stanovanj.

V praksi lahko instalaterji in pro-jektanti ponudijo graditelju pred-stavitev določenega sistema v tako imenovanem »energetskem parku«.

Velika prednost takšne predstavi-tve je lahko razširitev strokovnih nasvetov na licu mesta, kjer bi po-leg aktualnih tehničnih nasvetov razvoja, bile podane tudi informa-cije, ki terjajo številne možnosti in velikokrat nudijo individualne rešitve.

Številnim zainteresiranim bi to bila najboljša priložnost, da dobijo realno predstavitev vgra-dnje želenega sistema, v njihovo okolje. S tem bi, v veliki meri prispevali, da o energetski poli-tiki odločajo za to poklicani in usposobljeni strokovnjaki in ne le prodajalci.

Takšna predstavitev stroke je v sedanjem času potrebna. To je že stalna praksa v številnih razvitih državah po svetu.

O vsem tem v Društvu instalater-jev energetikov Maribor (DIEM), skupaj z Razvojno agencijo (MRA) in Energetsko agencijo ENERGAP iz Maribora razmi-šljamo že daljši čas. Zavedamo se, da je potrebno združiti moči.

Že spomladi v naslednjem letu,se bomo na gradbenem sejmu ME-GRA, predstavili s projektom o Umni rabi energije. Tako bo sedanji in uspešni sejem gradbe-ništva Megra potekal pod novim

naslovom »MEGRA + Umna raba energije«. K sodelovanju pa vabimo vse, ki bi v projektu želeli sodelovati.

Veseli bomo tudi vsake informa-cije oziroma vzpodbude za boljšo izvedbo projekta. Vse, ki si sode-lovanja želijo, nam naj to sporoči-jo na naslov društva, oziroma po e-pošti: [email protected]

Predsednik društva DIEM:Ivo Klevže

Uvodnik

Društvo instalaterjev energetikov MariborAhacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10

[email protected]

PRISTOPNA IZJAVA

Podpisani/a _____________________________________________želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: __________________________________________

Izobrazba: ______________________________________________

Delovno področje: _______________________________________

Organizacija: ____________________________________________

Telefon: _________________________________________________

Naslov: _________________________________________________

Elektronski naslov: _______________________________________

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo in-stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.

________________________ ________________________ Datum: Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.


Na sejmu, ki vsako leto ponuja na ogled najnovejše dosežke ter omogoča predstavitev najnovej-ših proizvodov in tehnologij iz različnih panog, predvsem iz obr-tnih dejavnosti, privabi vsako leto veliko število obiskovalcev.

V preteklih 40. letih sta Obrtna zbornica Slovenije in Celjski se-jem dokazala, da je za dobre pro-jekte potrebno veliko časa, truda

in strpnosti. Dobra priložnost za odlično sklepanje poslov, ki jih se-jem nudi, se je pokazala za nujno tudi sedaj, ko živimo v času veli-ke recesije in se izguba poslov iz dneva v dan vse bolj množi.

Tudi Društvo instalaterjev ener-getikov (DIEM), je letos izkori-stilo, skupaj z nekaterimi člani priložnost, za svojo predstavitev na tako velikem in pomembnem

prostoru. S skupno predstavitvijo v hali L smo želeli obiskovalcem predstaviti vrhunske proizvode naših članov, poskrbeli smo za predstavitev strokovne revije IN-STALATER, ki jo stroka vedno bolj ceni. Predvsem nas veseli, da jo stroka vse bolj jemlje »kot svojo revijo«, saj mnogi menijo, da v njej najdejo poleg številnih zanimivosti s področja energetike in gradbeništva, tudi veliko pouč-nega za to vrsto poklica.

Vse dni sejma smo aktivno za-stopali poslovne interese društva, kot tudi njenih članov. Vse, ki jih je zanimalo delovanje našega strokovno naravnanega društva, ki vse bolj zastopa interese na po-dročju celotne Slovenije, smo se-znanili tudi s številnimi projekti, ki jih skupaj z Mariborsko razvoj-no agencijo MRA in energetsko agencijo ENERGAP razvijamo za prihodnje leto.

Po vsem videnem in predstavlje-nem beležimo iz dneva v dan vse večji porast članstva v našem dru-štvu DIEM. Predvsem pa nas ve-seli izredno veliko zanimanje za strokovno revijo, ki nas prisiljuje, da bomo morali že v naslednji reviji enormno povečati naklado. Takšna odločitev, pa je odvisna od

naših donatorjev. Smo pa veseli dejstva, da nam, kljub številnim obrekovanjem konkurenčnih re-vij, donatorji vse bolj zaupajo in se njihovo število iz številke v šte-vilko vse bolj povečuje.

Razstavni prostor društva je bil zelo dobro obiskan. Kvalitetni proizvodi naših članov so poželi veliko zanimanja. Vse to je tudi spodbuda, da se v naslednjem letu predstavimo v še večjem šte-vilu naših članov društva.

V zahvalo našim članom, ki so se predstavili na letošnjem Obrtnem sejmu, je prav, da jih predstavimo tudi v tej številki revije, to so:

Podjetje Letral d.o.o., je trgovsko podjetje z šestnajstletno tradici-jo in uveljavljenima Trgovinama VODNAR, v katerih prodajajo material za vodovod, central-no ogrevanje in prezračevanje. Posluje na dveh lokacijah, kjer z bogato ponudbo presenečata lepo urejena prodajna salona kopalniškega pohištva, parketa in keramičnih ploščic. Trgovini VODNAR imata v svoji ponudbi še vse vrste in dimenzije strešnih žlebov, prav tako pa tudi celotno paleto tehničnih in gospodinjske pline.

Društvo DIEM se je predstavilo na sejmu MOS 2009Strokovni sejmi še vedno štejejo za stičišče, kjer se lahko srečata poslovnost in inovativnost na enem mestu. Sejem MOS postaja iz leta v leto vse večji in zanimivejši. Vse bolj pa se ponaša tudi s sodobno sejemsko infrastrukturo.


Podjetje Letral d.o.o. pa je uvelja-vljeno ime tudi na področju stroj-nih instalacij, kjer je v petnajstih letih, na podlagi kvalitetnega in strokovnega izvajanja, pridobilo zelo veliko referenc, tako na sta-novanjskih hišah, kot tudi na šte-vilnih blokih, šolah, poštah, po-slovno stanovanjskih objektih,…

ELBATRADE d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z montažo toplotne, sanitarne in klimatske tehnike.

Začetki poslovanja podjetja sega-jo v leto 1975. Leta 2003 je bilo ustanovljeno podjetje ELBA-TRADE d.o.o., ki je podedovalo dolgoletne izkušnje in kvaliteto dela. Njihovi strokovnjaki se ne-nehno izobražujejo in dopolnju-jejo svoje znanje doma in v tujini. Le z dobrim znanjem in spremlja-njem najsodobnejših svetovnih tehnologij lahko zboljšujejo kva-

liteto njihovega vsakdanjega dela.

DUŠAN PREJAC S.P., INŠTA-LATERSTVO ENERGETSKIH NAPRAV iz Petanjcev, je podje-tje z večletnimi izkušnjami in z vpeljano dobro poslovno tradici-jo. Inovativnost, prilagodljivost in prizadevanja za uporabo naj-

sodobnejše tehnologije ter naj-novejših materialov in opreme so največje odlike podjetja.

Znanje za vgrajevanje in upra-vljanje najsodobnejših tehnologij, materialov in montažo strojne opreme se sproti usposabljajo doma in v tujini!

Svoje znanje in tehnologijo pa predstavijo na različnih strokov-nih sejmih. V podjetju ponujajo storitev montaže centralnih kur-jav, ki za energent uporabljajo

predvsem: ) lesena polena, ) lesne sekance in ) lesne pelete.

STROJNO KLJUČAVNIČAR-STVO IN TRGOVINA NA DROBNO Valher Tomaž s.p. iz Spodnjega Boča je številnim obiskovalcem predstavilo s so-dobnim in moderno oblikovanim avtomatiziranim toplovodnim kotlom, za kurjenje na lesno bi-omaso oziroma z lesnimi peleti. Zaradi integriranega zalogovni-ka, visokih izkoristkov in avto-matizacije se lahko primerja s plinskimi oziroma oljnimi kotli. Njihov najnovejši avtomatizi-rani kotel, se po kvaliteti lahko primerja z vsemi podobnimi naj-sodobnejšimi izdelki. V društvu DIEM smo z letošnjo predstavi-tvijo na Mednarodnem obrtnem

sejmu v Celju izredno zadovoljni. Veliko zanimanje za predstavlje-ne artikle na našem razstavnem prostoru, velik in pozitiven odziv nad našo strokovno revijo instala-ter ter porast članstva v društvu, nam vliva dodatno upanje, da smo na pravi poti.

Velik porast članstva, ni samo na račun brezplačnega članstva. Čla-ni, ki jih stroka zanima so veseli, da v društvu spremljamo razvoj in tehnologijo ter, da pripravljamo kar nekaj odmevnih projektov in upamo, da jih bomo že v kratkem lahko predstavili širši javnosti.

Prva in večja priložnost bo že na spomladenskem gradbenem sej-mu MEGRA, kjer bomo predsta-vili projekt MEGRA + UMNA RABA ENERGIJE.

Ivo Klevže


»TISOČ IN ENA NOČ«

Društvo instalaterjev energetikov iz Maribora ponovno pripravlja skupaj s turistično agencijo TRA-VEL AGENCY COLUMBUS, iz Maribora letovanje skozi pr-vomajske praznike v prihodnjem letu. Za razliko od predhodnih dveh letovanj v Turčiji, smo se tokrat odločili, da obiščemo Tu-nizijo.

Tunizija se nahaja na severovzho-du Afrike, v srčiki arabskega sveta. S svojimi prekrasnimi pla-žami, s toplim in čistim morjem, s starodavnimi mesti na prepihu civilizacij, s čudežnim svetom pu-ščave in oaz na jugu, kjer se meh-ke, prostrane sipine izmenjujejo s palmami in zelenjem, spada Tu-nizija med privlačnejše turistične destinacije.

Nastanjeni bomo v prekrasnem hotelu EL MOURADI HAM-MAMET RESORT 4*. Hotel leži

v centru letovišča Yasmine Ham-mamet, ob glavni promenadi, kjer so številne trgovine, bazarji, v bli-žini medina in tematskega parka Kartagina. Lepa peščena plaža je čez cesto ob hotelu. Oddaljenost do letališča Tunis je približno 70 km.

Ponudba hotela:

Velik hotelski kompleks z lepo in udobno urejenimi sobami. 5 re-stavracij, 3 »a la carte« restavraci-je, več barov ob bazenu in na pla-ži; 5 velikih zunanjih bazenov z ločenim delom za otroke; gostom je na voljo tudi sodobni spa cen-ter z masažami, fitnesom, savno, pedikuro itd.

Senčniki, ležalniki ter brisače so ob bazenu in na plaži brez-plačno. Sobe so opremljene s klimatsko napravo, kopalnica z wc-jem, sušilcem za lase, telefo-

nom, SAT-TV-ejem, mini barom, sefom, balkonom, skratka, prije-tno opremljene sobe. Na voljo pa je tudi 24-urna sobna strežba. Za zabavo je na voljo diskoteka, ma-vrska kavarna, dnevni in večerni animacijski program.

Za otroke: mini klub (5-12 let), 2 zunanja otroška bazena ter veliko igrišče, opremljeno s številnimi igrali.

Šport: teniško igrišče, lokostrel-stvo, kegljanje, biljard, namizni tenis, mini golf, odbojka na plaži. Za golfiste, približno 6 km od ho-tela se nahajata 2 golf igrišči: Ya-smine Golf (27 lukenj) in Citrus Golf (45 lukenj). Na voljo so tudi brezplačno vsi nemotorizirani vo-dni športi.

Storitev »Vse vključeno v ceno« zajema: samopostrežni zajtrk, kosilo in večerjo v glavni resta-vraciji, zgodnji in pozni zajtrk, sendviči, prigrizki, picerija, jedi na žaru; lokalne alkoholne in bre-zalkoholne pijače, kavni napitki, aperitivi, pijača v barih; 24 urna sobna strežba.

Cena: 459,00 EUR

V ceno je vključeno:

) letalski prevoz iz Ljubljane ali Zagreba v Tunizijo in nazaj ) letališke in varnostne pristoj-bine v vrednosti 79,00 EUR/na osebo zajeto. ) transfer: letališče-hotel-letali-šče ) 7 x vse vključeno v hotelu El

Mouradi Hammamet Resort 4* ) slovensko govoreči predstav-nik na destinaciji ) osnovno CORIS zavarovanje ) cena velja za odraslo osebo v dvoposteljni sobi

Cena za otroke/dodatno ležišče:

) 1. otrok (2-12let) v sobi ½+1 skupaj z dvema odra-slima .260,00 EUR ) 2. otrok (2-12let) v sobi ½+2 skupaj z dvema odrasli-ma 270,00 EUR ) 1. otrok (2-12 let) v sobi ½ sku-paj z enim odraslim .-20% ) soba 1/3 449,00 EUR ) soba 1/1 559,00 EUR

Priporočamo zavarovanje rizika odpovedi.

Pomembno opozorilo:

slovenski državljani potrebujejo za vstop v Tunizijo potni list, ve-ljaven še najmanj 3 mesece po vstopu v državo. Otroci morajo imeti svoj potni list.

Splošni pogoji organizatorja so sestavni del tega programa in so na voljo v agenciji. Točen datum odhoda bo znan do naslednje številke strokovne revije INSTA-LATER.

Prijave:

Društvo instalaterjev energetikov MariborAhacljeva ul. 12 a2000 MariborTel.: 040/661 448e-mail: [email protected]

ali

TA COLUMBUS d.o.o.ga. Joca AjhmajerSI-2000 MARIBORSlovenija TEL: +386/2/230-11-12FAX: +386/2/237-22-32MOBI: +386/41/478-472e-mail: [email protected]

pravljice, ki se nikoli ne končajo... bi lahko imenovali po-novno srečanje, čez prvo majske praznike leta 2010.


Z istimi težavami se sooča tudi gospod Marjan Filipi iz Selnice ob Dravi. Po končani osnovni šoli, se je leta 1953 odločil za po-klic kovača. Po naravi spada g. Marjan med radovedne ljudi. In prav temu se ima zahvaliti, da je v tovarni Dušika v Rušah, kot vzdr-ževalec strojnih naprav, našel veli-ko priložnost za številne izboljša-ve. Njegove izboljšave so vedno bile velik prispevek k varčevanju z denarjem in lažjemu delu števil-nih zaposlenih v tovarni. Da so v tistih časih cenili delo, pa pričajo številne pohvale in denarne na-grade, ki jih je g. Marjan prejel.

Kljub lastnemu zadovoljstvu, je potrebno vedeti, da delo ob ve-likih pečeh v proizvodnji ni bilo lahko. Velike temperaturne raz-like in prisotni plini, so botrovali raznim obolenjem in celo terjale številne invalidnosti, med kate-rimi se je znašel tudi g. Marjan. Tudi njega, je ves ta napor leta 1983 prisilil v invalidsko upoko-jitev.

V času upokojitve, se je takratna domovina Jugoslavija soočala z velikimi problemi energetske kri-ze. Kljub hitremu naraščanju cen energentov, je bila sreča, da si go-rivo sploh dobil. Gospod Marjan je po naravi zelo varčen človek in prav to, ga je privedlo do številnih razmišljanj o varčevanju z energi-jo. Eno od pomembnejših vpra-šanj, kako varčevati z energijo v stanovanjskih hišah, je postalo nov izziv, kateremu se ni mogel upreti.

Trajalo pa je kar nekaj let, da je izdelal svoj lasten kotel za cen-tralno ogrevanje. Po daljšem opazovanju in številnih meritvah, predvsem dimnih plinov in pora-be goriva, so se številne prednosti njegovega kotla hitro pokazale.

Na pobudo nekaterih strokovnja-kov, je leta 2005 vložil patentne-mu uradu Slovenije vso potrebno dokumentacijo za pridobitev patenta. Številna dokumentacija, nenehno spreminjanje in dopol-njevanje načrtov in zapisov so zahtevali veliko časa. Kljub vsem težavam, je leta 2007 prejel odloč-bo o podelitvi patenta s št. 22102

Nizkotemperaturni toplo-vodni kotel za centralno ogrevanje

Prijavitelju je znan nizkotempe-ratumi toplovodni kotel, pri kate-rem je v eni steni vgrajen gorilnik, medtem, ko je v nasprotni steni predvidena izstopna odprtina za dimne pline, ki je povezana z di-mnikom.

Gorivo doteka v gorilnik in tam zgoreva, s čimer se tvori hori-zontalno potekajoč tok vročih dimnih plinov, ki se ga zatem obr-ne za 180° in vodi skozi toplotni

izmenjevalnik, od koder potem dimni plini še razmeroma vroči iztekajo skozi izstopno odprtino v dimnik.

Toplotni izmenjevalnik je oblit z vodo, tako da v območju izmenje-valnika toplota z dimnih plinov prestopa na vodo, ki se jo potem vodi po sistemu centralnega ogre-vanja, tj. po ustreznem cevovodu skozi radiatorje in druge razpo-ložljive naprave in priprave, kjer voda toploto oddaja v ogrevani prostor, zatem pa se jo ponovno vrača v kotel.

Zaradi razmeroma nizke tempe-rature dimnih plinov, na izstopu iz kotla sicer praktično ne prihaja do pojava kondenza v kotlu, po drugi strani pa skozi dimnik izha-jajo razmeroma majhne količine toplote.

Nizkotemperatumi toplovodni kotel za centralno ogrevanje, s ka-kršnim se ukvarja pričujoči izum, sestoji iz okrova, ki ga tvori na svoji notranji površini toplotno izoliran plašč s prednjo in zadnjo steno, ki je prirejena za vgradnjo gorilnika za zgorevanje tekočega ali plinastega goriva, medtem, ko je v območju omenjene prednje stene na voljo izstopna odprtina, ki je preko dimovodne cevi pove-zana z dimnikom.

V osrednjem delu kotla, v notra-njosti plašča, je zgorevalna komo-ra, v katero na enem koncu sega gorilnik, na njenem nasprotnem koncu pa je predvidena preu-smerjevalna komora, h kateri je priključen sklop cevnih toplotnih

izmenjevalnikov. Po izumu je predvideno, da je omenjeni sklop cevnih toplotnih izmenjevalni-kov, ki je priključen na prednjo preusmerjevalno komoro, razpo-rejeno med zgorevalno komoro in prednjo steno kotla, obenem pri-ključen tudi na zadnjo preusmer-jevalno komoro, ki je razporejena ob zadnji steni kotla, kot tudi, da je na omenjeno zadnjo preu-smerjevalno komoro priključen nadaljnji sklop cevi za vodenje di-mnih plinov od omenjene zadnje preusmerjevalne komore proti izstopni odprtini in skozi dimo-vodno cev v dimnik je zapisano v patentni dokumentaciji.

Nazadnje omenjeni sklop cevi, za vodenje dimnih plinov je pri nekondenzacijski različici ko-tla razporejen v zgornji polovici kotla, namreč nad nivojem go-rilnika oziroma zgorevanja, pri kondenzacijski različici kotla pa v spodnji polovici kotla, namreč pod nivojem gorilnika oziroma zgorevanja.

Kaj pa v prihodnje?

Z delom g. Marjan, iz zdra-vstvenih razlogov, ne more več nadaljevati. Bolezen je močno načela njegovo počutje. V veliko zadovoljstvo bi mu bilo, da bi s svojim izdelkom pomagal neko-mu, ki bi kotel spravil na tržišče. Za oddajo pravice do patenta ne zahteva veliko denarja. Že sama povrnitev vseh nastalih stroškov, ki jih je imel pri izdelavi kotla in pridobitvi dokumentacije, vključ-no s patentom, bi mu bila v veliko zadovoljstvo.

S trmo do patentaNiso vsi dovolj dobri, oziroma sposobni, ustvariti nekaj, kar je vredno patenta. V hitrem tehnološkem razvoju, ka-kršnemu smo priča danes, je to še veliko večji dosežek. V Sloveniji velikokrat slišimo za ustvarjalne in sposobne lju-di. Žal, pa se njihov izdelek, le s težavo prebije v ospredje. Še vedno, vse preveč prisegamo tujemu znanju.

� Slika 1 – g. Marjan Filipi, zadovo-ljen z dosežkom

� Slika 2 - Nizkotemperaturni kotel s patentno št. 22102


Sodobne arhitekturne spake

Danes lahko z zadovoljstvom zapišem, da sem vesel vidne spre-membe na objektu trgovske hiše Modna hiša. Obnova objekta, po 50 letih, od kar je bila trgovska hiša predana namenu, je vseka-kor bila že nujno potrebna. Kot ob njeni otvoritvi, lahko tudi da-

nes, zatrdim, da bo njena nova podoba Mariboru in Mariborča-nom ponovno v ponos. Ali je objekt z novo podobo všeč vsem ne bom presojal. Tto pre-puščam vsakemu posamezniku. Vsekakor pa moram izraziti ve-

liko zadovoljstvo, da sta investi-tor in projektanti poskrbela za urejenost klimatskih naprav. Ob številnih mimohodih sem imel priložnost opazovati posamezna

dela pri obnovi zgradbe. Zani-malo me je, kako bodo poskrbeli za klimatske naprave, oziroma za namestitev zunanjih enot, ki zagotavljajo hlajenje pri Split sis-temih klimatskih naprav. Na prikazani sliki št. 1, je mogoče videti zgradbo pred obnovo, ko so še njen videz kazili deli klimatskih naprav na pročelju fasade. Na sli-ki št. 2 je prikazana namestitev zunanjih enot klimatskih naprav. Na sliki št. 3 je videti sedanji vi-dez zgradbe, ki ga ne kazijo deli klimatskih naprav. Dokaz več, kako je mogoče, z malo truda, poskrbeti za urejen in lep videz zunanjosti zgradbe. Obnova Modne hiše bi morala postati vzgled vsem bodočim investitorjem, arhitektom in pro-jektantom, ko bodo načrtovali obnovo pročelja zgradbe, oziro-ma njene fasade. Spoštovanje de-diščine, skrb in pripravljenost, da jo ohranjamo, mora biti vgrajena v vse naše družbeno načrtovanje.

S tem naslovom sem pred dvema letoma zapisal članek, s katerim sem želel opozoriti na nameščanje zunanjih enot klimatskih naprav, ki po mestu kazijo zunanji videz neka-terih zgradb. Predvsem me je motil videz Modne hiše in Zdravstvenega doma, ki stojita v centru mesta Maribor.

� Slika 1 - Modna hiša pred obnovo

� Slika 2 – Zunanje enote številnih klimatskih naprav, bo v prihodnje očem zakrita

� Slika 3 – Obnovljena Modna hiša v Mariboru, bo ponovno v ponos vsem Mariborčanom


Po številnih pogovorih sta se s partnerico Mojco odločila, da je prav naše podjetje sposobno zgraditi tako varčno hišo, kot si jo želita,« je povedal direktor podje-tja Milan Lukič. Mitja je za svoje domovanje izbral plus energijsko hišo, ki bo s pomočjo fotovoltaič-nih panelov proizvedla več ener-gije, kot je bo za svoje delovanje porabila, zato bo lahko nekaj energije prodal tudi v električno omrežje.

Lumarjevi strokovnjaki so bili od dnevu odprtih vrat, ki se ga je udeležilo okoli 500 obiskovalcev, na voljo za vprašanja obiskoval-

cem, ki so jih zanimale prednosti pasivne gradnje ali razmišljajo o gradnji pasivne hiše. »Mitjeva plus energijska hiša je tudi prva Lumarjeva plus energijska hiša.

Plus energijska hiša pomeni, da je poraba energije manjša od ustvar-jene energije,« je še dodal Lukič. Sodelavci s področja prodaje, tehničnih priprav in izvedbe so ponudili celostno svetovanje, obiskovalcem pa predstavili tudi gradbene koncepte energetsko učinkovitih montažnih hiš. Za odgovore na vprašanja o prezra-čevanju in ogrevanju so bili na voljo predstavniki dobavitelja.

Med povabljenimi strokovnjaki je bil tudi predstavnik banke, ki je interesentom predstavil možnosti financiranja.

Obiskovalce je ob dnevu odprtih vrat pozdravil tudi lastnik nove Lumarjeve hiše, vrhunski telo-vadec Mitja Petkovšek. »Sploh nisem pričakoval, da bo moja Lu-marca požela toliko zanimanja. Veseli me, da so ljudje dovzetni za okolje in naravo ter jih zanima energetsko učinkovita gradnja. Marsikoga je zanimalo tudi, kako je mogoče zgraditi hišo, s katero bom tudi nekaj zaslužil, saj bo

proizvajala več energije, kot je potrebuje za zagotavljanje ugo-dnega bivanja, « je povedal Pet-kovšek. Obiskovalci so ob dnevu odprtih vrat tako lahko izmenjali izkušnje z lastniki hiš, Mitjem in predvsem s strokovnjaki podje-tja Lumar, ki je prejšnji teden v Ljubljani prejelo priznanje Zlata Gazela 2009 za najbolj rastoče podjetje v Sloveniji.

Več informacij: Marko Lukić, Lumar IG d.o.o.Tel: 02 421 67 50e-pošta:[email protected]

Dan odprtih vrat v prvi Lumarjevi plus energijski hišiPodjetje Lumar IG, vodilni proizvajalec montažnih pa-sivnih hiš, je to soboto pripravilo dan odprtih vrat, kjer je obiskovalcem in gostom odprl vrata v prvo Lumarjevo plus energijsko hišo. Vsi, ki jih zanima energetsko učin-kovita gradnja, so si lahko ogledali hišo vrhunskega slo-venskega telovadca Mitje Petkovška. »Veseli smo, da se je Mitja odločil za naše podjetje samoiniciativno.


Dvocevni sistem se uporablja pri večini malih in velikih ogrevalnih napravah.

Na vseh grelnih telesih je vgrajen navaden regulacijski ventil, da lahko vsa ogrevala, skozi predtok,

prejemajo skoraj enako tempera-turo ogrevalnega medija. Tlačni upor v cevnem razvodu, ki deluje na obtočno črpalko je, zaradi pa-ralelnega preklopa grelnih teles, relativno majhen.

Ogrevanje s toplo vodo v enocevnem sistemu

Predvsem v malih enodružinskih hišah in etažnih stanovanjih (do cca. 12 kW skupne moči), je ta

preprosta in cenovno dostopna cevna napeljava, z zaporedno ve-zavo vseh grelnih teles, zelo pri-merna. Ogreta voda, v krožnem obtoku, prehaja skozi vsa ogre-valna telesa (slika 2). Regulacija

oddaje toplote, na posameznih grelnih telesih je možna, s pomo-čjo vgrajenega regulacijskega ven-tila na grelnem telesu.

Temperatura ogrevalnega medija se zmanjšuje, z vsakim prehodom skozi grelno telo, zato morajo biti grelna telesa, ki so bolj oddaljena od vstopa ogrevane vode, večja. Iz tega razloga izberemo, zaradi padca temperature, med preto-kom in povratnim vodom:

ΔV = 10 K.

Tako ostaja razlika v velikosti grelnih teles omejena. Dolžina krožnega voda z njenim številom grelnih teles, ne more biti poljub-na.

Pri večjih zgradbah lahko upo-rabimo enocevni sistem samo v primeru, da vsako nadstropje ali stanovanje, najprej oskrbimo z dvocevnim sistemom do etažne-ga razdelilnika in nato z lastnim enocevnim sistemom. Ta več krožen enocevni sistem lahko uporabimo ravno tako, samo do zmogljivosti 12 kW, za posamezni

Sistemi cevnega omrežjaSistem ogrevalnih naprav, kjer se ohlajena voda iz grelne-ga telesa, vrača po cevovodu, skupaj s predtočno napelja-vo, imenujemo dvocevni sistem (slika 1). V bistvu je sis-tem, ki je podprt z obtočno črpalko enak gravitacijskemu sistemu.

� Slika 1 – Toplovodno radiatorsko ogrevanje, dvocevni sistem s spodnjo razdelitvijo in, z odprto raztezno posodo

Legenda k sliki št. 1:

)ORP ... odprta raztez. posoda )RC...... regulacija cirkulacije )P...................praznjenje )LP.........lokalno prezračevanje )R ................................ radiator )PV ..................... povratni vod )PO ............ predtok ogrevanja )OK ............... ogrevalni kotel )VPC ... varnostno prelivna cev )VP ........... varnostni predtok )VPV ... varnostni povratni vod )CPV ......centralni prezrač. vod

� Slika 2 – Enocevno toplovodno ogrevanje s pomočjo črpalke, z vodoravnim krožnim tokom v zaprtem sistemu


)ZS .................... zaprt sistem )P ......................... praznjenje )OP ................... odzračevanje )R .............................. radiator )SP ................ smer pretoka )OK ............... ogrevalni kotel )RP ..... radiatorski priključek )VV ................ varnostni ventil )OČ ............... obtočna črpalka


ogrevalni krog. To je prikazano na sliki 3 z verzijo A. Vsak ogrevalni krog lahko dodatno reguliramo, s pomočjo conskega ventila. Kratka povezava med pretokom in povratnim vodom pri vsakem grelnem telesu je značilna za eno-cevni sistem. Pred leti se je upo-rabljal enocevni sistem s celotno količino pretočne vode, preko grelnega telesa. Zaradi potrebe po varčevanju z energijo se siste-mi brez kratke povezave, več ne uporabljajo. Prav tako je danes pomembno, da lahko vsako grel-no telo posebej, reguliramo in za-premo. To pa v preteklosti ni bilo mogoče, brez zaprtja celotnega sistema.

Verzija B na sliki št. 3 prikazuje horizontalno položeno enocevno ogrevanje, z danes uporabljenimi specialnimi ventili. S temi venti-li lahko reguliramo maksimalni pretok vode skozi grelna telesa. To rešitev prikazuje slika št. 4. V naslednji verziji enocevnega sistema je dvižni vod izpeljan kot krožni vod in je povezan z grelnimi telesi, preko predtočne napeljave in napeljave povratne-ga voda. Prav tako lahko upora-bimo kombinacijo horizontalne in vertikalne razdelitve. V vsa-kem primeru ima vsako grelno telo lasten regulacijski ventil.

Pri horizontalni razdelitvi ima v kratki povezavi, pri izhodu za ogrevanje, dodatno zapiralo. Da-nes imajo na tržišču ponujene armature odgovarjajoče kombi-nacije za regulacijo in zaporo. Prednost enocevnega sistema je manjše število cevnih vodov, po-

ljubna namestitev grelnih teles, kar je primerno predvsem, pri sa-naciji starih zgradb, ki še nimajo lastnega centralnega ogrevanja. Predhodno, pred montažo, je po-trebno narediti preprosti izračun, da ugotovimo potreben učinek ogrevanja. S tem je nato montaža

enostavnejša. Slaba stran enocev-nega ogrevanja je v tem, da mora-mo obvezno vgraditi obtočno čr-palko, tudi pri manjših napravah, da ne pride do tlačnih izgub. Na ta način dosežemo enak učinek, kot ga imajo dvocevni sistemi.

Dolgoročno gledano pa so obra-tovalni stroški nekoliko višji, za-radi učinka pretoka ogrevalnega medija na zaporedno vezana grel-na telesa. To pa zaradi tega, ker se medij v ogrevalnem sistemu ohlaja, glede na dolžino cevne na-peljave in se zato mora površina grelnega telesa povečevati.


)ZS ...................... zaprt sistem )P .......................... praznjenje )OP .................. odzračevanje )R .............................. radiator )SP .................. smer pretoka )PV ................ povratni vod )PO ....... predtok ogrevanja )OK ............. ogrevalni kotel )GT ................... glavni tok )DT .... delni tok do radiatorja )VV ............. varnostni ventil )OČ .............. obtočna črpalka

� Slika 3 – Toplovodni enocevni ogrevalni sistem z obtočno črpalko, zaprt sistem

� Slika 4 – Vgrajena ventilska garnitura v dodelani radiator


Načini ogrevanja

V prostor prihaja, skozi stene, okna in vrata, hladen zrak. Zato moramo hladne prostore pozimi ogrevati. Gorivo lahko zgoreva v prostoru, ki ga želimo ogreti. V takšnih primerih govorimo o lokalnem ogrevanju. Toplota se tako, preko ogrevala, neposredno

širi po prostoru. Za to je potrebna lokalna peč. Gorivo lahko zgore-va tudi drugje in nastalo toploto, s pomočjo medija, (vode, pare, zraka) prenaša v ogrevan prostor. V takšnem primeru govorimo o centralnem ogrevanju.

Ko se v prehodnem obdobju, proti večeru, stanovanje ohladi, je primerno zakuriti v kaminu ali kakšni drugi sobni peči. Ogreva-

nje s sobnimi pečmi ali kamini spada med najstarejše načine ogrevanja. Pri sobnih pečeh se vir toplote nahaja neposredno v pro-storu, ki ga ogrevamo.

Sobna peč ni samo poceni re-zervni vir energije, temveč z njo prihranimo veliko energije, saj nam v prehodnem času ni po-

trebno zagnati centralnega ogre-vanja. Ogrevanje mora biti tako, da lahko izbiramo in vzdržujemo zaželeno temperaturo v prostoru. Paziti moramo, da se zrak, zaradi ogrevanja, v prostoru ne kvari.

Peči za trdna goriva

Peči za trdna goriva obstajajo v mnogih oblikah: kamini, peči, toplozračne peči, železne itn.

Najbolj znane so železne peči na drva ali premog.

Da se toplota bolje izkoristi, se dimni plini ne smejo odvajati ne-posredno v dimnik, temveč šele potem, ko se ohlade, v dimnih kanalih v peči.

Največkrat so ti kanali v zgor-njem delu peči. Take peči izkori-ščajo toploto drv in premoga tudi do 80 %.

Temperatura odhajajočih dimnih plinov pa je še vedno okoli 200 oC, kolikor je tudi temperatura

peči pri polni obremenitvi.

Peči na trdna goriva delimo na:

a.) Odprte kamineb.) Kaminske pečic.) Lončene pečid.) Železne peči

a.) Odprti kamini

Namen klasičnega odprtega ka-mina je, v prvi vrsti, za ogrevanje prostorov z odprtim kuriščem. V preteklosti so bili kamini v upo-rabi za ogrevanje prostorov na raznih dvorcih in palačah. V se-

Lokalno ogrevanje prostorovV zimskem, oziroma hladnem obdobju prostore ogreva-mo. Toplota v prostoru mora ustrezati načinu delovanja ljudi v teh prostorih. Pri mirovanju je temperatura višja, pri razgibani fizični aktivnosti pa nižja. Človeka naj v obi-čajnem oblačilu in pri običajni aktivnosti ne zebe.

Preglednica št. 2: mere za vgradnjo kamina z odprtim kuriščem

Površina prostora

v m2

Približne mere za kurišče v cmPresek dimnika v

cm 1)

b h t1-stran-

ski2 do 3- stranski

15 – 20 60 – 65 45 – 50 35 – 40 20 22,5 – 25

20 – 30 70 – 75 50 – 55 40 – 45 22,5 25 – 30

25 – 35 75 – 80 55 – 60 45 – 50 25 30 – 35

35 – 50 85 - 100 65 - 70 50 - 60 30 35

1) Učinkovito delovanje pri višini dimnika okoli 6 – 8 m.

Preglednica št. 1: Približne mere za vgradnjo kamina

Površina prostora velikost kurišča ≈ 50 – 70 : 1

Velikost kurišča širina : višina : globina ≈ 4 : 3 : 2,5

Velikost kurišča presek dimnika ≈ 10 : 1

� Slika 1 – Tipi kaminov z odprtim kuriščem

� Slika 3 – Dovod svežega zraka s pomočjo dimnega kanala

� Slika 2 – Prerez višine kamina


danjosti so kamini, v eno ali več družinskih hišah, popularni zara-di lepega videza in služijo pred-vsem za okras ter včasih tudi kot dopolnilno ogrevanje prostora. Kurjenje v kaminu ustvarja pri-jetno ozračje s prijetno toploto, ob odprtem ognju. Vendar imajo kamini, z odprtim kuriščem, zelo slab toplotni izkoristek, nekje med 30 do 50 %.

Kamine z odprtim kuriščem mo-ramo priključiti na samostojen di-mnik. Vgradnja kamina je v pre-teklosti spadala med zahtevnejša dela, ki so jim bili kos le vrhunski mojstri.

Danes lahko na tržišču kupimo že izdelani kamin, ki ga je potreb-no samo še sestaviti in obdelati. S tem je zagotovljen pravilen vlek in popolno zgorevanje.

Kamini z odprtim kuriščem spa-dajo po predpisih med majhne kurilne naprave z občasnim de-lovanjem. To pomeni, da stalna uporaba za ogrevanje prostora ni dovoljena. Pri kaminu z odprtim kuriščem so najpomembnejši ele-menti, oblika kurišča iz šamotne

opeke ali iz litega železa, premer in višina dimnika ter zadosten dovod zraka za zgorevanje. Da zmanjšamo toplotne izgube, ki nastajajo pri vleku, skozi dolgi dimni priključek, je priporočljivo, da je dimnik v sredini zgradbe.

Vgradnja kamina z odprtim ku-riščem je primerna za prostor z minimalno površino okoli 20 m2. Kamina ne smemo vgraditi v bližini okenskih odprtin. Pred kaminom naj ne poteka glavna komunikacija v prostoru.

Za kurjenje je priporočljiva upo-raba drv (polena), predvsem iz breze ali bukve, pri kaminih z zaprtim kuriščem pa se upora-bljajo tudi briketi iz lesnega pre-moga. Najprimernejša so suha drva, stara vsaj 2 leti. Nikakor pa za kurjenje v kaminu ne smemo uporabljati svežih drv.

Tipi in dimenzije

Kamine z odprtim kuriščem de-limo na 1-, 2-, 3- ali 4-stranske, pri čemer je velikost dimnega pri-ključka odvisna od površine ka-mina. Velikost kamina z odprtim

kuriščem mora biti v sorazmerju z velikostjo prostora. V pregledni-ci št. 1 so podane približne mere za vgradnjo 1-, 2-, 3-stranskega kamina.

Približne mere za vgradnjo kami-na z odprtim kuriščem so podane v preglednici št. 2.

Primer:

1 stranski kamin z odprtim kuri-ščemVelikost prostora 30 m2

Velikost kurišča 30/60 = 0,5 m2

Odprtina kurišča za kamin z od-prtim kuriščem:Širina x Višina ≈ 80x60 cmGlobina ≈ 50 cmMere v cm: ≈ 80/60/50

Presek dimnika = odvodna dimna cev ≈ 0,05 m2

= Ø 25 oziroma 22,5/22,5 cm

Na sliki št. 2 je v prerezu prikaza-na višina kamina. Dimniki

Dimnik ima nalogo, da odvaja zgorele pline iz kurišča in, da ustvarja potreben vlek. Posledica tega je podtlak v kurišču, v kate-

rega vteka zrak, potreben za zgo-revanje. Dimni plini imajo višjo temperaturo kot okolišnji zunanji zrak, zato so specifično lažji in se dvigajo.

Tlak je odvisen od višine dimnika in razlike gostot dimnih plinov in zunanjega zraka. Če je hladnejše, bo tlak močnejši, prav tako, če so dimni plini bolj vroči. Vsak kamin z odprtim kuriščem potrebuje svoj dimnik, ki stoji zadaj ali ob strani. Po pravilih je predpisani presek dimne tuljave ≥ Ø 20 cm ali ≥ 20 x 20 cm. Po navedbah proizvajalcev so mo-žni tudi manjši ali večji preseki dimnih tuljav, kot je prikazano v preglednici št. 2.

Dovod zraka za zgorevanje

Kamin z odprtim kuriščem po-trebuje, po predpisih, za pravilno zgorevanje, lasten dovod zraka, ki ni v povezavi s prostorom v kate-rem je postavljen. Zato je potreb-no paziti, da:

) je v prostoru, kljub zaprtim oknom, zadostna količina zra-ka ) bo prostor, skozi katerega pri-teka hladen zrak, primerno ogret

� Slika 5 – Zaščita pred vnetljivimi materiali

� Slika 4 – Kaminska peč


) ne pride do prepiha za ljudi, ki sedijo pred odprtim kuriščem kamina.

Za potreben dovod svežega zra-ka, je priporočljiv poseben dovo-dni zračni kanal, preko katerega lahko dovajamo zrak iz zračnega prostora v kleti, ali direktno od zunaj . Zračni kanal lahko name-stimo direktno pod rešetko kuri-šča , s strani ali s sprednje strani podnožja kamina. Velikost zrač-nega kanala določimo na osnovi velikosti kurišča in prostornine prostora, kjer je nameščen kamin. Na sliki št. 3 je prikazan prerez kamina z dovodom svežega zraka za zgorevanje, skozi dimni kanal, iz kleti. Kamini z odprtim kuriščem mo-rajo imeti tudi varnostno območje pred kuriščem, narejeno iz ognje-odpornega materiala, tako,da ne pride do požara. Da se prostor ne

ohlaja v času, ko kamin ne deluje, je v dimniški priključek potrebno vgraditi dimno loputo. Kamina, z odprtim kuriščem, med delo-vanjem, ne smemo pustiti brez nadzora.

b.) Kaminske pečiIzvor porekla kaminske peči iz-haja iz Skandinavije. Kaminske peči ustvarjajo prijetno fiziološko atmosfero, podobno kot kamini z odprtim kuriščem. Delujejo z vi-sokim izkoristkom, podobno kot železne peči. Kaminska peč (ogrevalni kamin, lončena kaminska peč) je nače-loma izdelana kot prenosna peč. Velikokrat pa so peči narejene tako, da jih moramo dokončno obdelati na licu mesta. Kaminska peč ima kurišče, oziroma zgore-valni prostor, ki je narejeno iz lite-ga železa, kurišče, pa je s sprednje strani, večinoma zaprto s stekle-nimi vrati, skozi katera polnimo

peč s kurivom. Pri zaprtih vratih deluje kaminska peč z odgovarja-jočim visokim učinkom, ki dose-ga izkoristek tudi do 90 %. Stran-ske stene so iz litega železa in so lahko z zunanje strani obložene s ploščicami. Kaminska peč je vse-kakor podobna lončeni in njeno kurišče lahko uporabimo tudi za kuhanje ali peko.

Z lesnimi peleti (stisnjeni v cilin-drični obliki) lahko, v povezavi z zalogovnikom za kurivo, uredimo popolnoma avtomatski dovod goriva. S tem pa istočasno zago-tovimo boljše, oziroma popolno izgorevanje, v kurišču.

Predpisi

Kaminske peči so izdelane po smernicah DIN EN 13 229 in DIN EN 13 240, v katerih je po-dan poudarek na izdelavo in manj na gradbene zahteve ter požarno

varnost. Ti so sedaj prepuščeni večji odgovornosti izvajalcem. Naprave morajo biti opremljene z oznako CE in s podatki, ki ozna-čujejo: tip peči, njen učinek, iz-koristek, potreben vlek, vsebnost izpušnih plinov itn.

Postavitev in odmiki

Za namestitev, odmik od gor-ljivih gradbenih materialov itn., so posebej pomembna navodila proizvajalca. Pred odprtino ku-rišča morajo biti nameščena tla, iz nevnetljivega materiala ali tla obložena s pločevino, oziroma varnostnim steklom, kot je prika-zano na sliki št 5.

Tudi dimna cev mora biti izdela-na iz negorljivega materiala in po predpisih, z minimalnim odmi-kom 40 cm. V kolikor je cev ob-dana s toplotno izolacijo debeline 2 cm, zadostuje minimalni odmik 10 cm. Pri prehodih dimne cevi skozi stene iz gorljivega materia-la, mora biti dimna cev negorljiva in s slabo toplotno prevodnostjo ter vstavljena v zaščitno cev, z mi-nimalnim odmikom 20 cm.

a.) Lončene pečiLončene peči imajo večstoletno tradicijo, predvsem v kmečkih hi-šah, gradovih in dvorcih, za ogre-vanje reprezentančnih prostorov.

Zaradi energetske krize in stalne-ga naraščanja cen goriv so lon-čene peči v zadnjih 20 letih, kot dodatno ogrevanje, v družinskih hišah, doživele ponoven prepo-rod. Ocenjuje se, še posebej z gradbeno biološke strani, da pri-jetno sevalno toploto čutimo, kot naravni način ogrevanja.

� Slika 6 - Osnovna lončena peč

Preglednica št. 4: Toplozračna lončena peč

Vrsta lončene peči merska enota težka Srednje težka Lahka

Povprečna debelina stene cm 13-11 10 – 9 < 9

Nazivna toplotna vrednost kW/m2 ≈ 0,7 0,9 – 1,1 > 1,2

Toplotna akumulacija 1) h ≥ 10 ≥ 8 ≥ 5

Teža na površino kg/ m2 ≈ 250 ≈ 200 ≥ 1501) ≈ Čas trajanja, da se ogreje na povprečno temperaturo 50 oC

Legenda k sliki 6:

1. Kurišče z rešetko2. Prostor za pepel s predalčnikom za pepel3. Pokončni/padajoči in ležeči dimovodi4. Dimni priključek5. Stena peči obložena s ploščicami6. Čistilna odprtina7. Podstavek peči8. Ometane stene s krožno klopjo za sedenje9. Vgrajena ogrevalna površina iz pločevine


Lončena peč se je razvila iz kru-šne peči. Velik kurilni prostor je zamenjal manjši, prostornino pa zapolnimo s toplotnimi kanali. Oblika peči je poljubna in jo lah-ko prilagajamo prostoru, v kate-rem bo nameščena. Lončene peči so večinoma zidane in velikokrat obdane tudi z umetniško izde-lanimi, neporoznimi pečnicami, izdelanih iz žgane gline, ki lahko dosegajo površinsko temperaturo do 150 oC.

Peči so lahko fiksni ali prenosni hranilnik toplote, v katerih lahko kurimo z drvmi, šoto in briketi iz rjavega lesnega premoga. V sodobnih izvedba se uporabljajo tudi za ogrevanje s kurilnim oljem ali plinom. Na trgu obstajajo tri različne vrste lončenih peči, ki se razlikujejo po načinu in uporabi:

)Osnovna lončena peč )Prenosna lončena peč )Toplozračna lončena peč

Osnovna lončena peč

Osnovna lončena peč je fiksno zidana in z zelo veliko akumula-cijo toplote. V njej lahko kurimo velike kose drv, v odgovarjajoči izvedbi rešetke, pa tudi z briketi iz rjavega lesnega premoga. Hitro

uravnavanje temperature in ogre-tje prostora pri teh vrstah peči ni mogoč.

Delovanje: V notranjem delu

lončene peči so izvedeni horizon-talni in vertikalni dimni kanali, po katerih potujejo dimni plini, od kurišča v dimnik, in oddajajo toploto, ki se akumulira v ohišju peči. Za ogretje peči potrebujemo približno 2 uri, odvisno od veliko-sti, debeline sten in vrste vgraje-nih materialov. Od naštetega je odvisen tudi akumulacijski čas toplote. Temperatura na zunanjih stenah lahko znaša od 50 do 90 oC. V preglednici št. 3 so navede-ne približne vrednosti za toplotno moč in čas trajanja akumulacije toplote v lončenih pečeh. Na sliki št. 6 je shematski prikaz osnovne lončene peči, srednje težka gradnja. Zunanje mere za standardno osnovno lončeno peč

se določijo na osnovi velikosti pečnice (lončena ploščica).

Na primer, da je zunanja mera pečnice 4 ½ x 3 ½ x 5 znaša zu-nanja mera lončene peči 99 x 77 x 110 cm (b širina x t globina in h višina).

Krušna peč: Med posebne vrste lončenih peči prištevamo krušne peči, ki so v preteklosti bile značil-ne na podeželju. Krušne peči so v imele dvojno vlogo. Služile so predvsem za peko hrane in ogre-vanje prostorov, v zimskem obdo-bju. Kurišče v krušni peči je kar na osnovni površini, na katero se naloži kurivo, ki ga zakurimo od zgoraj.

Preglednica št. 3: Približne vrednosti toplotne moči in akumulacija toplote

Vrsta lončene peči merska enota

težka Srednje težka

Lahka

Povprečna debelina stene cm 13-11 10 – 9 < 9

Nazivna toplotna vrednost kW/m2 ≈ 0,7 0,9 – 1,1

> 1,2

Toplotna akumulacija 1) h ≥ 10 ≥ 8 ≥ 5

Teža na površino kg/ m2 ≈ 250 ≈ 200 ≥ 1501) ≈ Čas trajanja, da se ogreje na povprečno temperaturo 50 oC

� Slika 7 – Zidani štedilnik obdelan s pečnicami

� Slika 8 – Mere kurilnega vložka


Lončeni zidani štedilnik

Štedilniki, ki so zidani z opeko in obdani z lončenimi ploščica-mi so namenjeni kuhanju, pe-čenju in ogrevanju. Dimni plini, ki zgorevajo v štedilniku, imajo vlek skozi zidane dimne kanale in vgrajene elemente v štedilniku, preden preidejo v dimnik. Na tak način segrevamo kuhalno ploščo, pečnico, toplo vodo, če je vgrajen vodni kotliček in, v masivnem zidovju, akumuliramo nastalo to-ploto. Zidan štedilnik, obložen z lončenimi ploščicami je prikazan na sliki št. 7.

Med glavne sestavne dele štedil-nika spada kuhalna plošča, ki je narejena iz posebne jeklene plo-

čevine, ki se ne deformira. Vgra-jena pečica je emejlirana z obeh strani, okoli katerih se ustvarja popoln tokokrog vročih dimnih plinov. Kurišče je, v večini prime-rov, narejeno iz šamotne opeke. Tako lahko v kurišču zagotovimo delovanje z višjimi temperatura-mi. Na kakovost zgorevanja v ku-rišču vpliva tudi dotok segretega sekundarnega zraka. S tem do-sežemo idealne vrednosti emisij, ki se po navadi gibljejo globoko pod določeno mejo. Za kurjenje najpogosteje uporabljamo les ali rjavi premog.

Toplozračne lončene peči

Toplozračne lončene peči spadajo med najpogosteje uporabljen lon-

čene peči in so primerne

)Za dopolnilno ogrevanje cen-tralnemu ogrevanju, v preho-dnem obdobju, ko še ni raci-onalna uporaba centralnega ogrevanja )Za dodatno ogrevanje, v naj-bolj mrzlih zimskih dnevih, če s centralnim ogrevanjem ne dosežemo v prostoru želene toplote, ker je bil izračun za potrebno toploto narejen na te-sno in prilagojen boljši izrabi, v drugem letnem času, ali )Z odgovarjajočimi zračnimi kanali, kot toplotno zračno gre-tje, za več prostorov ali za celo-tno eno družinsko hišo.

Delovanje: Pri toplozračnem ogrevanju se toplota v prostor do-

vaja s konvekcijo, preko nastavlji-vih zračnih rešetk. Pri lončenih pečeh pomeni to najhitrejši način za ogrevanje prostorov. Po dolo-čenem času, ko se segreje zidovje peči, odvisno od debeline in vrste materiala zidov, začne v prostoru za daljši čas sevati toplota.

Mere peči: Velikost ogrevalnega vložka se ureja po toplotni obre-menitvi, ki so določene po smer-nicah DIN EN 12 831. Zunanje mere za toplozračne lončene peči se povzamejo po merah za ogre-valni vložek in vleka, skozi dimne kanale, plus stranski odmik okoli 8 do 15 cm in zgoraj minimalno 20 cm ter debeline zidov. V pre-glednici št. 4 in na sliki št. 8, so podane mere za toplozračne lon-čene peči.

Hypokausten lončena peč

Pri Hypokausten lončenih pečeh govorimo, o toplozračni lončeni peči. Topel zrak pri Hypokausten lončeni peči ne dovajamo direk-tno v prostor, ampak deluje preko sten, ki so obložene s ploščicami ali preko Hypokausten površin, deluje kot sevalno ogrevanje. Ogreti zrak se dviguje navzgor in prenaša toploto na površine sten in obrača ohlajeni zrak nazaj, kjer se krogotok začne. Na sliki št. 9 je v prerezu prikazano delova-nje Hypokausten lončene peči. Ogrevalna sposobnost lončenih peči je velika, vendar pa takšne peči potrebujejo veliko časa, da se segrejejo. Zaradi velike mase imajo veliko akumulacijsko spo-sobnost, tako lahko dobro segreto peč uporabljamo še dolgo, ko v kurišču dejansko ni več ognja.

Namen lokalnega ogrevanja je predvsem, kot dodatno ogreva-nje v prehodnem obdobju, ko še ni smotrno ogrevati s centralnim ogrevanjem. Med prednosti lo-kalnega ogrevanja štejemo nizke stroške pri gradnji in premičnost ogreval. K naštetim lastnostim ne moremo prištevati odprtega kamina. Stroški za njegovo iz-gradnjo so veliki, izkoristek pa majhen. Služijo pa dobro za de-koracijo prostora in uživanje ob prasketanju ognja, ki ga ustvari svetloba plamena.

Preglednica št. 4: Toplozračna lončena peč

Toplotna moč v kW približno 5 7 8

vključno z vleko dimnih plinov približno 6 9 11

Mera v cm Širina b 33 41 41

Globina t 44 47 62

Višina 1) h 60 80 80

Čelna plošča v cm: Širina b' 42 48 48

Višina 1) h' 79 83 83

Teža brez obzidave v kg 110 122 132

Teža z obzidavo v kg - 50 65

Ogrevalna površina iz litega železa 0,95 0,95 1,40

v m2 iz keramike 1,50 1,90 2,80

Dimna cev Ø v cm 14,5/16 18 181) Povečanje višine peči in čelne plošče za približno 25 cm.

� Slika 9 - Hypokausten lončena peč


Hranilniki za daljše obdobje prihajajo vse bolj v uporabo.S takšnimi sezonskimi hranilniki, lahko koristimo shranjeno solar-no toploto za centralno ogreva-nje, v hladnem zimskem obdobju.Naravni vodni hranilnik

Naravni vodni hranilniki, so ve-liki podzemni zbiralniki vode, v katerih je, zaradi neprepustnih kamnin, gramoza, peska ali gline shranjena, velika količina vode. Vodo, ki je hranjena v velikih globinah, je mogoče koristno uporabiti, za različne namene. S

sončnimi sprejemniki, ki proizva-jajo toploto, lahko, skozi vrtino, dovajamo toploto v zbiralnik in jo, po potrebi, preko druge vrtine, odvajamo ogreto nazaj, navzgor za uporabo. Naravni vodni zbiral-niki zahtevajo, za dobro delova-nje, ustrezne talne razmere.

Na sliki je prikazan shematski prikaz uporabe podzemne vode, ki so ga izvedli v Nemčiji, za ogrevanje in hlajenje zveznega parlamenta v Berlinu. Prvi vo-dni toplotni hranilnik se nahaja direktno pod parlamentom,v

globini 300 m. Pri pogonu lastne električne centrale, ki jo poganja-jo z repičnim oljem, ogrevajo, z viškom proizvedene električne energije v poletnem obdobju, vodo v podzemnem hranilniku. Z razpoložljivo energijo segrejejo vodo tudi do 70 oC.

S shranjeno toploto nato, v zim-skem obdobju, s talnim ogreva-njem ogrevajo preko 7500 m2 delovnih površin v notranjosti zgradbe. S tem pokrijejo pribli-žno 90 % vseh toplotnih potreb za ogrevanje.

Za hlajenje, v poletnem obdobju, uporabljajo drug vodni zbiralnik, ki se nahaja v globini 50 m in z energijo napaja pogon za klimat-sko napravo ter absorpcijski hla-dilni stroj. Na tak način pokrijejo preko 60 % vseh potreb za hlaje-nje prostorov. V zimskem obdo-bju pa uporabljajo ta isti vodni toplotni hranilnik, tudi za ogreva-nje prostorov, s pomočjo toplotne črpalke.

Toplotni hranilnik z zemelj-skimi sondami

Hranilnik toplote shranjuje toplo-tno s pomočjo zemeljske sonde, podobno kot sezonski vodni hra-nilnik. Toplota se preko zemelj-ske sonde prenaša na zemeljske podlago, v globinah od 20 do 90 m. Razmik sond znaša od 1,5

do 2,5 m. Zemeljski hranilnik za ogrevanje s sondami je odvisen predvsem, od geološke sestave tal. Primerna so z vodo zasičena prepustna glinena tla, ki dopušča-jo počasni pretok podtalnice. S tem zagotovimo čim manjši odliv toplote.

Z zemeljskim toplotnim hranilni-kom in z odgovarjajočo površino sončnih sprejemnikov, dobimo velik ogrevalni sistem. V primer-javi hranilnikov z enako zmoglji-vostjo, so investicijski stroški za zemeljski toplotni hranilnik ugo-dnejši, od sezonskega vodnega hranilnika. Zemeljski hranilniki, ki jih ogrevamo z zemeljskimi sondami, so lahko izdelani mo-dularno in z možnostjo kasnejše nadgradnje. V kraju Neckarsulm, mestna četrt Amorbach, ima-jo izdelane načrte za izgradnjo 750 stanovanjskih enot, kjer bo nameščenih 12 000 m2 sončnih sprejemnikov, za ogrevanje ze-meljskega toplotnega hranilnika, z volumnom 115 000 m3.

V toplotni hranilnik bo vgrajenih 1152 zemeljskih sond, ki bodo aktivno ogrevale do globine 30 m. Sonde bodo nameščene z razmikom 2 x 2 m. Z vgrajenimi sončnimi sprejemniki želijo po-krivati 45 % vse potrebne energi-je. V preglednici št. 1 so prikazane približne vrednosti hranilnika, za dolgotrajno shranjevanje toplote.

Hranilnik za dolgotrajno shranjevanje toploteKoličina sončne energije, v ogrevalni sezoni, je bistveno manjša, kot v letnem času. Prav je, da v času sončnega obdobja, poskrbimo za ogretje večje količine vode, ki jo bomo koristili takrat, ko bo to potrebno. Torej se moremo odločiti, ali potrebujemo toplotni hranilnik za krajše, ozi-roma daljše, obdobje.

Preglednica št. 1: Približne vrednosti hranilnika, za dolgotrajno shranjevanje toplote

Vrsta hranilnika 1) Volumen po m2 površine sončnih sprejemnikov

Vroča voda 1,5 – 2,5 m3

Gramoz-voda 2,5 – 4,0 m3

Sezonski hranilnik 4,0 – 6,0 m3

Zemeljska sonda 8,0 – 10,0 m3

1) Vrednost za velike naprave

� Slika – Način uporabe podzemnega zbiralnika vode

Podjetje SIERRA, proizvajalec toplotnih prenosnikov, je pred časom predstavil revolucionarno novost med nizkotemperaturnimi ogrevali – KONVEKTOR-SKI RADIATOR THERMOFON. Konvektorski radiator Thermofon deluje na principu naravne konvekcije, zato ne vsebuje ventilatorja, deluje brez električne energije ter je povsem neslišen. Ogrevalo Thermofon je namenjeno le ogrevanju in ni primerno za hlajenje prostorov. Bistvena prednost Thermofona je, da ogreva prostor že pri zelo nizki temperaturi ogrevne vode in zato lahko v prehodnih obdobjih omejite temperaturo ogrevne vode le na 35°C. Priporočamo pa, da ogrevalni sistem vseeno dimenzionirate na temperaturo vode 45°C, lahko pa tudi na več, saj je Thermofon izredno učinkovit tudi pri višjih temperaturah.Nizkotemperaturni konvektorski radiator Termofon je primeren za uporabo tako pri novogradnjah kot pri adaptaciji starih ogrevalnih sistemov. V primeru, da želimo star visokotemperaturni ogrevalni sistem posodobiti v varčnejši nizkotemperaturni sistem, vendar ne želimo spreminjati instalacij centralnega ogreva-nja po objektu, je Thermofon idealna rešitev saj ga enostavno namestimo na mesto starega radiatorja (slika 1).

Priključki so prilagodljivi glede na različno pripravljene instalacije, bodisi iz leve ali desne strani, lahko pa tudi iz spodnje strani. V kolikor so vodni priključki pripravljeni v standardnih merah, se vse cevne instalacije skrijejo pod dekoracijsko masko. Za primere, ko pa so grelna telesa predvidena pod okenskimi linami vdolbenimi v steno, pa ponujamo vgradno izvedbo Thermobox. Pri snovanju Thermofona in Thermoboxa je bila posebna pozornost namenjena enostavni montaži in servisiranju, ter transportu in prenašanju, saj največji model tehta le 21kg.

Kapaciteto definiramo z velikostjo toplotnega prenosnika (dva, štiri ali šest redni) in z dolžino ogre-vala (od 600mm pa do 1200mm). Za točen izračun kapacitete na osnovi temperaturnega režima vode in sobne temperature pa ponujamo tudi enostaven računalniški program, ki izračuna točne grelne kapacitete pri danih pogojih.

Višina ohišja je lahko 575mm in 675 mm.

Lokalna regulacija se lahko izvede na več načinov, in sicer:

Slika a (1 in 2) – brez posebne regulacije samo na osnovi temperaturnega režima vodeSlika b – s pomočjo termostatskega radiatorskega ventilaSlika c – z ročno nastavljivo loputoSlika d – s termostatsko krmiljeno loputo na motorni pogon, ki potrebuje 9V baterijo z ocenjeno življenjsko dobo 3 leta, krmilni termostat pa je lahko vgrajen na napravi ali na steni prostora

a.1. a.2. b. c. d.

Glede na želeno temperaturo v prostoru se Thermofon odziva bistveno hitreje kot ostala grelna telesa, zato dosežemo nastavljeno temperaturo zelo hitro. Z učinkovito a enostavno regulacijo si zagotovimo optimalno ugodje in zdravo klimo v prostoru, ki skrbi za naše dobro počutje in produktivnost.

Če strnimo vse zgoraj naštete lastnosti in prednosti Thermofona lahko ugotovimo, da je to idealno grelno telo za vse vrste nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov, pa naj bo vir toplote kondenzacijski kotel, toplotna črpalka ali solarni sistem. Oblikovno se Thermofon lepo podaja k ostalemu interjerju, poleg tega pa je varen, ker naprava nima ostrih robov in vročih površin.

Na splošno lahko rečemo, da je Thermofon revolucionarna in cenovno ugodna novost na tržišču, saj je strošek opreme primerljiv s ceno konvencionalnih radiatorjev, montaža pa enostavnejša in zato tudi cenejša.

Torej vaša stara hiša, ki je potrebna adaptacije ali pa nova hiša, ki je zgrajena bodisi v standardni izvedbi, nizkoenergijski ali celo pasivni izvedbi že komaj čaka, da jo polepšate in oplemenitite s Thermofon nizkotemperaturnimi konvektorskimi radiatorji.


Peleti

Za pelete je že znano, da so nare-jeni iz suhega stisnjenega mletega lesa in veljajo za CO2 nevtralne. Odlikuje jih nizka nakupna cena in visoka kaloričnost, saj je 1,9 kg peletov enakovredno 1 litru kuril-nega olja.

Primer: če ste porabili za ogreva-nje hiše 1000 litrov kurilnega olja bi s pečjo na pelete potrebovali 1900 do 2000 kilogramov pelet, kar cenovno pomeni 440 do 500 eur.

Značilnost peletov je tudi, da vsebujejo zelo malo preostalega pepela, do približno 0,5 odstotka suhe snovi.

Udobje

Z uporabo peči in kaminov na pelete ni nič manjše v primerjavi s pečmi na kurilno olje ali plin. Avtomatski vžig in regulacija

temperature je možna preko da-ljinskega upravljalca ali tedenske nastavitvene ure vgrajene na peči.Etažne peči, kamini in kaminski vložki imajo vgrajene zalogovni-ke za 15 do 40 kg peletov. Peči večjih moči, katere vgradimo v kurilnico pa imajo poleg lastnega zalogovnika možnost postavitve večjih zalogovnikov do več ton, pri katerih kurivo dostavijo s ci-sterno in vpihajo v zalogovnik.

Ne potrebujemo dimnika z lastnim vlekom

Zanimivost ogrevanja s peleti je tudi ta, da ne potrebujete dimni-ka, saj imajo peči na pelete prisi-ljen izpuh plinov. Peči imajo vgra-jen ventilator, zato ima dimna cev premer samo osem centimetrov in jo lahko vstavimo v zračnik ali skozi zunanjo steno. Dimnih plinov skorajda ni zaznati, razen pri vžigu peči. Pri izgorevanju pe-letov se v zrak spusti samo toliko ogljikovega dioksida, kolikor se ga je vezalo pri naravnem proce-su, fotosintezi iz zraka. Pri izgo-revanju enega kubičnega metra zemeljskega plina pa se sprostita dva kilograma CO2, pri izgoreva-nju enega litra kurilnega olja pa 2,8 kilograma CO2.

Sistem in vrste peči

Obstajta dva sistema peči na le-

sne pelete: na izpih toplega zraka v prostor in na centralni sistem (uporaba radiatorjev). Prve pro-stor ogrejejo hitreje in so bolj primerne za prostore, ki jih ne

uporabljamo vsak dan, kot so de-nimo vikendi, pisarne ali poslovni prostori. Druge so namenjene predvsem stanovanjem in hišam. Cene peči se gibljejo glede na moč, kvaliteto in zunanji videz, najcenejše različice pa lahko ku-pite že za 1.300 evrov.

Po vrsti jih ločimo na etažne, pro-stostoječe, vgradne kamine in na kotle katere vgradimo v kurilnico.

Solarni sistem

Zakaj investirati v solarni sistem: )Velika neodvisnost od obstoje-čih resursov energije (do 70% prihranek pri ogrevanju sani-tarne vode) )Porast cene nafte za več kot 50% v zadnjih 5 letih )Ekološka ozaveščenost – do-

prinos k zdravi naravi )Ugodno kreditiranje s strani Ekosklada (več na www.eko-sklad.com) )Podaljšana življenjska doba

kurjavi, saj sonce prevzame ogrevanje sanitarne vode čez celo poletje ter pomaga v osta-lih letnih časih )Povrnitev investicije v sončne kolektorje v 3-4 letih, povrnitev investicije v solarni sistem v 5-6 letih )Eleganten izgled – povečanje vrednosti objekta )Možnost vgraditve cenovno ugodnejših ploščatih kolektor-jev ali učinkovitejših vakuum-skih kolektorjev

Uporaba fotovoltaičnih modulov, za pridobivanje električne ener-gije in rekuperatorjev za čiščenje zraka v prostorih z manjšo izgubo toplote, kot pri klasičnem prezra-čevanju, pa je še dodatna pomoč pri varčevanju in ohranjanju na-šega okolja.

Topel dom na najcenejši in ekološki načinPodjetje INDEMA poizkuša približati kupcem, s pomo-čjo razstavnega prostora na Ferrarski ulici 10 v Kopru, uporabnost obnovljivih virov energije za ogrevanje pro-storov in saniterne vode.


Medtronicov Paradigm® Veo™ na voljo v več kot 50 državah

Na letošnjem vsakoletnem sre-čanju mednarodnega Združenja za pediatrični in adolescentni di-abetes (ISPAD), ki je potekal od 2. do 5. septembra v Ljubljani, podjetje Medtronic, Inc. (NYSE: MDT) predstavlja novo tehnolo-gijo, ki zagotavlja dodatno zašči-to pred pojavom hipoglikemije. Nova naprava, ki je že na voljo v več kot 50 državah, samodejno prekine dovajanje insulina, ko zazna upad vrednosti glukoze na oz. pod spodnjo mejo, ki jo določi uporabnik.

Ta funkcija zmanjšuje resnost pojava nizke vsebnosti glukoze v krvi (hipoglikemije) v situacijah, ko bolnik hipoglikemije ne upo-

števa oz. nima možnosti ukrepati. Hipoglikemija je nevaren in po-gost pojav pri sladkornih bolnikih in lahko predstavlja enega najbolj zastrašujočih vidikov življenja s sladkorno boleznijo tipa 1. Če se ob njenem pojavu ne ukrepa, lah-ko povzroči izgubo zavesti, krče, komo ali celo smrt. Raziskave ka-žejo, da se pri sladkornem bolni-ku hipoglikemija v povprečju po-javi več kot enkrat v dveh tednih.

Poleg tega rezultati pričajo o tem, da se pri enem od 14 sladkornih bolnikov, ki se zdravijo z insu-linom, vsaj enkrat letno pojavi resna hipoglikemija, ki zahteva nujno zdravniško pomoč.

Pri 30 % sladkornih bolnikov se hipoglikemija pojavi med spa-njem, kar lahko ogrozi njihovo sposobnost prepoznavanja ter

preprečevanja morebitnega poja-va resnega stanja. Ocene kažejo, da je približno 33 % s sladkorno boleznijo povezanih smrti po-sledica akutnih zapletov, kot je hipoglikemija. Nekateri bolniki

pred hipoglikemično epizodo si-cer občutijo “opozorilne znake” (drgetanje, potenje, ščemenje v ustnicah, zmedenost in razdra-žljivost), medtem ko se pri ostalih takšni znaki ne pojavijo.

Inzulinska črpalkaNov pripomoček za sladkorno bolezen lahko predstavlja naslednji korak do umetne trebušne slinavke.


Za odvzem služijo cevni preno-sniki, ki se položijo v vrhnjo plast zemlje, kot horizontalni zemeljski kolektor (slika 1), na globino od 1,2m-1,5m, ali vertikalno v globi-no kamenin, kot zemeljske sonde oz. energetske vrtine (slika 2), od 80m - 145m, odvisno od geološke zgradbe tal. V njih kroži mešani-ca vode in sredstva proti zmrzo-vanju, ki odvzema toploto zemlji in jo oddaja ogrevalnemu mediju. Temperatura v zemlji, tudi v času, ko so tla zamrznjena, redko pade pod +5 - 8°C, kar pomeni dobro akumulacijo toplote skozi celo leto.

Zato lahko toplotne črpalke iz okolja pridobijo 80% brezplačne energije za ogrevanje, mesečni izdatki ogrevanja pa so zato ob-čutno nižji. Pri koriščenju toplote iz narave ima pomembno vlogo grelno število (COP), ki označuje razmerje med pridobljeno toploto in vloženim delom, v tem primeru električnim tokom, ki je potreben za pogon kompresorja.

Pridobljena toplota je primerna za ogrevanje sanitarne vode in talnega ogrevalnega sistema. Na-čin obratovanja je večinoma mo-novalenten.

Toplotne črpalke Buderus zrak/voda

Izkoriščajo toploto zunanjega zraka, ki je na voljo vedno in povsod (slika 3). S pomočjo ven-tilatorja se zunanji zrak prisilno dovaja do uparjalnika, kjer se mu odvzame toplota, ki se nato odda ogrevalnemu mediju. Pridobiva-nje toplote iz okoliškega zraka je najenostavnejši način uporabe toplotne črpalke, saj ne zahteva posegov ali investicij v vir toplote.

Tudi, ko se temperature spustijo globoko pod ledišče, črpalke še vedno zagotavljajo dovolj toplo-tne energije za ogrevanje, razen v primeru, ko temperatura pade pod -20°C, priskoči na pomoč do-datni električni grelec.

Vir: dokumentacija Buderus

Toplotne črpalke Buderus zemlja/voda

� Slika 1

� Slika 2

� Slika 3

Izračun COP:

4 enote energije iz okolice + 1 enota električne energije

= 5 enot toplotne energije, COP = 5

Energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja


Trdo lotanje bakrenih cevi

Bakrene cevi, namenjene za instalacijo ustrezajo vsem naj-novejšim evropskim normam. Notranjost cevi je izredno čista in vsebuje malo ogljika. Dobro obo-jestransko zaprtje pa onemogoča dostop nečistoč v notranjost cevi. Spajanje bakrenih cevi najpogo-steje opravljamo s spajkanjem oziroma s trdim lotanjem.

Priprava za trdo lotanje se ne razlikuje od mehkega lotanja. V večini primerov lahko uporablja-mo oba načina. Izjeme so plinske in toplovodne instalacije s preko 110 oC. Tukaj se uporablja samo trdo lotanje. Pri trdem lotanju so temperature višje, kot pri meh-kem lotanju. Za lotanje upora-bljamo acetilen – kisik ali propan – kisik.

V ogrevalni stroki delamo najpo-gosteje z lotanjem L – Ag 2 P in L – Cu P6. Delovna temperatura leži med 710 in 730 oC. Pri trdem lotanju ne potrebujemo nobenih talil, ker vsebnost fosforja deluje dezoksidantno. Oba lotanja se priporočata za montažo bakrenih cevi brez fitingov.Za zemeljski plin in napeljave za ogrevanje s kurilnim oljem, lotanje s fosfor-jem ni dovoljeno, ker zemeljski plin in kurilno olje take stike lo-tanja poškodujeta.Za takšno lo-tanje uporabljamo lot L – Ag 40 Cd, ki zaradi velike vsebnosti sre-bra omogoča, da lahko elemente, kjer je to potrebno, po končanem lotanju, dodatno oblikujemo.

Pri težko dostopnih okroglih cev-nih šivih je potrebno biti pozoren,

da je tudi zadnja stran dobro se-greta, ker v nasprotnem primeru fosforni lot, šiva, ki je na zadnji strani, ne zapolni dovolj dobro. Zato je primernejši, redko tekoči srebrov lot. Fosforni loti so dovo-ljeni za povezave baker – baker. Za lotanje, baker/medenina in baker/rdeča litina, je potrebno dodatno talilo. Pri priključkih armatur iz rdeče litine ali mede-nine, upoštevamo debelino stene, potrebno pa je tudi dovolj dolgo in počasno nihajoče segrevanje.Lotanje s kadmijem, antimonom in svincem, je iz higieničnih in varstvenih razlogov dovoljeno le pogojno. Zato uporabljamo za instalacije hladne ali tople vode, lote brez kadmija. Na primer, lot L – Ag 55 Sn (55 % srebra, 21 % bakra, 3 % cina, z delovno tempe-raturo 660 oC), ali L – Ag 44 (44 % srebra, 30 % bakra, ostalo cink, z delovno temperaturo 730 oC.Najpogosteje uporabljamo lot v obliki žice, palice, zrna praškov, za spajkalnik pa tudi kot pasta. Pri lotanju delno dodajamo tali-la, ki očistijo površine, izboljšajo

omočljivost in tekočnost lota ter preprečujejo nastajanje filmov na površini predmeta. Včasih se lota tudi pod zaščitnim plinom, da se med ogretjem, pred oksidacijo za-ščitita lot in osnovni material, ali, da se zmanjšajo že nastali oksidi na lotu in osnovnem materialu (v kovino).

Delati je potrebno po naslednjem vrstnem redu: najprej je potrebno očistiti površino materiala, nato namestiti predmete za lotanje v primerno lego, dodati talilo, ogre-ti predmet na potrebno delovno temperaturo, dodati lot in po ohladitvi odstraniti ostanke talila.

Hiter tehnološki razvoj, predvsem zadnjih 20 let, je prine-sel številne tehnološke novosti tudi v vgrajevanju cevnih instalacij. Med vidnejše vsekakor spada vgradnja bakre-nih cevi, ki jih lahko vgrajujemo v vodoinstalacijske cevne razvode, v razvode centralnih ogrevanj in tudi v plinske instalacije


V preteklosti so se cevi za talno ogrevanje najpogosteje pritrjeva-le na armaturno mrežo estriha. Celoten sestav je bil enak izvedbi običajnega plavajočega estriha: toplotna izolacija, PE folija in armiran estrih, pri čemer je bilo najbolj zamudno vezanje cevi na armaturno mrežo.

Korak naprej so bile prve sistem-ske izolacijske plošče iz stiropora (EPS) z rastrom čepov na zgor-nji strani. Čepi so sicer olajšali polaganje cevi, vseeno pa je bilo potrebno dodatno pritrjevanje s cevnimi sponkami.

Sodobna tehnologija omogoča izdelavo plošč s čepi, ki so obli-kovani tako, da pred vgradnjo estriha čvrsto držijo cev. Čepa-ste plošče se izdelujejo na dva načina: pri prvem se v kalupu (orodju) oblikovane EPS plošče vakuumsko kaširajo z mehko po-lietilensko (PE) folijo (npr. plošče STIROTERMAL Silent, Hard in Adapt), pri drugem pa se ločeno izdelata čepasta EPS plošča in če-pasta plošča iz trde polistirenske folije (PS) in sestavita v celoto (npr. plošče STIROTERMAL Duo, Trio). Čepasta plošča iz trde PS folije brez toplotne izolacije (npr. STIROTERMAL Solo) je namenjena polaganju na obstoje-čo toplotno izolacijo oz. na različ-ne vrste toplotnih izolacij.

V zadnjem času se čedalje bolj uveljavljajo t.i. samorazlivni estrihi visoke trdnosti in z večjo toplotno prevodnostjo. Ker je minimalna potrebna debelina sa-morazlivnega estriha manjša, so primernejše gladke plošče (brez čepov), z lepljenim preklopom fo-lije. Tem zahtevam ustrezajo plo-šče iz skupine STIROTACKER, na katere se cevi pritrjujejo s cev-

nimi sponkami s pomočjo orodja za montažo sponk. Delo olajša mreža 5×5 cm, natisnjena na metalizirani PE foliji.

Sodobne plošče za talno ogreva-nje so »večfunkcijske«: zagota-vljajo nujno potrebno toplotno izolacijo, omogočajo enostavno vgradnjo cevi, imajo vgrajeno za-ščito pred vlago iz estriha, nekate-re od njih pa nudijo tudi zaščito pred širjenjem udarnega zvoka.

STIROTERMAL Silent:

Plošče iz elastificiranega stiropo-ra (ekspandiranega polistirena – EPS) s čepi za vgradnjo cevi z min. razmikom 75 mm, vakuum-sko prevlečene z mehko polie-tilensko (PE) folijo. Debelina izolacije zadošča za medetažne konstrukcije znotraj izolacijske-ga ovoja – za vgradnjo v pritličju ali nad neogrevanimi prostori se polagajo na dodatno toplotno izolacijo. Namenjene za izvedbo talnega ogrevanja v stanovanjih in poslovnih prostorih z normal-no obremenitvijo, zagotavljajo zvočno izolacijo proti udarnemu zvoku.

STIROTERMAL Hard:

Plošče iz trdega EPS s čepi za vgradnjo cevi z min. razmikom

75 mm, vakuumsko prevleče-ne z mehko PE folijo. Debelina izolacije zadošča za medetažne konstrukcije. Za izvedbo talnega ogrevanja v prostorih z večjo tlač-no obremenitvijo (industrijske hale, delavnice itd.).

STIROTERMAL Adapt:

Plošče iz trdega EPS s čepi za vgradnjo cevi z min. razmikom 50 mm, vakuumsko prevlečene z mehko PE folijo. Zaradi majhne debeline so primerne zlasti tam, kjer je skupna višina tlaka omeje-na (pri adaptacijah).

STIROTERMAL Solo:

Vroče preoblikovane čepaste plošče iz polistirenske (PS) fo-lije (brez toplotne izolacije) za vgradnjo cevi z min. razmikom 50 mm. Polagajo se na toplotno izolacijo.

STIROTERMAL Duo:

Čepaste plošče, sestavljene iz trdega EPS in predhodno vroče preoblikovane trde polistirenske (PS) folije; za vgradnjo cevi z

min. razmikom 50 mm. Polagajo se samostojno (če je skupna viši-na tlaka omejena) ali na toplotno izolacijo.

STIROTERMAL Trio:

Čepaste plošče, sestavljene iz dvoslojne EPS plošče (zgornja stran iz trdega EPS, spodaj meh-kejši – elastificiran sloj EPS) in predhodno vroče preoblikovane trde polistirenske (PS) folije; za vgradnjo cevi z min. razmikom 50 mm. Namenjene za izvedbo talnega ogrevanja v stanovanjih in poslovnih prostorih z normal-no obremenitvijo. Zagotavljajo zvočno izolacijo proti udarnemu zvoku.

STIROTACKER: Gladke

EPS plošče, na zgornji strani pre-vlečene (kaširane) z metalizirano in z vlakni armirano PE folijo, na kateri je natisnjen raster za lažjo razporeditev ogrevalnih cevi; cevi se pritrjujejo s cevnimi sponkami. Na voljo kot posamezne plošče, dvojne preklopne plošče ali v obliki zvitka segmentov (kvadra-tne »role«). Plošče za tlake z večjo obremenitvijo so iz trdega EPS, za medetažne konstrukcije, kjer je zahtevana izolacija proti udar-nemu zvoku, pa iz elastificiranega EPS. Plošče iz družine STIRO-TACKER so primerne zlasti kot podlaga za samorazlivne estrihe.

Janez Stražiščar FRAGMAT TIM d.d.

www.fragmat.si

Sistemske plošče za talno ogrevanjeZa vsak sistem je ključna usklajenost posameznih sestav-nih delov, zato je pomembna tudi prava izbira sistemskih plošč za talno ogrevanje. Izbiramo jih glede na mesto vgradnje, obremenitve tlaka in vrsto uporabe prostora, velikost površine, zahteve glede izolacije udarnega zvoka in način izvedbe estriha.


Subvencioniranje rabe trajnih virov energije

Pomoč se lahko v posameznih primerih odobri vnaprej s skle-pom pristojnega organa, izplača pa se po predložitvi vseh dokazil o izvedbi posameznega ukrepa. Na področju energetike in rabe obnovljivih virov energije ima največ izkušenj v Sloveniji Mini-strstvo za okolje in prostor preko svojih institucij. Največkrat pa je takšna oblika pomoči odvisna od predvidenih finančnih sredstev v ta namen in tudi od števila pro-silcev, včasih pa tudi od hotenja posameznega organa, komu želi pomagati v startu.

Vsem je poznana napoved kli-matskih sprememb in tudi vzroki za te spremembe zaradi segreva-nja ozračja, kar se pripisuje po-večanim toplogrednim emisijam kot posledica vedno večje rabe fosilnih goriv. S ciljem zmanjša-nja teh emisij je Republika Slove-nija ratificirala Kyotski protokol. Letošnjo jesen se predvideva po-daljšanje in povečanje obveznosti podpisnic.

V tem trenutku je odprtih kar nekaj možnosti takšne pomoči občanom za energetsko varčne gradnje, subvencioniranju da-ljinskega ogrevanja in ogrevanju večstanovanjskih objektov z bio-maso.

Članice EU se pogovarjajo o ob-veznem dvigu zmanjševanja to-plogrednih emisij in o povečanju rabe obnovljivih virov energije za 25%. Cilj naj bi dosegli do leta 2020, glede na stanje določenega dne v preteklosti. Nedoseganje cilja se bo kaznovalo z obveznim nakupom »emisijskih kuponov« zaradi nedoseženega znižanja toplogrednih emisij in ustrezno dogovorjeno denarno kaznijo. To-rej plačevanje v skupno evropsko blagajno zaradi neizpolnjevanja dogovorjene obveznosti.

Temu pa se država lahko izogne tako, da investitorjem pomaga doseči zastavljene cilje z nepo-vratnimi sredstvi. Iz izkušenj pri katerikoli dejavnosti vemo, da nam tudi napisani rok ne pomeni vzpodbude, ampak vse običajno delamo »tik pred zdajci«, zato je potrebno v vse naslednje državne proračune vnesti del sredstev, na-menjenih za subvencioniranje ak-tivnosti za izpolnjevanje sprejetih obvez zmanjšanja toplogrednih emisij in povečanja rabe obnovlji-vih virov energije. In sedaj smo pri naslednjem vprašanju: Koliko poleg obstoječega subvencionira-nja povečati in komu na ta način prispevati k uvedbi nove tehnolo-gije.

Država Slovenija je pet let sub-vencionirala vgradnjo toplotnih črpalk z rabo energije zemlje in podzemne vode po enostavnem ključu. Vsak investitor se je lahko prijavil na javni razpis za razdeli-tev subvencij, tako da je enostav-no dokumentiral izvedbo takšne aktivnosti ter prejel po obdelavi njegove vloge sredstva na tekoči račun.

Država pa je to obliko pomoči investitorjem ukinila z razlogom, da te toplotne črpalke potrebujejo za svoje obratovanje električno energijo, kjer se pri proizvodnji ustvarjajo toplogredne emisije. V ta namen ministrstvo na svoji spletni strani objavlja naslednje podatke: Izpust CO

2 pri proizvo-dnji 1 kWh električne energije je 0,56 kg/kWh. Pri izgorevanju 1 kg kurilnega olja, preračunano na enoto toplotne energije pa pride do izpusta CO2 0,275 kg/kWh oziroma 2,6 kg CO2. Poleg obja-vljamo graf o proizvodnji električ-ne energije v Sloveniji po vrstah proizvajalcev za več let (2002-2007). Upoštevajoč, da v Sloveni-ji proizvedemo cca 40% električ-

ne energije v termoelektrarnah, to pomeni, da 60% električne energije proizvedemo brez toplo-grednih emisij. In ker porabniki nimamo ločenih števcev za pora-bo električne energije, to pomeni, da povprečno proizvedemo 0,336 kg emisij na proizvedeno kilova-tno uro električne energije. To v nadaljevanju pomeni naslednji rezultat: V Sloveniji se vgrajujejo toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda s povprečno nazivno močjo 10 kW. Takšna toplotna črpalka nadomesti letno porabo približno 2500 l kurilnega olja. Torej tako lahko zmanjšamo naš letni izpust za 6500 kg CO2. Ker toplotna črpalka porabi za svoje obratovanje v 1800 urah 4500 kWh, se povprečno soproizve-de 1512 kg CO2 .Iz povedanega izhaja, da ena vgrajena toplotna črpalka z nazivno močjo 10 kW nadomesti porabo 2500 l kurilne-ga olja. S tem ne proizvede 6500 kg emisij CO2, ampak posredno povzroči emisijo CO2 v količini 1512 kg zaradi proizvodnje elek-trične energije.

Iz tega sledi naprej, da električno energijo proizvedejo slovenski proizvajalci, torej je zaposlena domača delovna sila, toplotno čr-palko vgradijo domači delavci in velika večina vgrajenih toplotnih črpalk je slovenske proizvodnje.Istočasno pa se z vsako vgrajeno toplotno črpalko zmanjša uvoz naftnega derivata. Res je, da je uvoznik/trgovec prikrajšan za svoj del prodajne cene, res je tudi, da je tudi država prikrajšana za trošarino, vse to pa ne more na-

domestiti pozitivnih učinkov, ki jih prinašajo vgrajene toplotne črpalke.

V nadaljevanju se je bati, da je uvozniški lobi toliko močan, da lahko preobrne državno razmi-šljanje sebi v prid in ne v korist našega občana. Ampak tudi to vprašanje bodo morale pristojne službe rešiti. Pri tem je potrebno biti pozoren tudi na tehnološki razvoj lastne države, saj je razvoj-na pot pri ogrevanju usmerjena k vedno popolnejšemu razvoju toplotnih črpalk in pogojev za nji-hovo vgradnjo.

Zaključek je torej enostaven: in-vestitorjem v toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda je po-trebno omogočiti enak položaj do nepovratnih sredstev, kot ga ima-jo investitorji, ki investirajo v ce-lotno energetsko obnovo svojega objekta. Istočasno pa je potrebno rešiti tudi subvencije za pravne osebe in samostojne podjetnike, saj so to potencialni graditelji no-vih poslovnih objektov in s pravil-nim opremljanjem svojih objek-tov z energetsko varčnimi sistemi vsi pridobimo največ.

Pri tem je potrebno navesti, da so v preteklem letu v sosednji Avstriji vgradili cca 3000 toplo-tnih črpalk (v glavnem zemlja/voda in slabih 10% voda/voda). Ker je Avstrija trikrat večja kakor Slovenija, si v nadaljevanju lahko preračunate dolgoročno, kakšen pozitiven gospodarski učinek pri-naša takšna novogradnja.

IOVE, Božo Dukić

Kadar želi država vzpodbuditi neko dejavnost, to običaj-no izvede z neko obliko »državne pomoči« končnemu ko-ristniku. Takšno pomoč daje na podlagi dokumentirane vloge prosilca po izvedbi ustreznega ukrepa.

� Slika: Proizvodnja električne energije v Sloveniji, 2002-2007.


Paziti moramo samo na kot reza-nja. Segmentni lok označimo po številu vmesnih kosov. Enodelni lok ima en vmesni del (glej sliko št. 1, tridelni lok 3 (slika št. 2) itn.. Vsak vmesni kos razdelimo na dva dela – reza. Vsak tak rez je na obeh stikih.

Glede na število rezov določimo lok med osjo cevi in rezom žage, oziroma zvarom (slika št. 3 in št. 4.

Pred označbo rezov označimo te 4 osi, kot plaščne linije na cevi. Najpreprosteje je, če z metrom razdelimo obseg cevi na štiri ena-ke dele.

Te plaščne linije označimo pribli-žno 1 cm levo in desno, od vsa-kega reza, da dobimo za varjenje točno orientacijo in, da kosov med seboj ne obrnemo. Najbolje je, da cevi žagamo. Tako lahko točno določimo lok. Takšne loke, strokovnjaki, v praksi najpogo-steje izrezujejo z avtogenim re-

zanjem, kar je tudi enostavnejši način. Za avtogeno rezanje je po-trebno pripraviti šablono, s katero določimo robove rezanja (slika št. 5. Obseg cevi razdelimo na 12 delov, upoštevati pa moramo dol-žino posameznih plaščnih linij, ki jih prenesemo na obseg cevi.

Izdelava tridelnega segmen-tnega loka

Na sliki št. 6 je risba poizkusne-ga kosa enodelnega segmentne-ga loka. Zahtevane so končne mere za razmak spodnjega roba spodnje plošče, do sredine cevi s premerom DN 100 mm in do zgornjega roba prirobnice 265 mm. Pri izdelavi se priporoča, da najprej oblikujemo poličko na pravokotno cev.

Torej prej, ko jo odrežemo, toliko lažje dosežemo zahtevane mere. Najprej določimo mero zgornjega roba prirobnice do B, dolžino cev-ne osi oziroma plaščne linije do prvega reza. Slika št. 6 nam poka-že, da je oddaljenost točk A in B (trikotna stran c) točno v sredini, mer kratke (15 mm) in dolge (90

mm) segmentne linije, kar odgo-varja polovici vsote obeh mer:

Ko imamo ta podatek, lahko v enakokrakem pravokotnem tri-kotniku ABC določimo krajšo stran. Po Pitagorovem izreku je vsota kvadratov a in b nad kate-tama, enaka vsoti kvadratov nad hipotenuzo c.

da sta a in b enake dolžine, je po-trebno izračunati

Tudi a lahko določimo s pomočjo kotne funkcije

Segmentni lokVročevodne cevi zaradi njihovega velikega premera ne upogibamo, temveč jih sestavljamo kot posamične se-gmentne loke. Segmente izrežemo iz določene cevi, brez izgub. Pri ceveh iz pločevine je potrebno upoštevati njiho-vo zaporedje, kar pri ceveh ni potrebno.

� Slika 1 - Enodelni segmentni lok: 1 x 2 + 2 = 4 rezi

� Slika 2 – Razdelitev ravne cevi. Kotni rez znaša za enodelni lok (4 rezi) = 90o/4 = 22,5o

� Slika 3 – Tridelni segmentni lok: 3 x 2 + 2 = 8 rezov

� Slika 4 – Razdelitev ravne cevi. Kotni rez znaša 90o/8 = 11,25o

Za razdelitev izračunamo:

število rezov = = število vmesnih kosov • 2 + 2

rezultat pri enodelnem loku: 1 • 2 + 2 = 4 rezi

In pri tridelnem loku: 3 • 2 + 2= 8 rezov

Kot reza znaša:

za enodelni lok (4 rezi) = = 90o / 4 = 22,5o

za tridelni lok (8 rezov) = 90o / 8 = 11,25o

c = (15 + 90) / 2 = 105 / 2

c = 52,5 mm

a2 + b2 = c2 ali a2 = c2 - b2

sin 45o = a / c torej je

a = sin 45o • c a = 0,707 • 52.5

a ≈ 37 mm


Kot zlato pravilo velja

V skrajnem primeru lahko tudi iz skice, kot jo prikazuje slika št. 7 povzamemo mere v merilu 1 : 1.

Sedaj je dolžina nevtralne dolžine plašča od zgornjega roba plošče

do B določljiva.

In znaša:Pri označbi je potrebno ravno tako, kot pri rezanju upošteva-

ti, da leži predvidena nevtralna plaščna linija točno nad osjo cevi, slika št. 8.

Pri rezanju se moramo točno dr-žati kota. Vsaka netočnost se pri

povezovanju podvoji.

Kot rezanja znaša :

� Slika 5 – Izdelava šablone, pri avtogenem rezanju

� Slika 6 – Del poizkusnega kosa, kjer je prikazana izmera enodelnega segmentnega loka

� Slika 7 – Skica za določanje razdalje a

� lika 8 – Pri vseh delih mora biti nevtralna plaščna linija točno nad osjo cevi, tako, da ne pride do zasuka segmentnega loka.

a = 0,7 • nevtralna plaščna linija

265 - (100 + 37) = 128 mm

Ko napravi zmanjkuje moč ener-gije v vgrajeni bateriji, jo lahko na enostaven način priključimo na oddaljeno brezžično elektrarno, kjer za prenos ne potrebujejo žice ali podobnih vodnikov. Trenutno zmorejo z brezžičnim sistemom prenesti do 60 vatov električne energije na polmetrski razdalji in ob 80-odstotni učinkovitosti. V podjetju Sony pa so že razvili

polnilnik za pasivno uporabo, ki omogoča prenos na razdaljo od 50 do 80 cm z enako kakovostjo prenosa. Nova tehnologija je naj-bolj podobna magnetni resonan-ci.

Elektromagnetna energija se pre-nese le do naprav, ki si delijo iden-tične resonančne frekvence kot sam vir. Prednost je tudi v tem, da se v primeru, kadar se med virom in prejemnikom nahajajo kovin-ski predmeti, le ti ne segrevajo. S sedanjimi napravami je mogoče brezžično napajati oziroma polni-ti vse manjše naprave, prenosne

računalnike in podobno. Vse to pomeni začetek razvoja nove vr-ste tehnologije, ki bo v prihodno-sti zagotovo deležen vse večjega poudarka na razvoju.

Brezžični prenos energije

� Slika 1 – Demonstracija resonanč-ne indukcije za ponovno polnjenje

Podjetje Sony spada med tehnološko najbolje razvita podjetja na svetu. To potrjuje tudi njihov najnovejši dose-žek. Uspeli so razviti nov način, brezžični prenos energije, ki ponuja veliko udobje za uporabnike mobilnih naprav.

� Slika 2 - Brezžični prenos energije podjetja Sony


Za gospodinjske namene in ogre-vanje najpogosteje uporabljamo zemeljski in utekočinjeni naftni plin. Ker velja UNP za učinkovi-tejši vir energije od kurilnega olja, premoga ali lesa, to pomeni, da lahko z vgradnjo ali obnovitvijo ogrevalnega sistema prihranimo precej stroškov. Uporaba plina je še toliko bolj ugodna, ker prehod na ta vir energije, z ugodnimi po-sojili, finančno vzpodbuja tudi država.

Utekočinjeni naftni plin (UNP)

Utekočinjeni naftni plin (UNP) je fosilno gorivo z najnižjo sto-pnjo emisij SO2 in emisij CO2. Pri popolnem zgorevanju nastajata, poleg toplote, le še ogljikov dio-ksid in vodna para, medtem, ko je emisija ostalih škodljivih snovi z okolje-varstvenega vidika zane-marljiva. Utekočinjeni naftni plin pridobivamo kot stranski produkt

pri rafiniranju nafte in naftnih de-rivatov. Pridobivamo pa ga tudi kot stranski produkt pri ločeva-nju zemeljskega plina.

Uporaba utekočinjenega naftne-ga plina, je torej pozitiven prispe-vek k ohranjanju našega okolja. Ta je ekološko čisto gorivo, pri njegovem izgorevanju pa nastaja manj SO2, CO, trdih delcev in pri tehnološko novejših izvedbah ko-tlov tudi manj NOx. UNP zgoreva brez ostankov in pri tem nastaja tudi najmanj okolju škodljivih snovi, saj razpade le v vodno paro in ogljikov dioksid. Zato je utekočinjeni naftni plin (UNP) energetsko učinkovito in do oko-lja prijazno gorivo. Na sliki 1 in preglednici št. 1 so podane mere nadzemnega plinskega rezervo-arja.UNP se pridobiva pri predelavi surove nafte, na naravnih naha-jališčih propana ter z destilacijo iz zemeljskega plina. Utekočinja

se pri relativno nizkem tlaku, kar mu daje možnost enostavnega transporta in skladiščenja. Pri normalnih pogojih (tlak in tem-peratura) je UNP nestrupen plin, brez barve in okusa. Je težji od zraka in zelo lahko vnetljiv in se, ob morebitnem puščanju, kopiči pretežno pri tleh. To je razlog, za-radi katerega ga ne smemo hraniti v prostorih, ki so na nižjem nivoju kot okoliški teren. Prav tako ga ne

smemo skladiščiti v bližini jaškov in kanalov. Plinu je dodan odo-rans, značilen vonj, po katerem zaznamo njegovo prisotnost .

Produkt gorenja (pri pravilno na-stavljeni mešanici plina in zraka) sta CO2 in H2O, kar je ekološko sprejemljivo. Sodobne plinske na-prave so preproste in zagotavljajo varno, hitro in točno regulacijo ogrevanja. Preprost je tudi pregled porabe in zaloge plina v plinskem rezervoarju. Utekočinjen naftni plin je v normalnih atmosferskih razmerah v plinastem stanju, pri nadtlaku pa se utekočini. Njego-vo lastnost učinkovito izrabljamo pri transportu in pri hranjenju plina v jeklenkah in plinskih re-zervoarjih. Ena volumska enota utekočinjenega naftnega plina (UNP) razvije 250 volumskih enot plinastega UNP. Visok izko-ristek energije pri UNP omogoča izjemno visoke izkoristke, več kot 92%, pri kondenzacijskih kotlih

Hramba utekočinjenega naftnega plinaPlinasta goriva so zelo kvalitetna goriva, saj z njimi do-segamo zelo visoke temperature. Pri zgorevanju so zelo čista in ne puščajo nobenih škodljivih oksidov. Delimo jih na naravna in umetna. Plinasta goriva zelo pogosto upo-rabljamo v gospodinjstvu in za ogrevanje.

Preglednica št. 2: Mere za izdelavo temeljne betonske plošče

Mera

Velikost hranilnika

2.700 l / 1.200 kg

4.850 l / 2.100 kg

6.400 l / 2.900 kg

Dolžina L 3,00 m 4,80 m 6,00 m

Širina B 1,60 m 1,60 m 1,60 m

Višina H 0,20 m 0,20 m 0,20 m

Razmik nogic A 1,60 m 2,00 m 3,50 m

Razmik nogic D 0,95 m 0,95 m 0,95 m

Debelina 15 cm 15 cm 15 cm

Obremenitev plošče 3.400 kg 5.900 kg 7.800 kg

� Slika 1 – Nadzemni plinski hranilnik

Preglednica št. 1: Podatki in mere nadzemnega plinskega rezervoarja

Podatki posodeVelikost posode (prostornina)

2.700 l 4.750 l 6.400 l

Količina polnjenja v kg 1.200 kg 2.100 kg 2.900 kg

Količina polnjenja v l 2.430 kg 4.120 l 5.440 l

Teža praznega rezervoarja 640 kg 1.050 kg 1.170 kg

Dolžina L 2.460 mm 4.255 mm 5.500 mm

Premer D 1.250 mm 1.250 mm 1.250 mm

Višina H 1.600 mm 1.600 mm 1.600 mm

Višina H 1 1.400 mm 1.400 mm 1.400 mm

Razdalja A 810 mm 810 mm 810 mm

Razlaga k sliki:

) 1. Dovod zraka ) 2. Odvod skozi dimnik ) 3. Zaporni ventil s termič-nim varovalom ) 4. Kontrolna enota ) 5. Dovod v hišo ) 6. Hišna priključna omari-ca z izolacijskim spojem ) 7. Opozorilni trak za plin ) 8. Peščena posteljca debeli-ne 10 cm, z vseh strani ) 9. Bakrena cev s korozij-sko zaščito

� Slika 2 – Shematski prikaz instalacije za UNP z nadzemnim plinskim rezervoarjem


celo do 109%. Uporaba plinske naprave je enostavna in zaneslji-va ter ne povzroča hrupa. Slika 2 prikazuje vgradnjo plinske insta-lacije in nadzemnega plinskega rezervoarja.

Kjer iz ekonomskih ali drugih razlogov plinovod zemeljskega

plina še ni na voljo, lahko zača-sno uporabimo UNP. Z minimal-nim stroškom je kasneje mogoča izvedba, oziroma preusmeritev ogrevanja z UNP na zemeljski plin. Potrebna je tudi zamenja-va šob v plinskem kotlu. Če je v prihodnosti načrtovan prehod na uporabo zemeljskega plina, je predhodna odločitev za utekoči-njen naftni plin najbolj smotrna. Ob zamenjavi energenta bodo

stroški prilagoditve minimalni, saj naprave in instalacije lahko ostanejo iste.

Hramba utekočinjenega naftnega plina

Z uporabo UNP pridobimo dvojni prihranek prostora. UNP

lahko hranimo v nadzemnih in podzemnih plinskih rezervoarjih, v bližini objektov. Pri UNP ne po-trebujemo posebne kurilnice pri uporabi kotlov do 50 kW moči. Plinski rezervoar je namenjen hrambi utekočinjenega naftnega plina UNP (propan ali mešanice propan butan). Opremljen je z vso potrebno varnostno opremo, ki zagotavlja povsem varno in zanesljivo delovanje. Predpis na

državni ravni, ki ureja uporabo utekočinjenega naftnega plina, njegovo skladiščenje in pretaka-nje ter način vgradnje naprav in postrojev za utekočinjeni naftni plin in varnostne ukrepe, določa pravilnik o utekočinjenem naf-tnem plinu (Ur.l. RS, št. 22/91). Za postavitev plinskega rezervo-arja je potrebno imeti ustrezni prostor zunaj objekta ob hiši v predpisanih varnostnih eksplo-zijskih oddaljenostih od objekta (slika 4) in sosednjih zemljišč. Obstaja tudi varianta za vkop ci-sterne v teren, vendar je ta neko-liko dražja.

Predhodno je potrebno pridobi-ti upravno dovoljenje, oziroma lokacijsko informacijo ali grad-beno dovoljenje. Priporočljiv je tudi predhodni ogled lokacije, s strani pristojnega strokovnjaka. Na osnovi tega je najlažje izbra-ti najustreznejši tip in velikost plinskega rezervoarja. Na voljo so nadzemni in podzemni plinski rezervoarji. Njihova velikost je odvisna od razpoložljivega pro-stora in od predvidene porabe plina. Na slik 3 je prikazan plinski rezervoar in v preglednici št. 4 so podane mere za izdelavo temelj-ne betonske plošče.

Nadzemne plinske rezervoarje postavljamo na prostem, zunaj objektov, saj so protikorozijsko zaščiteni. V skladu z zakonsko določenimi varnostnimi razdalja-mi se lahko izbere idealno mesto za postavitev plinskega rezervo-arja. Pri lociranju, oz. postavitvi plinskega rezervoarja se je po-trebno strogo držati določil Pra-

vilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Ur.List RS št. 22/91)

Varnostni predpisi za postavitev plinskega rezervoarja na prostem ali v prostoru

S postavitvijo rezervoarja za utekočinjeni naftni plin moramo zagotoviti, da ne pride do nevar-nosti, ki lahko ogroža naše okolje. Prav tako je potrebno upoštevati, da v bližini plinskega rezervoarja ne nameščamo nevarnih gorljivih stvari.

Za pravilno postavitev moramo upoštevati vse predpise, ki so za-pisani in zahtevani za postavitev plinskega rezervoarja po uredbi TRF iz leta 1996 v poglavju 3.4. Poleg tega se v Evropi, v posa-meznih državah, z nacionalnimi predpisi uporabljajo različna predpisana pravila.

Glavne smernice za eksplo-zijsko zaščito po TRF 1996

Največja nevarnost za vžig obsta-ja pri polnjenju plinskega rezer-voarja. Pozornost je treba name-niti, da plin med polnjenjem ne uhaja. Priporočljivo je, da v krogu > 3 m, merjeno od armatur na rezervoarju, ne stojita več kot dve stranski steni. V primeru z več kot dvema stenama, je potrebno v steno izvesti dodatno prezrače-vanje. Na sliki 4 so prikazane ek-splozijsko nevarna področja. Nevarnih eksplozijskih področij okoli plinskega rezervoarja, mer-jeno od razporeditve armatur, znotraj teh ne sme obstajati no-bena možnost izvora za vžig.

Tako nevarno področje delimo na: področje A in področje B.

V področju A ne sme biti nobe-nega trajnega izvora vžiga. Za področje B velja zahteva samo za čas polnjenja plinskega rezer-voarja.

Vsa potrebna električna oprema mora biti izvedena v skladu z zahtevami o eksplozijski zaščiti (EX-EL), v področju za cono A 1. razreda in v področju za cono B 2. razreda.

� Slika 4 – Eksplozijsko nevarno področje za nadzemni plinski rezervoar, postavljen na prostem

� Slika 3 – Shematski prikaz postavitve nadzemnega plinskega hranilnika


Kot ogrevalna telesa radiatorji prvotno služijo za izmenjavo to-plote s prostorom. Ekonomično, praktično in varčno ogrevanje omogočajo tudi električno ogre-vani radiatorji BiAL, s kateri-mi se lahko ogrevate tudi izven ogrevalne sezone. Ne moremo pa zanemariti vse večje estetske vlo-ge. Navdušujejo nas neobičajne stvari, radiatorji drznih oblik, ki polepšajo dom.

Radiatorji Bial niso le radiatorji, ampak tudi kreativno pohištvo, ki vam omogočajo svobodo pri opremljanju vaših prostorov. Cev-ne linije, ki jih lahko dopolnimo

z elegantnimi in zanimivimi obe-šalniki, omogočajo hitro sušenje brisač in perila. Cevni radiatorji se lahko vključijo v vsak prostor, saj s svojo estetsko prilagodljivostjo zadovoljijo sodobnim oblikam prostorov.

Kreativnost radiatorjev je posebej opazna v ekskluzivnih oblikah cevnih radiatorjev, izdelanih po želji naročnika. Ob funkcional-nosti je pomembna tudi estetika, ki velikokrat predstavlja osnovo pri izbiri radiatorjev. Cevni radia-torji BiAL se odlikujejo po funk-cionalni, praktični in elegantni izvedbi. Najrazličnejše oblike in

izdelava ekskluzivnih izdelkov po naročilu omogočajo, da se izdelki vklopijo v vsak, še tako zahteven prostor. Bialovi radiatorji so ele-ment, ki ga boste opazili, saj ome-jitev skoraj ni.

Možne so kombinacije s fuzij-skim steklom, kamnom, lesom in drugimi materiali.

V času, pred kurilno sezono in po njej, nudimo kupcem električen način ogrevanja kopalniških in sanitarnih prostorov z vgrajenimi grelci, kar je zelo uporabno tudi v objektih, ki nimajo urejenega toplovodnega ogrevanja (vikend, garaža, ......,ter drugi podobni objekti).

Električni paličasti grelec (EPG), se uporablja tudi kot opcija kom-biniranega gretja, kjer lahko isti radiator ogrevamo na tri načine: toplovodno, toplovodno in elek-trično ali pa samo električno.

EPG izdelujemo v treh različ-nih močeh grelca 400W, 600W in 800W. Način regulacije grelca omogoča poljubno nastavitev temperature, v kombinaciji z programsko uro, pa si stranka, z nastavitvijo željenega časa, lah-ko prostor ogreva ob določenem času, kar je zaželeno predvsem v jutranjih urah.Radiatorji BIAL vas bodo presenetili s svojo svežo obliko in prefinjenim designom, ki se poda tako v kopalnice, kot druge bivanjske prostore. Po-seben šarm jim daje kromirana izvedba in izbira barv po vašem okusu.

Drzni, preprosti in skladni.

Zaradi svoje oblike nadvse pri-merni za sušenje brisač. Zado-voljijo tudi ljudi, ki prisegajo na svobodnejšo obliko ali pa jih nav-dušujeta drznost in originalnost kopalniških radiatorjev. Radia-torji BIAL vnašajo v prostore, ka-mor so vgrajeni, pridih elegance in dovršenosti. Z dodanim električnim grelcem ter nosilci brisač pa bo cevni ra-diator BIAL postal nepogrešljiv v vašem domu. Zaradi majhne vgradne globine radiatorji zavza-mejo zelo malo prostora.

Radiatorji BiAL niso le radiatorji, ampak tudi kreativno pohištvo. Cevne linije, ki jih lahko dopolni-mo z elegantnimi in zanimivimi obešalniki, omogočajo hitro suše-nje brisač ali obešanje perila.

Ekonomično, praktično in varčno ogrevanje omogočajo tudi elek-trično ogrevani radiatorji BiAL, s katerimi boste ogreli kopalnico tudi izven kurilne sezone. Mon-taža cevnih radiatorjev je eno-stavna. Še več prilagodljivosti pri montaži omogočajo radiatorji s sredinsko izvedbo priključkov, ki ga po želji lahko dopolnite z ele-ktričnim grelcem, kar omogoča kombiniran način ogrevanja. Vse na www.bial.si.

Za topel dom. BiAL.

Iščete vrhunske radiatorje, ki bodo vašemu prostoru dali prav poseben pečat? Na voljo so vam

Majhni elementi za velike spremembe – ko radiatorji postanejo umetnine...BiALRdeči, modri, ozki, široki – radiatorji so zelo pomemben element, saj tudi vse več pozornosti namenjamo njiho-vi izbiri. Toplota je še kako pomembna, z radiatorji pa ustvarjamo ugodno atmosfero in ugodje v svojem domu.


cevni radiatorji Classic, nenava-dni, drzni in po naročilu izdelani radiatorji Quadro ter radiatorji A-line, ki vas bodo presenetili s svojo svežo obliko in prefinjenim designom.

O podjetju

Radiatorji BiAL niso le radiatorji, ampak tudi kreativno pohištvo. Cevne linije, ki jih lahko dopolni-mo z elegantnimi in zanimivimi obešalniki, omogočajo hitro suše-nje brisač ali obešanje perila.

Osnovna vloga radiatorjev je ogrevanje prostora. Ekonomično, praktično in varčno ogrevanje omogočajo tudi električno ogre-vani radiatorji BiAL, s katerimi vas po potrebi ogrejemo tudi izven kurilne sezone.

S svojimi elegantnimi, domiselno ukrivljenimi linijami poskrbijo

cevni radiatorji BiAL za prijetno vzdušje in svežino prostora. Kre-ativnost radiatorjev je še posebej opazna v ekskluzivnih oblikah cevnih radiatorjev, izdelanih po željah naročnikov.

Prostor je izziv, tako od zunaj kot od znotraj. Vsaka najmanjša po-drobnost vnese v zgradbo svoje-vrstne občutke, življenje in utrip časa.

Ob funkcionalnosti je pomembna tudi estetika, ki velikokrat pred-stavlja osnovo pri izbiri radiator-jev. Cevni radiatorji BiAL, se odli-kujejo po funkcionalni, praktični in elegantni izvedbi. Najrazličnej-še oblike in izdelava ekskluzivnih izdelkov po naročilu omogočajo, da se izdelki vklopijo v vsak, še tako zahteven prostor.

Vrhunsko kvaliteto in ugodno ceno cevnih radiatorjev BiAL

zagotavlja več kot 13-letna tra-dicija. Do sedaj nam je zaupalo že več kot 300.000 uporabnikov cevnih radiatorjev ter električnih grelcev, tako na slovenskem, kot na evropskih trgih; v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji in na trgih nekdanje Jugoslavije. Zanesljiva kakovost se nedvomno odraža tudi v pridobljenem francoskem znaku kakovosti NF, ki priča o kontinuirani kvaliteti naših proi-zvodov.

Če ste projektant ali arhitekt, vam je v vsakodnevnem delu izziv, tako dizajn kot funkcionalnost prostora. Želimo si, da boste z našimi kopalniškimi radiatorji

BiAL, lahko našli rešitev za vsa-kogar.

Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa dodatna vprašanja. Pokli-čite nas ali nam pošljite sporočilo. Več informacij pa lahko najdete na naših straneh, ki smo jih za vas pripravili kar najuporabnejše. Preko spletne strani se lahko eno-stavno premikate le z klikom na fotografijo izbranega izdelka.

Globlje v strani pa boste našli vse potrebne informacije o samem iz-delku ter dodatnih možnostih, ki vam jih ponujajo naši kopalniški radiatorji BiAL.

Bial d.o.o.


Uponor predizolirani cevovodi se uporabljajo po celem svetu, saj omogočajo širok spekter po-dročja uporabe – naj si bo to v ogrevalnih omrežnih sistemih pri stanovanjskih naseljih, sistemih hladilne vode, v hotelskih kom-pleksih ali v industriji za pitno vodo, živila ali kemikalije. Za vsako od teh področij uporabe je na voljo ustrezna rešitev. Uponor predizolirani cevovodi so na voljo kot cevi Uponor Thermo, Aqua, Quattro in Supra s sledečimi ka-rakteristikami:

Temperaturno območje delova-nja notranje cevi:

) -50°C do +95°C (razen cevi

Uponor Supra: -50°C do +40°C)

Dimenzijski razpon notranjih cevi:

) dzunanji od 25 – 110 mm

Obratovalni tlaki:

) 6 do 16 barov )Mediji: topla in hladna pitna voda, hladilna voda, hladna in topla ogrevalna voda, odpadna voda, živila, kemikalije.

Fleksibilne, predizolirane cevi Uponor, ki združujejo vse te la-stnosti, se uporabljajo že več kot 25 let v omrežjih za dobavo toplote, stanovanjski gradnji,

hišnih priključkih, kot tudi v in-dustriji, na primer, v pivovarnah, rafinerijah, obratih za obdelavo odpadnih voda in hotelskih kom-pleksih.

Enostavna in hitra vgradnja

Uponor predizolirani cevovodi so enostavni za transportiranje in so dobavljeni na gradbišče v kolutih.

Majhna teža in fleksibilnost po-menita, da se cevi lahko enostav-no in hitro polagajo, tudi okrog vogalov in različnih ovir. Razvod je energetsko učinkovit, saj zaradi zaprte celične strukture izolacij-ske pene, zadržuje toploto ter pre-prečuje vdor vlage vso življenjsko dobo cevi.

Montaža je enostavna, pri čemer posebna orodja niso potrebna. Cevi so lahko poležene v nepre-kinjenih dolžinah do 200m. Sa-mo-kompenzacijski cevni sistem ne zahteva vgradnjo elementov za kompenzacijo raztezkov, ker se toplotni raztezek notranje cevi kompenzira znotraj izolacije.

Priključki in pribor

Za zagotavljanje popolnih pri-ključkov je na voljo obsežen asortiman fitingov z različnimi komponentami in dodatki, kot so

izolacijska ohišja, hišni priključki in tesnila. Pri tem uporaba spe-cialnih orodij ni potrebna, prav tako ni potrebno lotanje.

Poleg fitingov in cevi se v sklopu celotnega sistema nahajajo tudi vsi ostali dodatni elementi, opo-zorilni trakovi, tesnilni trakovi, zaključne kape, jaški in tesnilni obroči. Podrobnejše podatke o Uponor predizoliranih cevovodih in ostalih sistemih lahko dobite pri zastopniku, firmi TITAN d.d. iz Kamnika.

Vili Zabret, TITAN d.d.

Predizolirani fleksibilni cevovodi UPONORUponor predizolirani cevovodi, vrste, lastnosti, uporab-nost

�Teža cevi dopušča ročno polaganje zato dodatna mehanizacija ni potrebna

�Upogljiv cevovod z odpornim plaščem, z večplastno in barvno označeno notranjo izolacijo � Shematični prikaz uporabe

�Polaganje direktno iz koluta


Poškodbe se ne bodo več po-navljale, če na stene in strop pritrdimo parno zaporo. S tem dosežemo, da z njo prekrijemo rege v stenah in stropu ter s tem zavarujemo prostor pred mrzlim zrakom.

V modernih stanovanjih in zgrad-bah je zrak bolj vlažen, kot si po-gosto predstavljamo. Stene in zi-dovi so bolj problematični zaradi klime v prostorih, kakor pa zaradi vlage.

V lahke lesene elemente, toplotno izolacijo in v obloge, iz mavčnih ali vezanih plošč, moramo polo-žiti parno zaporo, ki preprečuje

prodiranje vlažnega zraka iz pro-stora v stene, in druge konstruk-cije. Za izvedbo parne zapore imamo na razpolago več vrst ma-terialov. Najpogosteje jo izdelamo iz tanke aluminijaste folije, ki jo položimo pod leseno oblogo na stropu ali pod mavčne kartonske plošče na stenah. Trakove parne zapore moramo na stikih dobro preklopiti, pri delu pa paziti, da je ne poškodujemo. Na sliki je pri-kazana pravilna vgradnja parne zapore v lahke stene.

Bolj kot je prostor vlažen, tem pomembnejša je parna zapora. V kuhinjah in kopalnicah moramo izolacijo izdelati skrbneje, kot v

ostalih prostorih. Zaradi toplega zraka, ki je zelo vlažen, se, vodne kaplice, pri ohlajanju, nabirajo na vseh gradbenih elementih. Pri-mer za to je okensko steklo, na katerem se, v zimskem času, de-lajo ledene rože, čeprav je v okno vgrajeno izolacijsko steklo.

To vlago imenujemo konden-zatno. Ne opazimo je pa samo

na okenskih steklih, ampak na vseh gradbenih elementih, ki so hladnejši, kot zrak v prostoru. V konstrukcijah lesenih oblog na fasadah in lesenih strešnih konstrukcijah, začne les, zaradi kondenzatne vlage, sčasoma pro-padati, jekleni deli pa korodirati. Tudi toplotna izolacija, ki pri tem postane vlažna, nima več pravega učinka.

Parna zapora v montažni steniDa bo parna zapora v leseni ali montažni hiši zadovoljiva, se je, pred izvedbo, potrebno pogovoriti s strokovnjakom. To je pomembno posebno tedaj, če smo v objektu že ugo-tovili vlažne madeže ali plesen. Velikokrat zadošča že dol-gotrajno zračenje, tudi več dni, pa čeprav, zaradi zračenja, porabimo več energije za ogrevanje.

� Slika – Pravilna vgradnja parne zapore v lahke stene


Inovativne rešitve za prihodnost planeta

V podjetju Geberit se problemati-ke rastoče porabe vode zavedajo že vrsto let. Ne le, da jim je z ino-vativnimi rešitvami, kot je varčno dvokoličinsko splakovanje, uspe-lo zmanjšati količino porabljene vode, tudi v proizvodnji stremijo k čim večji ekološki naravnano-sti. Vsa prizadevanja za okolje pa Geberit uspešno združuje in nad-grajuje tudi z vrhunskim dizaj-nom, ki v vašo kopalnico pripelje dovršeno estetiko in poseben pridih intimnega razkošja. Vse to z mislijo na naravo in kakovost bivanja.

Ekološki smo lahko tudi v svoji kopalnici

Varčevanje z vodo in zaviranje naraščajoče porabe vode sta za

Geberit dve najpomembnejši na-logi, s katerima se uspešno spo-pada že leta. Splakovanje wc- ja je pravzaprav velika potrata, a higienska nuja. V Geberitu so se s to težavo spoprijeli na na-čin, ki je prijazen tako do okolja kot uporabnika in razvili z vodo varčno tehnologijo splakovanja. Z dvokoličinskim splakovanjem in tehniko splakovanja s stop tipko, za prekinitev toka vode, je Geberit v svoji panogi kot pionir postavil nove standarde. Vse bolj priljubljeni Geberitovi podometni splakovalniki tako omogočajo varčnejše dvokoličinsko splako-vanje, nastavljivo količino vode ter stop varčevalno tipko za preki-nitev toka vode. V varčnosti pa se jim pridružujejo tudi nadometni splakovalniki, ki prav tako omo-

gočajo manjšo porabo vode.

Prihranimo vodo z Gebe-ritovimi varčnimi sistemi splakovanja

Varčni Geberitovi splakovalniki omogočajo dvokoličinsko splako-vanje s 3 ali 6 litri in v primerjavi s standardnimi 9-litrskimi splako-valniki prihranijo ogromno vode, tudi več kot 60%. Možna je tudi nastavitev količine vode, ki jo želimo porabiti pri splakovanju. Še varčnejša pa je aktivirna stop tipka, ki omogoča, da lahko sami prekinemo izpiranje in porabimo le najnujnejšo količino vode. Do leta 2006 so Geberitovi splako-valniki s tehnologojo dvokoličin-skega izpiranja ali aktivirno tipko stop, ki jih izdelujejo od leta 1998 in se uporabljajo še dandanes, pomagali prihraniti več kot 4.500 kubičnih metrov vode.

Ekologija in estetika obenem

Ob varčnih in trendnih podome-tnih splakovalnikih pa so na vo-ljo tudi čudovite aktivirne tipke Sigma, ki kopalnici dodajo pridih elegance in estetike. Tipke za splakovanje so delo priznanega švicarskega oblikovalca Chri-stopha Behlinga, ki se še pose-bej rad ukvarja z oblikovanjem izdelkov, ki zmanjšujejo porabo energije.

Z mislijo na okolje tudi v javnih prostorih

Strokovnjaki pri Geberitu so šli z mislijo na okolje še dlje, pred-vsem v javnih prostorih, kjer voda mnogokrat teče v nedogled. Rešitev je seveda v elektronskih senzoričnih splakovalnikih in armaturah za umivalnike. Voda priteče le takrat, ko jo potrebuje-mo in se nikoli ne pozabi zapreti, poleg tega pa lahko moč curka in temperaturo vode v pipah prila-godimo in še dodatno varčujemo.

Pri elektronski, senzorski arma-turi za umivalnike se tok vode krmili elektronsko in brez dotika, kar povečuje higiensko vrednost predvsem pa učinkovit prihra-nek vode. Na voljo so različni načini delovanja, kot je program za prihranek vode ali program za prihranek energije. Prav tako so varčni tudi Geberitovi pisoarji, pri katerih se ob povečani uporabi količina vode za splakovanje av-tomatično zmanjša le na en liter.

Sanitarni sistemi Geberit so tako postali ekonomična rešitev za dom ali javne sanitarije, ki je hkrati tudi bolj prijazna do okolja.

Ekološki pristop na vsakem koraku

Geberit pripisuje ekološkemu

V kopalnici mnogokrat pozabimo na okolje in ekološko ravnanje, zlasti pri splakovanju in umivanju. Slovenija žal spada med tiste države, ki v sanitarne namene po večini še vedno uporablja pitno vodo. Dnevno v odtok izplakne-mo ogromne količine te vse bolj dragocene tekočine in le redko na to tudi pomislimo.

� Izbirate lahko med usklajenimi aktivirnimi tipkami za pisoar in WC iz različnih oblikovnih linij.

Lep videz kopalnice jasno pokaže svoje prednosti

Razmišljate o novi kopalnici? Estetika je pomembna - zatoskrijte splakovalnik in cevi in se odločite za Geberitovorešitev s stensko montažo.

www.geberit.si


ravnanju velik pomen, o čemer priča tudi interni kodeks o po-stopkih za zaščito okolja. To vo-dilo je trajna usmeritev podjetja, ki je upoštevana prav na vsakem koraku - od načrtovanja do raz-gradnje proizvodov. Pri Geberitu se zavedajo že same pomembno-sti materialov, ki jih uporabljajo za izdelke. Bistvenega pomena je bila uvedba Life Cycle As-

sessments (LCA), ki Geberit usmerja pri razvoju okolju prija-znih izdelkov, ki imajo zato dolgo življensko dobo in so iz okolju prijaznih materialov, od začetka proizvodnje pa do izrabe, saj so vsi primerni za reciklažo. Sestav-ni deli izdelkov tako ne škodujejo našemu zdravju niti okolju. Vse tovarne Geberit se tako lahko pohvalijo s certifikati, skladnimi s

standardi ISO 14001.Geberit se je za varstvo okolja odločil zavestno in to opredelil tudi v svojem kodeksu ravnanja. Tako si v okviru okoljevarstvene politike postavljajo jasne cilje ter pri vseh dejavnostih in procesih upoštevajo kritertije za varstvo okolja. S takšnim ravnanjem pri-spevajo svoj delež za zmanjšanje globalne problematike izpuščanja

ogljikovega dioksida v ozračje in pomanjkanja vode. S šolanjem zaposlenih in posredovanjem svojega mišljenja poslovnim partnerjem in strankam pa ideje uspešno širijo tudi v svet in skrbi-jo za trajnostni razvoj na podro-čju okoljevarstva.

Več informacij na: www.geberit.si,

Regulacija vode v izlivni cevi ar-mature in regulacija količine pre-toka prikazje vode (slika št. 1),

ki ni v povezavi s pretočnim grel-nikom vode. Omejeni pretok je odvisen od pretočnega tlaka na

približno 5 do 7 l/min (slika št. 2).

To dosežemo, v primerjavi z od-vzemno armaturo, brez pretočne omejitve vode in energijskega pri-hranka okoli 30 %. Kot stranski

učinek je prekomerno izlivanje vodnega curka preko roba kopal-niškega ali drugega elementa.

Najpogosteje zmanjšamo izliv pri umivalniku in bideju (slika št. 3).

Nastavitev izliva na vodni armaturiVelikokrat se srečamo s težavo, ki nam jo povzročajo ar-mature za vodo. Najpogosteje pri kopalniških elementih. Ta problem je posebej izrazit pri manjših umivalnikih, po-gosto pa tudi pri bideju itn. S pravilno nastavitvijo regula-torja na izlivu armature, ta problem najlažje rešimo in se mu izognemo.

� Slika 3 – Prilagoditev izliva armature pri umivalniku in bideju s pomočjo vodnega regulatorja pretoka

� Slika 1 – Avtomatski vodni regulator M22 x 1 za mešanje zraka M 22 x 1 in z iztokom z zunanjim navojem, kot tudi M24 x 1 za mešalnik zraka M24 x 1 in iztok z notranjim navojem.

� Slika 2 - Na preglednici je prikazano določanje pretoka vode pri avtomat-skem regulatorju količine pretoka vode, na sliki 1


Poraba vode brez lokalnih meril-nikov se razdeli sorazmerno na vse porabnike. V takih primerih varčevanje z vodo vsekakor ni motivirano. V preteklosti so v zgradbah, brez lokalnih vodome-rov razdelili stroške za porabo vode po uporabljeni stanovanjski

površini, ne glede na dejansko po-rabo. V takem primeru ni motiva za varčevanje z vodo. Na pregle-dnici št. 1 so podani podatki za velikost standardnih vodomerov.

Umerjeni hišni vodomeri so večinoma krilni števci, ki so na-

meščeni med glavno zaporno ar-maturo in med hišnim zapornim ventilom, ki ima vgrajen povratni ventil in pipico za praznjenje. Priporoča se vgradnja na steno, zaradi lažje montaže oziroma de-montaže (slika št. 2).

V kolikor služi vodna instalacija tudi za ozemljitev električne in-stalacije, je potrebno na vodome-ru napraviti električno premosti-

tev s kablom, dimenzije 16 mm2, tipa NYY (slika 1). V preglednici št. 2 so podane mere za vgradnjo hišnega vodomera.

Poraba vode za celotno zgradbo je sestavljena iz treh porab, pri-šteti pa je potrebno še porabo za skupne potrebe, na primer pora-bo čistilke in morebitne večje po-rabe za iztok iz hidrantov za gaše-nje požara ali za čiščenje, porabo v kotlovnici in podobno. Za večje volumenske pretoke so primerni večji krilni ali Woltmanovi vodni števci, ki so izdelani s prirobnica-mi za nadaljnje spajanje na cev-no povezavo. Za preprečevanje povratnega toka vode v javno omrežje, se za vodomerom vgradi povratni ventil. Za uravnoteženje vodnega tlaka lahko vgradimo tlačni omejevalnik z vgrajenim

Vgradnja vodomeraVsaka zgradba ali več zgradb, ki ima istega lastnika, naj bi imelo svoj vodomer. Po smernicah za stanovanjsko gra-dnjo v nekaterih večjih mestih, je zahtevano, da ima poleg tega tudi vsako stanovanje svoj vodomer za hladno in za toplo vodo. Tako je mogoče zaračunati porabo vode vsa-kemu porabniku ali samo njemu zapreti vodo.

� Slika 1 - Vodomer

Preglednica št. 1: Velikosti stanovanjskih vodomera

Velikost Nominalni Dolžina NominalnaMinimalni potrebni prostor

Število stanovanj z

NG Pretok mmVodna instal.

mmWC izplako-

valnikiTlačnih

izplakovalnikov

3-5 m3/h 190 DN 1200 do 30 do 15

7-10 2,5 260 20 1600 31-100 16-85

20 6 300 25 1800 101-200 86-200

� Slika 2 – Vgradnja vodomera v zidno nišo

� Slika 3 – Vgradnja vodomera v jašek


manometrom, da lahko regulira-mo vodni tlak v hišnem sistemu, če je le ta višji od 6 barov. Na sliki št. 3 je prikaz vodomera za vgra-dnjo v jašek.

Za merjenje pretoka vode so ob vstopih vodovodne instalacije v zgradbo vgrajeni merilniki pre-toka oziroma vodomeri. Izbiramo jih po velikosti pretoka oziroma porabe vode v zgradbi. Vodo-

meri so različni, za hladno vodo in za toplo vodo. Kombinirani vodomeri so sestavljeni iz dveh vodomerov. Manjši meri norma-len pretok vode, večji se odpre pri večjih pretokih, na primer ob uporabi hidrantov. Del vodomera je števec, na katerem odčitamo porabo. Lahko je prirejen tudi za dodatno odčitavanje na drugem mestu. Takrat ima na primer vsak porabnik v stanovanjski zgradbi

svoj vodomer, daljinsko odčita-vanje pa je na enem mestu, na

primer v omarici na hodniku v pritličju.

Preglednica št. 2: Vgradnja hišnega vodomera:

Minimalna mera (odvisno od pre-mera cevi) po DIN 1988-1

Vgradnja mera (za krilni Vodo-mer): NW na AL

a Odmik od zidu Z dodatkom 200 mm

b Odmik od tal Z dodatkom 300 – 1200 mm

c Prostor pred vodomerom Z dodatkom 800 mm

d Prostor preko Vodomera Z dodatkom 700 mm

e Minimalna višina 1800 mm

Priprava podlage

Podlaga mora biti čista, trdna, no-silna, ravna, stabilna in brez ma-stnih madežev, alg in nevezanih delcev, ki bi zmanjševali oprijem. Čiščenje podlage izvedemo z vo-dnim curkom pod pritiskom od 200 do 300 barov. Pri pregladkih površinah je priporočljivo pred-hodno napraviti hrapavost baze-na s peskanjem, brušenjem ali z drgnjenjem z žično krtačo.

V primeru, da je beton precej neraven je potrebna preplastitev celotne betonske konstrukcije, z materialom BETONPROTEKT RT, ki ga nanesemo na vezni sloj KEMALATEX in CEMENT v razmerju 1:2. Skupna debelina posameznih nanosov mora zna-šati od 5 mm do 3 cm.

V kolikor je beton dokaj raven in ni odstopanja vrhnjega sloja,

se sanirajo samo razpoke, po-škodbe, segregacijska gnezda in druge nepravilnosti. Razpoke na površini predhodno izžlebimo in saniramo s hitrovezno malto HI-DROSTOP KIT.

Lokalno kitanje izvedemo samo na izžlebljenih delih. Aktivne vdore vode ustavimo z malto HIDROZAT. Takšna izpustna mesta predhodno izžlebimo nav-znoter, v obliki lastovičjega repa oziroma čepa.

Ožji del izžlebimo v notranjost stene, da voda pritiska na čep in ga ne more iztisniti. Tako je širši del izpostavljen v smeri pritiska

vode z notranje strani betonskega rezervoarja.

Pri nanosu malte, se najprej priporoča izvedba polkrožnega stika, izdelanega z materialom HIDROSTOP KIT, oziroma »holkela« v radiju približno 5 cm na stiku, stena in tla rezervoarja.

To storimo zaradi lažjega nanosa materiala za zatesnitev rezervoar-ja, na predhodno nanesen vezni sloj KEMACRYL - VODA v raz-merju 1:1, ali na predhodno rahlo navlaženo podlago brez stoječe vode.

Premaz celotnih stenskih in talnih betonskih površin.

HIDROSTOP VH nanesemo s čopičem na navlaženo podlago v popolnoma prekrivnem sloju (po-raba ca. 1,5 kg/m2). Po zadostni površinski trdnosti prvega sloja nanesemo drugi sloj, v smeri pra-vokotno na predhodnega (poraba dodatnih 1,5 kg/m2).

Če želimo doseči gladko površi-no, izvedemo tretji nanos s ščetko in nato še svežo maso poravnamo s kovinsko gladilko. Če se posa-mezni nanosi pred nanašanjem naslednjega nanosa popolnoma posušijo, jih je potrebno predho-dno še navlažiti.

Med nanašanjem mase moramo paziti, da dosežemo popolno po-krivnost, posebej v kotih, na pol-krožnih stikih in robovih.

Idealna temperatura za nanos

Popravilo betonskega rezervoarja za pitno vodoVelikokrat se soočimo s problemom iztekanja vode iz be-tonskega rezervoarja za shranjevanje pitne vode. Premaz HIDROSTOP VH je le ena od mogočih rešitev. Premaz je za vodo neoporečen in je namenjen za tesnjenje rezer-voarjev za pitno vodo in plavalnih bazenov.


mase HIDROSTOP VH je med +15 °C in +20 °C. Pri visokih temperaturah zraka in podlage, moramo podlago pri nanosu iz-

datno vlažiti. To storimo tudi, če se nanos mase prehitro suši.

V kolikor pričakujemo, da bo v

roku 4 do 6 ur po nanosu mase deževalo, del ne izvajamo, Tudi mase ne smemo nanašati. Del ne izvajamo tudi v primeru, če priča-kujemo, da bo v roku dveh ur po nanosu mase, temperatura padla pod +5 °C.

Maso varujemo pred prehitro iz-sušitvijo vsaj 24 ur po nanosu. V skrajno neugodnih vremenskih

razmerah (močno sonce, veter), priporočamo ustrezno nego po nanosu (škropljenje z vodo, po-krivanje...).

Po končani izvedbi, približno 5 do 7 dni, površino rezervoarja do-bro operemo in izlužimo. Vodo, ki ostane v rezervoarju izčrpamo in šele nato rezervoar ponovno na-polnimo.


Glede na vrsto obratovanja razli-kujemo vetrnice z:

) nizkim številom obratov λ < 1 ) visokim številom obratov λ < 1 v praksi približno 5…10

V današnjem času so vetrnice za pridobivanje električne energije običajno z velikim številom obra-tov. Imajo po troje kril, ki lahko dosegajo približno moč od 500 do 1500 kW nominalne jakosti. Velike vetrnice do jakosti 5 MW, so naprave z velikostjo rotorja ca. 120 m, v načrtih pa so predvidene še veliko večje. Na sliki št. 1 in 1 a, je prikazana vetrnica z velikim številom obratov.

Več takih vetrnic se združuje na tako imenovanih vetrnih poljih.

Vse pogosteje pa vetrnice name-ščajo na odprtih morjih (Offtsho-re – naprave), kjer prevladujejo dobri in konstantni vetrni pogoji in ne prihaja do motenj v delo-vanju. Manjše vetrnice z močjo od 5 do 100 kW so namenjene pridobivanju električnega toka, nameščamo jih predvsem na od-ročnih kmetijah, gorskih kočah in manjših otokih, kjer ni možno-sti priklopa na javno električno

omrežje. Problem pri takšnih napravah je samo shranjevanje električne energije, za čas ko pre-vladuje brezvetrje.

Gibanje atmosfere je sekundarna oblika spreminjanja sončne ener-gije. Veter nastaja zaradi delova-nja sonca. Ko se Zemlja vrti okoli svoje osi, sonce ogreva različne dele zemeljskega površja. Zemlja se ne segreva enakomerno. Na območjih, ki so trenutno prekrita z oblaki je segrevanje počasnejše, kot na območjih z jasnim nebom.

Tudi kopno se na splošno segreva hitreje kot morje. Voda se v morju nenehno pretaka in odnaša toplo-to drugam. Tako topla površina segreva zrak, ki je nad njo. Topli zrak se dviga in na njegovo mesto pri tleh doteka hladen zrak.

To gibanje zraka imenujemo veter. Moč vetra so že v starem veku uporabljali za pogon jadr-

nic, mline na veter za mletje žita. Za namakalne naprave pa so se pojavile v 7. stoletju in so jih upo-rabljali do 19. stoletja. Veter je bil do takrat najmočnejši vir energije. Koncem 80. let prejšnjega stoletja so pričeli uporabljati moč vetra za pridobivanje električne ener-gije. V zadnjih letih se ta način pridobivanja električne energije razvija po celem svetu. Koncem

Moč vetraIzraba vetrne energije za pridobivanje električnega toka, zahteva ugodno vetrovno področje z visoko povprečno hi-trostjo vetra, po možnosti od 4 m/s. Učinek se povečuje s 3. potenco hitrosti vetra. V severozahodnem področju Evrope in ob obalah severnega morja najdemo številna področja s primerno hitrostjo vetra.

λ = Hitrost konice krila u / Hitrost vetra v

2 • π • n Obratovu = ------------- z n = --------------

60 Minuto

� Slika 1 – Vetrnica z velikim številom obratov

� Slika 1a - Vetrnica z velikim številom obratov

� Slika 2 – Počasi rotirajoča vetrnica


leta 2005 je bilo, samo v Nemčiji, instaliranih že preko 17 574 vetr-nic, s skupno močjo 18 428 MW.Primerna področja za postavitev vetrnic so na severnih obalah Evrope in na hribovitih področjih. Z današnjim razvojem tehnike in s pravilnim ravnanjem, je možna postavitev vetrnic tudi v notra-njosti.

Zgradba vetrne turbine

Glavni elementi, ki sestavljajo ve-trno turbino so vetrnica oziroma rotor, menjalnik tj. prenos, gene-rator, gibljiva čeljust ter ragulacij-ski sistem.

Vetrna turbina glede na vrsto energijskega konverterja

Vetrni energijski konvertor s ho-rizontalno osjo

Počasi rotirajoči, primerni so predvsem za namakalne naprave. Za pridobivanje električne ener-gije so manj primerni. Prednost imajo v tem, da delujejo tudi pri nižjih hitrostih vetra. Pomanjklji-vost pa je v tem, da imajo zaradi trde pričvrstitve kril, slabši izko-ristek moči vetra (približno le 15 %). Na sliki št. 2 je prikazana po-časi rotirajoča vetrnica.

Jeziček na vrtljivem rotorju samo-dejno obrača vetrno kolo v smeri vetra. Za napajanje enosmernih akumulatorjev, morda v povezavi s solarnimi celicami, so na voljo naprave 12 do 24 V in močjo 60 do 300 Wattov za enosmerni tok.

Hitro rotirajoči, z relativno majh-nim aerodinamičnimi vijačnimi krilci, običajno z 1, 2 oziroma največ s 3 rotorskimi kraki (pre-mer rotorja 35 – 100 m in več). Pri zagonu jih moramo usmeriti v veter, zaradi slabše oprijemljivosti vetra. Razen hitrosti vetra je po-membna tudi višina in površina pesta, ki jo potrebuje, ko rotor pride na zahtevan učinek.

Za večje vetrnice, z močjo od 500 do 1500 kW, uporabljamo pravi-loma samo hitro rotirajoče vetrni-ce s tremi krili.

Spreminjajoča nastavitev kril omogoča spreminjajoči hitrosti

vetra, konstantno število obra-tov in odličen izkoristek. Da ob-držimo zahtevano frekvenco pri prehodu v omrežje, potrebujemo dobro izdelano regulacijo

Vetrni energijski konvertor z navpično osjo

Savonius rotor, je preprosto iz-delan vetrni energijski konvertor z nizko hitrostjo. Sestavljata ga dva, nasprotno nameščena pol cilindra. Naprava je primerna za manjše izvedbe, ki jo lahko izde-lamo tudi sami. Izdelane so bile že že tudi naprave, ki imajo 4 do 6 navpičnih in okoli ene osi raz-porejena krilca (glej sliko št. 3).

Darrieus – rotor: Ta naprava, ki jo je leta 1929 skonstruiral Francoz Darrieus ima dva do tri upognje-

na krilca. Primerna je pri hitro menjajoči smeri vetra. Pomanj-kljivost takšne vetrnice je majhen izkoristek, za zagon pa potrebuje integriran savonius rotor. Slika 4 prikazuje Darrieusov rotor z nav-pično nameščeno osjo.

Vzgonska vetrnica

Te naprave so primerne za po-dročja z nizkimi hitrostmi vetra, vendar na področju z veliko Son-ca. Pod vetrni stolp namestimo transparentno folijo, ki jo Sonce ogreva in topli zrak se po sredini cilindričnega stolpa dviga nav-zgor, proti vrhu stolpa in poganja turbino, ki je z vertikalno osjo na-meščena v stolpu. Na sliki št. 5 je prikazan sistem delovanja vzgon-ske vetrnice.

Izbira področja postavitve

Gradnja vetrnic in njen izkori-stek raste s 3. potenco. Za to je potrebna visoka srednja hitrost vetra preko 4 do 5 m/s in kon-stanten veter. Taka področja so na severni obali in na hribovskih pre-delih. Razen premera vetrnice je pomembna tudi višina peste. Naj-primerneje je naprave namestiti na morju (Offshore). Vetrnice spadajo k privilegiranemu načrto-vanju. Kljub temu moramo upo-števati zakonodajo o zaščiti nara-ve. Vsaka država, po lastni presoji in s prostorskim načrtom, določi prostor za namestitev vetrnic.

Primer odvisnosti izkoristka ve-trnice od hitrosti vetra:

Izkoristek vetrnice pri hitrosti ve-tra 6 m/s je 100 %. Izkoristek iste naprave pri hitrosti vetra s 7 m/s

� Slika 3 – Savonius rotor z navpično osjo

� Slika 4 – Darrieusov rotor z navpično osjo

� Slika 5 – Shema vzgonske vetrnice (preizkusna naprava v Manzanaresu v Španiji), skonstruiral jo je arhitekt Schlaich


je višji preko 58 % (63 = 216; 73 = 343!).

Problem sprejemljivosti vetrnicArgumenti, ki največkrat naspro-tujejo izgradnji vetrnic:

) potrebno je relativno veliko zemljišče, spremeni se slika področja zaradi velikega števila vetrnic. Zato je potreben dober načrt, kje bomo postavili ta-kšno vetrno polje. )Slaba prognoza različnega izkoristka in manjkajoče mo-

žnosti shranjevanja energije. Brezvetrje je letno med 2000 in 4000 urami, kar zahteva doda-tno regenerativno podporo (na primer biomaso ali podobno), v času, ko je brezvetrje. )Obremenitev s hrupom, tako imenovani disko efekt in pov-zročanje sence zaradi rotiranja kril. Nove naprave, predvsem take brez reduktorskih strojev, imajo zelo majhno šumnost. Pri postavitvi vetrnic moramo upoštevati, da ni preblizu sta-novanjskih ali drugih objektov. )Negativni vpliv vetrnic na pti-

ce, ki živijo v področju postavi-tve le teh, je neutemeljen.

Razvoj vetrnic

Vodilni pri postavitvi vetrnic sta bili Danska in Kalifornija v ZDA, kjer je velik del električne energije pridobljen s pomočjo vetrnic. Po svetu je danes že približno 60 do 70 tisoč takih naprav, ki pošljejo preko 30 tisoč MW v javno ele-ktrično omrežje. S porastom, do 2000 vetrnic na leto, je Nemčija postala vodilna v svetovnem tr-žišču vetrnih turbin. S potenci-

alom, kjer razpolagajo 3 do 4 %, so koncem leta 2005 dosegli izkoristek pri vgrajenih 17 574 vetrnicah skupno moč 18 428 MW. Tako je danes vetrna energi-ja postala, zraven vodne energije, najbolj pomembna regenerativna energija pri pridobivanju elek-trične energije. Vetrni energijski konvertorji so danes že delno pri-merljivi s konvencionalnimi elek-trarnami in so že dosegli mejo ekonomičnosti. Zakon o obno-vljivi energiji je gradnji vetrnic naklonjen in omogoča sofinanci-ranje pri postavitvi vetrnic.

Načelo te, po francoskem iznaj-ditelju Felixu Trombe imenovani solarni zbiralni steni, sloni na dveh komponentah pasivne rabe sončne energije:

) po načelu efekta toplih gred, v kateri se zrak segreva za zaprto stekleno površino ) učinek hranjenja toplote v te-mno pobarvano masivno ste-no, ki jo segreva sončna ener-gija.

Stena Trombe je masivna, te-mno pobarvana stena, praviloma obrnjena proti jugu. Pred njo je približno 10 do 15 cm postavlje-

na zasteklitev iz navadnega ali izoliranega stekla. Pred steklom namestimo rolete, za zaščito pred Soncem.

S pomočjo efekta tople grede nastaja pri sevanju Sonca v vme-snem prostoru, med steklom in masivno steno, topel zrak, ki pre-

� Slika 1 – Primer satovja iz celuloze v Trombe steni na južni strani zgradbe

Stena TrombeStene Trombe uporabljamo predvsem v solarni arhitek-turi. Z njimi združujemo sončni zbiralec in skladiščenje toplote v stenah, za pasivno uporabo sončne energije. Stene Trombe je zgradil francoski inženir Felix Trombe, že leta1956.

� Slika 2 - Dvonadstropna zgradba s prikazanim načinom delovanja

Legenda k sliki št. 1 in 2

1. Masivna zbiralna stena2. Vmesni prostor 10 do 15

cm3. Zasteklitev4. Naprava za zasenčenje


ko spodnje in zgornje odprtine v steni, s konvekcijo prehaja v no-tranji prostor.

Z odgovarjajočimi zaporami lah-ko pretok zraka reguliramo ali po-polnoma zapremo, da ne pride do obratne cirkulacije. Tudi s pomo-čjo kanalov lahko preusmerimo topel zrak v druge prostore. Slika št. 1 prikazuje primer s satovjem, vgrajenim v Trombe steno in na sliki št. 2 je prikazan način delo-vanja. Preko dneva, z direktnim sončnim sevanjem ogrevana

stena, oddaja toploto s časovnim zamikom, odvisno od debeline in toplotne prevodnosti stene, v za njo ležeč prostor.

Preizkušajo se tudi sistemi z vo-dnimi toplotnimi izmenjevalci v steni. Rolete služijo kot varovalo pred pregrevanjem stene v pole-tnem času, in preprečujejo odda-janje temperature v mrzlih dneh.

Posledično, glede na normalno izolirano zunanjo steno, je edina slabost toplotna izolacija.

Stena Trombe mora biti obrnjena čim bolj proti jugu, ker bo tako najdlje obsevana s Soncem. Zato jo tudi izvedemo vedno na južni strani objekta, kot črno obarvani masivni hranilnik toplote.

Okna se načeloma na takšne ste-ne ne nameščajo, če pa že, jih na-mestimo med nadstropji.

Satovje iz celuloze ali iz kartona

Podoben učinek ima za zračno

stekleno ploščo, iz enega varno-stnega stekla, nameščeno satovje iz celuloze.

Tako nastane »nizko« toplotna zračna blazina, ki razliko tempe-rature med zunanjo in notranjo klimo, s časovnim zamikom prak-tično izenači.

V poletnih mesecih se struktura iz kartonskega satovja pri »viso-kem« Soncu zasenči sama. Tako ne potrebujemo senčil. To pome-ni, da je ta izvedba tudi cenejša.

Po našem mnenju (glede na tol-mačenje v slovenskem pravopi-su), pomeni izraz »alternativen » v resnici nadomeščanje. Pri tem vsi spregledamo naravne dano-sti, kakršne nam dejansko nudi naše okolje.

Vendar pa z rabo trajnih virov energije (obnovljivih virov) ener-gije ne nadomeščamo, pač pa zamenjujemo rabo kurilnega olja in plina.

In, ker to počnemo z namenom trajnega koriščenja naših narav-nih danosti, se moramo temu

namenu prilagoditi tudi v našem izrazoslovju.

Ne poznamo natančno, kolikšne so zaloge nafte in plina v nedrih zemlje, vemo pa, da lahko z rabo trajnih virov energije (sonce, voda, biomasa, veter in geoter-malna energija), ob primerni gra-dnji naših objektov, zamenjamo fosilna goriva v celoti. Trajne vire energije lahko koristimo skoraj na vsakem dvorišču, ne da bi s tem ogrožali okolje.

Ne bo nam potrebno kupovati emisijskih kuponov, uporabniki

trajnih virov energije pa bodo kmalu pričeli ugotavljati, da se ogrevajo s cenejšim virom, kot ga ponujajo trgovci.

Vedeti je potrebno, da z zamenja-vo energenta vsi pridobimo, tudi država. Le trgovci s tem počasi

tanjšajo svoj kapital. Zato pre-dlagamo, da pričnemo uporablja-ti besedno zloženko »trajni viri energije« namesto izraza »obno-vljivi viri energije«, na »alterna-tivne vire energije« pa preprosto pozabimo.

Božo Dukić, IOVE Kranj

Z mučenjem slovenskega jezika pomagamo naftnim trgovcem !Zaradi vedno večjega pritiska na zmanjševanje toplogre-dnih plinov, kot stranskega produkta pri gorenju fosilnih goriv, se vse več uporablja izraz »alternativni viri energi-je« namesto besednih zvez »obnovljivi viri energije« ali »trajni viri energije«.


Sončni žarki pošiljajo energijo v polprevodniški material, ki ga lahko nato uporabimo za eno-smerno napetost. Preko 95 % vseh, na svetu proizvedenih, so-larnih celic je sestavljeno iz pol-prevodnega silicija. Danes deluje fotovoltaična naprava s solarnimi celicami, katere so povezane v solarni modul in se vklapljajo ena za drugo. Več modelov se lahko poveže z generatorjem za proi-zvodnjo električne energije.

Pojem fotovoltaična, oziroma fo-tonapetostna pretvorba, je torej direktno pretvarjanje svetlobne energije, ki se s pomočjo sončne-ga sevanja, spremeni v električno energijo. To pomeni, da svetlobo pretvorimo v elektriko. Za to pre-tvorbo lahko uporabimo direk-tno ali difuzno sončno sevanje. Ta pretvorba se opravi v sončnih celicah. Po načinu zgradbe po-znamo polikristalne, amorfne in monokristalne. Večina solarnih modulov je izdelana iz silicija.

Vendar je šele z zakonom o ob-novljivih energetskih virih, iz leta 2000, predvsem v Nemčiji, proizvodnja električne energije

s fotovoltaiko, postala ponovno zanimiva. Z novim zakonom so se že meseca januarja, leta 2004, ponovno in občutno izboljšali plačilni pogoji. Ali je le zaradi tega postal nakup solarne napra-ve ponovno zanimiv? Postavlja se tudi vprašanje, ali je s tem mo-goče tudi kaj zaslužiti? Kolikšen sploh je finančni donos s solarno napravo, pa je odvisno od nabav-ne cene kompletne naprave, od

načina financiranja in donosa za proizvedeno električno energijo naprave. Na sliki št. 1 je prikazan princip delovanja, v omrežje pri-ključene solarne naprave.

V Nemčiji je večina solarnih na-prav za pridobivanje električne energije priključenih na javno električno omrežje. Seveda pa od-daja v omrežje ni obvezna. Le to se izplača, v kolikor je s pogodbo za dobo 20 let določena prodajna cena. Ta je v tem trenutku višja od cene, kot jo morajo plačati za električno energijo. Seveda pa pri tem ni zaslužka, če se celotna proizvedena električna energija porabi le za svoje potrebe. V sre-dnji in severni Nemčiji je donos električne energije nekoliko nižji kot v južnem delu Nemčije. Za-radi tega je tukaj donos tudi ne-koliko nižji.

Seveda, se nam danes zdi, da je 20 let dolgo obdobje. V tem času se lahko zamenja tudi oblast, ki spremeni zakonodajo njenih predhodnikov. Vendar eksperti označujejo takšen riziko kot malo verjeten.

Primer izračuna: Zaslužit ali izgubit?

Bili so opravljeni izračuni, s ka-terimi je mogoče ugotoviti ali

lahko s fotovoltaičnim sistemom tudi kaj zaslužimo ali izgubimo. Pomembno je predvsem, da se, pred izvedbo, odločimo za pravil-no velikost naprave, ki jo bomo namestili na streho objekta. Pri-kazani primerjalni izračuni obse-gajo napravo, ki je nameščena na streho objekta in je manjša od 30 kilovatov (kW). V kolikor je bila naprava predana v pogon leta 2006, lahko lastnik pričakuje v 20 letih ceno za 1 kW proizvedene električne energije 51,8 Centov oziroma 0,518 € na kilovatno uro (kWh).

Dva prikazana primera prikazu-jeta dve različni varianti financi-ranja. V prvem modelu, (slika 2) se nanaša na izgradnjo solarne električne naprave, brez lastnega deleža in s pomočjo financiranja po programu »Proizvodnja sonč-ne električne energije«, ki ga fi-nancirajo nemške banke.

Nominalna obrestna mera iz leta 2005 znaša 2,85 odstotkov, za dobo 20 let. Program »Proizvo-dnja sončne električne energije«, je sicer v pomoč samo za inve-sticije do 50 tisoč Evrov. S tem denarjem je sicer mogoče pokri-vanje investicije do 9 kW.

Slika 2 prikazuje nabavo naprave, ki je odvisna od nabavne cene in letnega donosa proizvedene ele-ktrične energije. Na tej osnovi je mogoče izračunati tudi rentabil-nost naprave.

Na področju pod rdečo črto, na sliki 2, je označeno področje iz-gub in nad njo pridobitno podro-čje. Razvidno je, da naprava z 800 kilovatnimi urami proizvedene električne energije, lahko stane le nekaj več kot 4 500 Evrov za kW instalirane moči. S tem pa spada naprava v donosno področje.

Strešna solarna naprava manjša od 30 kW

Plačilo stroškov 51,8 Ct/kWh, po programu KfW »za proizvedeno električno energijo«

Fotovoltaika – elektrika iz SoncaUčinek fotovoltaike je bil odkrit že pred skoraj več kot 160 leti. Fizikalni pojav, ki omogoča pretvorbo svetlobe v elektriko je, leta 1839 odkril francoski eksperimentalni fizik Alexandre Edmond Becquerel, ko je pri eksperime-tu, z dvema kovinskima elektrodama, potopljenima v ele-ktrolit, odkril, da prevodnost narašča z osvetljenostjo. S tem so bili postavljeni temelji , za pridobivanje električne energije iz sončnih žarkov.

� Slika 1 – Princip delovanja v omrežje priključene solarne naprave

� Slika 2 – Kolikšni so stroški za nabavo fotovoltaične naprave s KfW posojilom?


Pri drugem izračunu financiranja z bančnim posojilom (slika 3), je potrebno biti še bolj pozoren. Za nabavo posojila je potrebna lastna udeležba v višini 40 od-stotkov, glede na višino nabavne cene. V to vsoto je potrebno vra-čunati še obrestno mero, v višini 6,5 odstotkov. Za ostalih 60 od-stotkov vrednosti, pa banka zara-čuna obresti, v višini 8 odstotkov. Tako znaša povprečna obrestna mera okoli 7,4 odstotkov. Letni stroški za vzdrževanje naprave so vračunani in znašajo 1,5 odstotka na nabavno ceno. Na sliki št. 3 je prikazan primer za izračun

naprave brez izgub in z dono-som 800 kW ur. Cena za njeno vgradnjo ne sme presegati 3500 Evrov, za en kilovat instalirane moči. Za napravo z močjo 1000 kilovatnih ur, pa cena ne sme pre-segati 4500 Evrov, za en kilovat instalirane moči. Cena, oziroma stroški, gradnje sistema se merijo na peak-Watt moči (EUR/Wp na primer). »Peak Watt« je definira-na moč pri standardnih testnih pogojih (sončno sevanje 1000 W/m2, AM 1.5 in temperatura 25 °C).

Katere naprave so primerne?

Da bi lahko solarni moduli pro-izvajali veliko količino električ-ne energije, je najprimernejša namestitev modulov proti južni smeri in z nagibom od 30 do 45o. Odstopanje od južne smeri in od idealnega nagiba 45o modulov, med nagibi od 10 do 50o imajo nepomemben vpliv na letno pro-izvodnjo.

Smer vzhod – zahod ima vseka-kor tudi številne prednosti. Na razpolago je veliko več strešne površine, v razmerju na osnov-no površino zgradbe. Raziskava, ki so jo opravili v Nemčiji že leta 2005, za sisteme, ki so priključeni

na električno omrežje, so ugo-tovili, da na hišah prevladujejo dvokapna ostrešja, z nagibom 30 stopinj in so v večini obrnjene v južno smer. Sicer z 99 odstotnim izračunanim donosom na kilovat vgrajene moči naprave, je znašal izkoristek samo 58 odstotkov na osnovno površino zgradbe, vključno s streho. To pa zaradi tega, ker ostane severna polovica neizrabljena. Zato je potrebno, na

isti strehi, v smeri vzhod – zahod, vgraditi sončne module na obeh straneh strehe. Rezultat je sicer samo 87 odstotni donos na kilo-vat instalirane naprave, toda 116 odstotkov osnovne površine je uporabne!

Cenejši kot bodo v prihodnosti solarni moduli, toliko pomemb-nejši bo tudi ta učinek. V pregle-dnici št. 1 so prikazani podatki o številu nameščenih fotovoltaičnih naprav po svetu.

Sončnih celic iz silicija se ne upo-rablja samo za pridobivanje elek-trične energije v zgradbah.

Z gradnjo sodobnih zgradb in predvsem pasivnih hiš, postaja njihova uporaba vedno večja. Že vrsto let se masovno uporabljajo tudi, za napajanje železniških za-pornic in pogon vodnih črpalk, na odročnejših mestih, za napajanje žepnih kalkulatorjev, parkirnih ur in podobnih naprav. Z združitvijo večjega števila sončnih celic dobi-mo fotonapetostne module.

Na, s soncem obsijanih podro-čjih, je s spajanjem večjega števila modulov in z uporabo raznih dru-gih elementov, na primer akumu-latorjev, regulatorjev polnjenja in z razsmerniki, mogoče zgraditi poljubno močan sistem, za oskr-bo z električno energijo.

� Slika 3 – Stroški nabave z bančnim posojilom

Preglednica št. 1: Tržišče foto-voltaike leta 2006 po ocenah BSW 1450 MWp

MWp Nemčija 750 (52)

Japonska 330 (23)

ZDA 130 (9)

Španija 60 (4)

Italija 12 (0,1)

Francija 5 (0,3)

Portugalska 5 (0,3)

Grčija 3 (0,2)

Švica 2 (0,1)

Koreja 20 (1)

Kitajska 5 (0,3)

EU (ostale) 10 (1)


Raba sončne energije za ogreva-nje prostorov pomeni shranje-vanje vstopne sevalne energije, v odgovarjajočih (večinoma v velikih) gradbenih elementih, ki se nahajajo znotraj zgradbe in to brez tehničnih pripomočkov. Pri tem igra pomembno vlogo tudi poletno obdobje, saj takrat poskr-bimo za izenačeno temperaturo v zgradbi.

Pomembna odločitev je pred vsa-kim graditeljem, ali zgraditi mon-tažni objekt iz lahkih gradbenih materialov oziroma izvesti kla-sično gradnjo z masivnimi grad-benimi materiali? Odločitev je vsekakor lažja v kolikor poznamo lokalne klimatske razmere in po drugi strani, velikosti uporabnih prostorov za ogrevanje.

Klasična masivna ali lahka montažna gradnja?

Na to vprašanje, ali energijsko varčnejša zgradba, ki je zgrajena iz lahkih montažnih gradbenih

materialov ali klasično grajena masivna gradnja ni mogoče od-govoriti brez težav. Odgovor na to vprašanje je lahko tudi med strokovnjaki velikokrat sporen. V praksi, lahko pri gradnji in v zahtevanem ogrevalnem razmer-

ju za posamezen primer, pretehta prednost na eno ali drugo stran, velikokrat tudi v škodo toplotne-ga shranjevanja.

Prednost klasične masivne gra-dnje pomeni predvsem veliko možnost za akumulacijo toplote obodnih zidov zgradbe. Pri kla-sični masivni gradnji za zidavo zunanjih in notranjih zidov upo-rabljamo večinoma opeko. Pri dobro toplotno izoliranih masiv-nih stavbah, so nihanja zunanje temperature v notranjosti komaj opazna.

Prednosti so naslednje:

)Uravnotežena klima v prosto-ru s preprečevanjem pregreva-nja prostorov, ki jo dosežemo s toploto shranjene mase )Možnost, da s pomočjo tran-sparentnih gradbenih delov in s sevanjem sončne energije skozi okna shranimo toploto in jo ka-sneje z zakasnitvijo uporabimo za ogrevanje prostorov )Najboljši primer temperatur-no amplitudnega razmerja in s tem izravnana temperatura v poletju je prikazana na sliki stran H17/1 ) boljša toplotna stabilnost, manjše pregrevanje stavbe v poletnem obdobju, če v noč-

nem času zagotovimo primer-no prezračevanje )masivno grajene stene imajo večjo toplotno akumulativnost ) -Večja požarna varnost )Na splošno dolga življenjska doba konstrukcije zgradbe v surovem stanju.

Vse prednosti enega modela gra-dnje, pomenijo v nasprotju, po-manjkljivost pri drugem načinu gradnje objekta.

Lahke konstrukcije imajo majh-no toplotno akumulativnost. Če-prav so dobro toplotno izolirane, ne morejo preprečiti in zmanjšati zunanjih temperaturnih vplivov. Nihanja temperature v takih zgradbah so velika. Zaradi majh-ne toplotne akumulativnosti in dobre toplotne zaščite, je takšna gradnja primerne za stavbe, ki se občasno uporabljajo in le kratko-trajno ogrevajo. Ima pa tudi lahka montažna gradnja številne pred-nosti, ki so prisotne zaradi lesene nosilne konstrukcije in dobre to-plotne izolacije, to so:

)Majhne transmisijske toplotne izgube zaradi močne toplotne izolacije (celotni stenski pre-sek), na primer pri nizkoener-gijski hiši ) Izolacija zunanjih sten je bolj-ša, s čimer je lahko objekt glede

Ujemi in shrani toploto SoncaIz naslova prebrano, lahko dojamemo, da je govora o shranjevanju toplote. Načinov je več. Veliko ljudi je mne-nja, da moramo toploto Sonca izkoristiti takrat, ko je le to na voljo in shranjeno toploto uporabiti, ko jo potrebuje-mo. Kako to storiti, je vprašanje, na katerega želijo števil-ni strokovnjaki iz celega sveta najti odgovor.

� Slika 1 – Potek sobne temperature pri nočnem znižanju

� Slika 2 – Prihranek energije s sončnim sevanjem in z nočnim znižanjem ogrevanja v nasprotju s stalnim ogrevanje


porabljene toplotne energije varčnejši )Dobra regulacija in hitro prila-gajanje ogrevanja na menjavo potrebne temperature in hiter odziv na pridobljeno sevanje od zunaj )Hitro ogretje prostorov po nočnem znižanju )Gradnja objekta je hitrejša in potrebnih je manj aktivnosti investitorja )Tovrstna gradnja omogoča po-rast gradbenih materialov, kar je pomembno tudi za regional-ni razvoj.

Pri obeh vrstah gradnje je po-trebno v čim večji meri preprečiti toplotne mostove in zagotoviti primerno zrakotesnost zgradbe. Predvsem zrakotesnost pri lahki montažni zgradbi lahko predsta-vlja večji problem. Slika 1 in 2 prikazujeta potek temperature v prostoru z nočnim znižanjem in s sevanjem Sonca.

Preskus v dveh enakih sobah, z enako U-vrednostjo zunanjosti stavbe ter z enakimi okni je po-kazal, da je vsekakor potrebna ekstremna razlika v zmožnosti shranjene toplote.

Pri nočnem izklopu tempera-ture je ohladitev v montažno grajenem objektu večja, kot pri klasično grajenem objektu. Zato je v masivno grajenem objektu, potrebno pričeti z ogrevanjem

vsaj eno uro prej, da dosežemo v prostoru enako temperaturo zra-ka, okoli 22 oC.

Ker je v povprečju majhna razlika med sobno in zunanjo tempe-raturo (pri poizkusu na primer Δq lahek = 18 K, Δq masivni = 20 K) pomeni, da nastanejo pri nočnem znižanju med 22 in 7 uro zjutraj manjše toplotne izgu-be in s tem v nasprotju s stalnim ogrevanjem. Tako prihranimo pri masivni gradnji okoli 13 % in pri lahki montažni gradnji okoli 5 %.

Prednost pri varčevanju z energi-jo, ki ga dosežemo z nočnim zni-žanjem, pridobimo s sončnim se-vanjem, s preko 3 kWh/(m2•d). Po zaslugi varčevanja z energijo z velikim učinkom shranjene toplo-te v masivni gradnji, se le ta kom-penzira oziroma celo prekorači.

V kolikor so le omejene možnosti za izrabo sončne energije, (na pri-mer na območjih, z malo Sonca in šibkim sončnim sevanjem v hladnih zimskih zunanjih tem-peraturah, na primer Severna Evropa), prav tako s prekinitvami ogrevanja, še posebej s samo za-časnimi ali na kratko ogrevanih sob (spalnice, otroški vrtcih in podobnih uporabnih zgradbah), ima montažna gradnja veliko prednost pred klasično masivno grajeno zgradbo.

Pri dobrih možnostih za izrabo

sončne energije (v geografsko dobro osončenih legah in v ja-snih dnevih v hladnem zimskem obdobju ter s tipično celinskim podnebjem), z uporabo stalno ogrevanih skupnih prostorov, ima klasično grajena masivna gradnja številne prednosti. Slika št. 3 prikazuje kompromis med lahko montažno in težko klasič-no oziroma masivno gradnjo pri nizkoenergijski hiši.

V srednji Evropi so podani različ-ni predpogoji za gradnjo objek-tov. Le ti so najpogosteje odvisni od podnebja in se po pravilu na-našajo na uporabo prostorov. To pomeni kompromis med lahko montažno gradnjo in klasično masivno gradnjo, v kateri pa je veliko odvisno, tudi od arhitektu-re zgradbe.

Tako se priporoča:

)Da se v prostorih, ki so stal-no naseljeni izvede klasična masivna gradnja, kjer lahkov notranjosti zgradbe uporabimo masivno grajene elemente, kot toplotni hranilnik in jih skozi dan ogrevamo skozi okna s sončnim sevanjem (na primer, stanovanje - dnevni prostor in podobni prostori, ki so grajeni z masivno gradnjo in so name-ščeni v pritličju zgradbe). )Montažno grajene in dobro toplotno izolirane prostore, ki so namenjeni samo za obča-sno bivanje in ogrevanje (na primer spalnica in podobno so nameščeni v mansardi oziroma v podstrešnem delu zgradbe).

Gledano v prihodnost pomeni, da bo pri gradnji objektov vedno bolj prisotna ekstremna toplotna izo-lacija (nizkoenergijske in pasivne hiše). Vedno bolj se izboljšujejo tudi nizkoenergijski ogrevalni sis-temi, vključno z vedno boljšo re-gulacijo, kar pa pomeni, da bodo toplotni hranilniki v prihodnosti imeli vse manjši pomen.

Osnovni namen toplotnega shranjevanja

Da bi čim bolje izkoristili sončno energijo v povezavi za ohranitev toplote v delih stavbe, je potrebno

upoštevati naslednje dejavnike:

)Pravilno lego namestitve oken na južno stran, še posebej, da lahko v zimskem obdobju sko-zi okna čim bolje ujamemo, po-ložno padajoče sončne žarke )Dobro energijsko prevodnost skozi steklo pri istočasni dobri U-vrednosti transparentnih gradbenih delov ter, da se uja-me čim več brezplačne sončne energije )Porazdelitev mase za shra-njevanje toplote v notranjosti zgradbe, mora biti izvedena tako, da je možno direktno sevanje Sonca, kar pomeni, da takšni elementi ne smejo biti postavljeni preveč v globino prostora in, da so čim bolje ob-sijani s Soncem. )Okna ali okenska vrata, ki segajo od stropa do tal, omo-gočajo direktno osončenje tal in s tem neposredno shranje-vanje toplote (doprsni zidovi, parapeti, ali visoko nameščena okna, onemogočajo sevanje sonca v prostor). )Temne površine, na primer te-mna keramika omogoča boljši toplotni odvzem kot svetle in odbijajoče barvne površine. )Toplotna izolacija na zunanjih zidovih omogoča akumuliranje toplote v notranjosti zgradbe. S tem posegom preprečimo pre-hod toplega zraka iz notranjo-sti navzven )Zagotovitev občasne toplotne zaščite in skrb za senčila, ki varujejo stavbo v času inten-zivnega osončenja pred pre-grevanjem (rolete, naoknice, premikajoči izolacijski elemen-ti). Vsi ti elementi pa imajo tudi vlogo, da zaščitijo okna v dneh brez Sonca, da toplota v prostoru prehitro ne odteka navzven.

Načrtovanje bivalnega prostora, zahteva oblikovanje stavbe, ki bo čim manjši porabnik energije za ogrevanje oziroma ohlajevanje prostorov in omogočati čim bolj-šo počutje v bivalnem okolju. Pri načrtovanju in gradnji se mora-mo strogo držati pravil o toplotni zaščiti, za poleti in pozimi ter se posvetiti gradbenofizikalno pra-vilnim rešitvam.

� Slika 3 - Kompromis med lahko montažno in težko klasično oziroma masivno gradnjo pri nizkoenergijski hiši.


Oprema in namestitev hišnih pri-ključkov so določene po zahtevah DIN 18 012 in sicer:

)Prostor za hišne priključke )Niša za hišne priključke )Stena za hišne priključke

Prostor, skozi katerega potekajo in so v njem nameščeni vsi glavni instalacijski priključki ter zaporni organi, so po pravilu nameščeni na zunanjo steno v kletnem pro-storu. Po teh smernicah, se lahko

upoštevajo vsa ustrezna določila, če so vsi priključki izvedeni po vseh gradbenih zahtevah. Mini-malne dimenzije prostora morajo znašati 1200 x 1800 x 2000 mm.

V prostoru mora biti vgrajen zrač-nik za prezračevanje prostora, ki se ga namesti nad nivojem terena.

Med hišne priključke prišteva-mo:

)Oskrbo z vodo, vključno z

glavnimi zapornimi organi )Odvod vode in odplak )Oskrba s plinom z glavnim za-pornim elementom )Daljinsko ogrevanje s predajno postajo

)Oskrba z elektriko in s hišno priključno omaro

)Telekomunikacije s priključ-nim mestom za splošno omrež-je in s telekomunikacijsko opremo.

Minimalne mere prostora za hi-šne priključke v stanovanjskih objektih, so na voljo v številnih preglednicah. Za ne stanovanjske objekte so mere odvisne od veli-kosti objekta oziroma glede na zahtevani učinek. V preglednici št. 1 so podane mere za prostor, v katerem so nameščeni hišni pri-ključki po zahtevah DIN 18 012.

V prostoru z ogrevalnim kotlom do 50 kW, kakor tudi v prostoru z oljnim rezervoarjem do volumna 5000 litrov, smejo biti priključki z vso potrebno opremo, izvedeni pod priključno postajo.

Prostor s hišnimi priključki mora biti dostopen v vsakemu času. Stopnišče in dostop do kleti mo-rata imeti direkten izstop. Prostor s hišnimi priključki ne sme služiti kot prehod v druge prostore. Vra-ta morajo biti minimalne širine ≥ 0,65 m in visoka ≥ 1,95 m.

Prostor za glavne hišne priključ-ke mora biti suh, prehoden, se zaklepati in dostopen ob vsakem času. Dostop do prostora mora biti vidno označen in opremljen z napisom »Prostor s priključki«. Temperatura v prostoru lahko znaša od 0 oC do 30 oC (tempe-ratura vode ne sme presegati 25 oC).

Dovodne instalacije so, v večini primerov, speljane pod zemeljsko površino. Globina mora biti prila-gojena višini javnih instalacij in

Prostor za hišne priključkeV zgradbi z več kot štirimi stanovanjskimi enotami, se vsi hišni priključki načeloma izvedejo v skupnem prostoru. Večje stanovanjske zgradbe imajo za vsak vhod poseben priključek. Podobne zahteve se lahko uporabljajo tudi v ne stanovanjskih zgradbah.

� Slika 1 – Tloris namestitve hišnih priključkov

Preglednica št. 1: Mere prostora za hišne priključke po DIN 18 012

Minimalna mera

Pri namestitvi na samo eno steno m

Pri namestitvi na dveh nasproti ležečih stenah

m

Širina1) ≥ 1,50 ≥ 1,80

Dolžina ≥ 2,00 ≥ 2,00

Višina2) ≥ 2,00 ≥ 2,001) Pred priključki in opremo za delovanje mora biti na razpolago do ≥ 1,20 m prostora.2) Za prehod pod instalacijami mora biti ≥ 1,80 m prostora.


legi objekta, v katerega bomo in-stalacijo speljali. Po DIN 18 012 so primerne globine prikazane v preglednici št. 2.

Razvrstitev instalacij

Zaradi varnosti moramo opremo in instalacijo za vodovod, plin in daljinsko ogrevanje namestiti na eno stran prostora (slika št. 2). Instalacijo za električno energijo in telekomunikacije pa namesti-mo na nasprotno stran prostora.

Na eno stran prostora namesti-mo:

)Vodovodno instalacijo z vo-dnim števcem, povratnim, in reducirnim ventilom ter na-pravami za pripravo sanitarne pitne vode. )Hišni plinski priključek za do-vod plina , z glavnim zapornim ventilom in napravo s plinskim števcem, ki pa morajo biti, za-radi kondenza in nevarnosti vodnih kapljic, nameščene nad vodovodno instalacijo. ) Instalacija za daljinsko ogreva-nje s predajno postajo, toplo-tnim menjalnikom in črpalko so lahko nameščeni v skupnem

prostoru, v kolikor nimajo mo-žnosti za namestitev v lastni prostor.

Na nasproti ležečo stran name-stimo:

)Hišni glavni dovodni kabel za električno energijo, vključno s priključno omarico in s števci za merjenje porabe električne energije. V skupnem prostoru

je nameščena tudi razdelilna omarica. )Telefonski priključek in širo-kopasovni kabel s »priključno točko instalacijskega omrež-ja« za telefonsko in kabelsko omrežje. )Ozemljitvena tirnica za pove-zavo ozemljitve in vseh kovin-skih cevnih instalacij.

Na sliki št. 2 je prikazan prostor

za namestitev hišnih priključkov in naprav za električno energi-jo, telekomunikacije, kakor tudi priključki za vodno, plinsko in daljinsko ogrevanje.

Revizijski jašek za odtočno kana-lizacijo se načeloma vgradi v sku-pnem prostoru, lahko pa je name-ščen tudi v zunanjosti objekta v betonskem jašku.

Preglednica št. 2: Primerna globina za priključne instalacije pod ze-meljsko površino.

Vrsta instalacijeGlobina pod nivojem zemelj-

ske površine, znaša za m

Vodovodno instalacijo 1,20 – 1,50

Plinsko instalacijo 0,50 – 1,00

Električno instalacijo 0,60 – 0,80

Za daljinsko ogrevanje 0,60 – 1,00

Instalacijo za telekomunikacije 0,35 – 0,60

Odvodna kanalizacija in razno Po lokalnih danostih1) V praksi se po pravilu uporablja minimalna globina okoli 60 cm

� Slika 2 – Primer za namestitev priključkov v skupni prostor

Legenda k sliki 2:

) 1. Vodovodna instalacija z opremo in vodnim števcem, ter z ozemljitvijo ) 2. Plinska instalacija z glav-nim zapornim ventilom in merilnikom s pripadajočo opremo ) 3. Električni kabel z razdelil-no omarico in pripadajočimi števci ) 4. Telefonska instalacija in širokopasovni kabel ) 5. Ozemljitvena tirnica, )Vključno s priključnim je-drom za osnovno ozemljitev (6) kot so vodovod, plin in ogrevalne kovinske instala-cije (7), odvodne kovinske cevi (8), zaščita pred strelo, antene, telefona, varnostne lestve, kopalne kadi itn..


Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate odlikuje več prednosti. Montaža je hitra, eno-stavna in praktična. Prav tako no-bena nosilnost za omenjen sistem ni prevelika, čeprav je teža same konstrukcije majhna. Sistem odli-kujeta še hitra dostava in fleksibil-nost, saj je lahko v stoječi kakor tudi v viseči obliki.

Inovativen, gospodaren, učinkovit

Siklin sistem konstrukcij za kli-

mate in hladilne agregate je ino-vativen montažni sistem iz dobro poznanih Siklinih montažnih profilov. Kot učinkoviti pritrjeval-ni sistem je primeren za vse vrste konstrukcij za klimate in hladilne agregate.

Potrjena dolgoročna odpornost proti rjavenju, statičen izračun konstrukcije, edinstvena mo-žnost vzdrževanja, kot tudi ga-rancija podjetja SIKLA d.o.o., da-jejo pomirjajoč občutek varnosti za dolgoročno uporabnost kon-

strukcije. Dokaz, da se omenjen sistem izplača, so tudi 40-letne izkušnje Sikle, kot specialist za raznorazne sisteme pritrditev in konstrukcij.

Maksimalna produktivnost:

) hitra, enostavna in praktična montaža )majhna teža )malo elementov za sestavljanje ) velika nosilnost ) odlično razmerje med ceno in storitvijo ) dolga življenjska doba monta-žnih elementov ) dolgoročna odpornost proti rjavenju ) statičen izračun konstrukcije ) garantirana varnost

Fleksibilna konstrukcija:

) konstrukcija je primerna za vse vrste klimatov in hladilnih agregatov )možnost konstrukcije v stoječi in v viseči obliki ) končna (WBD) držala so pri-merna za vse vrste montažnih tirnic oziroma za vsako nosil-nost ) kompatibilno s Sikla pritrjeval-nim sistemom ) fleksibilnost pri nadaljnji mon-taži obstoječe konstrukcije

Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate ponuja podjetje SIKLA d.o.o. že od faze projek-

tne dokumentacije, dobave mate-riala, do same montaže.

Nudimo vam:

) pripravo tehnične dokumenta-cije po vašem projektu ) izračun izometrije za vas in vaše projektante )montažne mape )montažo in nadzor montaže ) tehnično dokumentacijo za prevzem

Ostali prodajni programi

Najbolj prepoznavni prodajni program podjetja Sikla je sistem SICONNECT. Podjetje Sikla d.o.o. je vodilno slovensko podje-tje za prodajo montažnih elemen-tov konzoliranja oziroma obeša-nja, za pritrjevanje vseh vrst in dimenzij cevi ter drugih elemen-tov v industriji in nizki gradnji, na vse vrste zidov in stropov.

Vsem je že tudi dobro poznan sistem SIAQUA, ki je namenjen odvodnjavanju ravnih streh in nizkih gradenj. V zadnjih treh le-tih smo odvodnjavanje uredili na več kot 200 objektih (reference si lahko ogledate na spletni strani www.sikla.si).

Z veliko hitrostjo se na slovenski trg prebija tudi sistem FRAMO, ki vam nudi največjo prostorsko prilagodljivost, najmanj dela pri vgradnji ter preizkušeno varnost.

Sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregatePodjetje SIKLA d.o.o. nudi v svojem programu, med dru-gim tudi izvedbo kovinske konstrukcije za klimate in hla-dilne agregate. Ta novost prodajnega programa SIKLA je v kratkem času osvojila že skoraj celotni slovenski trg. S prvovrstnim materialom in izvrstno montažno ekipo je Siklin sistem konstrukcij za klimate in hladilne agregate postal prava uspešnica.

� Slika 3 - enostavna in hitra sestava

� Slika 2 - tudi vizualno zelo privlačno

� Slika 1 - najpogostejša oblika konstrukcije je v stoječi obliki


Framo 80 je več funkcijski mon-tažni sistem za srednje velike obremenitve, ki prepričuje s svo-jimi neomejenimi možnostmi za tridimenzionalno povezovanje.

Zaprti profil Framo odlikuje zelo visoka torzijska togost, prilagaja-nje je brez stopenjsko in zaneslji-vo zaščiteno, z oblikovno zaklju-čenim povezovanjem. Inovativna tehnika povezovanja jamči izre-dno učinkovito vgradnjo.

Vsi omenjeni prodajni progra-mi podjetja SIKLA d.o.o. imajo že ustaljene recepte za uspeh. Ekonomičnost, enostavna in hi-tra montaža, kvaliteta izdelkov, pooblaščeno vzdrževanje, ter še marsikatera lastnost, je naredilo podjetje SIKLA d.o.o. uspešno na slovenskem trgu, kot tudi na trgu bivše Jugoslavije.

Kupcem smo blizu, ker smo prisotni na mednarodnih trgih

Z našo mrežo podružnic in za-stopstev v Evropi in tudi preko naših partnerjev na trgih izven Evrope, smo našim kupcem na voljo z našo obsežno ponudbo domačih in mednarodnih projek-tov. Podjetje Sikla je že leta 1993, in to kot eno prvih na tem podro-čju, prejelo certifikat DIN ISO 9001. S tem je podjetje dobilo tudi potrditev svojega obsežnega in učinkovitega sistema vodenja kakovosti.

Uspešnost podjetja Sikla temelji na zaslugah naših zaposlenih, zato vzpodbujamo inovativno de-lovno klimo, za poslovni in oseb-ni razvoj.

Filozofija našega podjetja je, da kontinuirano razvijamo izdel-ke, storitve in sisteme ter preko odlične kakovosti, dolgoročno izpolnjujemo pričakovanja svojih strank.

Sikla d.o.o.

� Slika 4 - prilagodljivo za vsako nosilnost

� Slika 5 - uporabno in učinkovito tudi v viseči obliki


Poznamo več načinov energijsko varčne gradnje. Najbolj prijazni okolju sta energijsko samozado-stna hiša in plus energijska hiša. Pri prvi pridobimo vso potrebno energijo za ogrevanje, sanitarno vodo, elektriko za gospodinjstvo in razsvetljavo iz solarne energije.

To dobimo s postavitvijo solarnih sprejemnikov, za pripravo tople vode in ogrevanje ter montažo solarnih oziroma fotovoltaričnih modulov, za pridobivanje elek-trike. Pomembna pa je tudi čim večja izraba dnevne svetlobe, ki je odvisna predvsem od arhitekture objekta.

Arhitektura z dnevno svetlobo

Pri arhitekturi z dnevno svetlobo je najpomebnejše, da je v dnev-nem prostoru toliko svetlobe, kot je dejansko potrebujemo. Ar-

hitektura se počasi, pa vendar si-gurno, poslavlja od sklenjenega in namernega klimatiziranega, no-tranjega sveta in se odpira v smeri enotnosti z zunanjim okoljem.

Dnevna svetloba se naj uporablja tako dolgo in pogosto, kot je skozi dan mogoče, saj lahko z njo nado-meščamo električno osvetljavo.

O ideji se moramo odločiti že pri prvem osnutku, vse od fasadne zasnove, pa tja do notranje opre-me. Tehnologija dnevne svetlobe igra v današnji moderni arhitek-turi večjo vlogo, kot kadarkoli prej. Postavlja tudi zahtevo so-delovanja vseh panog v gradbe-ništvu, skozi celotni čas gradnje objekta, vse do vselitve v zgradbo.

Arhitekti, inženirji in gradbena podjetja razvijajo dnevno, nove in boljše zamisli o gradnji objektov, za boljšo in učinkovitejšo izrabo

energije. V preglednici št. 1 so po-dane vrednosti za toplotno zašči-to stanovanjske zgradbe. Glavne vrste zgradb, ki jim je namenjen največji razvoj na gradbenem trgu so:

Nizkoenergijska hiša:

Nizkoenergijska hiša je stano-vanjska zgradba s približno ener-gijsko vrednostjo od 45-25 kWh/m2a. Natančne opredelitve tukaj ni. Z nenehnim razvojem grad-benih komponent in z višjim to-plotno izolacijskim standardom, je mogoče doseči nizke energijske vrednosti. Praktično obstaja želja, da se v vsaki zgradbi, z večjo sta-novanjsko površino, pri gradnji upoštevajo določila z nizkoener-gijskimi vrednostmi.

Ker natančnih definicij o tesnje-nju, toplotnih mostovih in vre-dnosti toplotnih prevodnosti še ni točno določenih, je pri nizko-energijskih hišah, lahko pri enaki izračunani energijski vrednosti in glede na udobnost bivanja, priča-kovati, da se bo poraba energije, od zgradbe do zgradbe, znatno razlikovala.

Nizkoenergijska hiša (NEH) po-rabi malo energije. V sami zgradbi pa tudi niso ustvarjeni pogoji za dovolj učinkovito izrabo energije iz obnovljivih virov. Med te prište-vamo predvsem porabo notranjih virov (toplota žarnic, ljudi v hiši in raznih gospodinjskih električ-nih aparatov) ter solarni dobitki skozi okna.

Tri-litrska hiša

Tri-litrska hiša spada v podskupi-no nizkoenergijske hiše. Energij-ska vrednost od < 30 kWh/m2a, je tukaj izražena v litrih olja. Pri-bližno 3 litre olja za 30 kWh, od-govarja porabi za m2 stanovanj-ske površine v hiši skozi celo leto.

Za 150 m2 stanovanjske površine, potrebujemo okoli 450 litrov ku-rilnega olja, kar pomeni skupno porabo, s toplotnimi izgubami,

okoli 600 litrov kurilnega olja. Da dosežemo področje nizkoener-gijske hiše, je potrebno vgraditi učinkovit prezračevalni sistem, z napravo za rekuperacijo toplote.

V preglednici št. 2 je prikazan čas amortizacije za skupno ob-novo pri 12 letih, ki znaša, kot je prikazano točki (I); V kolikor opravimo ukrepe tudi na obno-vi fasade, kar je tako in tako po določenem času potrebno, znaša čas amortizacije med 2,6 in 4,2 leti (II). Nato sledijo razna poso-dabljanja v notranjosti zgradbe, ki so odvisna predvsem od časa amortizacije.

Najnižja energijska hiša

Med 25 in 15 kWh/m2a znaša po-raba energije v energijsko najnižji hiši. Takšna zgradba mora pokri-vati vse bistvene pogoje udobno-sti, ki so pomembni za pasivno hišo. Značilne so med drugim komfortno prezračevanje z reku-peracijo toplote, visokokvalitetna okna in zasteklitev, preprečevanje nastanka toplotnih mostov in zračna tesnost.

V praksi se v pasivni tehnologiji dodatno vgrajujejo, za pokrivanje manjkajočih toplotnih potreb, manjše lokalne peči ali kamini za kurjenje s lesnimi peleti. Pri po-krivanju manjkajočih toplotnih potreb z električno energijo, je potrebno paziti, da poraba ne pre-sega 10-20 % skupnih potreb.

Klimatsko aktivna hiša

Klimatsko aktivna hiša je tako kot nizkoenergijska hiša, izde-lana s kvalitetnimi gradbenimi elementi in s toplotno izolacijo. Enostavno in hitro jo je mogoče predelati tudi v pasivno hišo.

Poleg dobrih energetskih lastno-sti zgradbe ali lastnosti udobja, se v vrednotenje vključujejo tudi: raba kvalitetnih gradbenih ma-terialov, udobna notranja klima, infrastruktura, poletno udobje, kvalitetna dnevna svetloba itn.

Energijsko varčne in okolju prijazne hišeSodobna gradnja stanovanjskih objektov lahko veliko pripomore k varčevanju z energijo in varovanju našega okolja. Opisane zgradbe niso samo najmanjši porabnik energije, nekatere spadajo celo med energetsko samoza-dostne oziroma, lahko proizvedejo več energije, kot je po-trebujejo za ogrevanje v hladnih zimskih dneh.

Preglednica št. 1: Približne vrednosti toplotne zaščite stanovanjske zgradbe

Gradbeni del (novogradnja)

U-vrednost v W(m2•K)

WSchV 1995 EnEV

Zunanji zid 0,45 – 0,60 0,20 – 0,30

Okna, zasteklitev 1,40 – 2,20 0,80 – 1,30

Streha, gornje nadstropje 0,18 – 0,25 0,10 – 0,20

Kletna plošča 0,30 – 0,40 0,25 – 0,30

� Slika 1 – Sodobna gradnja energijsko varčne pasivne hiše


Vseljene hiše so zelo dober vo-dnik, ki nas opozarjajo na vse storjene napake, ki smo jih storili pri gradnji. Na sliki št. 2 je prika-zano izboljšanje toplotne izolaci-je za ravno streho in z različnimi izolacijskimi materiali.

Pasivna hiša

Definicijo pasivne hiše so pred časom točno opredelili na institu-tu za pasivne hiše Wolfgang Feist.Vrednosti posameznih kompo-nent pasivne hiše, kot so okna, prezračevanje z rekuperacijo toplote, načrtovanje in izvedba posameznih detajlov, na primer zračna tesnost in toplotni mo-stovi, kot tudi dopustna poraba skupnih potreb energije, so, za njihovo vgradnjo, sedaj točno definirane. Pasivne hiše so zgrad-

be z energijskim indeksom < 15 kWh/m2a in z dopustno toplotno propustnostjo < 10 kWh/m2a.

Tudi potrebe po topli vodi in ele-ktrični energiji so vračunane in točno določene. Osnovna zahte-va po energiji je omejena na 120 kWh/m2a.

Pri energijskih potrebah so vra-čunani tudi osnovni stroški za transport fosilnih goriv. To pome-ni , da je v evropski energijski me-šanici 1 kWh električne energije, vračunana s približno 2,3 kWh na račun primarne energije. V praksi pomeni gradnja masivne pasivne hiše okoli 30 cm toplotne izolacije zunanjih obodnih zidov. Streho prekrijemo s 35 do 40 cm debelo toplotno izolacijo, okenski okvirji so vgrajeni s trojno zaste-

klitvijo, prezračevanje deluje z rekuperacijo toplega odpadnega zraka, vrednost zračne tesnosti pa znaša n= <0,6.

V več družinskih hišah lahko, v primerjavi z enodružinsko hišo, toplotno izolacijo zmanjšamo za 10-20 %.

Dosledno grajene pasivne hiše lahko ogrevamo tudi, samo z do-vodom svežega zraka skozi pre-zračevalni sistem. Približni letni strošek s takšnim načinom ogre-vanja znaša okoli 200 Evrov.

Ničelna energijska hiša

Ničelna energetska hiša je v bi-stvu zelo kvalitetno zgrajena zgradba, ki je po standardu pri-merljiva s pasivno hišo oziroma

je celo boljša. Tako toplotno, kot tudi električno energijo, proizvaja sama z določeno tehnologijo.

Njen letni energijski strošek je torej »nič«. Energetska samoza-dostnost hiše, preko akumulator-jev in toplotnega hranilnika, omo-goča neodvisnost od električnega omrežja. V tržnem smislu se za ničelno energijsko hišo izbirajo različni koncepti. Na primer, stav-be z lastno kombinirano proizvo-dnjo toplote ali zgradbe z lastno električno energijo, s pomočjo Sonca ali vetrne energije.

Plus energijska hiša

Energijsko samozadostna hiša deluje brez vsake pomoči od zunanjih fosilnih goriv, saj je energijsko samozadostna. Plus energijska hiša višek proizvedene električne energije oddaja nazaj, v električno omrežje.

Gradnja takih hiš je odvisna predvsem od cene hiš na trgu in cene goriv. Glede na to, da veli-ko potrebne energije v zgradbi izgubimo, obstaja tudi možnost, da lahko proizvedemo energij-ski presežek, ki ga pošiljamo na razpolago, preko električnega omrežja, za ogrevanje in druge gospodinjske potrebe.

Slabost take hiše je njena cena. Vendar pa je z razvojem fotovol-taike pričakovati tudi pocenitev panelnih plošč, kar bo zagotovo precej znižalo ceno takšne hiše. Za sedaj so takšne hiše najbolj razširjene le v državah, kjer so graditelji deležni denarnih sub-vencij.

K tovrstni gradnji v tujini stre-mijo predvsem okoljsko najbolj ozaveščeni uporabniki, pri nas pa omenjeni gradnji še nista razširje-ni. Je pa že v bližnji prihodnosti pričakovati, da bosta postali del slovenskega prispevka k zmanjše-vanju emisij toplogrednih plinov.

Z gradnjo energijsko varčnih in okolju prijaznih hiš lahko vsak med nami prispeva največ k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in istočasno privarčuje pri porabi energije.

Preglednica št. 2: Pregled časa amortizacije za 3 alternativne načine prihranka energije 1)

Varianta U-vrednost ΔU 1) Prihranek (=ΔU x 84) Cena v EVRO/m2

Čas amortizacije

Stena z W/( m2•K) W/( m2•K) kW/( m2•a) EVRO (m2•a) I2 II3 I2 II3

Izolacijska plast A 0,38 1,17 98,28 6,76 77,50 17,50 11,43 2,58

Izolacijska plast B 0,27 1,28 107,52 7,42 85,00 25,00 11,46 3,37

Izolacijska plast C 0,22 1,33 111,72 7,71 92,50 32,50 12,00 4,221) ΔU se dobi vedno iz razlike med obema U-vrednostma: Ustena+omet – Ustena+izolacija+omet2) I: Primer I se izračuna na skupni ceni (stenski omet, pleskanje in dodatna izolacija).3) II: Primer II seizračuna samo na povišanju cen za toplotno izolacijo

� Slika 2 – Izboljšanje U-vrednosti za ravno streho pri različnih vrstah izolacijskih materialov


Na primer: v otroški sobi, kjer se otrok igra, kasneje uči ali celo študira, je potrebno več svetlobe, kot v spalnici za odrasle. Strešna okna pa naj bodo vgrajena na mestu, kjer je predviden igralni, kasneje delovni kotiček, ne pa nad posteljo ali omaro. S tem bo prostor mnogo bolj uporaben.

Seveda je s tem povezana tudi pravilna izbira velikosti strešnega okna in načina odpiranja. Stre-šno okno mora, poleg svetlobe in zračenja, zagotoviti tudi stik z okolico. Spodnji rob vgrajenega strešnega okna ne sme biti višji od 100 do 120 cm, zgornji rob pa okoli 200 cm od gotovih tal.

Pod tako vgrajeno okno bomo lahko postavili delovno mizo ali pult, v kopalnici npr. pralni stroj. Uporabnost prostora je tako za-gotovljena, vendar pazite, v tem primeru strešno okno ne sme imeti kljuke na spodnji strani, saj bo nedosegljiva, okno pa neupo-rabno.

Naslednje področje, kjer previ-dnost ni odveč, je namestitev oz. izvedba izolacije okrog samega strešnega okna. Med oknom, špirovcem in špaleto ponavadi ni veliko prostora za izdatno izolaci-jo. Najelegantnejša rešitev ponuja dodatni izolacijski vgradni set, saj je namenjen točno temu: zmanj-

Najpogostejše napake pri vgradnji strešnih okenŽe pri samem odločanju, kje bo strešno okno, lahko na-redimo napako. Dobro je vedeti, čemu bo prostor name-njen, kako bo z razporeditvijo pohištva in podobno. Pred-nost strešnega okna pred vertikalnimi je tudi v tem, da ga postavimo tja, kamor želimo.

�Da je izolacijski vgradni set odličen in potreben izdelek pri vgradnji stre-šnega okna, je vodilni proizvajalec strešnih oken dokazal s tem, da je tako vgrajenim strešnim oknom podaljšal garancijo.

�Prednost strešnega okna pred vertikalnimi je tudi v tem, da ga postavimo tja, kamor želimo. Na primer: v otroški sobi, kjer se otrok igra, kasneje uči ali celo študira, je potrebno več svetlobe, kot v spalnici za odrasle. Strešna okna pa naj bodo vgrajena na mestu, kjer je predviden igralni, kasneje delovni kotiček, ne pa nad posteljo ali omaro.

�Napačna oblika notranje obloge okrog strešnega okna

�Pravilna oblika notranje obloge okrog strešnega okna


šanju možnosti napak pri vgra-dnji. Sestavljen je namreč iz dre-nažnega žlebička, sekundarnega priklopa ter izolacijskega okvirja.

Drenažni žlebiček poskrbi, da vodo, ki je lahko posledica poče-nega strešnika nad oknom, spelje mimo okna na sekundarno folijo in kasneje v žleb. Enako funkcijo

ima dodatni sekundarni priklop, le, da ta odvaja morebitno kon-denčno vodo s hrbtne strani obro-be. Izolacijski okvir pa dodatno in enakomerno izolira prostor okoli okvirja strešnega okna.

Eden najpomembnejših detajlov pa je izvedba notranjih špalet. Vrsto let so se notranje obloge

izvajale pravokotno na strešno okno, izključno zaradi enostav-nosti. S tem smo prekinili pretok oz. kroženje zraka ob oknu in po-večali možnosti za nastanek kon-denza. Da o zmanjšani svetlobi v prostoru sploh ne govorimo. Tem težavam se enostavno izognemo, če naredimo spodnjo špaleto nav-pično, zgornjo vodoravno, pod

okno pa postavimo grelno telo.

Vse te detajle in dejstva pa mora-jo vedeti dobri monterji strešnih oken. Te informacije so lahko pomoč pri izbiri pravega mojstra, saj zdaj lahko hitro ugotovite, ali svoje delo dobro pozna ali mu gre zgolj za zaslužek.

Tomaž Pust

Toplotne izgube pri pasivni hiši so tako nizke, da kakšnega dodatne-ga ogrevanja ne potrebujemo. To pomeni, da v zimskem obdobju oziroma skozi poletje ne potre-bujemo ogrevanja ali klimatske naprave.

Načeloma je standard za pasiv-no hišo pravilni odgovor na izziv našega časa. Močno nihanje cen različnih energentov in generalno nihanje dobave, kot smo to doži-veli že pri zemeljskem plinu – je smiselno, da vsak stanovalec op-timizira svojo lastno energijo za prebivališče. Za dosego tega cilja, je za koncept pasivne hiše vpliv-nih, že v osnovi, več faktorjev.

Osnova pasivne hiše

Že v načrtovanju, oziroma v času projektiranja, moramo biti pozorni, da je zgradba usmerje-

na proti jugu. S tem ustvarimo idealno podlago za namestitev sončnih sprejemnikov in foto-voltaičnih elementov za pasivno izrabo sončne energije. Naslednji korak se nanaša na ovoj zgrad-be, ki mora biti izdelan iz visoko kakovostnih toplotnoizolacijskih materialov.

Posebno pozornost moramo na-meniti posameznim detajlom, kot na primer: preprečevanju in nastajanju toplotnih mostov itn.. Hkrati je potrebno, da z izolacij-skimi trakovi na določenih veznih oziroma spojnih elementih, še po-sebej za zimsko obdobje, prepre-čimo nenadzorovano uhajanje toplega zraka iz zgradbe oziroma vstopanje hladnega zunanjega zraka v notranjost.

Pri tem pa se moramo istočasno zavedati, da nepredušno zaprta

zgradba, ni primeren življenjski prostor za bivanje ljudi. Bistvena sestavina pasivne hiše je nadzo-rovano prezračevanje, ki pa ga po navadi, istočasno uporabljamo tudi za ogrevanje prostorov.

Točne zahteve za pasivno hišo so zapisane v Energijskem stan-dardu za pasivne hiše. Ta se je v nadaljnjem razvoju prilagajal standardom za nizkoenergijske hiše. Na osnovi teh, je institut v Darmstadtu zasnoval pogoje, katere je potrebno upoštevati pri gradnji pasivne hiše in sicer:

)Letne toplotne potrebe <15 kWh / (m²) ) toplotna obremenitev <10 W / m² )Zračna tesnost N50 <0,60 / h )Potrebna primarna energija <120 kWh / (m²) (vključno z vso električno obremenitvijo)

Najbolj občutne prihranke, v primerjavi z konvencionalno gra-jenimi stanovanji, se doseže pri energijski potrebi za ogrevanje, do največ 15 kWh / (m² a). To ustreza približno 1,5 litra kurilne-ga olja na kvadratni meter stano-vanjske površine na leto.

Toploto za ogrevanje in prezrače-vanje prostorov v pasivni hiši, naj-pogosteje izvedemo z ogrevanjem zraka v prezračevalnem sistemu, s pomočjo toplotne črpalke ali s kaminsko pečjo na lesne pelete.

V toplotno dobro izoliranih objektih, kamor pasivna hiša nedvomno sodi, potrebujemo to-plotno črpalko majhne moči, s pripadajočim toplotnim menjal-nikom. Kot je znano, so toplotne

črpalke za pasivne hiše izdelane tako, da je mogoča nastavitev regulacije, za posamezno termin-sko obdobje. Za takšne potrebe se izdelujejo toplotne črpalke z maksimalno močjo do 15 kWh/m2a (PHPP/pasivna hiša – pake-tni projekt), kar pomeni v primer-javi okoli 1,5 litra kurilnega olja za m2. To pomeni, da za vgradnjo, odgovarja toplotna črpalka z mi-nimalno močjo.

Velik del potrebnega ogrevanja v pasivni hiši dobimo z notranjimi dejavniki, to je iz toplote, ki jo oddajajo ljudje, električni aparati, kakor tudi sončna energija z vno-som toplote skozi okna.

Vsi ti ukrepi enormno zmanjšajo energijsko potrebo in naredijo pa-sivno hišo, v primerjavi z običaj-no enodružinsko hišo v zadnjem desetletju, za velik in kvaliteten preskok. Kljub vsemu je v pasivni hiši še vedno potrebno zagotoviti manjšo količino toplote, da dose-žemo želeno ugodno temperatu-ro za bivanje ljudi.

Tam so, glede po osebnih zahte-vah investitorjev oziroma glede na udobnost, dosežene želene temperature prostora odvisne, na primer, od različnih vrst ogre-vanja. V večini primerov lahko to zagotovimo z uporabo majhne peči na lesne pelete ali sekance, ki zagotavljajo hiter, učinkovit in udoben vir toplotnega sevanja.

Poudarek za varčevanje z ener-gijo v pasivni hiši je zmanjša-nje energijskih izgub s toplotno transmisijo in prezračevanjem. To dosežemo z dobro toplotno

Kaj pride za pasivno hišo?Pasivna hiša je zgradba (izdelana po ISO 7730), katere termično ugodje lahko, po ogrevanju oziroma ohlajeva-nju, zagotavlja pretok potrebnega svežega zraka (DIN 1946). Sveži zrak lahko zagotavlja že samo s pretokom obtočnega zraka.

� Slika 1 – Za pasivno hišo sta značilni dobra toplotna izolacija in kvalite-tno prezračevanje


izolacijo vseh zunanjih gradbe-nih delov hiše, kot so: streha, okna, stene kleti, temeljev. Ve-liko pa dosežemo tudi z dobro zatesnjenim ovojem zgradbe in s kontroliranim prezračevanjem ter z izrabo toplote, odvzete iz ogre-tega odpadnega zraka, oziroma z rekuperacijo toplote. Predvsem pa moramo paziti, da ni toplo-tnih mostov in, da ne pride do ne zatesnjenih stikov oziroma spojev. To velja tudi za priključke. Kompaktne konstrukcije poma-gajo doseči ugodno razmerje med prostornino in zgornjimi sloji površin v prostoru. Po srednjee-vropskih merilih se za vgradnjo v pasivno hišo zahteva namestitev oken s trislojno zasteklitvijo in s selektivno plastjo, kjer je vmesni prostor napolnjen s selektivnim premazom, za vsak sloj posebej z žlahtnim plinom Argon (redkeje tudi s Kryptonom).

Četudi imajo takšna okna še vedno slabšo toplotno izolacij-sko vrednost, kot toplotno izo-lirane stene, zagotavlja okno, ki je nameščeno na južno stran, v zimskem obdobju pozitivno energijsko bilanco. Podobno kot življenje samo, je tudi zgodovi-na gradnje v procesu stalnega

razvoja. Tako se velikokrat pred gradbinci pojavljajo številna vpra-šanja, kaj je naslednji korak? Kaj pride za pasivno hišo?

Da bi se izognili nesporazumom, je potrebno dejati, da imajo danes že številna podjetja izkušnje z ni-čelno, oziroma s plus energijsko hišo. Pri tem so si strokovnjaki enotni, da bistveni razvojni ko-rak med pasivno in ničelno ener-gijsko hišo ne leži samo v ovoju zgradbe.

Oba standarda, fasada in izolacija sta že močno optimizirana in na visokem nivoju, ter več ali manj identična. Vsekakor mora biti ja-sno, da tudi pasivna hiša ni enaka pasivna hiša. Po izvedbi je lahko mejna vrednost pasivne hiše 15 kWh/m2a, tudi močno prekorače-na in se s tem zgradba že očitno nagiba k ničelni energijski hiši. Tako je osnova, ki velja za pasivne hiše, jasno izboljšana.

V čem je torej razlika med ničelno energijsko in pasivno hišo?

Da bi se izognili nesporazumom, tudi ničelna energijska hiša manj-kajočo količino energije pridobiva

iz ogrevanja. Koncepta ničelne energijske hiše torej ne smemo razumeti, da prihaja samo iz sme-ri kompletnega zmanjšanja ener-gijskih potreb.

Problem leži nasprotno, nekje drugje. Kot je že predhodno zgo-raj zapisano, potrebuje pasivna hiša električno energijo za pogon prezračevalnega sistema ali za po-gon toplotne črpalke.

V kolikor je vgrajeno ploskovno ogrevanje, je za pogon vsekakor potrebna obtočna črpalka. Poleg teh, čisto tehničnih hišnih kom-ponent, seveda ne smemo poza-biti tudi naslednjih potrošnikov energije: televizijo, zabavno elek-troniko, računalnik, razsvetljavo, kot tudi kuhalne in hladilne na-prave.

Pri ničelni energijski hiši se je uveljavilo pravilo: energija, ki se ne uporablja, ne sme biti proizve-dena! Kljub vsemu, življenje v moderno grajeni hiši brez električne energi-je ni mogoče. Zmanjšano porabo električne energije v energijsko ničelni hiši pridobivamo s pomo-čjo fotovoltaične naprave. Pri teh

napravah lahko odvečno prido-bljeno energijo shranjujemo v ba-terijah oziroma v akumulatorjih.

Vse bolj pa se ljudje odločajo, da odvajajo višek proizvedene elek-trične energije v javno omrežje, ki jo nato v obratni smeri jemljemo iz omrežja skozi noči, ko ni Son-ca. Tako investicijski stroški, kot tudi stroški za servisiranje in ob-navljanje teh sistemov, omejujejo vgradnjo in so najbolj primerni za vgradnjo v planinske koče in podobno.

Ničelne energijske hiše so primer-ne za gradnjo zgolj v strnjenih na-seljih, kjer je mogoča tudi pove-zava na javno električno omrežje.

V povprečju potrebujemo okoli 30 m2 solarnih celic za oskrbo enega gospodinjstva z električno energijo. To pomeni, da potrebu-jemo okoli 4 kW moči za stano-vanjsko hišo. Cena za vgradnjo takšnega sistema pa znaša pri-bližno 20 tisoč Evrov, oziroma 5 tisoč na m2 instalirane moči.

V večini primerov so solarne ce-lice nameščene na strešno kon-strukcijo. V novogradnjah, pa so integrirane v fasade, terase ali na balkonske ograje. Takšen način vgradnje pa po pravilu povečuje stroške.

Na splošno so danes ovoji zgradb veliko bolj kvalitetno izdelani in zračno manj prepustni. Zato je naravno prezračevanje prostorov pri zaprtih oknih nezadostno. Zato se danes, ne samo v pasiv-nih hišah, priporoča prisilno pre-zračevanje.

Tako v prostoru zagotovimo od-stranjevanje odpadnega zraka in vodne pare, da dosežemo prije-tno klimo. Istočasno pa z dobro toplotno izolacijo poskrbimo za veliko nižje stroške ogrevanja.

Gradnja energetsko učinkovitih zgradb se bo v prihodnosti zago-tovo še povečevala, kljub nekoli-ko višjim stroškom. Problem bo vsekakor financiranje. Pogosto je ta znesek, ki je na voljo, zelo ome-jen, kar pa seveda lahko privede do upada tovrstnih gradenj.

� Slika 2 – Pri super toplotni izolaciji, okoli 30 cm, se poraba energije zmanjša na minimum


Izračun količine zraka

V praksi poznamo občasno ali stalno prezračevanje. Sveži zrak, ki ga v prostor dovajamo, mora vedno izrivati ves pokvarjeni zrak iz prostora. Iz dopustne koncen-tracije CO2 v prostoru lahko izra-čunamo, da je potrebno v prostor dovesti približno 20 m3/h zraka na osebo. V primerih, ko ljudje kadijo, se ta količina poveča na 30 m3/h na posameznega kadilca. Seveda pa iz volumna prostora in števila ljudi, ki se v njem nahajajo, izračunamo število izmenjav zra-ka v eni uri po naslednji formuli:

Ugotavljanje volumenskega zračnega pretoka

Za polaganje prezračevalno teh-ničnih naprav, so vnaprej potreb-ni obširni izračuni, ki se danes izvajajo s pomočjo EDV-a.

V nadaljevanju sledi krajši pre-gled za lažje razumevanje postop-ka za izračunavanje.

Osnova za načrtovanje prostor-ske prezračevalne naprave je izra-čun potrebnega pretoka volumna zraka Vh(V). Obstajajo različni postopki glede na vrsto prostora in vpliv klime v prostoru. Večkrat lahko uporabimo tudi kombinaci-jo različnih postopkov.

Glede na zahtevano količino pre-toka zraka v m3/h), ki ga dovaja-mo v prostor, uporabimo nasle-dnje podatke:

)Določena izmenjava zunanje-ga zraka )Pretok zunanjega zraka glede

na število oseb v prostoru )Koncentracija škodljivih snovi v prostorskem zraku )Odvod obremenjenega ohlaje-nega zraka )Dovod ogrevanega zraka, ki je potreben v prostoru.

Označevanje:

)Dovajani zrak (DZ): ki ga do-vajamo v prostor (pripravljeni zrak) )Odpadni zrak (OZ): ki ga od-vajamo iz prostora )Zunanji zrak (ZZ): ki ga čr-pamo v notranjost prostorov iz zunanjega zraka )Neuporaben zrak NZ): zrak odveden izven objekta, ki je enako velik kot zunanji zrak )Obtočni zrak (OBZ): del od-vodnega zraka, ki ga vrnemo v prostor )Mešalni zrak (MZ): mešanica zunanjega in obtočnega zraka. )Število izmenjav zraka

Število izmenjav zraka (ŠIZ), je podatek, ki nam pove, kolikokrat se v eni uri ves zrak v prostoru obnovi oziroma izmenja. Upo-rablja se samo pri obratovalnih prostorih. Direktna povezava med izmenjavo zraka in nastalimi škodljivimi snovmi, ne obstaja.

Večkratna izmenjava zraka po-meni, večji prezračevalni učinek in temu primerna mora biti pre-zračevalno tehnična poraba pre-zračevalne naprave.

Za izračun manjših prostorov,

vzamemo vedno najvišje vredno-sti. Paziti je potrebno, da ne pride do prepihov. Na sliki št. 1 je pri-kazan primer za izračun števila izmenjav zraka v prostoru.

Primer:

Za predavalnico s 300 m3 volu-mna je potrebna 8 kratna zame-njava zraka

Zrak v prostoru se močno kvari, še posebej, če se v njem nahaja večje število ljudi. Glede na to, kako močno se kva-ri zrak, je potrebno dovajati novega in ga, enako količino, tudi odvajati iz prostora. Seveda pa mora biti količina sve-žega zraka le tolikšna, da koncentracija škodljivih snovi v zraku ne preseže človeku nevarne meje.

i = (z • Vz1) / Vz = število ljudi v prostoruVz1 (m

3) = količina zraka za vsakega človekaV (m3) = volumen prostora

Vh = VProstor • LW [m3/h]

Vh = Volumen zraka v prostoru v m3/h VProstor = volumen pretoka zraka za prezračevalni prostor v m3

LW = število izmenjav zraka v h-1

� Slika 1 – Število izmenjav zraka v prostoru LW (ŠIZ)

Preglednica št. 1: Število izmenjav zraka v prostoru v eni uri

Prostor Število izmenjav (h-1)

WC - tovarne 8 … 10

- poslovne stavbe 5 … 8

- stanovanje 4 … 5

Kopalnica 5 … 8

Pisarniški prostori 4 … 8

Garderobe 4 … 6

Kuhinje

Stanovanja 25 … 15

Gostilne, hoteli 30 … 15

bolnice 30 … 10

Sejne dvorane 8 … 4

Delavnice brez posebnih 3 … 6

Izvorov onesnaženega zraka

Jedilnice in javne menze 5 … 8

Pokriti bazeni- Zaprti bazeni- Prostori za tuširanje- garderobe

3 … 610 … 158 … 10

Laboratoriji (po VDI 20051) 8 … 15

Lakirnice 10 … 20

Prireditveni prostori 5 … 10


Zračenje naj bo takšno, da ne bo prepiha. Prepih je hitro gibanje zraka v prostoru, ki nas preveč ohlaja in nas ne zebe. Zato je hi-trost zraka odvisna od temperatu-re tega zraka. Pri višjih tempera-turah je lahko večja. Z občasnim prezračevanjem, z odpiranjem oken in vrat, se prepihu težko izo-gnemo. Zato je bolj priporočljivo stalno prezračevanje prostorov. V preglednici št. 1 je prikazana po-trebna izmenjava zraka v prosto-ru v eni uri.

Število izmenjav v kuhinjah je odvisno od višine prostora ali od instaliranih aparatov (štedilniki, topli pulti, kotli itn).

Po DIN EN 12 831 je pri izračunu za prezračevalne toplotne izgube potrebno za prireditvene prostore vzeti minimalne vrednosti od 0,5 naprej. Tehnična vrednost za pro-storsko tehnične naprave ležijo

bistveno višje. V praksi »menja-vo zraka« pogosto računamo s skupno količino zraka, ki ga do-vajamo v prostor, kar pomeni, da vračunamo tudi mešalni zrak ali celo obtočni zrak.

Da lahko pri zelo nizki oziro-ma visoki zunanji temperaturi zmanjšamo količino dovodnega zraka, se po pravilu prenesejo številne vrednosti skupaj z me-šalnim zrakom.

Število menjalnega zraka je od-visno od vrste in uporabe ter vo-lumna določenega prostora. Za vsak delovni prostor (§ 23) z mi-nimalno površino 8 m2, je pred-pisano minimalno prezračevanje. To znaša:

) 12 m3 pri pretežno sedečem delu ) 15 m3 pri delu, kjer ne prevla-duje samo sedeče delo ) 18 m3 pri težkem in telesno obremenjujočem delu.

Vh = 300 m3 • h-1 = 2400 m3/h

Oljni grelnikOljne grelnike uporabljamo navadno za ogrevanje ob-točnega zraka. Gorilnik brizga v zgorevalni prostor te-koče gorivo, navadno lahko kurilno olje.

Ventilator potiska zrak mimo ogrevalnih površin in skozi odprti-no na vrhu v prostor. Možna je regulacija temperature v prostoru, tako, da prostorski termostat izklaplja in vklaplja gorilnik.

Izvedba instalacije je cenejša kot razvod zraka v kanalih, potreben je pa seveda oljni rezervoar, cevno omrežje za dovod olja do posa-meznih grelnikov in za vsak grelnik poseben dimnik. Oljne grelnike uporabljamo predvsem za ogrevanje v industrijskih halah, večjih zimskih vrtovih in podobno.


Okna lahko odpremo 2 do 3 krat na dan, za 5 do 10 minut, da ste-če v prostor svež zrak. V poletnih mesecih je najbolje zračiti v zgo-dnjih jutranjih urah in pozno zve-čer, ko se zunanji zrak primerno ohladi.

Pri novogradnjah zračenje preko oken, ki dobro tesnijo, pa samo-dejno prezračevanje skozi oken-ske reže ni več zadostno. Samo menjava zraka preko okenskih rež, omogoča dotok svežega zra-ka skozi reže od 1,0 oziroma 2,0 m3/(h • m • [daPa]2/3), kar po-gosto več ne zagotavlja zadostne higienske izmenjave zraka v pro-storu.

Tako razlikujemo:

)Trajno prezračevanje: okno pustimo odprto preko dalj-šega obdobja. Takšen način pre-zračevanja skozi okna, predvsem skozi okna z nagibom, upora-bljamo za prezračevanje v spal-nicah, kuhinjah in v sanitarnih prostorih. V času kurilne sezone pa takšen način prezračevanja povzroči velike toplotne izgube.

Grelna telesa so najpogosteje na-meščena pod okni in pri odprtih termostatskih ventilih prihaja do povišane oddaje toplote. Z vsto-pom hladnega zraka v prostor se stene ohladijo.

Površine sten se močno orosijo, kar povzroči nastajanje konden-zata in plesni. Kondenzat se v ve-

čini primerov nabira v slabo pre-zračevanih kotih in za pohištvom, kar sčasoma povzroči nastanek plesni. Na sliki št. 1 je prikazan primer trajnega prezračevanja skozi nagibno okno.

)Kratkotrajno prezračevanje: iz higienskih razlogov dosežemo želeno zamenjavo zraka v pro-storu tudi z odpiranjem oken za kratek čas. Pri takšnem zračenju se v kratkem času zamenja zrak v prostoru. Stene se zaradi shra-njene toplote komaj kaj ohladijo.

Temperatura sten ostane nad točko rosišča in ne pride do kon-

denzacije ali nastajanja plesni. Shranjena toplota v stenah lahko hladen zrak relativno hitro ogreje.

Prikazane vrednosti lahko upora-bimo samo kot grobe orientacij-ske vrednosti za izračun.

Dejanska in točna izmenjava to-plega zraka je odvisna od velikosti prostora in okna. Odvisna je tudi od zunanje in notranje tempera-ture ter od smeri zraka.

Stanovalci običajno prostore pre-zračijo samo enkrat do dvakrat na dan. Pri zaprtih oknih so vre-dnosti za energijsko varčne hiše,

Prezračevanje skozi oknaDober razlog, da so stene v novogradnjah vedno bolj zra-kotesne in, da ostane draga toplota v stanovanju, je pred-vsem cena energije za ogrevanje. Za normalno bivanje v prostoru, potrebujemo primerno topel in svež zrak. To zagotovimo najenostavneje z odpiranjem oken.

� Slika 2 – Kratkotrajno zračenje

� Slika 1 – Trajno zračenje z nagibnim oknom

� Slika 3 – Specifična poraba toplote pri različnem času prezračevanja po VDI 2067 list 2


kot tudi standardne zgradbe, približno 0,1 h-1, kar nikakor ni dovolj za zagotovitev zdravega in kvalitetnega zraka v prostoru. Preglednica št. 1 prikazuje pri-bližno število zamenjave zraka

pri okenskem prezračevanju.Na sliki št. 3 je iz grafike razvidno, da kratkotrajno prezračevanje za-dostuje za higienično zamenjavo zraka v prostoru. Trajno prezra-čevanje popolnoma ohladi pro-

stor in povzroči enormno porabo energije. Dober način prezrače-vanja je osnoven pogoj za dobro počutje v bivalnem prostoru, v katerem preživimo tudi do 90 odstotkov našega življenja. Kako

dobro se bomo v njem počutili, pa je odvisno predvsem od kakovosti zraka.

Za dobro počutje je odločilen svež in čist zrak z veliko kisika, ki se mu nihče ne bi smel odpo-vedati.

Svež zrak lahko kljub zrakotesni gradnji, zagotovimo z udobnim prezračevalnim sistemom. Le teh je na trgu, zaradi vse bolj kakovo-stne gradnje stanovanjskih objek-tov, vsak dan več na razpolago. S tem bomo v lastnem domu zago-tovili prijetno ozračje za bivanje ter hkrati poskrbeli za zmanjšano porabo energije.

Preglednica št 1: Približno število zamenjave zraka pri okenskem prezračevanju

Način prezračevanja skozi okno Približna zamenjava zraka v h-1

Okna in vrata zaprta 0,0 ….. 0,5

Okno nagnjeno, rolete zaprte 0,3 ….. 1,5

Okno nagnjeno, brez rolet (trajno prezračevanje) 0,8 ….. 4,0

Okno na pol odprto 5,0 …..10,5

Okno popolnoma odprto (kratkotrajno prezračevanje) 9,0 …..15,5

Okno in vrata popolnoma odprta, nasproti 25,0 …..45,0

To pomeni na primer, da pri samo 5 minutnem kratkotrajnem prezračevanju (okno popolnoma odprto) dosežemo 1 kratno prezračenje prostora.

Regenerativni sistemSkozi počasi se vrteči kolut prehaja, na eni strani toplejši odpadni zrak, na drugi hladnejši sveži zrak. Rotor, ki ima lahko tudi nekaj metrov premera, se obrača s 5 do 15 obrati na minuto. Ko se obrne ogreti del rotorja v tok hladnega zraka, spet odda toploto. Izpolnjen je s higroskopsko akumulacijsko snovjo, v obliki satovja, ki akumulira toploto in vlago. Skozi luknjice prehaja do 150.000 m3/h zraka, izkoristek je 70 do 90 %. Karakteristike izbiramo iz prospektov proizva-jalcev, upoštevamo od pretoka zraka, od hitrosti pretoka in akumulirajoče snovi.


Aktualna ponudba

EEN-okt-02Češki proizvajalec sanitarnih ploščic, kopalniških do-datkov in opreme za krovce išče trgovske posrednike.

EEN-okt-20

Poljsko podjetje, ki proizvaja higienski papir (tissue) za bolnišnice, stomatološke klinike, druge zdravstve-ne ustanove, dom in pisarno išče distributerje za svo-je izdelke.

EEN-okt-26Turško podjetje, specializirano za litje sive, nodular-ne in jeklene litine, išče distributerje in finančno so-delovanje ter se ponuja kot podizvajalec.

EEN-okt-30

Nemško podjetje specializirano za litje jekla ter za izdelavo komponent za dela pri energetskih postro-jenjih in cevovodih se zanima za recipročno proizvo-dnjo in ponuja svoje storitve kot podizvajalec. Podje-tje išče tudi trgovske posrednike (cevi ali podobno).

EEN-okt-41Madžarsko podjetje, ki proizvaja inovativne sisteme ploščatih sončnih kolektorjev išče trgovskega posre-dnika ali partnerja.

EEN-okt-44Italijansko podjetje, ki proizvaja sisteme za talno, stensko in stropno gretje ter hlajenje išče distributer-je oz. zastopnike.

EEN-okt-45

Belgijsko podjetje specializirano za energetske sto-ritve je zainteresirano za poslovno sodelovanje z evropskimi proizvajalci ali uvozniki sistemov sončne energije. Nudijo različne vrste sodelovanja (trgovski posrednik, franšiza ali podizvajalec).

EEN-sep-08Romunski proizvajalec dekorativne keramike za go-spodinjstvo išče partnerje za skupno proizvodnjo in distribucijo.

EEN-sep-10

Poljsko podjetje aktivno na področju stavbnih kon-strukcij in predpisov na področju obnovljivih virov energije, išče partnerje za Joint-venture. Podjetje po-nuja izmenjavo ali združitev deležev in prodajo dela deležev. Svoje storitve ponujajo tudi kot podizvaja-lec.

EEN-sep-12Bolgarski proizvajalec PVC oken išče trgovske posre-dnike.

EEN-sep-17Francosko podjetje specializirano v elektronske pod-pise in dematerializacijo delovnih procesov, išče par-tnerja za vstop na nove trge v Evropi.

EEN-sep-27Švedski proizvajalec notranjih ventilatorjev na po-gon sončnih celic išče agente in zastopnike.

EEN-sep-38

Angleška zasebna poslovna šola, specializirana na posredovanju znanja s področja poslovodenja in poslovnih treningov ravnanja s potrošniki, želi najti franšizo, skleniti joint-venture in¬¬ - ali poslovati kot podizvajalec.

EEN-sep-40Podjetje s Cipra, ki proizvaja hladilne sisteme za su-permarkete, hladilnice in opremo za trgovine, išče poslovne partnerje-izvoz in uvoz.

EEN-sep-46 Poljski proizvajalec in montažer protipožarnih siste-mov ponuja pod izvajalske/outsourcing storitve.

EEN-sep-61

Madžarski podjetje specializirano v hidroizolacijo in toplotno izolacijo za ravne strehe ter je trgovec za izolacijo, ponuja svoje storitve kot trgovski zastopnik in želi postati pod izvajalec za podjetja iz EU.

EEN-sep-123Poljski proizvajalec polietilenskih cevi in polietilen-skega pribora za vodo in kanalizacijo ter sistemov iz polipropilena, išče trgovske agente in distributerje.

Stanovanjski kompleks, ki nasta-ja na 33.000 m2 velikem arealu, je masivna gradnja z visokokva-litetnim zrakotesnim obodom in inovativno hišno tehnilo.

Projekt je certificiran s strani Psssivvhaus inštituta Darmstadt. Njegova poraba energije znaša 15kWh na m2 uporabne površine, pri čemer so viri energije toplotna črpalka, kotel na pelete in solarne naprave.

Tovrstne rešitve tudi znatno pri-spevajo k izboljšanju klimatskih razmer saj se v primerjavi sklasič-

no gradnjo zmanjšajo emisije za 680 tom CO2 letno.

Namen stanovanjske gradnje je predvsem socialnega značaja, pri čemer je kot osnovno vodilo bila zagotovitev visoke kvalitete bi-vanja z minimalnimi mesečnimi stroški. Mesečna najemnina s stroški ogrevanja znaša za 50 m2

veliko stanovanje 300 EUR.

Podrobnejše informacije glede gradnje in hišne tehnike so dose-gljive na spletnih straneh: http://neueheimattirol.at/extras/projekte/

Največje evropsko naselje v pasivnem standarduMesto Innsbruck je potom svojega javnega podjetja Neue Heimat Tirol investitor največjega većstanovanjskega na-selja v pasivnem standardu s 354 stanovanji in podzemni-mi parkirišči.

Pisma bralcev:

Dobava peletov v SlovenijiV vaši reviji in spletni strani sem prebral članek o kurjavi z lesnimi peleti. Zanima me kdo v Sloveniji dostavlja pelete s cisterno (to-vornjak silos)?

Pelete dostavlja s cisterno avstrijski dobavitelj Stadlober, njihov za-stopnik v Sloveniji pa je podjetje peleti ekspres (www.peleti.com/, mail:[email protected]). Cena je letos 211 EUR za tono + 36 EUR za polnjenje. Če še kdo dobavlja pelete na ta način, nam pro-sim sporočite.

lep pozdrav,

Mladen Borovinšek


Približno 467 milijonov dolarjev ameriškega vzpodbudnega pake-ta je namenjeno samo za vzpod-bujanje koriščenja zemeljske to-plote in solarne energije.

Tako je pred kratkim dejal pred-sednik ZDA Barack Obama. Avstralski premier Kevin Rudd je v začetku maja napovedal, da na-meravajo Avstralci zgraditi najve-čje solarno postrojenje na svetu.

Nemčija je sedaj začela z velikimi koraki slediti podobnim načrtom in namerava, v roku desetih let, pričeti s pridobivanjem električne energije iz puščave.

Konzorcij velikih koncernov naj bi postal nosilec izgradnje veli-kega solarnega postrojenja v afri-ški puščavi. Vodilna pri projektu je pozavarovalnica Münchner Rück, o pristopu pa razmišljata tudi Eon in Siemens. Tudi podje-

tja iz tujine naj bi imela možnost pristopa k projektu, ker so dolgo-ročni cilji dokaj visoko postavlje-ni: Ne le Nemčija, temveč celotna Evropa bi se naj oskrbovala z ele-ktrično energijo iz puščave.

Samo odstotek površine Saha-re (ca. 90.000 km²) bi se moral koristiti za zagotavljanje energi-je celotnemu svetu, so dejali pri podjetju Siemens. Sicer, pa so te ideje dokaj stara stvar, ki so jo že pred nekaj časa predstavili znan-stveniki v projektu „Solar Grand Plan“ za potrebe električne ener-gije ZDA.

Nemški projekt „Desertec“ je tre-nutno ena izmed največjih priva-tnih iniciativ na področju ekolo-ške pridelave električne energije, v vrednosti 400 milijard evrov.

Sama vrednost investicije ni edini problem. To energijo je namreč

potrebno transportirati in potreb-no bo novo visokonapetostno omrežje med Afriko in Evropo, kar pa v politično nestabilni regiji ne bo enostavno. Vendar pa ob-stajajo še drugi pomisleki - v Sa-hari namreč živijo ljudje, ki bodo težko razumeli takšne posege v

njihovo okolje. Skeptično je rea-giralo tudi podjetje Solarworld, ki spada med pet vodilnih proizva-jalcev fotovoltaičnih sistemov, ki meni, da takšni veliki centralizira-ni sistemi ponovno vzpostavljajo odvisnost od drugih, podobno kot je sedaj pri oskrbi z nafto.

Projekt so omogočili:

• Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,

Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj• Evropska komisija • Ministrstvo za okolje in prostor• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor• Elektro Maribor, d.d.

CENTER PROJEKTOV,

ZNANJA IN IDEJ

ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Energetska agencija za PodravjeSmetanova 31, 2000 Maribor, T 02 23 423 63 F 02 23 423 61www.energap.si

Projekt je sofinanciran s strani:

„Desertec“ - ena izmed največjih privatnih iniciativSončna električna energija iz Afriške puščave je spekta-kularen projekt nemških koncernov, ki želijo v puščavi zgraditi solarno postrojenje

� Slika - Projekt Desertec bo segal od Afrike do Evrope


Izbira toplih barv navidezno zmanjšuje dejansko velikost pro-stora ter zbližuje elemente v pro-storu, medtem ko hladne barve navidezno povečujejo prostor ter elemente oddaljujejo.

1. Kako optično povečamo majhen in temen prostor?

To lahko storimo na več načinov: z belim stropom, ki nam pusti vtis prostornosti; s hladnimi zelo svetlimi toni, kot je svetlo modra, svetlo zelena, svetlo rumena bar-va itd; z enobarvnimi ploskvami ali majhnimi vzorci na stenah; z ogledali lahko prostor razširimo

in prostoru damo nove dimenzije; vrata med prostori odstranimo, če niso nujno potrebna; leseni opaži na stenah prav tako zmanjšajo prostor, zato ga odstranimo; tape-te z velikimi in temnimi vzorci so prav tako moteče, zato jih odstra-nimo. Svetle barve v prostoru od-sevajo več svetlobe, zato dobimo občutek, da so polne energije in optimizma.

2. Kako optično zmanjšamo veliki prostor?

Velik prostor lahko optično zmanjšamo s stenami v toplih, temnih in tudi v kričeče močnih

barvah. Dolg prostor navidezno skrajšamo tako da najbolj odda-ljene stene prebarvamo v temnej-šem tonu ali s toplo barvo, kar stene optično približa. Stene lah-ko opremimo v različnih barvah (kombiniramo komplementarne barve med sabo ali pa uporabimo harmonično barvno shemo); z velikimi vzorci na steni ali s tape-tami ter s kombinacijo različnih materialov in vzorcev. Optično prostor zmanjša tudi preproga. Če je strop visok, ga pobarvano s temnejšo toplo barvo, tako je op-tični učinek še večji.

3. Kako dolg prostor skraj-šamo?

Najbolj oddaljeno steno pobarva-mo v temnejšem tonu ali s toplo barvo, ki optično približa steno. Vzdolžne stene so v svetlih (ali v svetlejšem odtenku) barvah, prav tako pohištvo.

Na tleh lahko uporabimo prečni ali mrežast vzorec (npr: prečno položen parket, ploščice ali druge talne obloge z vzorcem).

4. Kratek prostor je lahko videti navidezno daljši:

Prostor lahko podaljšamo tako, da je končna stena v zelo svetli barvi, ali pa na njo pritrdimo ogle-dalo. Stranske stene se pobarvajo v temnejšo barvo ali pa uporabi-mo temnejše pohištvo. Prostor lahko podaljšamo z vzdolžnimi progami na tleh in /ali na stropu.

5. Kako narediti da bo visok strop videti nižji?

Visok strop lahko optično zniža-mo tako, da ga obarvamo v sve-tli topli barvi, še večji učinek pa bomo dosegli, če bo v temni topli barvi. Optično znižamo strop s tem, da se stene ne pobarvajo do stropa, ampak zaključimo nižje - zgornji pas stene pa se pobarva v isti barvi kot strop, podoben uči-nek lahko dosežemo z uporabo štukatur. Stene lahko popestrimo s vodoravnimi črtami ali spodnji del stene popestrimo z vzorci.

Za tla so primernejše temnejše barve in dizajni. Napaka ki jo v prostoru velikokrat naredimo, je strop in stene v beli barvi (ali v isti barvi).

6. Kako nizek strop optično zvišati?

Nizek strop lahko optično zviša-mo z uporabo svetlih barv – pred-vsem hladnih, ki pa bodo učinko-vale optično na prostor še višje, če bodo stene in strop v isti svetli barvi ali če uporabimo v prosto-ru vertikalne črte. Ogledalo na stropu prav tako prostor optično naredi večjega in globljega.

Nadaljevanje prihodnjič.Helena Pehant,

dizajner notranjih prostorovE-mail: [email protected]

Spletna stran: www.notranjaoprema.si

Optični učinki barve v prostoruZ barvo in različno svetlobo lahko ustvarimo poseb-no vzdušje v prostoru. Lahko poudarimo ali prikrijemo dejansko velikost prostora. Tako lahko na primer dolg hodnik »skrajšamo«, da na koncu hodnika uporabimo temno ali močno barvo ali obesimo veliko in atraktivno sliko, ki privlači naš pogled, na tleh lahko uporabimo prečni ali mrežast vzorec, itd.

Documents

Instalater 7 - November 2009