Inicijativa za nova programska aktivnost vo dnevniot ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2013/11/06.2009-Glasilo-Poraka.pdf · socijalna politika voop{to ne bea zemeni vo predvid

CM

YB

CM

YB

CM

YB

G rehabilitaciskite programskiaktivnosti vo dnevniot centar - PORAKA Skopje, proizleze od inicijativata na Pablo,na{iot nov prijatel od Portugalija, vo koordinacija so RCPLIP - PORAKA.

Prvata sredba be{e ostvarena na Hipodrom, kade {to korisnicite na dnevniotcentar - PORAKA Skopje imaa mo`nost da se zapoznaat so seto ona {to go opfa}a griàtaza kowi. Po prezentacijata na alatkite za higiena i potkovuvawe od strana na Pablo,korisnicite dobija mo`nost da u~estvuvaat vo aktivnostite {to se sproveduvaat okolugriàta za ovie ìvotni. Na krajot, onie korisnici koi izrazija èlba, pod vodstvo nadoma}inot javaa poni. Zbogateni so novi iskustva, pozitivni emocii i so èlba zapovtorna sredba i druèwe so Pablo i negovite kowi, korisnicite na dnevniot centar -PORAKASkopje go napu{tija hipodromot.

riàta i rabotata so kowi, vo ramkite na

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Inicijativa za nova programska aktivnostvo dnevniot centar - PORAKA Skopje




Upatuvame golema blagodarnost do Pablo, za negovata istrajnost, posvetenost,vreme i èlba da im ovozmoì na korisnicite da se steknat so vakvo iskustvo.

Se nadevame deka ovaa sorabotka }e prodolì vo idnina, kako redovna programskaaktivnost vo dnevniot centar - PORAKASkopje.

Skopje, Juni 2009 godinaSkopje, Juni 2009 godina

CM

YB

C M Y B

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociJuni 2009 god. Broj 2, god. XXII

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mkSpored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA

Ni{to novo vo noviot Zakon zasocijalna za{tita

Sobranieto na Republika Makedonija na 17-ti juni 2009godina go donese noviot Zakon za socijalna za{tita.

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so inte-lektualna popre~enost – PORAKA ja poddrà potrebata oddonesuvawe na ovoj zakon, koja be{e inicirana od strana naMinisterstvoto za trud i socijalna politika pred pov}e oddve godini.

No, tekstot na predlogot za donesuvawe na Zakon za soci-jalna za{tita, koj vo izminatiot period be{e podgotvuvanod strana na rabotnata grupa pri ova Ministerstvo, vo golembroj odredbi be{e vo sprotivnost so pozitivnite refor-mski ~ekori na Vladata na Republika Makedonija za harmoni-zirawe na makedonskoto zakonodavstvo so legislativata naEvropskata unija, a istovremeno se kose{e so principite iodredbite od Konvencijata na Obedinetite nacii za pravatana licata so popre~enost, koja e potpi{ana od RepublikaMakedonija na 30.03.2007 godina vo Wujork.

Predlogot za donesuvawe na Zakon za socijalna za{titavoop{to ne sodrè{e zna~ajni promeni ili novini koi bizna~ele podobra za{tita za licata so intelektualna popre-~enost i nivnite semejstva.

Predlozite na RCPLIP - PORAKA koi izminatite godinivo pove}e navrati se dostaveni do Ministerstvoto za trud isocijalna politika voop{to ne bea zemeni vo predvid prioformuvaweto na tekstot na predlog - zakonot, kako ni prirevidiraweto na istiot od strana na rabotnata grupa priMinisterstvoto za trud i socijalna politika.

Nesfatlivo i nelogi~no, no rabotnata grupa vo noviottekst na Zakonot za socijalna za{tita, vo odnos na licata sointelektualna popre~enost povtorno ja vra}a vo upotrebave}e napu{tenata, zastarena, navreduva~ka i diskriminator-ska terminologija “lica so mentalni pre~ki”.

RCPLIP - PORAKA reagira{e na vakvata sostojba so toa{to povtorno gi dostavi svoite predlozi za unapreduvawena tekstot na Zakonot za socijalna za{tita do site pratenici- ~lenovi i zamenici ~lenovi na Komisijata za trud i socijal-na politika i na Zakonodavno - pravnata komisija vo Sobra-nieto na Republika Makedonija, so barawe za sredbi na koidetalno bi se obrazloìle predlozite. No, edinstvenopratenicite od nekolku opoziciski partii bea dovolnozainteresirani da ja poddràt inicijativata na RCPLIP -PORAKA i preku amandmani vo komisiskite raspravi da seobidat da gi vmetnat predlozite na RCPLIP - PORAKA votekstot na zakonot.

No, nitu toa ne be{e dovolno za da se predizvikaatpromeni vo tekstot na Zakonot za socijalna za{tita i da sevovede podobra socijalna za{tita za licata so intelektualnapopre~enost. Na 17-ti juni 2009 godina, Zakonot za socijalnaza{tita be{e donesen od strana na Sobranieto na RepublikaMakedonija, no bez predlozite na RCPLIP - PORAKA. So toa,dràvata povtorno ja propu{ti prilikata da ja ostvarisvojata ustavna obvrska i da ovozmoì efikasna socijalnaza{tita za edna od najmarginaliziranite grupi na gra|ani vomakedonskoto op{testvo.

S O D R @ I N A

2. stranaNi{to novo vo noviot Zakon zasocijalna za{tita

3. stranaPredlozi za izmena i dopolnuvawena Zakonot za socijalna za{tita

4. stranaSoop{tenie za javnost na EASPD

5. stranaOd partnerstvoto vo “UNIQ”

6. stranaRazvoj za site

7. stranaEDF: Idninata ne moè da ~eka

8. stranaOdràna obuka na angaìranitelica vo dnevnite centri

9. stranaSportsko - rekreativni aktivnosti

10 i 11. stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii na RCPLIP - PORAKA

12 i 13. stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje

14 i 15. stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Kumanovo

16. strana - Na{a stranica

3


Predlozi za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za socijalna za{tita

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

1. Pravoto na postojana pari~na pomo{ s# u{te enedostapno kako li~en buxet za licata so umerena, te{kai dlaboka intelektualna popre~enost.

Predlogot na RCPLIP - PORAKA e licata soumerena, te{ka i dlaboka intelektualna popre~enost,pravoto na postojana pari~na pomo{ kako li~no pravo,da go ostvaruvaat po osnov na nivnata popre~enost, pri{to ne treba da se zemaat vo predvid prihodite i socio-ekonomskiot status na semejstvoto. Licata so umerena,te{ka i dlaboka intelektualna popre~enost poradistepenot na popre~enost ne se vo mo`nost daostvaruvaat prihodi. Ostvaruvaweto na postojanapari~na pomo{ za ovaa grupa na gra|ani mora da imatretman na li~en buxet, koj }e bide vo funkcija nazadovoluvawe na osnovnite egzistencijalni potrebi.

2. Vo noviot Zakon za socijalna za{tita, za licataso umerena intelektualna popre~enost nad 26 godi{navozrast, se predviduva ostvaruvawe na pari~niotnadomestok za pomo{ i nega od drugo lice vo pomal obem,pri {to ne e zemen vo predvid obemot na potrebata zapomo{ i nega od drugo lice. Iako ova e edinstvenatapozitivna promena so koja se ovozmoùva koristewe nanadomestokot za pomo{ i nega od drugo lice i za licataso umerena intelektualna popre~enost, sepak promenatane e soodvetna vo odnos na obemot vo koj se predivduva,bidej}i licata so umerena intelektualna popre~enostimaat potreba od pomo{ i nega vo pogolem obem.

Predlogot na RCPLIP - PORAKA eobezbeduvawe na pari~en nadomestok za pomo{ i nega oddrugo lice vo pogolem obem za licata so umerenaintelektualna popre~enost koi ne moàt samostojno dagi obavuvaat svoite osnovni ̀ ivotni potrebi.

3. Vo tekstot na Zakonot za socijalna za{titaostanuvaat nepromeneti odredbite so koi se reguliraatme|usebnite odnosi pome|u zdruènijata na gra|ani koiobezbeduvaat socijalni servisni slu`bi i MTSP,odnosno se prodolùva so nivniot tretman na proektniaktivnosti, namesto kontinuirani programi.

Zdruènijata na gra|ani koi obezbeduvaatservisni slu`bi za lica so intelektualna popre~enosttreba da bidat prifateni kako ramnopravni partnerina dràvata, preku licencirawe i sklu~uvawe nadogovori za celosno finansirawe na servisnite slu`bina zdruènijata na gra|ani.

Odredbite od zakonot koi go reguliraatvr{eweto na raboti od oblasta na socijalna za{tita odstrana na zdruènija na gra|ani, ne obezbeduvakontinuitet i odr`livost na servisnite slu`bi na

zdruènijata na gra|ani i doveduva do neramnopraventretman pome|u servisnite slu`bi koi gi obezbeduvadràvata i servisnite slu`bi koi gi obezbeduvanevladiniot sektor.

Vakvoto re{enie e neprifatlivo koga stanuvazbor za servisni slu`bi za lica so intelektualnapopre~enost (dnevni centri, mali grupni domovi,servisni slu`bi za samostojno ìveewe, centri zavremeno opfa}awe i drugo). Ovie servisni slu`bi nesmeat da imaat vremen karakter, a nivnata odr`livostmora da bide obezbedena od strana na dràvata. Toa zna~icelosno finansirawe na site tro{oci za funkcionirawena servisnata slu`ba na zdruènieto na gra|ani, odnosnoednakov tretman so dràvnite servisni slu`bi vo koiMinisterstvoto gi pokriva site tro{oci.

4. Niz celiot tekst na Zakonot za socijalnaza{tita, vo ~lenovite so koi se ureduvaat pravata nalicata so intelektualna popre~enost, se koristatterminite “lica so pre~ki vo mentalniot razvoj”,“mentalna popre~enost”, “mentalni pre~ki vo razvojot”.Ovie termini se nadvor od upotreba na evropsko ime|unarodno nivo, poradi nivnata diskriminira~ka inavreditelna konotacija.

Terminot “lica so intelektualna popre~enost” eprifaten za upotreba na evropsko i na me|unarodno nivood strana na Evropskata Inkluzija i InternacionalnataInkluzija vo 2000 godina, namesto dotoga{nite termini“mentalen hendikep” i “mentalna retardacija”, a istiote zastapen vo odredeni zakonski akti i e prifaten i odjavnosta vo R. Makedonija, vklu~uvaj}i gi mediumite.

Predlogot na RCPLIP - PORAKA e isklu~ivaupotreba na terminot “intelektualna popre~enost”.

5. Vo tekstot na Zakonot za socijalna za{tita nese sodràni re{enija za sproveduvawe na otpo~natitotreformski proces za deinstitucionalizacija, iako ve}ee donesena Nacionalna strategija za deinstituciona-lizacija vo sistemot na socijalna za{tita vo RepublikaMakedonija (2008 – 2018), a Vladata na RepublikaMakedonija ima potpi{ano dogovor za deinstitucio-nalizacija na Specijalniot zavod – Demir Kapija.

Predlogot na RCPLIP - PORAKA e razrabo-tuvawe na odredbi koi }e go opfatat ovoj reformskiproces i koi }e bidat vo soglasnost so Nacionalnatastrategija za deinstitucionalizacija, osobeno vo delotna dizajnirawe i kreirawe na servisnite slu`bi nalokalno nivo, kako osnoven preduslov za uspe{nosproveduvawe na deinstitucionalizacijata.

Iako vo izminatite dve godini, RCPLIP - PORAKA aktivno lobira{e za unapreduvawe na tekstot naZakonot za socijalna za{tita pri negovoto izrabotuvawe, sepak predlozite, kolku i da se realni ipotrebni, ne bea prifateni i vgradeni vo tekstot na sega ve}e usvoeniot zakon. RCPLIP - PORAKA,kako mati~na organizacija na licata so intelektualna popre~enost vo Republika Makedonija, ostanuvana svoite zabele{ki i predlozi. Vo prodolènie sledat osnovnite prioriteti na RCPLIP - PORAKAza obezbeduvawe na podobra socijalna za{tita za licata so intelektualna popre~enost.

4


Soop{tenie za mediumi na EASPD

Vo ovaa prilika, EASPD ja prifati inicijativatapotenciraj}i ja posvetenosta da se prilagodat predizvi-cite za nadminuvawe na finansiskata kriza vo 21 vek:EASPD Deklaracija Solun.

EASPD Dekalracija Solun:Vrabotuvawe za site

Denes, vo Evropa preku 50 milioni gra|ani se licaso popre~enost, {to e pove}e od 12% od populacijata voEvropskata unija. Dodeka 68% od lu|eto imaat rabota,samo 20% od licata so popre~enost se vraboteni, a 2,5milioni lica so popre~enost seu{te se vraboteni voza{titni rabotilnici. Nevrabotenosta direktno vodikon siroma{tija, socijalno isklu~uvawe i problemi somentalno zdravje.

Zatoa, EASPD i nejzinite organizacii - ~lenkipovikuvaat na kompletno sproveduvawe na ~lenot 27 (zarabota i vrabotuvawe) od Konvencijata na Obedinetinacii za pravata na lica so popre~enost. Ovaa visokastapka na nevrabotenost e nedozvolena!!!

Faktori za uspeh:• Sorabotka pome|u nositelite na akcija – na ista

masa: lica so popre~enost, obezbeduva~i na soci-jalni servisni slu`bi ,vlasti i biznis sektor

• Fokusirani akcii - da se obezbedi isplatliva rabota• Dostapna poddr{ka za rabotodavcite i vrabotenite• Inovacii bazirani na istraùvawe i evidencija bi

trebalo da bidat promovirani

Pove}e vrabotuvawa za licata so popre~enost:EASPD ja prifati Deklaracijata vo Solun

Na 11-ti i 12-ti Juni 2009 godina, EASPD organizira{e me|unarodna konferencija natema ”Vrabotuvawe za lica so popre~enost” vo Solun, Grcija. Na konferencijata u~estvuvaapove}e od 150 lideri na sektori, ~lenovi na EASPD i lica so popre~enost, koi imaamo`nost da diskutiraat za strategiite kako da se vklu~at licata so popre~enost napazarot na trud i kako socijalnite servisni slu`bi moàt da pridonesat vo ovoj proces.

Otvorete go potencijalot!!!

“ Morame da go otvorime ovoj golem potencijal zalicata so popre~enost koi sakaat i koi se vo mo`nost darabotat” re~e Franz Wolfmayer, Pretsedatel na EASPD.“Isklu~uvaweto na lu|eto od otvoreniot pazar na trudzna~i golemi ekonomski zagubi, gubewe na ve{tini ikompetencii, istovremeno generirawe na pritisok na{emite za socijalna za{tita. Ne moème da goprifatime toa i zatoa gi povikuvame evropskiteinstitucii i zemjite ~lenki na EU da ja promoviraatdoslednata primena na ~len 27 od Konvencijata na ONza pravata na lica so porpe~enost i da obezbedat zakonskiramki koi }e obezbedat vistinski dogovori za rabota ivistinska plata za site vraboteni. Licata so popre~e-nost imaat pravo da rabotat kako i site drugi”.

Ovaa Deklaracija od Solun }e bide promoviranavo Evropskiot parlament vo septemvri 2009 godina.

Me|unarodnata organizacija za trud (ILO) gopozdravuva priznavaweto na pravoto na rabota za licataso popre~enost na ednakva osnova so drugite gar|ani,vklu~itelno i nivnoto pravo da zarabotat za ìvot imo`nosta slobodno da odlu~at ili prifatat, na pazarotna trud vo sredina koja e otvorena, inkluzivna i dostapnaza niv. Principite od Konvencijata na ON za pravatana licata so popre~enost, ozna~eni vo ~len 27 “Rabota i

Implementacija na ~len 27 od Konvencijata na ON za pravata nalicata so popre~enost od aspekt na nositeli na akcija

Prezentacija na Barbara Murray, Me|unarodna Organziacija za trud (ILO),na Me|unarodnata konferencija “Vrabotuvawe na licata so popre~enost”

vrabotuvawe” se: ednakvi mo`nosti, ednakov tretman ine-diskriminacija - principi koi isto taka se voosnovata na Konvencijata na Me|unarodnataorganizacija za trud (ILO) br.159, a se odnesuvaat naokupaciona rehabilitacija i vrabotuvawe na lica sopopre~enost od 1983 godina, dosega ratifikuvana od 80zemji. Obezbeduvaweto na soodvetna rabotna sredina iafirmativnite akcii vo Konvencijata na ON za pravata

5


na licata so popre~enost, vklu~itelno politikite imerkite koi gi ohrabruvaat rabotodavcite daregrutiraat lica so popre~enost, ovozmoùvazna~itelen progres vo obezbeduvawe na podostapno ipoinkluzivno rabotno mesto.

Za da se ima efekt od ~lenot 27, zemjite potpis-ni~ki treba da go za{titat pravoto na rabota prekuzakonska mo`nost. Isto taka, potrebno e da se napravirevizija i na zakonskite mo`nosti koi se odnesuvaat naobuka i vrabotuvawe na lica so popre~enost, kako i naop{toto zakonodavstvo za trud i na zakonite povrzaniso steknuvawe i razvivawe na ve{tini, obezbeduvaj}ideka se vo ista nasoka so principite propi{ani voKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enosti ne sozdavaat barieri (direktno ili indirektno) zainkluzija na licata so popre~enost.

Bi trebalo da se zeme vo predvid neophodnosta odnadopolnuvawe na postoe~kata zakonska regulativa ilialternativno da se kreiraat novi zakonski mo`nosti koi}e osiguraat deka nacionalnata zakonska regulativa

obezbeduva ne-diskriminacija i soodvetna rabotnasredina. Pokraj drugite potrebi, Me|unarodnataorganizacija za trud prepora~uva da se prevematkonsultacii so klu~nite nositeli na akcija, vklu~uvaj}igi pretstavnicite na rabotodavcite, rabotnicite ilicata so popre~enost. Sli~en proces na konsultaciitreba da se organizira i koga }e dojde fazata na plani-rawe i implementacija na merkite. Vakov vid na konsul-tacii }e doprinesat za efektivnost na zakonskitemo`nosti i nivna prakti~na primena.

Za razvojot na otvoren, inkluziven i pristapenpazar na trud i rabota sredina, potrebno e prevzemawena akcii koi }e obezbedat licata so popre~enost da imaatsoodvetni va{tini koi se baraat na pazarot na trud;sredinata, informaciite i transportot da se pristapnii deka e zastapena javna svest za rabotniot kapacitet ipotencijal na licata so popre~enost. Site ovie faktorimoè da doprinesat vo realizacija na pravoto koe speci-ficirano vo ~lenot 27 od Konvencija na ON za prava nalica so popre~enost.

Od partnerstvoto na RCPLIP - PORAKA vvvvvo evropskiot proekt “UNIQ”

Realizirana e test-fazata na modelot“Nueva” vo ê{ka

Kako {to informiravme vo minatitot broj naglasiloto “PORAKA”, RCPLIP - PORAKA e vklu~envo proektot “UNIQ – Users Network to Improve Quality” naATEMPO, nevladina organizacija za lica so popre~enostod Avstrija. Proektot e poddràn od programata Progressna Evropskata komisija, a negovata glavna cel eprenesuvawe na modelot na evaluacija na servisnislu`bi, koj e razvien od ATEMPO, vo tri evropski zemji:ê{ka, Norve{ka i Germanija. Modelot “Nueva” einovativen pristap koj ovozmoùva licata sointelektualna popre~enost da sproveduvaat evaluacijana servisnite slu`bi koi samite gi koristat.

Vo soglasnost so predvidenite proektniaktivnosti, lica so intelektualna popre~enost odATEMPO, koi se obu~eni da vr{at evaluacija na servisnislu`bi, vo periodot fevruari - mart 2009 godina,obu~uvaa drugi lica so intelektualna popre~enost odê{ka, Germanija i Norve{ka da vr{at evaluacija naservisnite slu`bi vo svoite zemji, so koristewe nainstrumentite na “Nueva”.

Od 16-ti do 18-ti juni 2009 godina, be{e sprove-dena tretata faza od proektot, vo koja prakti~no be{eprovereno kolku modelot na evaluacija “Nueva” eprimenliv vo ê{ka. Imeno, ~etiri lica sointelektualna popre~enost i dvajca nivni poddrùva~iod ê{ka, koi vo prethodnata faza bea vklu~eni voobukata za sproveduvawe na modelot “Nueva”, izvr{ijaprobna evaluacija na nekolku servisni slu`bi zapoddràno ̀ iveewe vo Praga. Pritoa, evaluatorite gokoristea prilagodeniot pra{alnik na “Nueva”, a celiotproces go sledea del od struniot tim na ATEMPO idvajcata nabquduva~i od Makedonija i [panija.

Generalniot zaklu~ok od test - fazata vo ê{kabe{e deka i pokraj mnogu kratkiot period na obuka na~etvoricata evaluatori, istite pokaàa visoko nivo napodgotvenost i volja i kontinuiran sekojdneven napredokpri vr{eweto na intervjuata so krisnicite naservisnite slu`bi. Primenlivosta na avstriskiotmodel “Nueva” vo ê{ka vo golema mera }e zavisi odmo`nostite za obezbeduvawe na negova odr`livost.

6


Od 14-ti do 16-ti april 2009 godina, vo sedi{teto na Svetskata zdravstvenaorganizacija vo @eneva

Sostanok na ekspertskata grupa za priklu~uvawe napra{awata povrzani so popre~enost vo Mileniumskite

razvojni celi, politiki, procesi i mehanizmi:RAZVOJ ZA SITE

Edinaeset eksperti so iskustvo za Mileniumskiterazvojni celi za politikite, programite, monitoring ievaluacija i popre~enost, bea pokaneti od sektorot zasocijalna politika i razvoj vo bliska sorabotka so SZO.Odredeni agencii na ON i organizacii, intervladini inevladini organizacii prisustvuvaa na sostanokot kakonabluduva~i.

Na sostanokot se revidiraa postoe~kite ramki napolitika, resursi i mehanizmi za priklu~uvawe napra{awata povrzani so popre~enost vo procesot naMileniumskite razvojni celi. Po revidiraweto naprocesot na Mileniumskite razvojni celi i vlezniteto~ki za pra{awata povrzani so popre~enost, ekspertitepredloìja preporaki za politikite povrzani soprocesite na Mileniumskite razvojni celi i drugiusvoeni me|unarodni razvojni celi. Pokonkretno,ekspertite prepora~aa op{ti i specifi~ni opcii zainkluzija na pra{awata povrzani so popre~enost –vlezni poenti, specifiki i preporaki, ponatamo{natarabota vo procesite na Mileniumskite razvojni celi, sopredlog za:

a) specifi~na nasokab) set na politi~ki preporaki za priklu~uvawe na

pra{awata povrzani so popre~enost vo procesite,mehanizmi i institucii povrzani so Mileniumskiterazvojni celi.

Klu~ni poraki

• Mileniumskite razvojni celi ne moàt da se postignatdokolku nema celosna i efektivna inkluzija na licataso popre~enost i nivno u~estvo vo site nivoa voprocesite na Mileniumskite razvojni celi;

• Postoe~kata ramka i mehanizmite na Mileniumskiterazvojni celi ovozmoùvaat priklu~uvawe napra{awata povrzani so popre~enost;

• Nedostatokot na podatoci za sostojbata na licata sopopre~enost vo kontekst na Mileniumskite razvojniceli i ponatamu pretstavuva glaven predizvik iograni~uvawe. Nekoi dostapni podatoci moèefektivno da bidat iskoristeni vo poddr{kata naprocesot na inkluzija na lica so popre~enost voprocesite na Mileniumskite razvojni celi;

• Akcii koi }e se prevzemat na razli~ni nivoa(globalno, regionalni, nacionalno) i }e obezbedatinkluzija na licata so popre~enost so osvrt nakratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni o~ekuvanirezultati, tri do {est meseci sogleduvawe koe }e biderazgledano vo 2010 godina na sesijata za Milenium-skite razvojni celi, vo 2015 godina i po 2015 godina;

• Za brzi i efektivni rezultati, prioritet e da setargetiraat akcii na globalno nivo vo kontekst namonitoring. Ova be{e i vo fokusot na sostanokot;

• Na globalno nivo, dve glavni oblasti za strate{kiakcii i kratkoro~ni rezultati se vklu~eni voizve{tajot za rabota na Generalniot sekretar i }ebidat prezentirani na 64 sesija na GeneralnotoSobranie (2009) i vo izve{tajot za Mileniumskirazvojni celi za 2009 godina;

• Strate{ki akcii so osvrt na srednoro~nite rezultatibi gi vklu~ile pra{awata povrzani so popre~enost vonasoki za izvestuvawe za Mileniumskite razvojniceli, i potrebata od neusoglasenite podatoci vo pri-ra~nikot za indikatori za Mileniumski razvojni celi;

• Akcii vo pogled na dolgoro~ni vlijanija bi ovozmo-ìle priklu~uvawe na pra{awata povrzani sopopre~enost vo podgotvitelniot proces na slednite~ekori za periodot posle 2015 godina.

Sekretarijatot za Konvencijata za pravata na licata so popre~ensot pri Obedinetitenacii vo Oddelot za ekonomski i socijalni politiki (UNDESA) vo sorabotka so Svetskatazdravsvena organizacija (SZO) organizira{e “Sostanok na ekspertskata grupa zapriklu~uvawe na pra{awata povrzani so popre~enost vo Mileniumskite razvojni celi,politiki, procesi i mehanizmi: Razvoj za site”. Sostanokot be{e oddràn vo sedi{teto naSZO vo @eneva, [vajcarija, od 14-ti do 16-ti april 2009 godina.

Konvencijata na Obedineti nacii zapravata na lica so popre~enost dosega ja imaatpotpi{ano 139 dràvi, a nejziniot Opcijalenprotokol go potpi{ale 82 dràvi.

Od tie 139 dràvi, do sega 58 dràvi jaratifikuvale Konvencijata, a Opcioniotprotokol go ratifikuvale 36 dràvi.

Na 29-ti maj 2009 godina, na {esttataredovna letna sesija, Nacionalnoto Sobranie naRepublika Srbija ja ratifikuva{e Konvencijatana ON za pravata na lica so popre~enost iOpcioniot protokol. So toa, Srbija stana 52-radràva koja ja ratifikuva{e Konvencijata i 31-va dràva koja go ratifikuvala Opcijalniotprotokol.

Republika Makedonija seu{te ja nemaratifikuvano Konvencijata, a go nema potpi-{ano i ratifikuvano Opcijalniot protokol.

7


Sostanokot be{e celosno prenesuvan preku vebstranata na EDF, a be{e otvoren od Pretsedatelot nagr~kiot parlament, Dimitris Sofias.

Ovaa godina samitot be{e ozna~en so reizborotna pretsedatelot na EDF, Yannis Vardakastanis so apsolut-no mnozinstvo koe go povika da ja vodi organizacijata pove}e definiranata pateka:” Ni{to za nas, bez nas”, kojae esencijalna za ideologijata na licata so popre~enost.Preku na{ata kolektivna rabota i li~na zalo`ba }eprodolìme da rabotime za podobruvawe na ̀ ivotot nalicata so popre~enost vo Evropa- re~e Vardakastanis.

Isto taka, se odrà i reizbor na ~lenovi na Upra-ven odbor i se odbra nov Izvr{en komitet, koj }e bidesoo~en so va`ni predizvici vo kontekst na ekonomskatakriza koja direktno gi pogoduva uslovite za ìvot na

IDNINATA NE MO@E DA ÊKA:Evropskoto dvièwe na lica so popre~enost

e podgotveno za novi predizvici

Odràno Generalnoto godi{no sobranie na EDF (European Disability Forum)

Na trinaesetoto Generalno sobranie na EDF - organizacija koja gi pretstavuva interesitena 65 milioni lica so popre~enost vo Evropa, odràno na 12-ti Maj vo Atina, prisustvuvaapove}e od 200 u~esnici od 30 nacionalni federacii i 50 evropski nevladini organizacii.

licata so popre~enost i nivnite semejstva. “Potrebno eda bideme podgotveni za ovie novi predizvici za da seza{titat i unapredat pravata na licata so popre~enostvo obrazovanieto, vrabotuvaweto, dobrosostojbata izdravjeto” dodade pretsedatelot Vardakastanis.

Novoizbraniot Izvr{en komitet, }e mu asistirana Upravniot odbor na EDF vo podgotvuvawe na predloziza kreirawe zaedni~ka agenda na evropsko nivo, prekuusvojuvawe na Disability Pact za slednata dekada.

Pretsedatelot Vardakastanis potvrdi: “pretstojni-te predizvici baraat pojak anga`man. Mora da bidemeproaktivni i da podgotvime nova agenda. Imamepostignato napredok, no moè da napravime u{te mnoguvo idnina. EDF i pripa|a na idninata, a idninata ne moèda ~eka”.

êkor napred kon Evropska unija bez diskriminacijaNa 3-ti April 2009 godina, Evropskiot

parlament glasa{e vo prilog na klu~nata anti-dikriminaciona direktiva. Dvièweto na licata sopopre~enost go pozdravi takviot silen signal ispratendo zemjite - ~lenki na Evropskata unija za usvojuvawe nalegislativa za ednakov tretman.

Posle dolga nedela ispolneta so mobilizacija nadvièweto na licata so popre~enost i site organizaciikoi promoviraat civilno op{testvo, ~lenovite naEvropskiot parlament kone~no usvoija izve{taj koj gopoddrùva voveduvaweto na nova direktiva na Evrop-skata unija za ednakov tretaman so koja se zabranuvadiskriminacijata vrz osnova na popre~enost, religija iuveruvawe, vozrast i seksualna orientacija vo oblastikoi ne se odnesuvaat samo na vrabotuvaweto.

EDF im blagodari na svoite ~lenki – nacio-nalnite soveti i evropskite nevladini organizacii zapoddr{kata koja ja dadoa preku prezemawe na brzai naso~ena akcija za informirawe i lobirawe na~lenovite na evopskiot parlament koi doa|aat odnivnite zemji.

Zna~ajni podobruvawa

Zna~jnite podobruvawa koi se potvrdeni od~lenovite na parlamentot se:• Definirawe na licata so popre~enost vo soglasnost

so Konvencijata na Obedineti nacii za pravata nalicata so popre~enost;

• Pokriena e zabrana na diskiminacija koja se odnesuvana pretpostavki povrzani so popre~enosta;

• Se obrnuva vnimanie na pove}ekratnata diskrimi-nacija vrz osnova na popre~enost, vozrast, seksualnaorientacija, pol, rasa ili etni~ka pripadnost,nacionalnost ili religija i uveruvawe;

• Razlikata vo tretmanot vrz osnova na popre~enost voobezbeduvaweto na finansiski uslugi, vklu~uvaj}iosiguruvawe, moè da bide opravdano samo vrz osnovana soodvetni, skore{ni i relevantni informacii ilimedicinski podatoci. Medicinskite podatoci seograni~eni na objektivni i potvrdeni medicinskidokazi vo soglasnost so medicinskite standardi;

• Zemjite - ~lenki }e gi osiguraat pravata na licata sopopre~enost na obrazovanie bez diskirminacija i vrzosnova na ednakvi mo`nosti, i }e osiguraat deka priodreduvaweto na vidot na soodvetnoto obrazovanie iobuka }e zemat vo predvid pogledite na liceto sopopre~enost;

• Efektivniot ne-diskriminira~ki pristap mora dabide obezbeden preku pretpostavuvawe, i sitepolitiki, proceduri i praktiki koi moàt da gopopre~at pristapot }e prestanat da postojat.Definicijata na efektivniot ne-diskriminira~kipristap be{e izmeneta vo soglasnost so barawata naEDF;

• Odredbata za merkite koi se neophodni za da seosigura realno i efektivno kompenzirawe iliobe{tetuvawe za zaguba ili {teta ostanuva kakorezultat na diskriminacija.

8


Odràna rabotilnica “Individualen pristap voplaniraweto na programa za rabota so lica sointelektualna popre~enost vo dnevni centri”

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Eden od trite dela na programskite aktivnosti na RCPLIP - PORAKA vo 2009 godinaza zajaknuvawe na kapacitetot na lokalnite organizacii i servisnite slu`bi koifunkcioniraat vo ramkite na mreàta na RCPLIP - PORAKA se obukite na angaìranitelica vo dnevnite centri.

Vtorata obuka vo 2009 godina za angaìranite lica vo dnevnite centri be{e naso~enakon unapreduvawe na individualniot pristap vo kreiraweto na programa za rabota zakorisnicite na dnevnite centri.

Na 11-ti i 12-ti april 2009 godina, Republi~kiotcentar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA ja realizira{e vtortarabotilnica vo 2009 godina na koja u~estvuvaaangaìranite lica vo dnevnite centri koi gi menaxiraRCPLIP – PORAKA. Rabotilnicata ja sprovedoa d-r.Vasilka Dimoska, Program Menaxer i Vlado Krstovski,Program Asistent vo RCPLIP – PORAKA, a istata seodrà vo prostoriite na dnevniot centar vo Skopje.

Rabotilnicata be{e fokusirana na unapreduvawena individualniot pristap vo planiraweto na progamiteza rabota so lica so intelektualna popre~enost vodnevnite centri na RCPLIP - PORAKA, no isto takabea povtoreni del od vnatre{nite regulatorniproceduri koi se odnesuvat na organizacionatapostavenost na servisnite slu`bi.

Prviot del od rabotilnicata se odnesuva{e namodelite na individualen pristap, kako i nainstrumentite koi se primenuvaat so cel da se osiguraefektiven individualen pristap vo rabotata. Bearazgleduvani instrumentite koi se koristat vo dnevnitecentri na RCPLIP - PORAKa i pritoa be{ediskutirano za nivnata upotreba vo poedin~eni dnevnicentri, so cel da se postigne ednakva i unificiranaupotreba. Prezentaciite dadoa voved na ponata-mo{niot prakti~en del od rabotilnicata, vo koj sekojod u~esnicite razrabotuva{e individualen plan zarabota za eden korisnik.

Vo tekot na rabotilnicata, u~esnicite povtornodiskutiraa za toa kako razvojot na standardite zakvalitet }e vlijae vrz sevkupniot proces naobezbeduvaweto na servisnite slu`bi, pospecifi~no zadnevni centri. Imeno, induvidualniot pristap e eden odosnovnite kriteriumi vo site modeli i sistemi nakvalitet za socijalni servisni slu`bi. Od tamu, odisklu~itelna va`nost za RCPLIP - PORAKA e detalnorazrabotuvawe na sistem koj }e osigura kvalitetnarabota vo dnevnite centri, preku upotreba naindividualniot pristap, a koj }e se upotrebuvapodednakvo vo site servisni slu`bi na RCPLIP -PORAKA.

Vtoriot del od programskite aktivnosti zazajaknuvawe na kapacitetot na lokalnite organiza-cii e naso~en kon rakovodstvata na onie lokalniorganizacii vo ~ii ramki funkcioniraat dnevnitecentri.

Vo prvata polovina na maj 2009 godina, timotna RCPLIP - PORAKA odrà poedine~ni obuki(sovetuvawa) so ~lenovite na izvr{nite odbori naovie lokalni organizacii, na koi se diskutira{e zamo`nite aktivnosti za unapreduvawe na rabotata nalokalnite organizacii i servisnite slu`bi, kako iza drugi otvoreni pra{awa.

9


Kako rezultat na pozitivnite efekti od sprove-duvaweto na sportsko - rekreativnite aktivnosti voizminatite godini, Republi~kiot centar za poddr{ka nalica so intelektualna popre~enost – PORAKA i vo 2009godina predvide vo svojata programa za rabota organizi-rawe i realizirawe na dve vakvi manifestacii.

Prvite sportsko - rekreativni aktivnosti vo 2009godina bea odràni vo Struga, vo Centarot za edukacijai rekreacija na kadri na Crveniot krst, vo periodot od22-ri do 25-ti juni 2009 godina, a vo niv bea vklu~enilica so intelektualna popre~enost - korisnici nadnevnite centri koi gi menaxira RCPLIP – PORAKAvo Skopje, Radovi{, Kumanovo i Ohrid. Vo sproveduvawe-to na ovie aktivnosti bea vklu~eni vodi~i na timovite(personal od dnevnite centri) i odgovorni lica odRCPLIP – PORAKA.

SPORTSKO - REKREATIVNI AKTIVNOSTIza korisnicite na dnevnite centri na RCPLIP - PORAKA

Vo soglasnost so svojata Programa za rabota za 2009 godina, Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA od 22-ri do 25-ti juni 2009 godinaorganizira{e i realizira{e sportsko rekreativni aktivnosti za korisnicite na dnevnitecentri na RCPLIP - PORAKA.

Vo organizacija na RCPLIP - PORAKA

podobruvawa vo samostojnosta i samodoverbata me|u korisnicite i nesebi~nata poddr{ka i prijatelstvo me|u nivsamite, {to ne moè da se uvidi vo tekot na aktivnostite vo dnevnite centri. Poradi vremenskite uslovi(vrne`livoto vreme) ne bea realizirani natprevarite vo atletika i tegnewe jaè i aktivnostite na plaà, nosepak korisnicite imaa mo`nost da se natprevaruvaat vo mal fudbal i ko{arka. Rekreativniot del od programataopfati razni dru{tveni igri, crtawe, zabavi so muzika i tancuvawe vo ve~ernite ~asovi, organizirani pro{etkiniz Struga i poseta na dnevniot centar - PORAKA Ohrid.

Sportsko-rekreativnite aktivnosti obezbeduva-at golem broj razli~ni mo`nosti: razvoj na ~uvstvoto iduhot za natprevaruvawe me|u adolescentite sointelektualna popre~enost; iskustvo da se bide del odsportska ekipa, pritoa ~uvstvuvaj}i go edinstvoto voekipata; motivacija za natprevaruvawe i pobeda, noistovremeno i iskusuvawe i spravuvawe so poraz vosportskite igri.

Od druga strana, ovie aktivnosti pretstavuvaatdobra mo`nost za personalot od dnevnite centri dapominuva 24 ~asa zaedno so korisnicite na dnevnitecentri, ovozmoùvaj}i im da go razberat ritamot naìveewe i odnesuvaweto na sekoe lice so intelektualnapopre~enost. Nabquduvaweto na korisnicite vo novasredina, bez roditelskoto vlijanie, im nudi napersonalot novi soznanija vo odnos na mo`nite

10


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

U~estvo vo odbeleùvaweto na Veligdenskite prazniciPo povod Veligdenskite praznici, Centarot za

poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost -PORAKA Strumica realizra{e dve aktivnosti nalokalno nivo vo koi bea vklu~eni ~lenovite - lica sointelektualna popre~enost.

Prvata aktivnost po povod Veligden be{e u~estvona Veligdenskiot hepening “Od decata - za decata”, kojase odrà na 11.04.2009 godina vo prostoriite na Domotna ARM vo Strumica. ̂ lenovite na CPLIP - PORAKAStrumica ima mo`nost na sopstven {tand da gipretstavat svoite izrabotki i organizacijata.

Decata so intelektualna popre~enost svojatakreativnost, fanatazija i svoeto doìvuvawe naverskiot praznik Veligden go izrazija preku svoera~noizrabotenite tvorbi i kreacii, koi potoa bea postvaniza prodàba.

Prisustvoto na ~lenovite na CPILP - PORAKAStrumica be{e iskoristeno kako mo`nost za direktnopodignuvawe na javnata svest, za socijalziacija iintegracija, no i za ru{ewe za seu{te postoe~kitepredrasudi za mo`nostite i sposbnostite na licata sointelektualna popre~enost, koi se golemi, dokolku seimaat vistinskite uslovi za da se pokaàt.

Po zavr{uvaweto na ovaa manfiestacija,druèweto be{{e prodolèno vo picerija.

CPLIP - PORAKA Strumica

Vtorata aktivnost koja CPLIP - PORAKAStrumica ja realizira{e po povod Veligden, isto takabe{e u~estvo na Veligdenska manifestacija, koja be{eorganizirana od gra|anskoto zdruènie “Struma”, a seodrà na 18.04.2009 godina vo Domot na ARM voStrumica.

Na ovaa manifestacija u~estvuva u~enici odop{tinskite u~ili{ta so svoite u~iteli, ablagodarenie na pokanata od “Struma” vo istata aktivnose vklu~ija i licata so intelektualna popre~enost koise ~lenovi na CPLIP - PORAKA Strumica.

Osobeno va`no be{e toa {to vo tekot na mani-festacijata, decata so intelektualna popre~enostzaedno so decata koi nemaat popre~enost podgotvuvaaveligdenski jajca so boewe vo razli~ni boi i {ari,upotrebuvaj}i pritoa temperni boi, flomasteri,ukrasna hartija i gi lepea so ukrasni sliki~ki.

I ovaa Veligdenska manifestacija ovozmoìsocijalizacija i druèwe na decata so intelektualnapopre~enost so svoite vrsnici od redovnite u~li{ta,kako i zabava na koja se peeja pesni, se tancuva{e i sitezaedno se raduvaa na prekrasniot proleten den.

Na krajot od manifestacijata, na site u~esniciim bea vra~eni blagodarnici za nivnoto u~etvo voVeligdenskata manifestacija.

Na 14-ti juni 2009 godina, CPLIP –PORAKA Strumica realizira{e ednodnevna rekreativna aktivnost naDojransko ezero, aktivnost planirana vo ramki na planot za rabota za 2009 godina. Pokraj socijalizacija i druèwe,celta na ovaa aktivnost be{e i razvivawe na mislovnite i perceptivnite sposobnosti na decata.

Pokraj pro{etkata niz gradot, del od vremeto decata pridruèni od tim od volonteri go pominaa na plaà.Ova be{e ubava mo`nost za steknuvawe na novi iskustva i ve{tini preku igra so topka, igri vo pesok, plivawe izaedni~ko plovewe so kaj~e. CPLIP-PORAKA Strumica obezbedi obrok i osveùvawe za sekoj od svoite ~lenovi.

Poseta na Specijalniot Zavod - Demir KapijaKako del od aktivnostite predvideni so planot za rabota na CPLIP - PORAKA Strumica , na 31-vi maj ovaa

godina, be{e realizirana poseta na Specijalen zavod Demir Kapija. Vo ovaa aktivnost se vklu~ija ~lenovi naCPLIP - PORAKA Strumica i roditeli na deca koi se smesteni vo Specijalniot zavod. Celta be{e poseta na{titenicite i razvivawe na socijalno-emocionalna komunikacija. CPLIP - PORAKA Strumica obezbedi obrok iosveùvawe za sekoj od niv, kako i sokovi i zakuska za {titenicite koi prestojuvaat vo Specijalniot zavod, a be{edonirana obleka obezbedena preku ~lenovi od CPLIP -PORAKA Strumica i donatori.

Ednodnevna rekreacija na Dojransko ezero

11


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

CPLIP - PORAKA Vinica i CPLIP - PORAKA Del~evoPoseta na {titenicite vo Specijalniot zavod - Demir Kapija

Edna od redovnite programski aktivnosti naRCPLIP – PORAKA i lokalnite organizacii eaktivnosta za obnovuvawe i zajaknuvawe na emotivnatavrska pome|u semejstvata i nivnite ~lenovi koi sesmesteni vo Specijalniot zavod - Demir Kapija, kakovaèn preduslov pri nivnoto izvlekuvawe odinstitucijata i vra}awe vo semejstvoto. Lokalniteorganizacii na RCPLIP – PORAKA i roditelite nalicata koi se smesteni vo Specijalniot zavod vo DemirKapija treba da realiziraat najmalku 2 poseti godi{no.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA Vinica, vo sorabotka soCentarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~neost - PORAKA Del~evo, realizira{e vakvaaktivnost na 12.04.2009 godina, pri {to bea poseteni{titenicite koi poteknuvaat od podra~jata naop{tinite Vinica i Del~evo. [titenicite bea poseteniod strana na nivnite roditeli/starateli i ~lenovi napobliskoto semejstvo, zaedno so Pretsedatelot naCPLIP - PORAKA Vinica, g-|a Bagica Stoilovska iPretsedatelot na CPLIP - PORAKA Del~evo, g-dinRexep Osmanov. Posetata be{e organizirana predVeligdenskite praznici na barawe na roditelite ~iideca se smesteni vo Specijalniot zavod - Demir Kapija,koi za praznicite sakaa da gi zemat svoite deca doma, vokrugot na semejstvoto.

Za {titenicite na Specijalniot zavod - DemirKapija, od strana na ~lenovite na CPLIP - PORAKAVinica be{e organizirana sobirna akcija za obleka ipaket~iwa. Isto taka, paket~iwa obezbedi i CPLIP -

PORAKA Del~evo, preku sponzorstvo od TD “[aka Laka”i supermaketot “ELI”.

Imaj}i go vo predvid efektot od realiziranataposeta, CPLIP - PORAKA Vinica i CPLIP- PORAKADel~evo i vo idnina }e prodolàt so vakvite aktivnosti,obezbeduvaj}i neposreden kontakt i sredba pome|u{titenicite na Specijalniot zavod - Demir Kapija inivnite roditeli, starateli i ~lenovi na semejstva.

CPLIP - PORAKA BitolaInicijativa za otvarawe na regionalno sredno u~ili{te za

deca so intelektualna popre~enost vo BitolaCentarot za poddr{ka na lica so intelektualna

popre~enost - PORAKA Bitola vo izminatiot period enaso~en kon unapreduvawe na mo`nostite za obrazovanie,osobeno vo delot na opfa}aweto na decata so inte-lektualna popre~enost vo srednoto obrazovanie.

Kako rezultat na mnogubrojnite sostanoci irazgovori koi se vodeni so roditelite na decata sointelektualna popre~enost, so nevladinite organizaciii so lokalnata samouprava, kako i so lokalnite organiza-cii na RCPLIP - PORAKA od Prilep i Demir Hisar,donesen e zaklu~ok da se inicira potrebata za otvarawena regionalno sredno u~ili{te za deca so intelektualnapopre~enost vo Bitola, pred nadle`nite dràvniinstitucii.

Pozitivnite pridobivki od otvaraweto na takvou~ili{te se pove}ekratni, no najva`nite se deka sekoedete koe }e zavr{i osnovno obrazovanie }e ima mo`nostda prodolì so srednoto obrazovanie vo mestoto naìveewe, odnosno ne }e mora da se upatuvaat vo srednite

u~ili{ta vo Skopje i [tip, {to vo golem del od slu~aitee najgolema pre~ka za prodolùvawe so obrazzovanitoza decata so intelektualna popre~enost. Toa od drugastrana }e ovozmoì namaluvawe na tro{ocite za prevoz.

Ponatamu, vo Bitola postoi mo`nost za iskoristu-vawe na posto~kite kapaciteti za smestuvawe na u~eni-cite so intelektualna popre~enost vo internatot “Mir-ka Ginova”, za onie u~enici koi doa|aat od podale~nitemesta i gradovi od Jugozapadniot region na dràvata.

Isto taka, so otvaraweto na regionalnoto srednou~ili{te }e se ovozmoì polesna identifikacija nau~enicite koi }e zavr{at sredno obrazovanie od stranana lokalniot biznis sektor, kako potencijalen resurs zaefektivno vrabotuvawe.

CPLIP - PORAKA Bitola ve}e obezbedipoddr{ka od pove}e nevladini organizacii od Bitola,Prilep i Demir Hisar, a vo naredniot period sledioficijalno zapo~nuvawe na postapkata pred Minister-stvoto za obrazovanie na Repbulika Makedonija.

CPLIP - PORAKA Vinica, na 18.05.2009 godnia,ostvari sredba so Gradona~alnikot na op{tina Vinicag-din Emil Don~ev. Po pretstavuvaweto na CPLIP-PORAKA Vinica kako organizacija koja gi zastapuvapravata i interesite na licata so intelektualnapopre~enost, Gradona~alnikot veti sorabotka ifinansiska poddr{ka za sproveduvawe na programiteaktivnosti.

12


So cel da se zapoznaeme so istoriskoto minatona na{ata zemja od vremeto na Ilindenskoto vostanie, avoedno i da go posetime gradot vo koj be{e roden i segapo~iva na{ata najgolema muzi~ka legenda To{e Proeski,go posetivme gradot Kru{evo. Ova be{e damne{na ̀ elbana site nas, no kone~no se ostvari.

Poradi kratkiot vremenski period, posetata seodviva{e mo{ne brzo, no sepak go ostvarivmezacrtanoto. Prva cel be{e manastirskiot kompleks iCrkvata Sv. Preobraènie, koj {to be{e finansiran odTo{e Proeski. Voedno ja posetivme i sobata vo koja {totoj prestojuval koga i samiot rabotel tamu. Be{eprepolna so negovi sliki i toa pottikna mnogu emociikaj korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje.

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Slednata na{a destinacija be{e grobot nana{ata muzi~ka legenda, kade {to sekoj korisnik zapalisve}a na negovoto ve~no ìveali{te i mu ja oddadesvojata po~it.

Vo blizina se nao|a{e i istoriskiot spomenik“Makedonium”, pa taka del od korisnicite moèa da sezapoznaat i so istoriskoto minato na gradot Kru{evo iRepublika Makedonija. Po kratok odmor i osveùvaweni ostana u{te kafuleto “Planet” kade {to To{e bilredoven gostin vo Kru{evo. Vremeto ni dozvoluva{etolku, no sepak vpe~atocite od Kru{evo i ona {to govidovme dolgo }e ostanat vo se}avawata na korisnicitena dnevniot centar - PORAKA Skopje.

Po povod 1-vi april, Denot na {egata, korisnicitena dnevniot centar - PORAKA Skopje, zaedno sopersonalot, bea na gradskiot plo{tad, kade {to seoddrùva{e aprilijadata.

Korisnicite od dnevniot centar bea maskirani vomaski {to sami gi izrabotija vo dnevniot centar, serazbira, so pomo{ na angaìranite lica. Naaprilijadata ima{e i drugi u~esnici, deca od gradinkii od u~ili{ta. Korisnicite na dnevniot centar imaamo`nost da vidat najraznovidni maski. Tie dobro sezabavuvaa i uspe{no gi pretstavija svoite maski.

Aprilijada na gradski plo{tad

Vo Kru{evo

13


Korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje, zaedno so angaìranite lica, go posetija Bebe saemotkade me|u drugite izloùva~i se prestavi i Centarot za podr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKASkopje. Po pristignuvaweto korisnicite najprvo se sobraa okolu {tandot na PORAKA kade moèa da gi vidatsvoite izrabotki koi{to bea izloèni na {tandot, kako i da porazgovaraat za se {to gi interesira okolu izlagawetoi saemot voop{to. Potoa, site se upatija vo obikolka i razgleduvawe na drugite {tandovi i izloùva~i, pri {tose zapoznaa i so drugite organizacii i toa {to go nudat tie. Koga ve}e se iscrpea site sodrìni {to gi nude{esaemot, grupata ja zavr{i posetata i se upati kon prostoriite na dnevniot centar.

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopjeimaa mo`nost da go posetat Centarot za obuka i dresurana policiski ku~iwa, pri Ministerstvoto za vnatre{niraboti na Republika Makedonija. Preku iskrenatagostoprimlivost na doma}inite imavme mo`nost da sezapoznaeme so Centarot i negovata osnovna zada~a daobu~i i dresira policiski ku~iwa. Za taa cel imavmeprezentacija od stru~nite lica vo centarot okolu toazo{to se potrebni vakvi ku~iwa, za {to se koristat, kakoi za na~inite i alatkite so koi se koristat za da japostignat taa cel. Mnogu be{e zna~ajno {to site tiealatki bea izloèni i licata so intelektualnapopre~enost moèa da gi vidat i doprat, so {to podobromoèa da go razberat samiot proces na dresura.

Vo ponatamo{niot del od posetata imavmeprezentacija na ve`bi i treninzi na ku~iwata, kako isimulacija na vistinska akcija na policisko izdresirano

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Vo ramki na prodolùvawe na ve}e zapo~natotozapoznavawe so kowite i interesot koj istite gopredizvikaa kaj korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Skopje, organiziravme u{te edna poseta odvakov karakter. Ovojpat, toa se slu~uva{e vo naselbataVolkovo vo ergelata za kowi “Teri Ar~er”. So pomo{ nadoma}inite imavme mo`nost da se zapoznaeme so pove}erasi na kowi i dobivme pove}e soznanija za na~inot nakoj tie se ~uvaat, treniraat i podgotvuvaat zanatprevari. Zadovolstvoto kaj korisnicite da se druàtpovtorno so ovie blagorodni ̀ ivotni be{e vidlivo i sotoa ova poseta ja opravda na{ata cel.

ku~e. Vredno e da se napomene deka Ministerstvoto zavnatre{ni raboti obezbedi i sopstven prevoz so kojkorisnicite na dnevniot centar gi donese do Centarot igi vrati nazad. Na krajot, izrazuvame golema blagodar-nost do site angaìrani lica vo ovoj centar i da senadevame deka sorabotkata }e prodolì i vo idnina.

Centar za obuka i dresura napoliciski ku~iwa

Ergela za kowi

U~estvo na Bebe - saem

14


Vo tekot na mesec maj, korisnicite na dnevniotcentar - PORAKA Kumanovo, zaedno so na{ite prijateliod JP “îstota i zelenilo” uspeavme da go razubavimedvornoto mesto okolu centarot, pri {to trevata okolucentarot be{e iskosena, a bea posadeni i nekolku drvca.Korisnicite na dnevniot centar vo ramkite na svoitemo`nosti aktivno u~estvuvaa vo sreduvaweto.

Za vo idnina se dogovori redovna sorabotka soJP “îstota i zelenilo” za zaedni~ko sreduvawe irazubavuvawe na dvornoto mesto okolu dnevniot centarvo Kumanovo.

Na 30.03.2009 godina, korisnicite na dnevniotcentar bea na sistematski pregled vo [kolskataambulanta. Ova ve}e e vtora godina kako dobivamepokana od medicinskite lica od [kolskata ambulantaza redoven sistematski pregled za korisnicite oddnevniot centar - PORAKA Kumanovo.

Priemot i pregledot na korisnicite pomina voprekrasna atmosfera. Korisnicite preku razgovor somedicinskite lica se interesiraa i pra{uvaa za svojatavisina, za teìnata, no i za sostojbata so nivnite zabi.

Site korisnici dobija soveti kako i {toponatamu, a nekoi od niv upati za dopolnitelni proverkikaj nivnite mati~ni lekari.

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Kumanovo

Mesecot april pomina vo znakot naveligdenskite praznici. Pa taka, korisnicite oddnevniot centar - PORAKA Kumanovo, zaedno so svoiteedukatori, celosno se posvetija na izrabotka naveligdenskata kolekcija “Veligdenska ikebana”, so kojau~estvuvavme na manifestacijata “[areno jace”.Manifestacijata be{e organizirana od Centarot zakultura vo Kumanovo. Vloèniot trud i zaedni~katarabota na kraj se isplatea: CPLIP - PORAKAKumanovo be{e dobitnik na prvata nagrada za kolekcija,koja na korisnicite im be{e vra~ena na denot na samataizlo`ba na 16.04.2009 godina.

Na{eto u~estvo i nagradata na manifesta-cijata o~igledno ne pominale nezabeleàni.Za istatave~er dobivme pokana za u~estvo na izlo`ba na sliki naumetnik od Srbija, kako i donacija, umetni~ka slika odsamiot umetnik D. Ribwak li~no. Po povod Veligden,dnevniot centar go posetija sve{teni lica od crkviteSv.Nikola i Sv.Troica, ni gi ~estitaa Veligdenskitepraznici i pokraj doniranite podaroci, na korisniciteim go objasnija zna~eweto na praznikot Veligden.Veligden isto taka ni go ~estitaa, a voedno ne posetija ina{ite prijatelki od organizacijata na èni “NadaMihajlova” od Kumanovo.

Razubavuvawe na dvorot nadnevniot centar

Sistematski pregled

Aktivnosti po povod Veligdenskite praznici

15


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Kumanovo

Po~etokot na mesec maj i ubavoto vreme koe goodbeleà istiot bea dovolni za da se isplaniraat irealiziraat nekoi socijalni aktivnosti za korisnicitena dnevniot centar - PORAKA Kumanovo.

Najprvin, na 09.05.2009 godina, na gradskiotplo{tad vo Kumanovo, vo organizacija na lokalnatasamouprava be{e odbeleàn Denot na Evropskata unija.

U~estvo na manifestacijata pokraj mnoguteNVO i predstavnici od osnovni u~ili{ta imaa ikorisnicite od dnevniot centar - PORAKA Kumanovo.Na ova manifestacija imavme svoj {tand so na{iizrabotki i edna zaedni~ka izrabotka vo vrska so EU, sopotsetuvawe da ne se zaboravat licata so popre~enosti.

Odbeleùvawe na Denot na EU

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKAKumanovo i nivnite roditeli, na 27.05.2009 godina, beana ednodnevna ekskurzija vo Kriva Palanka.

Pred da pristigneme vo gradot vo negova blizinago posetivme ribnikot vo seloto Ginovci, kade {tokorisnicite imaa mo`nost da se pro{etaat niz samotomesto i da ja vidat zoolo{kata gradina koja e del odkompleksot, no i da posedat vo restoranot koj isto takae del od samoto mesto.

Vo Kriva Palanka

Prekrasnite migovi doprva sledea bidej}i vogradot Kriva Palanka bevme mnogu toplo primeni odna{ite prijateli vo dnevniot centar za lica sointelektualna popre~enost. Od korisnicite vo centarotvo na{a ~est bea izvedeni nekolku muzi~ki to~ki, a potoasamite korisnici kako i nivnite edukatori moèa da sedruàt i da steknat novi prijatelstva.

Na kraj slede{e zaedni~ka poseta na manastirotSv. Joakim Osogovski kade {to ja razgledavme okolinatavo i okolu manastirot, a od doma}inite bevme po~esteniso posno grav~e za ru~ek.

Na 15.05.2009 godina, korisnicite na dnevniotcentar - PORAKA Kumanovo posetija pogon koj e del odgolemata fabrika za ~evli “Reggia” (îk) pri {to imaamo`nost neposredno i odblizu da se zapoznaat soprocesot na proizvodstvo na obuvki.

Nekoi od korisnicite imaa mo`nost da sednat ina samite rabotni mesta, da ~ujat i da probaat kako seizrabotuvaat obuvki. Toa pretstavuva{e u{te ednoubavo iskustvo za korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Kumanovo.

Poseta na fabrika za ~evli

Na 27.03.2009 godina, korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Kumanovo ja posetija JP “MakedonskiPo{ti” - Podru`nica Kumanovo. Vrabotenite ni organiziraa priem i zapoznavawe so osnovnite dejnosti na po{tata.Korisnicite vidoa kako se vr{i priem i ispra}awe na po{ta, naplata i isplata, a osobeno mnogu ni zna~e{einformacijata deka se raboti na proekt so koj vo idnina treba da se otvori poseben {alter za licata so popre~enost.

Poseta na po{ta

CM

YB

CM

YB

CM

YB

G rehabilitaciskite programskiaktivnosti vo dnevniot centar - PORAKA Skopje, proizleze od inicijativata na Pablo,na{iot nov prijatel od Portugalija, vo koordinacija so RCPLIP - PORAKA.

Prvata sredba be{e ostvarena na Hipodrom, kade {to korisnicite na dnevniotcentar - PORAKA Skopje imaa mo`nost da se zapoznaat so seto ona {to go opfa}a griàtaza kowi. Po prezentacijata na alatkite za higiena i potkovuvawe od strana na Pablo,korisnicite dobija mo`nost da u~estvuvaat vo aktivnostite {to se sproveduvaat okolugriàta za ovie ìvotni. Na krajot, onie korisnici koi izrazija èlba, pod vodstvo nadoma}inot javaa poni. Zbogateni so novi iskustva, pozitivni emocii i so èlba zapovtorna sredba i druèwe so Pablo i negovite kowi, korisnicite na dnevniot centar -PORAKASkopje go napu{tija hipodromot.

riàta i rabotata so kowi, vo ramkite na

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXII

C M Y B

C M Y B

C M Y B





Upatuvame golema blagodarnost do Pablo, za negovata istrajnost, posvetenost,vreme i èlba da im ovozmoì na korisnicite da se steknat so vakvo iskustvo.

Se nadevame deka ovaa sorabotka }e prodolì vo idnina, kako redovna programskaaktivnost vo dnevniot centar - PORAKASkopje.

Skopje, Juni 2009 godinaSkopje, Juni 2009 godina

CM

YB

C M Y B

Documents

Inicijativa za nova programska aktivnost vo dnevniot ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2013/11/06.2009-Glasilo-Poraka.pdf · socijalna politika voop{to ne bea zemeni vo predvid