nformatorIGLASILO OBČINE DRAVOGRADJULIJ 2007

številka 3

Šentjanž

Dravograd

Trbonjski most Libeliče

Osnovna šola v Črnečah

Ajda na Murnhofu

Zanimivosti v besedi in sliki

Dvorec Bukovje je pritegnil obiskovalce treh dolin Le kaj bi to lahko bilo?

Opravljanje izpita iz prve pomoči Ustvarjalnost študentov krajinske arhitekture

Mladi zmagovalci Skrbimo za naše zdravje

2

Spoštovane občanke in občani!

V želji, da zadržimo kontinuiteto obveščanja preko našega internega glasila, ki je po vaših odmevih dobrodošla informacija, se tokrat javljamo s tretjo izdajo »Informatorja«. Z njim prihajamo med vas v času, ki bi ga lahko imenovali tudi polletni obračun dela v tekočem letu 2007. V obdobju torej, ki lahko po eni strani poroča o že storjenem, po drugi pa nakazuje, kaj nam je še preostalo za uresničevanje sprejetih nalog in obveznosti v tem letu.

Kot dobro veste, si Občina Dravograd zastavlja naloge in cilje za tekoče leto s proračunom, za obdobje naslednjih treh let pa z načrtom razvojnih programov. Oboje v imenu vseh občanov sprejema Občinski svet Občine Dravograd. Proračun za leto 2007 je bil sprejet na tretji redni seji Občinskega sveta, dne 30. 1. 2007. Njegov sestavni del je tudi “Načrt razvojnega programa za obdobje 2007 do 2010”.

Oboje je po predpisih objavljeno v uradnih glasilih in postane s tem javni dokument, dostopen vsakomur, ki se za te zadeve zanima. Za občinske svetnike in občinsko upravo je osnovno vodilo delovanja, ki se ga je treba držati oz. ga je možno, v nujnih primerih, popraviti le s posebnimi sklepi Občinskega sveta – to imenujemo rebalans.

Seveda z gornjimi akti ni mogoče ustreči vsem potrebam in željam občanov. Zanje je potrebno določati prioriteto izvedb po načelu nujnosti in po principu »ustreči čim večjemu številu občanov« v določenem okolju. Vedno je zatorej potrebna določena strpnost, kadar imamo pred očmi individualne potrebe, ki so seveda za vsakogar najbolj nujne.

Žal moram v zvezi s tem ugotoviti, da smo občani prevečkrat prezahtevni, nestrpni in posledično kritično nezadovoljni. Mislim, da bi z več dobre volje in razumevanjem za skupne probleme lahko dosegali boljše rezultate. Prav tako menim, da bi bilo za naše skupno vzdušje lepše, če bi ob ustvarjenih dosežkih pokazali več zadovoljstva.

Prav dosežkom tega obdobja je namenjen dobršen del tokratnih informacij. Z njimi želimo spomniti, kaj smo v skladu z dogovorjenimi cilji do sedaj uresničili, in sicer tako v smislu zaključevanja začetih del in investicij iz preteklega leta, kot tudi tistih, ki smo se jih lotili v tem letu. Rada bi bila optimistična in delila z vami prepričanje, da je za nami kar nekaj dobro opravljenega dela.

S tako željo in pripravljenostjo, da vam vsak čas prisluhnem, vas lepo pozdravljam.

Vaša županjaMarijana Cigala

3

PriPoročamo vam Knjige za mladeKARLOVŠEK, IGOR: MojcaPIKALO, MATJAŽ: VrtnarSACHAR, LOUIS: Korak za korakomYU, MIRI: Zlata mrzlicaDRVENKAR, ZORAN: Cengiz & KoderBRULE, MICHAEL: Deček, ki je želel spati

Knjige za odraslePOTPARA, LILI: Prosim, preberiAŽMAN, RENATA: DepraORHAN, PAMUK: Istanbul PARRADO, NANDO: Čudež v AndihKOSTOVA, ELIZABETH: ZgodovinarkaKLEČ, MILAN: Samo gledamMODERNDORFER, VINKO: Odprla sem oči in šla k oknuPASOLINI, PIER P.: Nasilno življenjeGRGIČ, VINKO: Pomorščakov kruhMERC, DUŠAN: Akacijev drevored

NoviteteVulikić, Velimir: Večni bojevnik: psihiater dr. Janez RugeljKarlin, Alma M.: Smrtonosni trnDretnik, Darč: Knjiga Ana D.Zeh, Juli: Tišina je hrupAppanah, Nathacha: Anina porokaStopar, Irena: Astrologija za vsakogarVzemi si čas zaseKošnik, Bojana: 24 ur poslovnega bontonaFreches, Jose: Jaz, budaŠipek, Mitja: Pesem in jeklo

Prebrali smo za vasBranko Gradišnik: Roka voda kamen Branko Gradišnik je prijetno presenetil z ljubezenskim romanom, ki je skoraj reka. Roka voda kamen je kompleksen in kompleten roman o psihologiji moškega in ženske, ki se iščeta, mučita, želita, odbijata… Glavni junak je Frane, vojni meteorolog okoli leta 1990, načitan, občutljiv in poražen v družabnem življenju. Dnevnik začne, ko spozna Manjo in se zaljubi vanjo. A vanjo sta zaljubljena že dva druga in ona se nemočno vdaja močnejšemu. Franeta sprejme vase, on se prerodi in zatrapa prek ušes, da izgubi razum in požge živce obema, zato se razideta in tu se konča prvi del. Roman je napisan v treh delih in ljubezenska zgodba sega tudi v zunanja območja družboslovja, v osamosvojitveno vojno, med različne družbene plasti, politike, visoke uradnike, ima momente kriminalke, umor, zapor, sumničenja, motiv izbrisanih…

Točka za samostojno učenje V knjižnici deluje Točka za samostojno učenje (Center vseživljenjskega učenja Koroška). Namenjena je vsem, ki želijo pridobiti znanje tujih jezikov, računalništva in drugih neformalnih znanj. Za vse uporabnike so na voljo sodobni računalniki z dostopom do interneta. Za pomoč pri delu in svetovanju vam je vsak torek, četrtek in petek, od 10-14 ure, na voljo mentorica. V približno šestih mesecih delovanja je točko obiskalo 30 udeležencev, nekaj jih obiskuje točko večkrat tedensko. Obisk je brezplačen.

Beremo vamBeremo slepim, slabovidnim in ljudem s posebnimi potrebami. Dejavnost skupinsko izvajamo v Domu Sv. Eme v Šentjanžu in bivalni skupnosti Sonček v Dravogradu. Slepim in slabovidnim beremo na domu in tako zadovoljimo potrebo po pridobivanju informacij, druženju in vseživljenjskem učenju. Vsi krajani, ki potrebujete pomoč pri branju in si želite naše družbe, nas pokličite na telefon 02 87 10 760.

Pravljične ureVsako sredo lahko otroci v družbi svojih vrstnikov prisluhnejo pravljici. Popestrimo jo z delavnico, na

Knjižnica

4

kateri rišemo, barvamo, oblikujemo glavne junake pravljic in včasih z inštrumenti oponašamo njihove glasove.Za zaključek pravljic smo organizirali lutkovno predstavo BICI-KLETA. Pravljični junaki so junija odšli na počitnice. Na pravljico vas vabijo zopet v jeseni po ustaljenem urniku.

Premične zbirke, izposoja gradiva v krajevnih skupnostihIzposojo gradiva omogočamo tudi v vseh krajevnih skupnostih:Libeliče, osnovna šola - izposoja knjig poteka vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu, od 14.00 do 14.45, v času pravljične ure. črneče, osnovna šola – izposoja knjig poteka vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu, od 13.00 do 13.45, v času pravljične ure. Trbonje, osnovna šola - izposoja knjig poteka vsak 2. in 4. ponedeljek v mesecu, od 14.00 do 14.45, v času pravljične ure. Šentjanž, Dom svete Eme – izposoja knjig poteka vsak torek, od 14.00 do 15.00. Na voljo niso

samo oskrbovancem doma, ampak tudi krajanom Šentjanža.ojstrica, osnovna šola – izposoja knjig poteka v času šolskega pouka.

Študijski krožek ohranimo besedoV študijskem krožku Ohranimo besedo smo zbirali dragoceno gradivo, ki se s svojo vsebino navezuje na dogodke, prebivalce in domače okolje. O Dravogradu in krajevnih skupnostih smo s pomočjo članov krožka zbirali vse vrste knjižničnega gradiva, ki odseva življenje našega kraja. Dopolnili smo že obstoječo zbirko, ki jo želimo v prihodnje digitalizirati in tako postaviti temelj k ohranitvi kulturne dediščine za bodoče rodove.

Zgodbe mojega krajaPoleg gradiva o Dravogradu smo želeli predstaviti tudi Dravograjčane, ki s svojim življenjem, delom in ustvarjanjem bogatijo utrip kraja in pripomorejo k njegovi prepoznavnosti.Gostili smo dr. Petra Praperja, dr. Silvijo Borovnik in mag. Nado Rotovnik Kozjek.Zaradi velikega zanimanja bomo z zgodbami nadaljevali tudi v prihodnje.

Mi ne bomo šli na počitnice. Ves čas bomo tukaj, vam na voljo. Morda boste del dopusta preživeli

pri nas, se družili z vrstniki, našli dobro knjigo in idejo za dopust ali kako drugače koristno preživeli

prosti čas.Veselimo se vas in vam želimo prijetno poletje.

5

V občini Dravograd se kljub svoji majhnosti lahko upravičeno pohvalimo z rezultati na športnem področju, saj naša športna društva oziroma klubi s svojimi člani dosegajo vrhunske rezultate tudi v mednarodnem merilu, ne samo na državnem nivoju.

Koroška šola letenja z jadralnimi padali - čuk

Dravograd je po uspešni lanski sezoni, ko je Rafael Kerin zmagal na državnem prvenstvu, Matjaž Ferarič pa v Evropskem pokalu, nadaljevala letošnje leto še uspešnejše. V mesecu februarju, na Svetovnem prvenstvu v Litvi, je prepričljivo zmagal matjaž Ferarič, velik uspeh pa je tudi 7. mesto Rafaela Kerina.Uspešno sezono so nadaljevali v svetovnem pokalu - PGAL 2007. Po treh tekmah v Makedoniji, Angliji in na Hrvaškem je v ekipni razvrstitvi z neverjetnimi tremi zmagami daleč spredaj Čuk Dravograd (na teh tekmah njihove barve brani tudi Anglež Nick Simmons), v posamični razvrstitvi pa je Matjaž Ferarič drugi (z eno zmago ter 4. in 9. mestom).

Košarkarski klub Dravograd je v pretekli sezoni deloval zelo uspešno. Članska ekipa je pod vodstvom

trenerja Mihe Čopa zasedla 4. mesto v III. SKL VZHOD in čaka na morebitno razširitev druge lige, bolj realno pa bo, okrepljena v novi tekmovalni sezoni, poskušala osvojiti prvo mesto v tretji ligi vzhod in s tem direktno napredovanje v drugo ligo vzhod. Mladinci so sezono končali na 34. mestu v državi, oziroma na 18. mestu v II. SKL (več kot polovico ekipe so sestavljali člani kadetske ekipe).

Uspešnejši so bili kadeti, ki so končali na 30. mestu v državi, oziroma na 6. mestu v II. SKL in si priigrali kvalifikacije za prvo kadetsko ligo, kjer so bili uspešni, zato bodo v naslednji sezoni igrali v I. SKL, kar je največji uspeh dravograjske košarke v sodobni zgodovini. Mesto v I. SKL so si zagotovili tudi pionirji, katerim tekmovalna sezona poteka do konca koledarskega leta. V pretekli sezoni so pionirji osvojili v I. B ligi tretje mesto.

Društvo lokostrelcev Dravograd je sicer mlado društvo, vendar je v tem času doseglo vrsto vidnih tekmovalnih rezultatov ter se dokazalo kot dober organizator tekmovanj. Društvo se ukvarja tako z vrhunskim športom kot z vzgojo mladih tekmovalcev. Perspektivni mladi tekmovalci so že vključeni v državne selekcije - Gašper Cehner in Darja Klemenčič sta člana slovenske kadetske in mladinske reprezentance, Žiga Duler in Matic Štafunko sta člana najmlajše selekcije, član državne reprezentance s sestavljenim lokom pa je tudi Marko Jamnik. Društvo je tudi uspešen organizator raznih tekmovanj, letos so že izvedli državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol, v juniju pa bo še odprto člansko državno prvenstvo.

ŠPORT V OBČINI DRAVOGRAD

6

Kegljaški klub interokno Dravograd ima zelo dobro člansko ekipo, katera že nekaj let uspešno nastopa v I. A Slovenski ligi in je v pretekli tekmovalni sezoni osvojila 7. mesto. V svojih vrstah imajo tudi člana državne članske reprezentance, to je Vojko Belaj. Uspešno delo pa se kaže tudi v mlajših selekcijah, kjer je Mojca Drevenšek postala članica kadetske državne selekcije.Nogomet ima dolgoletno tradicijo v občini in (kar se tiče članskega nogometa) ima v svoji zgodovini vzpone in padce. Nogometni klub Koroška Dravograd je s svojo člansko ekipo v pretekli sezoni nastopal v tretji ligi in osvojil 13. mesto, kar pomeni selitev v Štajersko ligo. Uspešnejše so mlajše selekcije Nogometne šole Dravograd, saj nastopajo v najvišjem državnem nivoju tekmovanja ekipe mladincev, kadetov in starejših dečkov. Vse tri ekipe so si tudi v naslednji tekmovalni sezoni zagotovile nastope v prvih državnih ligah. Osnovni cilj nogometne šole je tudi v bodoče vzgoja mladih

nogometašev, pozitivno oblikovanje osebnosti in vzgoja za življenje. V svojih vrstah imajo tudi člane mlajših državnih selekcij, in sicer so to: Matic Kotnik in Matej Rapnik - člana državne selekcije U-17, Anže Pešl - član državne selekcije U-15.

Športno društvo odbojkarski klub Dravograd deluje že mnogo let in uspešno tekmuje s svojimi selekcijami. Članice nastopajo v III. Državni odbojkarski ligi in so v pretekli sezoni osvojile 5. mesto, starejše deklice nastopajo v regijskem tekmovanju, mlajše deklice pa v mini odbojki in so v pretekli sezoni osvojile 9. mesto v državi.

Koroški šahovski klub Dravograd je v lanskem letu pridobil nove klubske prostore in s tem večje možnosti za aktivno delo z najmlajšimi, kar je tudi njihov cilj v prihodnosti. Člani kluba uspešno nastopajo v tretji državni ligi ter se udeležujejo tekmovanj v hitrem šahu. So tudi uspešni organizatorji Poberžnikovega memoriala.

Aktivni so tudi ostali klubi, katerih člani nastopajo na raznih regijskih tekmovanjih - Teniški klub, Judo klub Šentjanž, Smučarski klub Iverka. Športna dogajanja v občini pa so aktivno oblikovala tudi društva - Planinsko društvo, Društvo invalidov, Društvo upokojencev, Športna sekcija Ribiške družine, ŠD Trbonje, ŠD Libeliče, ŠD Šentjanž, ŠD NK Otiški vrh ter ŠD Domit.

Darko Žižek

7

GOZDOVI KOROŠKE IN DRAVOGRADA SKOZI ČAS

Leški premog in velenjski lignit sta danes živi priči mogočnih in obsežnih pradavnih gozdov in gozdnatosti našega območja v pradavnini. Večina le-teh je na zraku strohnela in se spremenila v prst, del pa je po srečnem naključju ostal ujet pod zemljo in se spremenil v fosilna goriva.Takratna podoba gozdov bi se nam danes zaradi dreves podobnih velikanskim praprotim in preslicam zdela kot privid iz filmov znanstvene fantastike, toda v milijonih let je gozd postajal vse bolj podoben današnjemu.Današnja podoba gozda je pričela nastajati nekje pred deset tisoč leti. Na njihovo oblikovanje so imele poseben vpliv tudi ledene dobe, ki so trikrat v razmaku osemdeset tisoč let s svojim večnim snegom in ledom prekrile površje. Gozdovi so si vedno znova opomogli in v toplem obdobju ponovno oživeli.V to obdobje spada tudi najdba »Trbonjskega« (Wurmskega) kozoroga, ki je gotovo živel v gozdnatem okolju.Gozdovi takratnega časa pa so nudili tudi zavetje prvih prednikov današnjega človeka, katerih ostanki so bili najdeni v Potočki zijalki, Hudi luknji in Herkovih pečeh (neandertalci).Tudi kasnejši - sodobni človek, ki je poselil to območje, je bil tesno povezan z gozdom, saj mu je nudil zatočišče, hrano, kurjavo ali gradbeni material. Načrtna uporaba lesa se je pričela v obdobju fevdalizma. Premožnejši so odkupili gozdne površine kot najemno pravico za enkraten posek lesa (fevdi). Pri nas so bili to grofje Kienberg (Kimperg), Sabath in Thurn.Pokrajina je bila redko poseljena, delavci pa so k nam prihajali od drugod – povečini »iberžniki« iz Podjune in mariborske okolice. Goloseki, ki so nastali zaradi sečnje lesa, so se več kot stoletje pomikali iz doline proti okoliškim vrhovom. Na golosekih so prišleki nato osnovali prve celke, saj so bile površine golosekov dovolj velike za njihovo preživetje. Zgradili so si lesene hiše in ustvarili družine, katerih potomci še danes bivajo na hribovskih kmetijah.Sčasoma so se ob sečnji razvile tudi vzporedne dejavnosti kot so stavbarstvo, tesarstvo, kolarstvo,

kovaštvo, ogljarstvo, glažutarstvo, orodjarstvo, žnidarstvo in mlinarstvo. Tako so na »Ogleji puši« kuhali oglje, ki so ga potrebovali v fužinarstvu in glažutarstvu. V tem obdobju se je v dolinah in pokrajinah vzdolž Drave pojavila tudi velika potreba po gradbenem lesu, zato se je zelo hitro razvilo tudi splavarstvo in splavarji so les »prevažali« vse do Črnega morja. Poznani sta bili dve obliki splavarjenja. S flosi se je splavaril tesan les – trami, s šajkami pa rezan – žagan les (deske). Zbirališča lesa so se imenovala » linštati« (landstadt). Takšni »linštati« so bili Golov, nasproti Pernata, Boštjan, Murnhof, Gortina in Trbonje. Glavno besedo na flosu sta imela later (Leiter) in višfloser (krmar). Na glavah so nosili klobuke, ki so si jih krasili s perjem – navadno ruševca in divjega petelina. Plavati pa flosarji navadno niso znali in so se zato za svoj dragoceni tovor bali enako kot za svoje življenje.Živa priča tistih časov je še turški hrast – na Robindoru (Strmčnikov hrast), ki je verjetno eno najstarejših dreves in verjetno posajen v spomin na pregon Turkov iz naših krajev.Pristop k mehaniziranemu razrezu lesa se je pričel z uvedbo »veneciank«. Tako je na Meži, kjer je danes blokovsko naselje, stala Miespeckova žaga. Veržun in Pernat pa sta uvedla polnojarmenik in lasten električni pogon. Velika venecianka pa je stala tudi na Murnhofu.Edini res velik lastnik gozdov v Dravogradu pa je bil Hiršler, ki je zgradil »Foršthaus« na Podgradu. Njegovo lastnino je po drugi svetovni vojni prevzela banka. Gozdovi v tem času zaradi razdrobljenosti, ki so posledica nacionalizacije, pridejo pod upravo na Ravnah na Koroškem; kar jih je bilo v zasebni lasti, pa pod upravo dravograjske Zadruge.Sredi šestdesetih let v prejšnjem stoletju se z združitvijo zasebnega in državnega sektorja v Dravogradu ustanovi gozdna uprava. Stanje je bilo zaskrbljujoče, saj so se čutile posledice gozdnih frontnih brigad. Sekira, ročna žaga, cepin, konji in furmanski voz so bili edina delovna orodja, delavci, furmani in kmetje pa so bili najnižja delovna kategorija.Gospodarjenje je bilo »plansko« in je zahtevalo obvezen planiran posek lesa in oddajo.

8

Do kmetij praktično ni vodila nobena cesta. Edina prava kamionska cesta je vodila na Ojstrico, pa še ta le 6 km iz Dravograda.Kot vodja uprave sem si takrat prizadeval, da mehaniziramo in posodobimo sečnjo z uvedbo motornih žag, odpravimo konjske vprege z uvedbo traktorjev in območje prepredemo z mrežo kamionskih gozdnih cest, za katere sem »udarniško« pripravil tehnično dokumentacijo in jih tudi »strasiral«.Mnoge hribovske kmetije, ki so bile do takrat odrezane od sveta, so končno dobile dostop do prej tako oddaljenih krajev. Tako so se zgradile gozdne ceste Begant – Trbonje z odcepi, Podklanc – Javornik, Ojstrica – Goriški Vrh ter Šentjanž – Selovec.Da bi zbrali dovolj finančnih sredstev za gradnjo, smo ustanovili gradbeni odbor, v katerem smo z organizacijo sečnje gozda, razreza lesa v Pernatovi žagi in prodaji tega v sosednjih republikah zagotavljali zadostna finančna sredstva. Za 1 km ceste je bilo potrebno prispevati 37m3 hlodovine.Tako smo gozdarji podeželje približali sodobnemu

načinu življenja (dostop do služb, šol, trgovin, kulturnih prireditev).V Šentjanžu smo že načrtovali tudi izgradnjo velikega lesno-predelovalnega kompleksa za izdelavo lesenih montažnih hiš, gotovih strešnih konstrukcij ter za izrabo lesnih ostankov z briketarno. Razmišljali smo tudi o Dravograjskem krajinskem parku, ki nam bi ga pomagala ustanoviti rojakinja de Belderjeva. Toda drugačne, predvsem pa politično močnejše struje, so takratne načrte ustavile.

Perspektiva gozdarstva naše regije je gotovo v povezavi z drugimi panogami, saj je dobiček, dobljen samo iz goznih sortimentov, preskromen. Gozdne sortimente moramo finalizirati in bistveno povečati dodano vrednost lesa, kar bo gotovo naloga bodočih generacij; nič še ni zamujeno, le prestavljeno je na prihodnji čas in naše prihodnje rodove. Prepričan sem, da bodo koroški gozdovi šumeli še bolj mogočno, gosto in nam vsem v ponos in veselje.

Dr. Franc Pečnik, dipl. ing. gozdarstva

9

Pihalni orkester Šentjanž – Kograd IGEM

Pihalni orkester Šentjanž – Kograd IGEM deluje že 52 let; vse od januarja 1955, ko so pričeli s 15 člani, v glavnem kmečkimi fanti, zbranimi iz šempetrskega in selovškega konca v okolici Šentjanža, ki so se igranja priučili, pa do danes, ko orkester šteje že 57 članov, od teh čedalje več mladih, tudi z višjo glasbeno izobrazbo.Godba je nastala pod okriljem organizacije Zveze borcev Šentjanž. Začetki delovanja so bili skromni in težki, toda zavzeto delo in enotnost sta kmalu pokazala sadove, saj se je dejavnost godbe kmalu razširila na celotno občino.Prvi dirigent ustanovljene godbe leta 1955 je bil gospod Jože Stropnik, za njim pa gospod Joško Pfau.

Za njima je vodenje godbe prevzel gospod Jaka Golob z Raven. Godbo je vodil vse do leta 1980, ko je dirigentsko palico prevzel gospod Adi Smolar st. Pod njegovim vodstvom je orkester vidno napredoval, tako v kvaliteti kot tudi v številu članov, saj je ob njegovem odhodu sodelovalo

že 47 članov. Leta 2000 je pihalni orkester izdal tudi prvo kaseto.Konec leta 2000 je gospod Adi Smolar orkester predal prof. Alojzu Lipovniku, ki ga vodi še danes. Kvaliteto orkestra v zadnjih letih potrjuje vedno več uspešnih nastopov po vsej Sloveniji, pa tudi v tujini.Pod taktirko prof. Alojza Lipovnika je orkester dosegel zelo vidne uspehe. Od leta 2002 do 2006 je kar trikrat dosegel zlato plaketo na tekmovanju v zabavnem programu v Ormožu, leta

2005 pa prav dobro oceno v korakanju na Muti.Orkester je sprva nosil ime Godba na pihala ZB Šentjanž. Z večanjem števila članov so postale večje tudi finančne potrebe in tako so 1997. sklenili dolgoročno pogodbo z gradbenim podjetjem Kograd IGEM in s tem spremenili tudi ime orkestra. Kasneje se je sponzorska pogodba sklenila tudi s Tovarno ivernih plošč Šentjanž.Godba je svoje prostore dobila šele leta 1986, ko je Zveza borcev odstopila prostore pod odrom dvorane v Šentjanžu, zaradi prostorske stiske pa so se v letu 2004 odločili dograditi prostore in s tem izboljšati pogoje dela. Orkester ima letno vsaj 40 vaj in 30 nastopov. Zadnja velika uspeha sta prejem zlate plakete s posebno pohvalo na 27. tekmovanju slovenskih godb v četrti težavnostni stopnji v Žalcu, 12.maja 2007, ter zlata plaketa na 12. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla v Ormožu, 16. junija 2007.

10

KAJ VSE SO POČELE IN OB TEM DOŽIVELE KNJIGOBUBE VRTCA DRAVOGRAD

V četrtek, 31. 5. 2007, je v Vrtcu Dravograd potekala zaključna dejavnost celoletnega ustvarjalno-komunikacijskega programa Knjigobube, ki poteka v okviru Epta centra za izobraževanje in usposabljanje iz Ljubljane.V program so bili vključeni otroci drugega starostnega obdobja, oddelek 5 – 6 let starih otrok iz enote Dravograd. Mentorici sva skupaj z otroki in starši po metodi Knjigobube podpirali in aktivirali otrokovo radovednost, ustvarjalne potenciale in učne sposobnosti. Z branjem vrhunske otroške literature smo spodbujali otrokovo ustvarjalno in subjektivno sprejemanje besedila in ga oblikovali v bralca, ki bo knjigo potreboval in jo znal doživljati v vseh njenih razsežnostih.

Da bi odrasli vsak dan brali otroku in se pogovarjali z njim, sem starše

poskušala prepričati s citatom iz priročnika Beri mi in se pogovarjaj z mano, dr. Margarete Dolinšek Bubnič: »Odrasli, ki otroku vsak dan berejo in se ob tem z njim pogovarjajo, so v dobesednem smislu ustvarjalci otrokove prihodnosti, saj ustvarjajo njegove predstave, simbole, oblikujejo doživljanje, logiko in mišljenje in ob tem tudi sami rastejo.«

Starši so med šolskim letom sodelovali tudi pri delu s kreativnim zvezkom Pobarvana pravljica, ki je sestavni del programa Knjigobube. Na zaključni

dejavnosti smo opravili še zadnjo nalogo, pogledali, kaj vse smo počeli in ob tem doživeli. Vsi smo bili ponosni, da so otroci prejeli diplome Knjigobube.

Program Knjigobube, ki nas je povezoval na zabaven in učinkovit način, smo zaključili z ogledom lutkovne predstave »Presneto dober dan«, ki so jo pripravile članice Lutkovne sekcije vrtca Dravograd.

Poslovili smo se prepričani, da je kakovostna komunikacija osnova in pogoj za otrokov skladen razvoj in njegovo uspešnost v šoli ter kasneje v življenju.

Edita Marzel

11

V soboto, 26. maja, smo se skupaj s starši odpeljali izpred vrtca v Šentjanžu na dolgo pot proti Kranjski gori. V avtobusu smo malo prepevali, malo opazovali okolico in kar hitro smo prispeli do cilja. Tam nas je čakal bedancbus, ki nas je, po skrivni poti, pripeljal v Kekčevo deželo. Po poti v gozdu nas je odpeljal vodič Dušan, ki je tako pogumen, da si je upal vstopiti v Bedančevo hišo (seveda Bedanca ni bilo doma). Pot nas je nato vodila po gozdni poti, kjer pa nas je presenetil Bedanec. Prav pošteno smo se ustrašili, saj je želel enega otroka ali pa vzgojiteljico, ker nima kuharice. Še dobro, da znamo oponašati sovo in smo ga tako prestrašili. Nato pa smo prišli do čisto nove Brincljeve hišice. Zgraditi mu jo je moral Bedanec, saj mu je staro požgal. Ta hiška je nekaj posebnega, saj ima dvižni most in na drugi strani tobogan, da lahko Brincelj

prepreči obisk nezaželjenemu gostu ali pa mu po toboganu uide. Brincelj pa nas je nato odpeljal po skrivnem rovu do hiške Kekca in Mojce. Povedala sta nam skrivnost, ki pa je nikomur ne zaupamo. Mojca pa nas je še odpeljala do tete Pehte. To je prav prijazna gospa. Pričakala nas je s posebnim kruhom in čajem za pogum. Škoda, da ga nismo pili, preden smo srečali Bedanca. Ko nas je vodič Dušan od tete Pehte popeljal do bedancbusa, smo bili že pošteno utrujeni, predvsem pa polni novih doživetij. Komaj smo čakali, da smo jih lahko povedali staršem, ki so nas že nestrpno čakali v Kranjski gori.Tako se je končala naša dogodivščin, ki bo pustila novo izkušnjo na poti skozi življenje.

Stanka Rifel

OBISKALI SMO KEKČEVO DEŽELO

12

MOJA NOČ V VRTCU V MESECU MAJUOtrokom in staršem smo na začetku šolskega leta ponudili dejavnosti, ki potekajo izven bivanja v vrtcu (Moja noč v vrtcu in tridnevno bivanje na Planinskem domu Košenjak). S tem smo sledili ciljem, kako pomembno je, da otroci sodelujejo z okoljem, vplivajo nanj in ga pozneje tudi aktivno spreminjajo. S tem postopno spoznavajo bližnjo okolico. Pri tem smo spoštovali otrokovo zasebnost in intimnost ter individualne razlike. Otrokom smo bili pozitiven zgled in s tem pridobili njihovo zaupanje.

Starše smo ves čas sistematično seznanjali in jih sprotno informirali. Otroci so se ponujenih dejavnosti veselili in se samostojno odločili za preživljanje noči v vrtcu.Ob tem smo jim ponudili kakovosten izbor vsebin:- ogled lutkovne predstave »Presneto lep dan«, - »Pižama parti«,- večerja »Hura pica«.

Čeprav so otroci preživeli noč brez staršev, so se počutili varno. Sodelovali so pri organizaciji aktivnosti in ob tem v dani situaciji pridobivali konkretne izkušnje. Otroci so čutili, da pripadajo skupini in da so pomembni. Uživali so v prijateljskih odnosih.Ta noč je bila tudi predhodna priprava zaključka interesne dejavnosti »Ciciban planinec« (tridnevno bivanje na Košenjaku). Z bivanjem na Košenjaku bodo otroci ob pripravljenih dejavnostih spoznali, kako lahko kvalitetno preživijo prosti čas.

Sonja Sep

misli otrok:

JAN: Lepo mi je bilo sanjati.NUŠA: Lepo mi je bilo, ker sem bila ponoči v

vrtcu, imeli smo se lepo.TEVŽ: Bilo mi je lepo spati v vrtcu in lepe so mi

bile lutke.MATJAŽ: Vzgojiteljica nas je pobožala, preden

smo zaspali.GAJA: Zelo dobra je bila pica.NINO: Zjutraj nas je čakalo presenečenje.

Vzgojiteljica nam je spekla palačinke.IVA: Pod blazino nam je škrat položil

bonbone.

13

OSNOVNA ŠOLA SE PREDSTAVI21. FESTivaL “TUriZmU PomaGa LaSTNa GLava”Učenci turistične vzgoje so letos že peto leto sodelovali na festivalu “Turizmu pomaga lastna glava”. Namen tega festivala je turistično oglaševanje svojega kraja in njegovih zanimivosti. Letošnja tema je bila S turizmom gradimo mostove. Ker smo ugotovili, da je za turistični razvoj kraja potrebno ohranjati kulturno in naravno dediščino, poskrbeti za lep videz kraja in si izmisliti nekaj novega, da pritegne turiste, smo si izmislili izgradnjo adrenalinske hiše strahov v bližini starega gradu. Obnovili bi stare grajske ruševine, uredili okolico, zgradili potrebno infrastrukturo ter hišo strahov. Ljudje vedno raje hodijo na aktivne izlete ali v adrenalinske parke in to bi bila lahko atrakcija, ki je v bližini še ni. Ta projekt smo predstavili 21. marca v Pekrah na regijskem festivalu in ker smo prejeli zlato priznanje, smo se udeležili tudi državnega festivala, 19. in 20. aprila v Ljubljani, na OŠ Sostro. Tudi tu smo prejeli zlato priznanje. Turistično društvo Sostro in OŠ Sostro pa sta nam pripravila dva nepozabna dneva z izletom po Ljubljani, s krasno pogostitvijo in nadvse prijazno gostoljubnostjo.

Sodelujoči učenci: Tjaša Matičko, Katja Pušnik, Vanesa Knez, Janja Tomaž, Marko Kotnik, Gaj Črešnik, Kaja Jeromel, Laura Zavec, Nela Poberžnik in Igor Mihev.Mentorji: Marjeta Podgoršek Rek, Marija Nachbar in Franci Kotnik.

USPEŠNi Na mEDNaroDNEm KEmiJSKEm ProJEKTUNaša šola se je v letošnjem šolskem letu vključila v mednarodni kemijski projekt Chemie im Kreislauf von Natur und Technik, v katerem je sodelovalo 205 osnovnih in srednjih šol iz Avstrije (organizatorica), Madžarske, Nemčije in Slovenije. Slovenijo sta poleg nas zastopali še dve šoli – OŠ Maksa Durjave Maribor in OŠ Kamnica.Pri našem projektu so sodelovali naslednji učenci: Miša Črešnik, Aljaž Lipuš, Klara Pravdič, Urša Pokeržnik, Kaja Šmon, Vanja Zorman, Iris Špes, Katarina Kanduč, Almina Skejić, Zala Gnamuš in Ana Cepec.

Predstavili smo se s projektom reciklaža plastike – od odpadkov do novega izdelka. Raziskali smo potek reciklaže plastike, ki postaja vse bolj uporabljan material v našem vsakdanjem življenju. Zaradi tega pa narašča tudi količina tovrstnih odpadkov, ki so, žal, biološko nerazgradljivi. Če torej želimo zavarovati naravo in posredno tudi nas same pred škodljivim kopičenjem ogromnih količin odpadkov, je nujno izbrati reciklažo kot sodoben način ravnanja z njimi.Sodelovali smo z različnimi podjetji v Sloveniji. Najprej smo se pozanimali, kako je z ločenim zbiranjem odpadkov v Dravogradu, pri čemer nam je pomagalo Javno Komunalno podjetje Dravograd, d.o.o. V nadaljevanju smo obiskali podjetje Omaplast, s.p., v Grosuplju, saj je to največje podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja s predelavo odpadne plastike do regranulata, ki se nato uporabi za izdelavo novih izdelkov. Podjetje Pirmit, d.o.o., iz Cerknice nas je seznanilo z izdelavo vrečk za odpadke, v podjetjih Dompet, s.p., in Domplast, s.p., v Rušah pa smo si ogledali izdelavo plastenk in drugih plastičnih izdelkov.Poleg dela na terenu smo bili aktivni tudi v šoli. Izvedli smo akcijo zbiranja odpadne plastične embalaže, ki smo jo uporabili za izdelavo različnih izdelkov, poleg tega pa smo tudi eksperimentalno določili nekatere kemijske in fizikalne lastnosti različnih vrst polimerov.Po oceni strokovne komisije združenja učiteljev kemije v Avstriji (VCÖ) smo osvojili posebno nagrado v vrednosti 700 €. Podeljenih je bilo 35 takšnih nagrad, poleg nas je izmed tujcev takšno nagrado usvojila le še šola iz Berlina. Podelitev nagrad je potekala v četrtek, 12. aprila, v Leobnu v Avstriji.

Vodja projekta: Danica GrušovnikPrevajalka: Silvija Ravnikar

14

ŠoLSKo LETo JE Pri KoNCU – UTriNKi 2006/07• Vesela sem, da je konec šolskega leta, saj lahko

zdaj samo še lenarimo (tisti, ki smo bili čez leto pridni). (Saša, 9. razred)

• V šoli sem se zabavala, pogrešala bom vse, še posebej učiteljice. Zelo se veselim tudi počitnic in upam, da jih bom lepo preživela. (Janja, 9. razred)

• Zgodilo se je pri nemščini. Hotela sem zamenjati pokvarjen stol. Vstala sem in ga povlekla za sabo. Tisti trenutek se je Nastja hotela vsesti nanj, ker pa sem ji ga odnesla, je padla po tleh. Vsi smo se smejali. (Lidija, 7. razred)

• Z Rebeko rešujeva račune pri matematiki, nato pa ona reče: »Ti imaš več manj kot pa jaz!« (Tina, 9. razred)

• Šolo so prenovili in dobili smo tudi dvigalo. Ne more se voziti vsak. Jaz sem se lahko, ker sem si zlomil nogo. Torej je tudi v tem nekaj dobrega, če si polomljen. (Ožbej, 9. razred)

• Sedimo v učilnici likovnega pouka, nenadoma zunaj zapiha veter in sošolec zavpije: »Poglej, sneg dežuje.« (Gašper, 9. razred)

• Zelo se veselim počitnic. Takrat bom veliko kolesaril, igral bom nogomet s prijatelji in sedel za računalnikom. (Miha, 5. razred)

• Veselim se počitnic, ker bom lahko pomagal atanu kosit. Mogoče bom šel kam na počitnice. (Niko, 5. razred)

• Zdaj, ko pišemo zadnje teste, sem že čisto počitniško razpoložena in komaj čakam, da bo šole konec. (Tina, 5. razred)

• Ko bodo nastopile počitnice, bom povsem pozabila na šolo in brezskrbno uživala na poletnem taboru v Prosenjakovcih, na morju in pa tudi doma. (Teja, 5. razred)

• Bliža se konec šolskega leta. Joj, se že veselim! Upam, da se bo moj trud splačal. (Zala, 5. razred)

• Najbolj vesel dogodek v tem šolskem letu je bil, ko sem pri angleščini dobil 4, prvič v življenju. Bil sem tako vesel, da sem se drugi dan javil in dobil še eno lepo oceno. (Uroš, 8. razred)

• Pri naravoslovju je Simonu Kravsu zazvonil telefon. Ko smo to povedali učiteljici, se je Simon začudil: »Ni moj, Kravsov je!« (Anita, Anja, Janja, 7. razred)

• Zelo všeč mi je, da se bližajo počitnice. Takrat sem veliko doma in počivam. Rad bi šel tudi v Ljubljano, ker je tam lepo. (Albin, 5. razred)

• Trenutno se najbolj veselim končnega izleta v Velenje, saj gremo potem v kino. Upam, da bo lepo in zabavno. (Maja, 5. razred)

• Komaj čakam na počitnice, čeprav mi bo po šoli tudi dolgčas. Upam, da se bomo šli kopat z brati in starši. (Andrej, 5. razred)

• To šolsko leto je bilo genialno, res prelepo. Počitnice so v redu, toda takrat pogrešam sošolce in se veselim novega šolskega leta. (Stefan, 5. razred)

• Med počitnicami bom šel na počitnice k sestrični, igral bom nogomet in pomagal stricu pri delu. (Aleš, 5. razred)

UTriNKi Z »iZLETov«Ko smo stali na trdnih tleh, se je začelo. Mlin je zaškripal, Mura je narasla, zaslišal se je krik. In James Bond plane v akcijo. »Save me, James!« zakriči dekle. »I am coming,« zakliče Bond. Izvije se iz rok stražarjev, jih zveže in reši lepotico. »Oh, my hero!« Bili smo priča slovenskemu James Bondu 007. Ponovno In love. Konec dober, vse dobro. Bili smo namreč na otoku ljubezni. Tam smo se zaljubljali, si nagajali, se zaljubljeno gledali … in odšli na malico. Po urici in pol in sto poljubov kasneje nas je dosegla žalostna novica, da je treba oditi. Strtih src in žalostnih pogledov smo se odpravili na avtobus. Pa saj ni bilo tako hudo. Smo se vsaj zaljubili, vsak na svoj način.

(Rok, 7. razred)

Zgodilo se je 5. 6. 2007, v torek. Celotna banda sedmih razredov se je odpravila na najboljši zaključni izlet vseh časov. Seveda brez bojne opreme ne gre, zato smo s seboj vzeli telefone, sladkarije in veliko denarja. Eden izmed mojih prijateljev je s seboj vzel kamero in posnel prvi slovenski James Bond 008: Ponovno in love. Le kje je našel čas za snemanje? Ko smo se peljali čez reko Muro, sem se skoraj podelal od strahu. Mislil sem, da nas bo reka odnesla, ker je bila tako deroča. Ko pa smo prišli do vasi Razkrižje, se je vse skupaj obrnilo na glavo. Tam je bila najdena vasica iz starodavnih časov. Ljudje so nam zaigrali igrico, pri tem pa je glavni junak - oče govoril: »Čoha, buha, luah, čohaj!« Nič jih nisem razumel, saj naj bi bili iz starodavnih časov. Od vseh postankov pa je bil najboljši tisti v Mariboru, v Planetu Tuš, kjer smo se razkropili po svoje. S prijatelji smo šli igrat biljard. Igrali smo ga kar dve uri. Groza, saj smo skoraj zamudili avtobus, tako smo bili zatopljeni v igro. Res je bil odličen izlet!

(Jaka, 7. razred)

15

Ko JE BiLo KoNEC ZaKLJUčNE STroKovNE EKSKUrZiJE, SE JE ZačEL ZaKLJUčNi iZLET Odšli smo v prazgodovinsko vas in na otok ljubezni. Povsod je bilo polno smeha. Ko smo ta dva kraja obiskali, smo se napotili v TUŠ … Uf, tam je bilo veselo. Takoj, ko se je avtobus ustavil, smo vsi stekli v noro hud Tuš, kjer smo se zelo zabavali. Nekateri so šli igrat biljard, drugi pa smo se zabavali v »šopingu«. Punce so si kupovale tiste pink obroče ter umetne nohte, fantje pa so svojo srečo preizkusili v srečkah … Tudi sama sem povlekla eno, toda kot vedno: BREZ DOBITKA. Mislim, da je bil to eden od najboljših zaključnih izletov … »ups«, mislim zaključnih ekskurzij.

(Neja, 7. razred)

5. junija 2007 je po vsej Sloveniji odmevalo plesanje naših prednikov, ki so živeli pred 5500 leti. Ko se je predstava začela, so ti praljudje pokazali razna dela. Glavni pračlovek je prilomastil iz gozda, gledal nas je tako čudno, kot bi bili mi z drugega planeta. Končni izlet naj bi bil nagrada ob koncu šolskega leta, mi pa smo jih s palico dobili po zadnji plati. Če živiš med temi praljudmi, se ti zdi, da si pračlovek in kar ne moreš se upreti, da ne bi zaplesal okoli ognja.

(Sara, 7. razred)

UTriNKi iZ PoDaLJŠaNEGa BivaNJa Na oSNovNi ŠoLi NEZNaNiH TaLCEv DravoGraD

Češnje smo izdelali, pobarvali…

Zakaj je ta ograja tako sončno rumena? Če ne bi bila, sploh ne bi plezali nanjo!

Naša avtocesta pelje v širni svet.

Marija Šegula

Vse finte pri »kartanju« poznamo!

16

oBčiNSKa PriZNaNJa v LETU 2007 So PrEJELi

oBčiNSKa NaGraDa: • KD dravograjski oktet Kograd Igem

PriZNaNJE oBčiNE DravoGraD: • Čebelarsko društvo Dravograd • Ferdinand Gnamuš • Dušan Kudrnovsky

ZLaTi GrB oBčiNE DravoGraD: • podjetje SGP Kograd Igem Dravograd d.d. • Viktor Levovnik • Ivan Kajzer • Janez Zupanc

Pisma bralcevSpoštovani krajani,

danes bi vam rad predstavil dve stvari: samoto in tišino.Kot prvo bomo nekaj rekli o tišini! Pravijo, da je eden največjih problemov naše govoreče družbe, da je tišina postala za določene ljudi nekaj grozljivega, saj večino ljudi vznemirja. Mnogi tišine ne izkušajo kot bogastvo in polnost, ampak revščino in praznost.

Za mnoge ljudi je tišina globok prepad, ki jih lahko uniči. Če je človek sam v sobi, ga pričnejo napadati strahovi! Boji se, da ga bo kdo napadel, oropal, morda celo umoril. Govorijo, da je tišina velikokrat vzrok zavračanja in odpora, ki ga človek goji v sebi. Pa vendar je tišina tudi nekaj podobnega balzamu. Če si nesrečen, pojdi v skriti kraj, lahko je soba, in za seboj zapri vrata. Prisluhni notranjemu glasu, ki ga večkrat preslišiš, ko ti pravi: spoznaj, da ti nudim mir, spokojnost. Odvrzi od sebe nemir in razdražljivost, ker ti nobena knjiga, ki govori o zbranosti, ne more pomagati bolj kot lasten glas, ki pride iz srca. V svoji tišini se človek najlažje pogovori s seboj in skuša dognati, zakaj je takšen. Zelo lep je izrek, ki pravi: »Če hočeš sebe spet najti, vdaj se tihi samoti, saj

gozd skrivnosti ti pravi in nič tvojih misli ne moti«. Ne vem, ali sem bil o tišini dovolj odkrit, vsekakor pa vam svetujem: »krajani, kadar se nahajate v nemirnem položaju, prisluhnite tišini!«

Pa še nekaj o samoti. Samota se prične, ko damo sebi čas in prostor. Vnesti nekaj samote v svoje življenje je najpotrebnejša, pa tudi najtežja stvar. Morda kdo goji resnično željo po samoti, vendar pa ima človek izkušnjo skrbi – kadar se približujemo samotnim krajem in samotnim trenutkom, takrat komaj čakamo, da bomo spet zaposleni. Pojdimo vase in zaklenimo sobo srca. Takrat človek tudi zaklene vse svoje dvome, nemir in strah, spomine, nerešene spore, jezne občutke in nagonske želje. Čudno je, kadar odpravimo zunanjo samoto, saj se z vso silo pojavi v človeku notranja raztresenost. Zunanja raztresenost služi kot obramba pred notranjim nemirom. Potemtakem ni presenetljivo, da je težko biti sam.

Oboje večkrat napada človeka, vendar obrambo nosimo v sebi!

Viktor Levovnik

17

Investicije

Asfaltiranje dela javne poti Konečnik - Dobrovnik - Močnik

Asfaltna preplastitev mostu v Bukovski vasi

Začetek rekonstrukcije dela JP v Medvedovem grabnu

Postavitev zaščitne ograje

Zaključek rekonstrukcije dela JP v Medvedovem grabnu

Urejanje krožnega križišča »Kovtrov most«

18

Asfaltiranje dela JP »Kovtrov most - kotlovnica« Razširitev dela krajevne ceste mimo ZD Dravograd

Asfaltirano parkirišče ob ZD Dravograd Zaščitna ograja pri ZD Dravograd

Ograja nad podpornim zidom v trgu Otroška igrala na igrišču v Črnečah

19

20

Kana

l 2.0

Kan

al 2

.0

Kana

l 2.0

Kanal 1.2

Kanal 1.1

Kanal 1.1

Kanal 1.1

Kanal 1.0

Kanal 1.0

Kanal

1.0

Kana

l 1.0

Kanal 1.0

6000 PE

Kanal 1.1

Kanal 1.1

Z I D

Kanal 1.3

Č2

R2

D2

D1

Č1

R1

R3

R 1A

Č3

Kanal 1.4

Kanal 1.0

Kanal 2.0

TLAČNI VOD PE DN200 - 372m

TLAČ

NI V

OD

194

m

TLAČNI VOD 182m

PVC DN300 - 1478m

PVC DN500 - 551m

PVC DN50

0 - 96

2m

PVC DN400

138m

PVC

DN

300

- 924

m

PVC DN400251m

BC DN1600

218mPVC D

N300

72m

ČISTILNA NAPRAVA

PE DN250

DU

KTIL

DN

150

S 2.1.2PVC DN250 - 52m

BETONSKA CEV

OBSTOJEČA

PVC DN500

ROBINDVOR

BOŠTJAN

VIČ

MEŽA

POD

NASELJE

GRADOM

O.Š.

ELEKTRARNA

MAR

IBORS

KA C

ESTA

DRAVA

DRAVA

Trasa čistilne naprave1

2 3

21

Kana

l 2.0

Kan

al 2

.0

Kana

l 2.0

Kanal 1.2

Kanal 1.1

Kanal 1.1

Kanal 1.1

Kanal 1.0

Kanal 1.0

Kanal

1.0

Kana

l 1.0

Kanal 1.0

6000 PE

Kanal 1.1

Kanal 1.1

Z I D

Kanal 1.3

Č2

R2

D2

D1

Č1

R1

R3

R 1A

Č3

Kanal 1.4

Kanal 1.0

Kanal 2.0

TLAČNI VOD PE DN200 - 372m

TLAČ

NI V

OD

194

m

TLAČNI VOD 182m

PVC DN300 - 1478m

PVC DN500 - 551m

PVC DN50

0 - 96

2m

PVC DN400

138m

PVC

DN

300

- 924

m

PVC DN400251m

BC DN1600

218mPVC D

N300

72m

ČISTILNA NAPRAVA

PE DN250

DU

KTIL

DN

150

S 2.1.2PVC DN250 - 52m

BETONSKA CEV

OBSTOJEČA

PVC DN500

ROBINDVOR

BOŠTJAN

VIČ

MEŽA

POD

NASELJE

GRADOM

O.Š.

ELEKTRARNA

MAR

IBORS

KA C

ESTA

DRAVA

DRAVA

Trasa čistilne naprave

4

5

6

Krajevna cesta na Meži pred rekonstrukcijo... ...in po njej

»Rožičeva rida« pred rekonstrukcijo... asfaltiranje v polnem teku

Sanacijska dela na plazu na Ronetu Plitva struga potoka v Črnečah pred ureditvijo

22

Priključek obvoznice Vič pred rekonstrukcijo… ...in po izgradnji

Obvozna cesta Vič – kolovozna pot Sodobno urejena obvoznica

Urejen pločnik na Meži Hitrostna ovira na javni poti

23

Novo parkirišče ob vrtcu na Robindvoru Sodobno urejena računalniška učilnica v OŠ Dravograd

Garderobne omarice za osnovnošolce Prostori nove knjižnice v OŠ Dravograd

Lepo urejena učilnica za gospodinjski pouk Nova okna v OŠ Šentjanž

24

KANALIZACIJA IN CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA V DRAVOGRADU

NOVOSTI NA STANOVANJSKEM PODROČJU

Občina Dravograd je v letošnjem letu povečala svoj stanovanjski fond za sedem stanovanj.Tri stanovanja, v velikosti 45 – 50 m2, smo pridobili v nekdanji stanovanjski hiši Bač, na Trgu 4. julija 24, štiri stanovanja pa v stavbi nekdanje Blagovnice, na Trgu 4. julija 29, s pomočjo soinvestitorskih sred-stev Stanovanjskega sklada RS.Stanovanja je Občina Dravograd oddala v najem na podlagi prednostne liste prosilcev, ki so se v letu 2006 prijavili na Javni razpis za dodelitev neprofit-nih stanovanj. Prednost pri najemu so imele mlade družine, trem interesentom smo ugodili, da so svoja dosedanja najemna stanovanja zamenjali za večja, in trem prosilcem, da stanovanja odkupijo in tako postanejo lastniki stanovanj.

Občina poleg prodaje in nakupa nepremičnin skrbi tudi za vzdrževanje svojega stanovanjskega fonda. Iz naslova investicij bomo dokončali adaptacijo pritličnega dela stanovanjske stavbe Trg 4. julija 50, za namene ureditve zgodovinske sobe Dravograda, obnovili bomo tudi fasado in okolico objekta.Nadaljujemo tudi obnovo stanovanjske stavbe Trg 4. julija 57 (stara pošta), in sicer z zamenjavo strešne kritine na drugi polovici stavbe in kompletno ob-novo enosobnega stanovanja.Skozi vse leto pa potekajo tudi vzdrževalna dela v posameznih stanovanjih. Saniramo kopalnice, za-menjujemo stavbno pohištvo itd.

Bernarda Grudnik

Z gradnjo kanalizacije in centralne čistilne naprave Dravograd bo okolje lepše in čistejše, pridobili pa bomo nekaj obnovljenih cestnih površin. V nada-ljevanju so opisana že izvedena dela in dela, ki jih bo še potrebno opraviti pred dokončanjem gradnje.Kanal 1.0 z vsemi pripadajočimi objekti je že zgra-jen, poteka ob levem bregu reke Drave, od mostu v Dravogradu pa vse do naselja Sv. Boštjan, tam je locirana tudi čistilna naprava. Nad tem kanalom bo vzdrževalna pot, ki se bo kasneje lahko uporabljala tudi kot sprehajalna pot, zgrajena bo v letošnjem letu, del te poti bo asfaltiran že v prihodnjem tednu. Na kanalu 2.0, v naselju Meža, so dela že skoraj gotova, manjka še okrog 100 m kanalizacije in črpališče.Dokončana je kanalizacija in asfaltirana cesta na Ribiški poti.

Trenutno se izvajajo dela pod mostom čez reko Dravo, zaradi česar imamo občasne delne zapore mostu.Na Viški cesti bo istočasno z gradnjo kanalizacije potekala še gradnja plinovoda, javne razsvetljave, na delu ceste bodo položene tudi vodovodne cevi. Predvidevamo, da bo pred jesenjo to naselje že do-bilo nov asfalt. Gradnja odseka od cerkve Sv. Janeza Evangelista do grape pri OŠ Dravograd se bo pričela v naslednjem mesecu.Po dokončanju izgradnje čistilne naprave bo potreb-no izvesti še ostale priključke, ki se lahko vežejo na primarno kanalizacijo.V začetku prihodnjega leta bomo pričeli s poskus-nim obratovanjem čistilne naprave, ki se zaključi v letu 2010.

Nataša Jevšnikar

Ta projekt delno financira Evropska unija in prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije

25

DOGODILO SE JE……v Dravogradu se vedno več dogaja in prav je tako. izmed številnih dogodkov in prireditev smo jih za pokušino zbrali le nekaj.

V ponedeljek, 5. februarja 2007, je bila v informacijski pisarni v Dravogradu, v počastitev slovenskega kulturnega praznika, otvoritev razstave likovnih del domačinke Jolande Nabernik. Avtorica se je tokrat prvič predstavila v domačem kraju. Program je z glasbo obogatila Ajda Kljajič na flavti.

V Mladinskem centru Dravograd je bil v petek, 16. februarja 2007, koncert Ex animo trio, ki je s svojo glasbo navdušil veliko število obiskovalcev. Ex animo trio izvaja avtorsko

glasbo, »avtopoetični pop-jazz-blues«, ki se žanrsko približuje oznaki šanson, a se vanj ne pusti ujeti. Z rokovsko

neposrednostjo, občutjem bluesa in zaznavno aromo jazza preraščajo te okvire, kar smiselno dopolnjujejo tudi

besedila.

Dne, 16. februarja 2007, so imeli člani Planinskega društva Dravograd redni letni občni zbor, na katerem so izvolili novo vodstvo. Nova predsednica društva je postala gospa Jožica Heber. Najzaslužnejšim članom so bila podeljena priznanja PZS, priznanja MDO ter pohvale PD Dravograd.

Na pustno soboto so se otroci vseh enot Vrtca Dravograd, skupaj s starši in vzgojiteljicami, zbrali na pustni maškaradi. Prišli so klovni, Pike Nogavičke, čebelice, medvedki, kraljične, zajčki, vitezi... in vzgojiteljice miške in »mišoni«. Veselo so »rajali«,

poskakovali in se vrteli. Pustne maske so se posladkale s krofi in čajem.

V Mladinskem centru Dravograd se je v torek, 27. februarja 2007, našim najmlajšim in tudi malce starejšim predstavil Matej Zakonjšek, v vlogi »POJOČEGA KUHARJA«. Pojoči kuhar je otrokom spekel priljubljene in vedno dobre palačinke, ki so bile - zanimivo, veliiiiko boljše kot tiste domače ... Bile so namreč odlične, a jih je bilo, po mnenju nekaterih, premalo. Od zdaj naprej bodo morali mamice in očki po novem peči palačinke s kokakolo in nič z mlekom.

26

V torek, 6. marca 2007, je v knjižnici Dravograd potekalo predavanje z naslovom »KO OSLABI SRCE, KAKO MU

POMAGAMO«. Predavala je Cirila Slemenik-Pušnik, dr. med., spec. int.

Društvo za srce in ožilje Slovenije - podružnica za Koroško in Knjižnica Dravograd sta pripravila zanimivo predavanje o tem,

kako čim bolje poskrbeti za naše srce.

V Osnovni šoli Neznanih talcev Dravograd je v sredo, 7. marca 2007, potekalo 15. likovno srečanje mladih likovnikov Koroške, na katerem je sodelovalo kar deset osnovnih šol koroške regije in ena osnovna šola iz Avstrije. Idejni vodja in pobudnik likovnih kolonij za mlade likovnike Koroške je likovna pedagoginja Nada Medved. Pod njenim okriljem in ob naklonjenosti vodstva šole so srečanja vsako leto zanimivejša.

V četrtek, 8. marca 2007, je Društvo Ajda pripravilo predavanje in praktični prikaz o obrezovanju sadja na kmetiji Bauh v Otiškem Vrhu. Predavala je strokovnjakinja s tega področja Tatjana Kmetič Škof, ki

je na zanimiv način pripovedovala o obrezovanju sadja in po predavanju tudi praktično prikazala, kako se obrezuje. Kljub slabemu vremenu je

bilo zanimanje zelo veliko.

27

V petek, 9. marca 2007, je gledališka skupina Kulturnega društva Črneče v Osnovni šoli Neznanih talcev v Dravogradu odigrala komedijo avtorja Marca Camolettija z naslovom »Boeing, Boeing«. Predstavo je ob dnevu žena sponzorirala Občina Dravograd. Tudi letos se je gledališka skupina dobro predstavila z izredno zanimivo predstavo.

Kulturni dom v Pliberku je v soboto, 10. marca 2007, gostil razstavo del našega umetnika

Franja Maroška, zatem pa je sledil koncert »Od Pliberka do Traberka«, na katerem sta nastopila tudi dva zbora iz naše občine, in sicer ŽPZ Lipa

in MoPZ Štefan Goršek-Čaki.

Eden od starih običajev na Koroškem je tudi “trupanje orehov «. V Libeličah ta običaj ponovno oživljajo. Dogodek se navadno zgodi ob prihajajočih praznikih ali drugih pomembnih dogodkih, pri katerih se je potrebno kaj pomeniti. Povabljeni se pri nekom zberejo, na mizo se prinesejo orehi, moškim navadno dajo v roke naprave za trenje orehov, ženske pa se lotijo luščenja le-teh. Kaj hitro steče tudi razprava. Takšno druženje lahko traja kar pozno v noč, saj se zaključi tudi z zabavo, s harmoniko in z domačim moštom.

V soboto, 24. marca 2007, je bilo v avli OŠ Dravograd 40. tradicionalno srečanje pevskih zborov »Od Pliberka

do Traberka «.Temeljni kamen tradicionalnemu pevskemu druženju so položili takratni odborniki KPD Prežihov Voranc

leta 1966. Ko so pobudniki srečanja ustanovili to, danes v Sloveniji najstarejšo množično pevsko revijo, gotovo niso

mislili, da bo to srečanje pevcev 40 let ostalo neprekinjeno.

V nedeljo, 25. marca 2007, je bil v telovadnici OŠ Dravograd koncert Koroškega Brass banda. Na prireditvi se je zbralo veliko število ljudi. Koncert so popestrili člani Dravograjskega okteta, Kograd IGEM. Dogodek je ob materinskem prazniku sponzorirala Občina Dravograd.

V sredo, 28. marca 2007, je bila v razstavnih prostorih Info- pisarne v trškem jedru Dravograda otvoritev že tradicionalne

razstave velikonočnih pirhov domačinke, gospe Lotke Nenadič, ki že 21-leto razstavlja svoje zanimive izdelke, tako v Dravogradu kot tudi drugih koroških občinah, in s tem popestri občinski in regijski

kulturni prostor.

VVZ Dravograd je v četrtek, 29. marca 2007, organiziral srečanje na temo »POSADIMO DREVO«. Srečanje je potekalo v izredno sproščenem in prijetnem vzdušju, ki so ga pomagali ustvariti tudi starši - aktivno so se vključili v dogajanje in spodbujali k temu tudi otroke, ki so skupaj z vzgojiteljicami realizirali svoja pričakovanja. Dejavnost je bila odlična priložnost za ustvarjanje, vzpostavljanje vezi med vrtcem in družino ter možnost aktivnega prilagajanja otrok v družbeno okolje; zavedanje vrednosti in ranljivosti okolja ter spoštovanje in občudovanje narave nasploh.

30. marca 2007 je v dvorani Doma borcev v Šentjanžu potekalo 1. tekmovanje mladih pevskih talentov Koroške, katerega sta organizirali

gospa Katica Korošec in gospa Silveli Grosek. Organizacija in priprave takšnega tekmovanja terjajo veliko dela, zato sta se tega

lotili zelo zavzeto in projekt tudi uspešno dokončali.

28

Cvetna nedelja v LibeličahZ izdelovanjem »praslna« (snopa, butare) velikana so pričeli člani društva »Odpisanih« iz Libelič, katerih dejavnost je športno udejstvovanje in obujanje starih običajev. Ideja o »praslnu velikanu« se je porodila iz preučevanja preteklih dogodkov na cvetno nedeljo, ko so posamezniki med seboj tekmovali, kdo bo prinesel k žegnu največji »prasl«. Zato so si libeliški fantje rekli, da so zmožni narediti takšnega, ki ga v Libeličah še ni bilo. Spomladanska dejavnost je pritegnila tudi ženski del populacije in otroke, ki so bili prisotni pri izdelavi in nošnji »velikana« cvetne nedelje.

29

Črnečanka Maja Knez, članica SK Slovenj Gradec, je v smučarski sezoni 2006/2007 nizala uspeh za uspehom. Postala je šolska državna prvakinja v veleslalomu, državna podprvakinja v slalomu, veleslalomu in kombinaciji ter tretja na državnem prvenstvu v superveleslalomu.4. in 5. aprila 2007 pa si je z zmago v slalomu in superveleslalomu na mednarodni tekmi v Val d’ Iseru zagotovila mesto v državni “C” reprezentanci.

V sredo, 4. aprila 2007, je v knjižnici potekalo predavanje društva HOSPIC z naslovom »Ko bolezen, starost, nesreča in

smrt spremenijo življenje«. Društvo HOSPIC pomaga bolnim, njihovim svojcem in žalujočim

v najtežjih trenutkih. Tokratno predavanje je pripravila strokovna sodelavka društva, gospa Marija Cehner.

V četrtek, 5. aprila 2007, je pri Hudopisku nad Dravogradom potekala spominska slovesnost pri spomeniku padlih graničarjev. Zbrane goste je pozdravil slavnostni govornik, gospod Alfonz Naberžnik, podžupan Občine Dravograd, ki je v nekaj stavkih povzel dogodke, ki so se na ta, za Dravograd pomemben dan, pripetili v naši zgodovini.

13. aprila 2007, so študenti ljubljanske fakultete z oddelka Krajinska arhitektura, svoj delovni dan preživeli

v Libeličah. Študenti so med svoje »projekte« uvrstili reševanje lokacije mrliške vežice, postavitev spomenika

Antonu Vogrincu in pešpot, ki bi povezovala zaselek Libeliče z Gorčami. Domačini so gostom pokazali

kulturne znamenitosti svojega kraja ter jih seznanili z njegovo zgodovino. Študenti so svoje ideje predstavili

na razstavi v gasilskem domu. Gostoljubnost Libeličanov je tudi tokrat stopila v ospredje. Bučovi so jim skuhali repno župo (krompirjevo juho) po libeliškem receptu in

postregli z domačim narezkom.

V ponedeljek, 16. aprila 2007, se je v knjižnici v Dravograd odvijala nova Zgodba našega kraja - z Nado Rotovnik Kozjek. Gospa Nada Rotovnik Kozjek je zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer se kot specialistka anesteziologinja ukvarja z lajšanjem bolečin ljudem, ki se spopadajo z različnimi oblikami rakastih obolenj. Po srcu je športnica, avtorica številnih člankov o zdravem življenju in knjige z naslovom » Gibanje je življenje«. O njenem življenju, športnih izkušnjah in bogatem znanju o zdravi prehrani se je z njo pogovarjala novinarka, kolesarka Urška Andrejc.

V sredo, 18. 4. 2007, je bila v razstavnih prostorih Info- pisarne otvoritev razstave starih glasbil. Zasebni zbiralci,

ki so pripravljeni svoje zbirke javno pokazati, opravljajo v domačem okolju posebno kulturno poslanstvo varovanja, ohranjanja in posredovanja lokalno in regionalno značilne premične kulturne dediščine. S pomočjo predmetov širijo

vedenje o preteklih načinih življenja in ohranjajo sporočila, ki nam jih le-ti lahko posredujejo.

V petek, 20. aprila 2007, je v okviru prireditve »Dnevi knjige« v Mladinskem centru Dravograd potekal glasbeno-literarni večer. Prisluhnili smo stihom Boštjana Juriča, Veronike Mravljak, Barbare Žvirc, Gašperja Bivška in Ane Pisar. Besede literatov pa so na glasbilih spremljali Nadja Rečnik, Jernej Herman ter Beno Pirnat.

V soboto, 21. aprila 2007, je v organizaciji Turističnega Društva Dravograd potekala čistilna akcija okolja, ki

so jo izvedli člani Koroške ribiške družine Dravograd. Akcija je zajemala čiščenje delov reke Meže, Mislinje

ter Drave. Sodelovalo je tudi veliko število občanov ter Javno komunalno podjetje Dravograd.

30

21. aprila 2007 se je v telovadnici Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd predstavila folklorna skupina Dravca s svojim prvim samostojnim nastopom oziroma prireditvijo v povsem novih oblačilih. Dobri dve leti je tega, kar so se pojavile prve želje po ustanovitvi folklorne skupine v Dravogradu. Tako se je počasi oblikovala skupina, ki zavzeto deluje že od same ustanovitve. Program prireditve so sooblikovali tudi otroška folklorna skupina OŠ Dravograd in Ljudski pevci z Ojstrice.

V gasilskem domu Dravograd je v četrtek, 26. aprila 2007, potekala Akademija v čast dneva upora proti okupatorju.

Slovesnost se je pričela ob osemnajsti uri z nastopom Okteta IGEM ter pozdravom voditelja akademije, gospoda Ludvika

Pušnika. Slavnostni govornik je bil gospod Mitja Šipek, ki je ob tem povedal doživljajske vtise o dogajanju tik po vojni. Nastopili so še pihalni kvartet Pihalne godbe Šentjanž, solist Janko Lapuh,

ter učenec Osnovne šole Dravograd s kratkim recitalom.

31

Društvo Mladinski center Dravograd je v sodelovanju z MKC Slovenj Gradec/MMC Koroške in Osnovno šolo NT Dravograd

v mesecu aprilu izvedel prvo Microsoftovo brezplačno računalniško delavnico za starejše občane. Delavnica je požela

izredno zanimanje, zato so izrazili željo po nadaljevalnem tečaju.

Petek, 27. aprila 2007, dan upora proti okupatorju, je bil v občini Dravograd usmerjen v pohodništvo. Na že sedmi tradicionalni pohod na 885 m visoki Gruberjev vrh se je v čudovitem pomladanskem vremenu, v organizaciji KS Šentjanž, podalo okoli 150 pohodnikov.Ideji Turističnega društva Dravograd »1000 pohodnikov po vseh pohodnih poteh v občini Dravograd« so se že lani priključile vse krajevne skupnosti in organizirale pohode na svojem območju.

V ponedeljek, 30. aprila 2007, je Mladinski center Dravograd na Ribiškem domu organiziral kresovanje, ki je odlično uspelo. Kresovanje ob Dravi se je pričelo ob 20. uri, zbrano množico pa je zabaval ansambel “BUM” iz Velenja. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano in pijačo. Čeprav so nepridipravi veliki kres, ki so ga sestavljali

več kot 14 dni, pokurili že noč prej, je odlična ekipa z Borisom Namarjem in Igorjem Potočnikom na čelu, isti dan

postavila še malo večji kres, kot je bil prvotni.

V torek, 1. maja 2007, je na planinskem domu Košenjak potekala tradicionalna slovesnost ob prazniku dela. Slovesnost se je pričela ob dvanajsti uri z govorom županje, gospe Marjane Cigala, zbrane pohodnike, planince in turiste pa je nagovorila tudi gospa Jožica Heber. Kulturni program so obogatili še osnovnošolci z Ojstrice ter godba na pihala Ojstrica. Po uradnem delu je bila zabava z ansamblom Albatros.

Z letošnjim celoletnim projektom, ki so ga poimenovali »TAKO SO SE IGRALE NAŠE BABICE«, so v vrtcu

Šentjanž odgrnili tančico naši kulturni dediščini. V svet lončarstva, oziroma modeliranja z glino, jih je popeljala

gospa Pavla Pirker. S svojo strokovnostjo in milino je otroke aktivno vodila in hkrati spodbujala k estetskemu

in domišljijskemu ustvarjanju. Gospod Tone Breznik pa je z izdelovanjem vrbovih piščali osvojil srca otrok. Izdelal

jih je kar za cel orkester. Nanje so tudi zaigrali. Po ustvarjalnih delavnicah pa so tudi sami izdelovali glasbila. Z besedo, plesom in glasbo ter oblečeni v za takratni čas

značilna oblačila pa so učenci petega razreda osnovne šole Šentjanž prikazali star običaj- FLINCANJE.

9. maja 2007 je bila spominska slovesnost na ruskem pokopališču v Črnečah, ki jo je pripravil Občinski odbor ZZB NOV Dravograd.

Udeležili so se je tudi predstavniki ruskega veleposlaništva v Sloveniji. Kratek program ob tej slovesnosti je obogatil moški pevski zbor

Društva upokojencev pod vodstvom Franca Veršnika.

32

V sredo, 9. maja 2007, je bila v razstavnih prostorih Info- pisarne otvoritev razstave gospoda Franca Rutbnika. Na otvoritvi je najprej nekaj besed o samem avtorju in njegovih delih povedal Robert Preglav, vzdušje pa so popestrili diatoniki. Sicer je to že avtorjeva deseta razstava, kar dokazuje, da je zelo aktiven na obeh področjih, tako ustvarjanju kot tudi razstavljanju.

10. maja 2007 je v avli Osnovne šole Dravograd potekala 10. območna revija otroških pevskih zborov pod naslovom »Lepo

je pomladi«. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Dravograd, je letos izpeljal že 10. območno revijo

otroških pevskih zborov, ki je tokrat potekala v avli OŠ Dravograd. Letošnje revije se je udeležilo sedem zborov iz naše

občine ter gostje iz Lavamünda. Vsak zbor se je predstavil s tremi skladbicami. Strokovna spremljevalka srečanja je bila

tokrat Manja Gošnik Vovk iz Velenja.

V petek, 11. maja 2007, smo bili v cerkvi SV. Vida priča čudovitemu večeru klasične glasbe. Večer klasične glasbe so pripravile in izvedle Valentina Tehovnik na klavirju, Ditka Žalik na kitari, Andreja Kukovič- mezzosopran in Vanja Mori-sopran. S svojim neverjetnim občutkom za izvajanje resne glasbe so nam pričarale nepozaben večer čarobnih napevov, ki bodo še dolgo odmevali v srcih poslušalcev.

V nedeljo, 13. maja 2007, je v dvorani Doma borcev v Šentjanžu potekal letni koncert Moškega pevskega

zbora štefan Goršek-Čaki pod naslovom »Spomin na pevca«. Moški pevski zbor Štefan Goršek-Čaki deluje

že 29 let. Kakor vsako leto so pevci tudi letos pripravili letni koncert, na katerem so predstavili del njihovega

repertoarja. V goste so povabili Lucijo Čirovič-Fato, učence OŠ Šentjanž, Jureta Mlinška, Komorno skupino

Pihalnega orkestra Šentjanž in ansambel Škorpijoni.

33

V 19. koledarskem tednu smo si v cerkvi Sv. Vida lahko ogledali likovno razstavo “LIKOVNA USTVARJALNOST NAJMLAJŠIH”, ki so jo pripravili otroci in vzgojiteljice vrtca Dravograd. Otroške umetnije so bile res zelo izvirne in vredne ogleda.

V soboto, 19. maja 2007, je v cerkvi Sv. Vida potekal letni koncert Obrtniškega moškega pevskega zbora Stanko Rek.

Tudi letos je Obrtniški moški pevski zbor pripravil redni letni koncert v cerkvi Sv. Vida v Dravogradu. V goste so

tokrat povabili družino Gornjec in ljudske pevke Jesensko listje iz Dokležovja v Prekmurju. Pevci so pod vodstvom

Metke Kotnik prijetno presenetili s pestrim repertoarjem.

V tednu Rdečega križa so se odvijale naslednje aktivnosti: srečanje starostnikov in srečanje krvodajalcev iz Krajevne skupnosti Šentjanž, sprejem mladih članov, akcija zbiranja higienskih pripomočkov, hrane, oblačil, igrač; obisk starejših občanov v Domu starostnikov v Črnečah, obisk transfuzijskega oddelka v bolnišnici v Slovenj Gradcu, predstavitev osnov prve pomoči za kolesarje ter opravljanje izpita.

Letošnje občinsko tekmovanje gasilcev v GZ Dravograd je bilo v soboto, 2., in nedeljo, 3. junija 2007, v Črnečah in

Libeličah. V soboto so v Črnečah svoje znanje in spretnosti pokazali najmlajši. Številna udeležba mladih ekip in

zadovoljivi rezultati preverjenega znanja so garancija, da se gasilstvu v občini Dravograd ni treba bati pomanjkanja

članstva. V nedeljo pa so v Libeličah moči pomerile starejše članice in člani. Skupaj je sodelovalo 23 ekip.

Krajani Otiškega Vrha, Šentjanža in Bukovske vasi so se v nedeljo, 10. junija 2007, srečali pod lipami na Kronski gori. V bogatem kulturnem in zabavnem programu so sodelovali domači glasbeniki: Škorpijoni, Šempeterski šopek, MPZ Štefan Goršek Čaki, Drago Filač. Številni obiskovalci so se na Kronsko goro pripeljali s turističnim vlakom kmetije Klančnik, ki je pobiral potnike po celotni KS, od Bukovske vasi do Otiškega Vrha, ter jih po končani prireditvi varno odpeljal nazaj v dolino.

34

9. junija 2007 je v Slovenj Gradcu potekalo regijsko tekmovanje mladih gasilcev, ki je bilo izborno za kvalifikacije na gasilsko

državno prvenstvo v letu 2008. Ekipama pionirk PGD Libeliče in mladink PGD Črneče se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje.

16. junija 2007 pa je bilo na Ravnah na Koroškem regijsko gasilsko tekmovanje članic in članov ter starejših gasilk in gasilcev.

Pravico nastopa na državni tekmi v letu 2008 imajo tri naše ekipe: članice B PGD Črneče, člani B PGD Dravograd in starejši gasilci

PGD Šentjanž.

V nedeljo, 10. junija 2007, je v telovadnici OŠ Dravograd potekala prireditev ob prvi obletnici delovanja Koroške regionalne televizije. Ob tej priložnosti so pripravili prireditev, na kateri je sodelovalo lepo število znanih glasbenikov. Na prireditvi, katere se je udeležila tudi večina županov koroških občin, so sodelovali Stane Mancini, Adi Smolar, Glasbena šola iz Slovenj Gradca, Anja Primožič, Strašna Jožeta in še mnogi drugi.

12. srečanja Pihalnih orkestrov Koroške v Trbonjah se je udeležilo kar 12 pihalnih orkestrov, ki so se predstavili z zelo pestrim in kvalitetnim programom ter tako navdušili številno

publiko. Godba na pihala Trbonje se je zopet izkazala kot zelo dober gostitelj in organizator tega srečanja.

V petek, 15. junija 2007, je na turistični kmetiji Klančnik potekala podelitev priznanj krvodajalcem. Rdeči križ Dravograd že 49 let vodi aktivno krvodajalstvo v občini Dravograd in s tem prispeva delež k reševanju življenj, hkrati pa tudi aktivira nove krvodajalce, skrbi za njihovo družabnost in podeljuje priznanja tistim, ki so večkrat darovali kri. Krvodajalci iz naše občine letno darujejo kri več kot 400-krat. Rdeči križ se jim vsako leto zahvali s podelitvijo priznanj. Tudi letos je potekala podelitev priznanj 79 krvodajalcem; nekateri od njih so darovali kri tudi 60-krat. Prireditev je potekala ob prijetnem vzdušju na turistični kmetiji Klančnik. Več kot šestdesetkrat sta kri darovala gospod Branko Koprivnikar in gospod Ferdo Poderčnik, več kot petdesetkrat pa gospa Maksimiljana Gošnak, gospod Jože Potočnik, gospod Janko Repnik in gospod Peter Škratek. Rdeči križ se je zahvalil vsem krvodajalcem za njihovo humano in plemenito dejanje.

V sredo, 20. junija 2007, je bila v razstavnih prostorih Info-pisarne v starem trškem jedru Dravograda otvoritev razstave “PO ČEBELAH

SE VIŽAJ”. Razstava Čebelarskega društva Dravograd predstavlja del etnološke zbirke Toneta Breznika in Lojzeta Rožiča.

V četrtek, 21. junija 2007, je bila v okviru Koroškega kulturnega poletja na prireditvenem prostoru v Dravogradu plesno-igrana predstava » ZGODBICE OD A DO Ž », v izvedbi Plesnega teatra IGEN, namenjena otrokom od 2. do 10. leta starosti.

35

V četrtek, 21. junija 2007, se je v cerkvi sv. Vida v trškem jedru Dravograda odvil še en kulturni dogodek. Na ogled

je bilo postavljeno preko 50 starih harmonik. Na koncertu so sodelovali harmonikarski orkester Planinskega društva Dravograd, gospa Jožica Vrhovnik in gospa Hilda Šmon s

skečem, MOPZ Šentanelski pavri in Cerkveni pevski zbor Župnije Dravograd, program pa je povezovala gospa Jožica

Heber. V sklopu razstave je gospod župnik blagoslovil harmonike.

22. junija 2007 je potekal v cerkvi Sv. Vida Mednarodni festival oktetov Dravograd-Suha, ki je tudi tokrat postregel z vrhunskimi vokalnimi skupinami. Letošnji Festival oktetov Dravograd-Suha je bil prav gotovo eden najkvalitetnejših do sedaj. Vrhunske zasedbe iz Anglije, Avstrije in Slovenije so poskrbele za res dober repertoar in še kvalitetnejšo izvedbo. Navdušenje občinstva je bilo nepopisno. Ponosni smo lahko, da imamo tudi v takšnem malem kraju, kot je Dravograd, tako kvalitetne prireditve. Na letošnjem festivalu so se predstavili, poleg Dravograjskega okteta Kograd IGEM in Okteta Suha, še White gospel voices z Dunaja, Voxon iz Avstrije in Voices 8 iz Anglije. Kot predskupina se je predstavil domači ženski pevski zbor Lipa.

V nedeljo, 23. junija 2007, je pri dvorcu Bukovje potekala zaključna prireditev “Od lipe do lipe”.

Ob zaključku skoraj tradicionalne prireditve ter ob dnevu državnosti se je pri dvorcu Bukovje odvijal bogat kulturni in

zabavni program. Zbrane je najprej pozdravila županja Občine Dravograd, gospa Marijana Cigala, nato je minister za kulturo,

dr. Vasko Simoniti, izpostavil problem nesodelovanja in poudaril, da lahko napredek in blaginjo dosežemo le z zadostno slogo in

razumevanjem. Med gosti je bila evropska poslanka, dr. Romana Jordan Cizelj, govorniki pa so bili tudi znani koroški kulturniki,

gospod Karel Pečko, gospod Mitja Šipek ter gospod Anton Repnik. Prireditev so popestrili Big Band Radlje ob Dravi, Pihalni

orkester Železarne Ravne, folklorni ansambel iz Avstrije, ter ženski pevski zbor Nova iz Slovenj Gradca. Po kulturnem

dogajanju pred dvorcem je bilo mogoče v grajskem parku okusiti dobrote iz vseh koroških občin.

V torek, 26. junija 2007, je Brigita Rajšter, direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja, na sedežu Občine Dravograd, predstavila poseben predmet, najden na Libeliški gori, za katerega ne poznajo namembnosti in uporabnosti. Muzej predstavlja takšne “skrivnostne predmete” z območja občin v upravnih prostorih vseh koroških občin s priložnostno razstavo pod imenim “Vitrina meseca” , s katero vabijo na ogled predmetov, v času njegove predstavitve pa je odprta knjiga za mnenja in ideje, čemu služijo najdeni predmeti. Do 27. julija je v tajništvu Občine Dravograd na ogled skrivnostni predmet iz etnološke zbirke v Libeličah.

Robert Preglau, Vesna Mrakič, Suzana Karničnik, Jernej Grudnik, Matic Grudnik, Jure Viderman

Ephraim KishonULiCa HELSiNGForS

Vsa ta neprijetnost se mi ne bi zgodila, če si Sulzbaum ne bi vtepel v glavo, da bi bil jaz najprimernejši mož za ta odgovorni položaj. Ko sem mu tisto usodno noč telefoniral, mi je rekel, naj kar takoj pridem k njemu, da se bova pogovorila o nekaterih podrobnostih glede moje službe. Moje veselje je bilo nepopisno. Sulzbaum je pač šef. Vprašal sem ga, kje stanuje.»Ulica Helsingfors številka 5«, je rekel.»Hvala«, sem odgovoril. »Čez pet minut bom pri vas«.

Brez oklevanja sem odšel. Toda že po nekaj korakih sem naletel skoraj na nepremagljivo oviro – pozabil sem ime ulice. Spomnil sem se samo, da se prične s črko P.

Brž sem stopil v najbližjo telefonsko govorilnico. Toda v telefonskem imeniku ni bilo nobenega Sulzbauma. Gotovo še nima dolgo telefona. Na srečo sem se spomnil, da sem si na nekakšen listek napisal njegovo telefonsko številko. Prebrskal sem vse žepe in res sem številko našel. Takoj sem poklical. »Oprostite, zgodilo se mi je nekaj smešnega«, sem rekel. »Pozabil sem ime vaše ulice.« »Helsingfors«, je rekel Sulzbaum. »Številka 5«.»Najlepša hvala«.

Šel sem naprej in neprestano ponavljal v sebi: Helsingfors… Helsingfors, dokler nisem ustavil mimoidočega in ga vprašal:»Oprostite, prosim, kako bi prišel do ulice ….?«»Slabo ste naleteli«, je rekel moški, »tudi sam sem tujec v tem mestu, iščem namreč ulico Uriel.«»Uriel, Uriel…To pa vem. Pojdite naravnost, potem druga ulica desno.«

Ta presneta ulica Uriel je bila kriva, da sem pozabil ime svoje ulice. Vedel sem samo, da je tuje ime in, da se začne s črko F.

Torej sem stopil v najbližjo telefonsko govorilnico in poklical Sulzbauma. »Halo«, sem rekel. »Sem že na poti. Ali bi mi lahko povedali, kako bi najhitreje prišel do vaše hiše?«»Kje ste zdaj?«»Ulica Ben Jehude«.»No, potem ste že čisto blizu. Naprosite kakšnega mimoidočega, naj vam pokaže pot.«»Bom. Kako pa se piše ime vaše ulice?«»Tako, kot se izgovarja.«»Zdi se mi, da je ljudje ne poznajo. Vtis imam, da je nova.«»Ni čisto nova.«»Samo tako dolgo ime.«»Kako to? Pri nas je mnogo ulic z daljšimi imeni. Na primer Ulica Nikanorska vrata ali ulica Akibe Kolnomicerka.«»To je res. Človek se privadi.«»No, ali boste prišli? Čakam vas.«»Seveda. Čez pet minut bom pri vas.«

Sulzbaum je odložil slušalko, jaz pa sem ostal sam v govorilnici. To so bili morda najtežji trenutki v mojem življenju. Imena ulic kot Ulica Nikanorska vrata ali Ulica Akibe Kolnomicerka so se mi vrezala v spomin, toda nič mi niso koristila.

Minilo je pet minut, preden sem se odločil ponovno dvigniti slušalko in vtipkati številko.»Salzbaum«, sem šepnil. »Dragi Sulzbaum! Kako se reče vaši ulici?«»Helsingfors!« je zagrmel, da so zadrhtele šipe na telefonski govorilnici. »Helsingfors! In ni vam treba hoditi k meni. S takim idiotom nočem več imeti opravka.«Tresk! je treščil slušalko na vilice.

Stopil sem iz govorilnice. Bila je natanko pod tablo, na kateri je pisalo Ulica Helsingfors.

NA KONCU SE NASMEJTE

36

Smučarski vaditelj opozarja tečajnike: »Pazite, da vas ne odnese v prepad! Če pa že padate, se ozrite v na desno: odprl se vam bo čudovit razgled!«

»Ali si bil takrat kaj razburjen, ko si prosil svojo ženo za roko?«»Ne, ampak bi bil precej, če bi vedel, kako bo sedaj.«

Iz ljubezenskega pisma: Predraga moja, ti mi pomeniš vse. Zate bi šel tudi skozi ogenj!P.S. Jutri popoldne pridem k tebi, če ne bo deževalo.

Anton: »Kako se imaš, Janko?«Janko: »Dobro, in ti?«Anton: »V redu. Ali mi lahko posodiš 200,00 EUR?«

Janko: »Nemogoče, toliko denarja nimam nikoli pri sebi.«Anton: »Pa doma?«Janko: »Hvala, vsi so zdravi.«

Turist: »Kako pa to, da so te vaše krave tako suhe?«Pastir: »Kako bi ne bile. Razgled občudujejo, pa pozabijo na pašo.«

»Gospod zdravnik, ne prestrašite me s kakšnim učenim imenom, kar po domače mi povejte, kaj mi je.«»No, kar naravnost vam povem, da ste len.«»Zdaj mi pa to prosim še po latinsko povejte, da bom mogel svoji ženi sporočiti, kaj je z menoj narobe.«

SMEH JE POL ZDRAVJA

OTROCI O SVOJIH MAMAHPred časom je bila opravljena anketa na temo, kako otroci vidijo svoje mame. Nad odgovori se lahko resnično zamislimo.

Zakaj je bog naredil mame? - Večinoma za pospravljanje po hiši.

Zakaj ti je bog dal tvojo mamo in ne kakšne druge?- Ker sva v sorodu.

Kakšna je bila tvoja mama kot deklica?- Moja mama je bila vedno moja mama in nič

drugega.- Ne vem, ker me ni bilo tam. A po mojem

mnenju je bila precej gospodovalna.

Kaj je mama morala vedeti o očku, preden sta se poročila?- Njegov izvor. Recimo, ali zna kuhati. Ali se

napije piva. Koliko zasluži na leto?

Zakaj se je mama poročila z očkom?- Moj očka naredi najboljše špagete na

svetu. In moja mama veliko je.

- Moja babica pravi, da takrat ni imela glave na svojem mestu.

Kdo je šef pri vas doma?- Mama. To lahko ugotoviš po pregledovanju

sob. Vidi stvari pod posteljo.

Kakšna je razlika med mamami in očeti?- Mama dela v službi in doma, očka pa dela

samo v službi.- Mama zna govoriti z učitelji, ne da bi jih

prestrašila.

Kaj dela tvoja mami v prostem času?- Mame nimajo prostega časa.- Če bi verjel temu, kar govori, plačuje ves

božji dan račune.

Če bi lahko spremenil kaj pri mami, kaj bi bilo to?- Ima to čudno zahtevo, da moram čistiti

svojo sobo. Tega bi se znebil.

37

UTRINKI IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJAKulturno dogajanje v razstavnih prostorih TiC Dravograd

Kulturni dogodki, ki se odvijajo v razstavnih prostorih TIC Dravograd, neposredno ob cerkvi sv. Vida v trgu Dravograda, skušajo predstavljati svojevrstno ustvarjalnost Dravograjčanov, Korošcev ter zanimivosti območja občine in regije. Ohranjena arhitektura pritličja stavbe omogoča izvajanje dejavnosti trške galerije, kjer so se v dobre pol leta zvrstile raznolike razstave. Povabilu, da prvi prične kulturno dogajanje v teh prostorih, se je prijazno odzval likovnik Feliks Frühauf-Sreč, ki se je ob tej priložnosti predstavil z zbirko abstraktnih slik – kot avtor, ki razvija svoj opus in išče nove ustvarjalne poti. Kasneje sta se z ljubiteljskim slikanjem publiki predstavila tudi Jolanda Nabernik, z razstavo ob letošnjem kulturnem prazniku, in Franc Rutnik, član ustvarjalne družine Rutnik. Priložnostno razstavo velikonočnih pirhov, dopolnjeno z žlahtnimi izdelki ročnih del, je že 21. leto zapovrstjo pripravila Lotka Nenadič, ki vedno znova ustvari zanimivo zbirko pisanic.

Skozi razstave teče tudi dobro sodelovanje s Koroškim pokrajinskim muzejem, v katerih spoznavamo pomen Dravograda v zgodovini Koroške in Slovenije. Ob dnevu samostojnosti se je tu ustavila regijska razstava »Enotni v zmagi« na temo slovenske osamosvojitvene vojne, ki je zajela dogajanja tistih dni na območju Dravograda, razstavo pa so pripravili zgodovinarji Valerija Grabner, Marjan Kos in Karla Oder. Muzej, ki je na Koroškem evidentiral etnološke zbirke, ima v seznamu popisanih šest zasebnih etnoloških zbirk v Dravogradu. Med temi izstopa zbirka Antona Breznika iz Selovca, ki šteje preko 5000 predmetov, deli njegove zbirke pa bo v vsebinskih sklopih skozi zgodbe predstavljeni v teh prostorih. V prvi zgodbi z naslovom »Razstava starih glasbil«, ki jo je zapisala Brigita Rajšter, so se prepletale teme o starih glasbilih, glasbi in ljudskih godcih, Tonetu Brezniku in Lojzetu Rožiču. O petju in dolgoletnih srečanjih od Pliberka do Traberka pa je skozi foto-arhiv pripovedovala razstava Koroškega pokrajinskega muzeja in Javnega sklada kulturnih dejavnosti, ki je nastala ob 40. obletnici revije odraslih pevskih zborov. Poletnemu kulturnemu dogajanju se je pridružila etnološka razstava »Po čebelah se vižaj« Toneta Breznika, Lojzeta Rožiča in Čebelarskega društva Dravograd, posvečena čebelarski tradiciji pri nas. Na osrednjo razstavo tega poletja pa vabimo skupaj z naravovarstveniki Zavoda za varstvo narave iz Maribora. V okviru mednarodnega projekta Natura

2000, ki obsega mrežo ekološko pomembnih območij na ozemlju Evropske skupnosti, bodo predstavljene naravne vrednote Dravograda in širšega območja pod naslovom »Našim vnukom v dar«.

Aleksandra Gradišnik

(Foto: Tomo Jeseničnik)

38

Lepa misel lepo mesto najde

“Misel je podobna kopanju vodnjaka: voda je najprej kalna, počasi pa se zbistri.”(Kitajska modrost)

“Da bi v življenju uspeli, se moramo delati neumne, a biti modri.”(Montes)

“Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka.”(Gracian)

“Človek je kot zrno riža, ki se kuha v loncu: včasih je na površini, včasih na dnu.”(Madžarski pregovor)

Spoštovani bralci!

Pred kratkim je bilo možno v eni izmed revij prebrati članek o ženski iz naših logov, ki zelo rada potuje po svetu; njena najljubša oblika potovanja je pohodništvo. Kot sama navaja, je zanjo to turizem za njeno dušo in je drugačne oblike potovanja sploh ne zanimajo več. Kaj pa sploh je pohodništvo?Pohodništvo je ena izmed oblik dopustovanja, lahko pa je tudi način življenja. Nekateri ljudje se odpravijo v daljne kraje, drugi pa hočejo spoznati kar gozd za domačo hišo. Pohodništvo je pač tam, kjer ljudje hodijo. Ljudje so odkrili, da se telesno in duševno dobro počutijo, če vzamejo pot pod noge in se iz domačega okolja odpravijo v kakšen oddaljen kraj.Kaj pa utrujenost, napor, neudobje? Brez skrbi. Pohodništvo je filozofija, ki uči gledati z odprtimi očmi; človeka navaja, da se zliva z okoljem okrog sebe. »Ne teci, ampak hodi počasi!« je pravilo pohodništva. Med hojo odkrivamo naravo, odkrivamo pa tudi človeka. Kdor se prevaža po zemeljski obli, ne najde pustolovščin; pravi

popotnik mora vzeti pot pod noge. Med srečanjem z naravo človek marsikaj doživi. Najpomembnejši pri vsem je stik z naravo in ljudmi; dragoceno je, če te sprejmejo v svojo hišo in povabijo k mizi, da skupaj z njimi obeduješ. Močna občutja, težave, ki jim ljudje kljubujejo skupaj, utrdijo skupinski duh. Znova spoznavamo vrednote, na katere smo že zdavnaj pozabili. Kdor se dobro počuti sam s seboj, se povsod dobro počuti, zlasti v naravi. Pot te lahko pelje tudi v manjše kraje, v katerih odkrivaš zgodovino in kulturo. Ljudje hočejo znova najti stik z naravo, odkrivati skrivnosti gozdov in tišino planin, lepoto polj in zelenilo travnikov, žuborenje bistrih potokov in zasanjanih jezer. Korak za korakom. Brez naglice. Človeku to preide v kri. Odpre se mu pot do vsega, kar ve o naravi. Ne smemo pozabiti na svet, ki se spreminja.

Spoštovani bralci, tudi vam želimo, da bi se oprijeli te zvrsti potovanja, ki ga prav sedaj nekateri ponovno odkrivamo. In da bi o teh svojih potovanjih nekaj napisali ter objavili v našem glasilu.

Uredništvo

Izdajatelj: Občina Dravograd • Urednica: Polona Črešnik • Uredniški odbor: Dominika Knez in Rosanda Kotnik • Fotografije: Arhiv Občine Dravograd, Tomo Jeseničnik • Fotografije naslovnica in zadnja stran: Foto Anka • Lektorica: Milena Štrovs Gagič • Oblikovanje in tisk: Tiskarstvo in

knjigoveštvo Grešovnik d.o.o. • Naklada: 3000 izvodov

39