Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za ... · Z vključitvijo obeh dispečerskih služb v Regijski center za obveščanje se je izboljšala učinkovitost, skrajšali

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

20. april 2007Leto XV/7

Cena 0,21 EUR / 50 SIT

SLOVENSKA

20. april 2007

VOJSKA

Vezisti na največjem letnem usposabljanju

V 76. POKČ zadnji rezervisti

Afganistan pet let po vojaškem posredovanju

2 S LOV E N S K A VO J S K A

z zanimanjem ogledajo tudi vojaško opremo in oborožitev, ki ju tudi tokrat ne bo manjkalo. To bo le uvod v 15. maj, praznik Slovenske vojske in hkrati 10. obletnico so-delovanja v operacijah kriznega odzivanja. Osrednja slovesnost bo v torek, 15. maja, v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bo praznična slavnostna aka-demija z visokimi gosti. Veliko pripadnic in pripadnikov, in sicer 747, ne bo moglo praznovati dneva Slovenske vojske s sodelavci v domovini. Praznovali ga bodo v operacijah kriz-nega odzivanja v Libanonu, Siriji, Iraku, Afganistanu, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. V predprazničnih dneh jih bodo obiskali tudi sodelavci iz Slovenije. Naj bo letošnji dan Slovenske vojske zaznamovan s sloganom Praznujte z nami dan Slovenske vojske. Simon Korez

Foto: arhiv Bruna Toiča

Pra

znu

jte

z n

am

i

2

Lani smo skupaj slavnostno praznovali 15 let vzpostavitve vojaških zmoglji-vosti. Po trdem delu so uspehi prišli, ne da bi jih opazili, vendar jih ni malo. Maja pred desetimi leti je tudi iz Slovenije odšla prva skupina vojakov Slo-venske vojske na mirovno misijo. Takrat Slovenija še ni bila članica Nata. Zdaj se lahko pohvalimo, da je v operacijah kriznega odzivanja sodeloval že skoraj vsak tretji pripadnik Slovenske vojske. To so dejstva, ki jih letos ob dnevu Slovenske vojske ne moremo prezreti. Postajamo sodobna vojaška organizacija in smo zagotovilo za vojaško varnost Slovenk ter Slovencev v domovini in tudi zunaj nje. Letošnjega praznika se bomo spomnili drugače kot v preteklih letih. V vo-jašnicah bomo v soboto, 12. maja, skupaj organizirali druženje pripadnic in pripadnikov z njihovimi družinami, prijatelji in znanci ter vsemi, ki si želijo športnih iger, tekmovanj in zabave. Obiskovalci si ob obiskih v enotah vedno

Praznično ob dnevu Slovenske vojske

Slovenska vojska bo v torek, 15. maja, praznovala šestnajsto obletnico delovanja in razvoja. Začetki sicer segajo v leto 1968, ko je bila ustanovljena Teritorialna obramba, pa skozi leto 1990, z ustanovitvijo Manevrske strukture narodne zaščite. Prvi sloven-ski naborniki leta 1991 so pomembno zaznamovali slovensko vojsko. Maja 1991 so potekali dogodki, ki za mnoge pomenijo del polpretekle vojaške zgodovine, vendar je ostal živ spomin na začetke delovanja slovenske vojaške organizacije, o kateri danes govorimo kot o sodobni Slovenski vojski.

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A2222222222222222

S LOV E N S K A VO J S K A 3

Vse

bin

a

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 11. maja 2007. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.343 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

Foto

: Bru

no To

ičFo

to: B

runo

Toič

Praznično ob dnevu Slovenske vojske

SPREMLJAMO 4

Regijski center za obveščanje Maribor v sodobnejših prostorihS Čehi o razvoju podčastniškega zbora 5Praznovanje velike noči slovenskih vojakov na Kosovu 6

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 8

Vajo Žarek nadgradili z uporabo sistema poveljevanja in kontrole V 16. BNZP novi kontrolorji prestreznikov 10V 76. POKČ letos zadnji rezervisti 12

INTERVJU 14

Big band SV pod taktirko glasbenika ameriške mornarice

OBJAVE 15

PREDSTAVLJAMO VAM 19

V Slovenijo bodo prišli vojaški novinarji z vse Evrope

STROKOVNE TEME 20

Ob združevanju enot in sil VLZOAfganistan pet let po vojaškem posredovanju 22Oklepne enote v mirovnih operacijah 25

ŠPORT V VOJSKI 28

Tekmovalnemu raftanju želimo vrniti priljubljenost Imamo možnosti za razvoj taekwondoja 29

OBRAZI 30

S predanostjo vojski do poveljnice oddelka

RAZVEDRILO 31

Čeprav je v Afganistanu trikrat več tujih vojaških sil, kot jih

je bilo po vojaškem posredovanju v tej državi leta 2001, var-

nostne in politične razmere predvsem na jugu države še niso

stabilne. Zato so se predstavniki skupine držav, katerih vojaki

sodelujejo v Natovi operaciji Isafa, prejšnji teden v Kanadi

dogovorili, da bodo okrepili vojaško navzočnost v Afganista-

nu. Po Natovih ocenah bi za vzpostavitev miru na jugu Af-

ganistana potrebovali dodatnih 3400 inštruktorjev, ki bi urili

afganistanske vojake in policiste, pri čemer jih nameravajo

ZDA prispevati dobro četrtino. Slovenija na sestanku sicer

ni sodelovala, kljub temu pa je vlada RS odobrila povečanje

slovenskega kontingenta v silah Isaf z zdajšnjih 53 na 65 pri-

padnikov. Povečan slovenski kontingent bo na misijo odpo-

toval avgusta letos, zanj pa bodo še naprej veljale nacionalne

omejitve, ki njihovo območje delovanja omejujejo na relativno

mirno okolico Herata na zahodu Afganistana.

V operacijah za zagotavljanje miru po svetu, predvsem na

Balkanu, je danes približno 750 pripadnikov Slovenske voj-

ske. Doslej je na misijah sodeloval že skoraj vsak tretji pri-

padnik Slovenske vojske in z uspešnim delom prispeval k

številnim pohvalam, ki jih Slovenija prejema iz tujine. Prav

maja letos mineva deset let od napotitve prve skupine slo-

venskih vojakov na mirovno misijo, obletnico pa bodo zazna-

movali pred letošnjim dnevom Slovenske vojske predvsem v

tistih vojašnicah, iz katerih so enote, ki pošiljajo pripadnike

v tujino. Tako bodo za njihove svojce v soboto, 12. maja, po

slovenskih vojašnicah pripravili številna družabna srečanja.

Vsi, ki vas zanima Slovenska vojska, poiščite podrobnosti

o dogajanju v posamezni vojašnici na spletni strani www.

slovenskavojska.si. Čeprav bo SV svoj praznik s slavnostno

akademijo zaznamovala 15. maja, ko sta dva učna centra TO

sprejela prvo generacijo slovenskih vojaških obveznikov, bo

letos prvič praznovala nekaj dni prej po vsej Sloveniji.

Meta Grmek


Sp

rem

lja

mo

V okviru dvodnevnega obiska vlade RS v Podravju je minister za obrambo Karl Erjavec v sredo, 11. aprila, obiskal Javni zavod za zaščito in požarno reševanje Maribor, kjer je s podžupanom mest-ne občine Maribor Andrejem Verličem uradno odprl in izročil name-nu nove prostore Regijskega centra za obveščanje.Izpostava URSZR Maribor, katere del je Regijski center za obveščanje, po-kriva 1310 kvadratnih kilometrov površine. Območje je razdeljeno na 22 lo-kalnih skupnosti, v 389 naseljih pa živi 230.000 prebivalcev. Kot pravi vodja Izpostave URSZR Maribor Ivana Grilanc, je Regijski center za obveščanje s številko 112 za klic v sili telekomunikacijska hrbtenica sistema zaščite in reševanja v regiji, saj povezuje vse opazovalne sisteme, pomembne za var-stvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, reševalne službe ter dežurne si-steme na območju mariborske izpostave URSZR. Za obvladovanje izrednih dogodkov oziroma nesreč v regiji imajo poklicno enoto, Javni zavod za za-ščitno in požarno reševanje Maribor, 64 PGD z 2340 operativnimi gasilci, ki se povezujejo v šest gasilskih zvez, in tri službe nujne medicinske pomoči.»Operaterji v centru na telefonski številki 112 sprejemajo informacije o nesrečah in pomagajo ljudem, ko potrebujejo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev ter drugih reševalnih služb,« poudarja vodja Regijskega centra za obveščanje Maribor Drago Gumzej. Mariborski center je bil prvi center v Sloveniji s 24-urnim delom, v njem se je razvijal prvi sistem alar-miranja prebivalstva z enotnim daljinsko proženim sistemom in zdaj je prvi center, v katerem sta integrirani dispečerska služba nujne medicinske po-moči in dispečerska služba gasilske enote posebnega ali širšega pomena, to je JZZPR Maribor. Z vključitvijo obeh dispečerskih služb v Regijski center za obveščanje se je izboljšala učinkovitost, skrajšali so se odzivni časi, bolj-

Na povabilo ministrstva za obrambo Republike Turčije in poveljnika oboroženih sil Turčije generala Yaşarja Büyükanita je načelnik GŠSV generalpodpolkovnik Albin Gutman v četrtek, 5. aprila, odšel na tri-dnevni delovni obisk v Turčijo. To je načrtovano srečanje v sklopu dvostranskega sodelovanja med vojskama. Temi pogovorov sta bili dosedanji razvoj obeh vojsk in možnosti prihodnjega sodelovanja. Ge-neralpodpolkovnika Gutmana je sprejel tudi turški minister za obrambo Mehmet Vecdi Gönül.

Regijski center za obveščanje Maribor v sodobnejših prostorih

ša bo kakovost dela in sodelovanje vseh operativnih služb. Kot je povedal Gumzej, center na leto sprejme približno 80.000 uspešnih klicev, od tega približno 24.000 za reševalno in nujno medicinsko pomoč, 2000 pa za JZZPR Maribor. Vsak dan sta povprečno dva klica namenjena gasilcem, saj je na leto približno 220 požarov na prostem, 200 požarov na objektih, 80 požarov na prometnih sredstvih in 50 nesreč z nevarnimi snovmi.

Kot je dejal Gumzej, se je lani število izrednih dogodkov glede na leto 2005 povečalo za 22 odstotkov, k čemur so precej prispevale naloge Regijske-ga centra za obveščanje glede ptičje gripe. Lani sta gasilski enoti širšega pomena ob prometnih nesrečah v podravski regiji posredovali 155-krat. Z evropskim projektom e-call se bo po predvidevanjih strokovnjakov izboljšal odzivni čas ustreznih reševalnih služb za polovico, s čimer naj bi rešili do-datnih 2500 življenj na leto in za 15 odstotkov zmanjšali resnost poškodb. Gumzej je tudi dejal, da so delavci mariborskega regijskega centra zado-voljni z novimi prostori, saj so se vanje preselili iz vlažnih kletnih prostorov brez dnevne svetlobe. (KuB)

Ministra so spremljali načelnik GŠSV, poveljnik Civilne zaščite RS, direktor in namestnik generalnega direktorja URSZR, glavni inšpek-tor Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vodja Kabineta ministra.

Minister za obrambo Karl Erjavec in podžupan mestne občine Maribor Andrej Verlič sta s prerezom traku simbolično predala v uporabo nove prostore.

Operaterja na delovnih mestih. V ozadju je operater, ki sprejema klice za nujno medicinsko pomoč.

Na povabilo ministrstva za obrambo Republike Turčije in poveljnika

Generalpodpolkovnik Gutman pri turškem kolegu

Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu so v petek, 6. aprila, v okviru večletnega dobrega sodelovanja med ICZR in katedro za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani obiskale tri skupine študentov zadnjega letnika dentalne medicine in drugega letnika medicine. Gosti-telji so jim predstavili dejavnost ICZR ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dve skupini študentov sta center obiskali še 13. aprila, zadnji dve pa bosta na obisku 11. maja. Tako bo center skupaj obiskalo približno 250 študentk in študentov Medicinske fakultete.

Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu so v petek, 6. aprila,

Obisk prihodnjih zdravnikov in zobozdravnikov na Igu


Sp

rem

ljam

o

Med 27. in 30. marcem je v Kopru potekalo 4. redno letno sre-čanje predstavnikov mornaric, članic jadransko-ionske iniciative ADRION (Adriatic Ionic Iniciative). Cilj organizacije je krepitev pomorskega vojaškega sodelovanja med državami članicami. Poudarek seminarja je bil na predstavitvi človeko-ljubne pomoči ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo lahko ponudijo tako mornarica kot oborožene sile držav ADRION. Udeleženci srečanja so se seznanili tudi s poročilom o izvedbi računalniško pod-prte vaje Computed Assistance Exercise (CAX), ki je potekala februarja v Grčiji. Vaja bo podlaga za izvedbo vaje Live Exercise (LIVEX), katere gostiteljica bo junija Grčija. Srečanja so se poleg gostiteljice Slovenije udeležili predstavniki mornaric Albanije, Črne gore, Grčije, Hrvaške in Italije. Našo državo so zastopali mornariški častniki Poveljstva sil Slo-venske vojske in 430. mornariškega diviziona.

Na povabilo podčastniškega zbora SV in na podlagi dvostranskega sodelovanja podčastniških zborov vojsk držav članic Nata in Partnerstva za mir je bila od 3. do 5. aprila na delovnem obisku v Sloveniji delegacija podčastniškega zbora oboro-ženih sil Češke republike pod vodstvom glavnega podčastnika višjega štabne-ga praporščaka Ludeka Kolese. Češko delegacijo sta med obiskom v Sloveniji sprejela tudi namestnik načelnika GŠSV generalmajor mag. Alojz Šteiner in povelj-nik Poveljstva sil SV brigadir Alan Geder, ki sta jo seznanila s strukturo ter preobli-kovanjem SV, njenim nadaljnjim razvojem ter izkušnjami pri sodelovanju v mirovnih operacijah. Namena obiska sta bila poglobitev dvostran-skega sodelovanja med podčastniškim zbo-rom češke in Slovenske vojske ter medsebojna izmenjava izkušenj glede razvoja podčastni-škega zbora, izobraževanja in usposabljanja podčastnikov ter karierne podčastniške poti. »Zavezništvo in tudi vojske držav članic se pre-oblikujejo in se ob tem srečujejo s podobnimi težavami, zato so lahko takšni obiski koristni za njihovo lažje reševanje,« je poudaril glavni podčastnik češke vojske višji štabni prapor-ščak Ludek Kolesa. Dodal je še, da so glavne težave, ki zavirajo razvoj podčastniškega zbo-ra in uveljavljanje podčastniške karierne poti v češki vojski, neustrezna zakonodaja, ki ne sledi hitremu razvoju in potrebam sodobnih oboro-

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje je v sredo, 4. aprila, potekal posvet o ureditvi požarne varnosti v industriji. Po nagovoru predsednika GZS Ernesta Eörya je novosti na normativ-nem področju s poudarkom na požarni straži, požarnem varovanju in statistiki požarov v industriji v zadnjih letih predstavila mag. Mojca Zu-pan z URSZR. Glavni inšpektor RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Milivoj Dolščak je opisal stanje požarne varnosti v industriji na podlagi ugotovitev inšpekcijskih pregledov in predstavil pristojnosti inšpektorjev pri izvajanju nadzora ter izkušnje iz prakse. Franci Šink z URSZR je govoril o izhodiščih za pripravo meril za razvrščanje industrij-skih gasilskih enot. V drugem delu posveta so pripadniki poklicnih in-dustrijskih gasilskih enot predstavili ureditev protipožarnega varstva v družbah, iz katerih prihajajo. Po razpravi so udeleženci posveta sprejeli sklepe, s katerimi bo GZS seznanila vse pristojne organe v Sloveniji.

SV gostila redno letno srečanje članic ADRION

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje je v sredo, 4.

Na Igu posvet o požarni varnosti v industriji

S Čehi o razvoju podčastniškega zbora

ženih sil, težave v spremembi miselnosti pri ne-katerih pripadnikih glede načina dela ob prehodu z naborniške na poklicno vojsko ter razumevanje pomena podčastniške podporne linije v sistemu poveljevanja in kontrole. Češka delegacija je iz-razila zadovoljstvo nad obiskom v Sloveniji, pri čemer je posebej poudarila profesionalnost, mo-tiviranost in jezikovno znanje slovenskih vojakov in podčastnikov. Češki kolegi so si med obiskom v SV ogledali tudi dejavnosti v 1. brigadi SV, 17. BVP, ESD v Škrilju, Centru za usposabljanje v Vi-pavi in Gorski šoli SV na Bohinjski Beli, ki naj bi jo SV razvila v center odličnosti Nata za gorsko boje-vanje. »Za certifikacijo bo odgovorno zavezniško

Češka delegacija med pogovorom z

udeleženci tečaja za desetnike v CU Vipava

poveljstvo za preoblikovanje (ACT) iz Norfolka, kjer bo maja dolžnost glavnega podčastnika za tri leta prevzel višji štabni praporščak Kole-sa. Njegov obisk v Sloveniji je pred odhodom na to zelo pomembno dolžnost za priznanje Gorske šole SV kot centra odličnosti Nata še toliko bolj koristen,« je razložil predstavnik pod-častniškega zbora SV višji štabni vodnik Igor Tomašič. Ob tem je še opozoril, da imajo tudi češki kolegi izkušnje pri uveljavljanju Natovega centra odličnosti za RKBO na Češkem, zato lahko pomagajo pri razvoju podobnega centra v Sloveniji.

Marko Pišlar


Sp

rem

lja

mo

V četrtek, 12. aprila, je na podlagi načrtovanih dvostranskih aktivnosti med francosko in Slovensko vojsko v koprsko prista-nišče priplul francoski minolovec Orion. Francoski minolovec Orion, ki je namenjen deminiranju priobalnih ob-močij, je dolg skoraj 50 in širok 13 metrov, na njem pa 45 mornarjev in šest potapljačev na morju preživi po sto dni na leto. Med njegovim štiri-dnevnim obiskom v Sloveniji je potekalo skupno usposabljanje potaplja-čev posadke minolovca in potapljačev 430. mornariškega diviziona SV v iskanju, odstranjevanju ter uničevanju morskih min. Pripadniki obeh vojsk so izmenjali izkušnje glede tehnik potapljanja in postopkov ter pre-izkusili opremo. Za pripadnike obeh vojsk sta bila organizirana ogled in predstavitev Vojašnice slovenski pomorščaki ter francoske ladje Orion.

V italijanskem mestu La Spezia je od 12. do 26. marca potekala pomorska vaja IT Minex 2007, na kateri je poleg Italije, Francije, Grčije, Nizozemske, Španije, Turčije, Belgije in Nemčije sodelo-vala tudi Slovenija.Namen vaje je bil uskladiti postopke delova-nja pri odkrivanju in odstranjevanju eksplo-zivnih teles v bližini obale ter tako omogočiti razmere za evakuacijo civilnega prebivalstva z ogroženega območja. Udeleženci vaje so bili razdeljeni na dve skupini, in sicer na mi-nolovce ter protiminske potapljače. Sloven-ska delegacija, v kateri so bili protiminska potapljača iz 430. MOD in medicinski tehnik iz VZSL, je sodelovala v skupini protiminskih potapljačev. Pripadniki SV so na vaji tudi spoznavali postopke delovanja protiminskih potapljačev držav udeleženk in vzpostavili tesnejše sodelovanje z italijanskimi voja-škimi potapljači. Cilji vaje so bili doseženi, pripadniki italijanskih oboro-ženih sil pa so ob analizi vaje izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju s pripadniki SV. Za slovenske potapljače je bila to sicer prva vaja, na kateri so sodelovale le države članice Nata. Zato je bilo sodelovanje na tej vaji toliko bolj pomembno, saj so potapljači SV bolje spoznali vodenje, organi-zacijo in uresničitev pomorske vaje s protiminskimi potapljači. Slovenska vojska na večini področij ne zaostaja za drugimi državami Nata.

Za marsikaterega vojaka Slovenske voj-ske je bilo praznovanje letošnje velike noči edinstveno, saj jih je veliko največji krščanski praznik prvič v svojem življenju praznovalo daleč od doma. Tradicionalne običaje okoli velike noči so za pripadnike SV, ki delujejo v operaciji Kforja, zamenjale službene obveznosti, kot so patruljiranja, straže itn. Ni bilo niti tako priljubljenega pokanja možnarjev na velikonočno jutro in podobnega. Kljub vsemu smo tudi mi praznovali. Prazniki namreč razbijejo monotonost, obvarujejo pred rutino, človeka popeljejo v notranjost, globine in osmišljanje vsega, kar delamo. Tudi nas na Kosovu. Pri obredju velikega četrtka sta sloven-ski in italijanski duhovnik med sveto mašo umi-vala noge vojakom. To je znamenje ponižnosti, ki duhovnike opominja, da se ne bi kdaj spoza-bili in se povzdignili previsoko. Vojaki izredno radi sodelujejo pri obredu umivanja nog. Na veliki petek, spominski dan, ko je Jezus umrl na križu, smo imeli ob uri njegove smrti križev pot po bazi Villagio Italia. Na postajah križevega pota smo premišljevali v več jezikih,

V četrtek, 12. aprila, je na podlagi načrtovanih dvostranskih

Mornarji francoske in Slovenske vojske izmenjali izkušnje

V Italiji vaja odstranjevanja eksplozivnih teles

Praznovanje velike noči slovenskih vojakov na KosovuNa velikonočno nedeljsko jutro so cerkvico v bazi napolnili slovenski vojaki. Bilo je nabito. Premišljevali smo, kako se tudi nam v življenju dogaja podobno kot pred 2000 leti Jezusu. Tudi vojake namreč večkrat po krivem obsojajo novodobni Pilati. Tudi vojaki večkrat pademo pod težo križev. Tudi vojaki imamo svoje Simo-ne iz Cirene, ki nam pomagajo nositi križ. Tudi vojake nas večkrat pribijejo na križ. Toda za vsem pridejo vstajenje, luč, blagoslov in sreča v neomejenem življenju.Po maši je sledil slovesen velikonočni zajtrk. Polkovnik Anton Tunja nam je iz Slovenije po-slal šunko in potico, NPE pa je zagotovil, da nismo ostali brez slovesnega barvanja jajc. Žal nam je manjkal hren. Manjkal ni skoraj noben slovenski vojak. Popoldne so poveljniki skupaj s kaplanom obiskali še tiste vojake, ki so bili na dolžnostih varovanja vasi. Na velikonočni pone-deljek smo odšli v Emavs k našim pravoslavnim sobratom v zgodovinski samostan Dječane. Tudi vsem v Sloveniji želimo, da v vas ostane veliko velikonočnega veselja.

Matej Jakopič Foto: SIKON 15 Kfor, Emil Jalovec

in sicer italijanskem, slovenskem, madžarskem, romunskem, španskem ter angleškem. Kolikor se je dalo, smo se držali tudi strogega posta. Na koncu velikonočne vigilije je sledil blagoslov jedil, kar je slovenska posebnost.


Sp

rem

ljam

o

V petek, 25. maja, bo v organizaciji 132. gorskega bataljona z Bohinjske Bele potekal 15. memorialni tek Boštjana Kekca. Tek bo tudi letos dolg 14,4 kilometra in bo potekal od strelišča Mačkovec, mimo Lancovega ob Savi Bohinjki do strelišča Mačkovec. Na progi je vzpon s 145 metri nadmorske višine. Start teka bo ob 9. uri na strelišču Mačkovec, kjer bo tudi cilj.

Pravico do nastopa na tekmovanju imajo pripadniki stalne sestave Sloven-ske vojske, vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka in pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve. Prijave za tekmovanje pošljite v 132. gor-ski bataljon, Vojašnica Bohinjska Bela, 4263 Bohinjska Bela, po faksu (04) 572 00 40 ali elektronski pošti na ime Boris Balek, najpozneje do srede, 16. maja. Prijava mora vsebovati ime in priimek udeleženca, letnico rojstva ter naziv enote in kraja, iz katerega prihaja. Pri vsaki prijavi naj bo naveden tudi vodja ekipe, ki bo odgovoren za vračilo startnih številk in čipov. Vse enote

Vabilo na memorialni tek Boštjana Kekca

morajo za svoje ekipe poslati tudi zahtevek za prehrano (ZP-1) Špeli Pre-tnar EVOJ v Vojašnico Bohinjska Bela, po faksu (04) 572 02 01.Tekmovanje bo potekalo v ekipni konkurenci, pri čemer se štejejo rezultati treh najboljših tekmovalcev iz enote, ne glede na starost, in v posamični konkurenci. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni kategoriji do 35 let in nad 35 let, v konkurenci moški ter ženske.Zbor tekmovalcev bo na strelišču Mačkovec med Bledom in Bohinjsko Belo v petek, 25. maja, ob 8.30. Proga teka bo označena in zavarovana, večji del pa bo potekala ob reki Savi in po gozdnih cestah. Ob progi bo tudi okrepčevalnica. Vsi tekmovalci, ki bodo progo pretekli, bodo dobili spo-minska darila, najboljši posamezniki in ekipe pa posebne nagrade. Vsi tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (04) 576 30 06 pri Borisu Baleku.

Pozorno sem prebrala članek v zadnji številki Slovenske vojske 6. aprila 2007 z naslovom Teorijo preverila na prostovoljnem služenju vojaškega roka. Z navedbami, ki jih je navedla dijakinja Waldorfske šole Nuša Kerin, se ne morem strinjati in me zanima vir informacij za takšno izjavo.Moje nestrinjanje se nanaša na služenje vojaškega roka v nekdanji JLA. Sama sem služila v Šoli za rezervne oficirje v Bileći in pozneje stažirala v Ti-togradu. Iz izkušenj lahko govorim, da fizično nismo ženske nič zaostajale za moškimi kolegi, bile pa smo bolj trmaste in s tem še bolj vzdržljive. Delovni dan je trajal od zgodnje pete ure in se z učenjem končal v zgod-njih jutranjih urah naslednjega dne v slabših razmerah, kot jih imajo danes naše kolegice. Nobenih dodatkov, ki jih navajate v članku, kot so sadje, zelenjava itn., nismo dobivale. Ne poznam primera, da se kakš-na vojakinja ne bi vrnila z izhoda v vojašnico. Mnenje je seveda stvar vsakega posameznika, vendar tudi danes v SV še marsikdo misli, da mora biti ženska doma in skrbeti za družino, tako da JLA v tem ni bila nič posebnega. Sama takšnih mnenj nisem bila deležna in sem se z moškimi kolegi dobro razumela. Svoje spomine na takratne čase bi strnila takole. Bilo je težko, pa vendar lepo in nepozabno. Verjemite mi, to je bila velika izkušnja v življenju.Prosim, da se o tem obdobju ne piše kar nekaj, temveč se piše objektiv-no, predvsem pa tako, kot je v resnici bilo. Če pa so bili takšni primeri, kot jih navajate v članku, prosim, da napišete tudi, kje je to bilo.Gospodični Nuši Kerin sem pripravljena povedati svojo zgodbo iz ta-kratne JLA. S spoštovanjem!

Viktorija Virag

Uredništvo revije Slovenska vojska vse pristojne v poveljstvih in enotah Slovenske vojske ter organizacijskih enotah civilnega dela ministrstva vljudno prosi, da nam redno sporočajo morebitne presežke izvodov re-vij Slovenska vojska. Prosimo vas, da nam podatke ustno ali pisno sporočate na naslov Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta 59, 1000 Ljublja-na, oziroma na telefonsko številko (01) 471 25 02 ali številko faksa (01) 471 27 70. Podatke nam lahko posredujete tudi na elektronski na-slov [email protected]. Zahvaljujemo se za sodelovanje.

Uredništvo revije

Poziv poveljstvom in enotam SV ter organizacijskim enotam MO

72. brigada SV je ponovno organizirala kulturno prireditev v spomin roj-stva generala Rudolfa Maistra. Koncerta Big banda Orkestra SV se je v torek, 10. aprila, v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Ma-ribor udeležilo več kot 800 poslušalcev. Big band je skupaj z gostoma Darjo Švajger in Otom Pestnerjem navdušil občinstvo, med katerim so bili minister za obrambo Karl Erjavec, minister za zdravje mag. Andrej Bručan, poslanci državnega zbora, župani podravskih občin ter svojci generala Maistra. S poslušalci v dvorani je svoje misli o domoljubju delil učenec Osnovne šole Lucija Tim Škerbec.

Orkester SV navdušil v Mariboru

Vaše pismo


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Peta vaja Žarek To je bila peta vaja v seriji vaj Žarek. Prve tri vaje so bile večinoma namenje-ne testiranjem in uvajanju taktičnega telekomunikacijskega sistema (TTKS) v operativno uporabo. Zadnji dve vaji sta bili namenjeni povezavi različnih komunikacijskih in informacijskih sistemov v celoto, da bi zagotovili komu-nikacijsko-informacijsko podporo (KIP) za potrebe poveljevanja in kontrole poveljstev ter enot Slovenske vojske. »Načrtovanje vaje je bilo zelo zahtevno in je potekalo štiri mesece po Natovem štabnem postopku za načrtovanje vaj,« je povedal glavni načrtovalec za TTKS na vaji nadporočnik Franci Logar. »Na prvih vajah smo testirali tehnično sposobnost sistema TTKS. Zahtevnost smo z vajami postopoma stopnjevali in dodajali nove naloge predvsem s področja operativne uporabe tega sistema. Tokrat je scenarij obsegal pod-poro SV pri zagotavljanju KIP v primeru naravne nesreče, vključili pa smo tudi več poveljniških mest. Sistem tehnično obvladamo, zdaj pa razvijamo taktiko in širimo njeno uporabo,« je pojasnil glavni koordinator vaje in povelj-nik 11. BZV major Boris Cimprič. Na tokratni vaji je bil poudarek na postavitvi sistema zvez TTKS, s tem da so prvič vključili tudi TIS PINK. Kot je nazorno pojasnil vodja za TIS PINK stotnik Marko Šterbenc, se sistema TTKS in TIS PINK dopolnjujeta. Če naredimo slikovito primerjavo, je to tako, kot bi imeli avtocesto, ki jo predstavlja TTKS, na njej pa še ni avtomobilov, da bi preverili, kakšne obremenitve prenese, ali je dovolj zanesljiva in podobno. »Zato smo na vaji postavili in uredili štiri centre zvez na poveljniških mestih in na njih vzpostavili tudi TIS PINK, torej smo sistem zvez obremenili s podatki, da smo videli, ali pasovna širina komunikacijskih kanalov dovoljuje zahtevani pretok podatkov in ali je zanesljivost sistema taka, kot mora biti. Prek sistema zvez

Vajo Žarek nadgradili z uporabo sistema poveljevanja in kontrole

Na širšem ljubljanskem območju z delom Gorenjske je od 2. do 6. aprila potekala peta vaja v seriji Žarek, ki so jo poimenovali Žarek 2007 pomlad. Poudarek je bil na postavitvi in ureditvi cen-trov zvez na poveljniških mestih ter uporabi zvez SV ob večjih naravnih nesrečah. Prvič so v tako velikem obsegu vzpostavili taktični informacijski sistem poveljevanja in kontrole (TIS PINK) in prek sistema zvez med štirimi poveljniškimi mesti izmenjali podatke o stanju na terenu in tako ustvarili skupno sliko razmer. Na vaji je sodelovalo 210 pripadnikov enot za zveze iz poveljstev in enot SV s 36 specializiranimi vozili za zveze.

med štirimi poveljniškimi mesti smo izmenjevali podatke o stanju na terenu in tako ustvarjali skupno sliko razmer na terenu.« Vaja je bila organizirana na štirih ravneh, prva raven pa je bilo poveljniško mesto Poveljstva sil, ki je bilo nameščeno v Logatcu, drugo raven pa so predstavljali 1. brigada v Vojašnici Franca Rozmana Staneta, poveljstvo 72. brigade, ki je bilo v Vojašnici Šent-vid, in Poveljstvo za podporo v Crngrobu. Tretjo raven so predstavljala povelj-stva 9. BZO, 16. BNZP in 20. MOTB in četrto raven vozilo valuk z integriranim sistemom TIS PINK, ki se je premikalo po terenu.

Velika naravna nesreča po scenariju vaje Po scenariju je okolico Škofje Loke stresel močan potres, ki je imel velike posledice, zato so drugi dan po nesreči civilne strukture prosile SV za po-moč pri sanaciji in oskrbi prebivalstva. Komercialni sistemi zvez so bili za-radi potresa in preobremenitev neuporabni. Poveljstvo sil je prek sistema TIS

Podpolkovnik Srečko Kolarič

Major Boris Cimprič

Stotnik Marko Šterbenc

Stotnik Anton Kresal

Poročnik Sergej Rodman

Nadporočnik Franci Logar


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

From 2 to 6 April, in Ljubljanska Pokrajina and Gorenjska, the fifth field exercise in the Žarek (Ray) series, called 2007 Spring Ray, was carried out. The exercise focused on the setting-up and organisation of com-munications centres in command posts and on the use of SAF com-munications in the event of large-scale natural disaster. It was the first time that the TIS PINK (Tactical information system of command and control) was set up to such an extent and that information on the situati-on in the field was exchanged among the four command posts through it, making a complete picture of the situation possible. A total of 210 members of communications units and 36 specialised communication vehicles from SAF commands and units participated in the exercise.

PINK podrejenim poveljstvom izdalo ukaz, da se morajo enote premakniti na kraj nesreče in tam začeti opravljati naloge, na primer postavitev poljske bolnišnice, gradnjo protipoplavnih nasipov in podobno. Njihove enote zvez so postavile svoje telekomunikacijske vstopne točke na načrtovanih lokaci-jah in se povezale v hrbtenično omrežje TTKS. Po scenariju so se zgodili še izlitje klorove kisline v Papirnici Vevče, požar v tovarni Color v Medvodah in poplave. Poveljstva so fiktivnim enotam na terenu dajala naloge, s tem da so pripadniki 11. BZV in drugi iz rodu zvez dejansko skrbeli za zveze. Enote, razen enote zvez, torej niso bile na terenu, pač pa so njihovo delo in premike vnašali v računalniško aplikacijo sitaware. Ta grafični vmesnik ima analitič-na orodja, s katerimi se spremlja razmere, kot bi se dogajale v realnosti. Tako so lahko na primer z analizo radijske pokritosti in reliefa terena našli optimal-ne točke, na katerih so enote iz 11. BZV postavile komunikacijska vozlišča. Vsa poveljstva na vaji so ustvarjala skupno situacijsko sliko dogajanja na terenu in jo prek sistema sitaware tudi spremljala. »Aplikacija sitaware ni namenjena le vojaškim strukturam, temveč kot se je pokazalo na vaji tudi civilnim, saj bi ga lahko uporabljal Nacionalni center za krizno upravljanje ali Civilna zaščita, da bi, če bi se v realnosti kdaj zgodila taka nesreča, lahko usklajeno sodelovali in imeli enako sliko za razumevanje razmer na terenu,« je dodal stotnik Šterbenc. Na vaji so tokrat prvič vzpostavili ločeno funkcijo poveljniškega mesta in cen-tra za komunikacijsko-informacijski sistem (KIS), ki upravlja in nadzira vse zveze. Na prejšnjih vajah je imelo to vlogo poveljniško mesto. »CKIS je center, v katerega se stekajo vse komunikacije in kjer poteka nadzor nad njimi. Na-loga dvanajstih pripadnikov 11. BZV je torej bila nadzor nad komunikacijami znotraj 11. BZV in med posameznimi poveljniškimi mesti. Vse napake, ki so se pojavljale prvi dan vaje, ki je običajno najbolj kritičen, ko se vzpostavlja sistem, smo reševali sproti,« je povedal poveljnik centra KIS stotnik Anton Kresal. Njegov namestnik, ki je bil tudi poveljnik čete zvez, ki je sodelovala na vaji, poročnik Sergej Rodman je dodal, da so z 62 pripadniki morali ožičiti poveljniško mesto Poveljstva sil in vzpostaviti center zvez, kar je omogočalo nadzor ter hkrati tudi načrtovanje vnaprej.

Dosegli cilje vajeCilji vaje so med drugim bili preveriti delovanje sistemov TTKS, BROM HF in VHF v terenskih razmerah, povečati usposobljenost načrtovalcev sistema TTKS za načrtovanje in nadzor omrežja ter taktično usposobljenost posadk sistemov zvez, preveriti delovanje in stabilnost sistema TTKS na realnih raz-daljah, zagotoviti informacijski sistem TIS PINK med poveljniškimi mesti in

V enoti vidijo nove delovne izzive Desetnik Mitja Zupančič:Na vaji sem bil v vlogi poveljnika enote za informa-tiko, skrbeli pa smo za podatkovni strežnik in ra-čunalnike poveljniškega mesta Poveljstva sil. Prek strežnika in sistema TTKS smo to omrežje povezali z drugimi lokalnimi računalniški omrežji v Crngorbu, Šentvidu in Vojašnici Franca Rozmana Staneta. V 11. BZV delam od septembra lani, po izobrazbi pa sem elektrotehnik energetik in to delo mi pomeni izziv. Vojak Aleš Lipnik: Sem iz radijskega voda in sem specializiran za radij-ske zveze, ki se uporabljajo predvsem za poveljeva-nje manjšim enotam. Radijske zveze se precej raz-likujejo od TTKS, za vzpostavitev katerega se porabi veliko več časa. Bil sem poveljnik skupine, ki je zago-tavljala retranslacijsko postajo za komuniciranje od enega poveljniškega mesta do drugih poveljniških mest. V enoti sem dve leti, mogoče pa bi v prihodnje, če bo priložnost, delal na primer tudi na TTKS. Poddestnik Davorin Kračun: Na vaji sem bil namestnik poveljnika oddelka vozliš-ča, specializiran pa sem za TTKS. Na lokaciji Pasja ravan smo postavili malo tranzitno vozlišče s tremi antenskimi stolpi in omogočali povezavo z drugimi vozlišči. V 11. BZV delam skoraj tri leta, še vedno se lahko veliko naučim in tu sem zadovoljen.

Območje naravne nesreče v aplikaciji sitaware. Enako sliko vidijo vsi uporabniki sistema TIS PINK.

drugimi udeleženci, preveriti delovanje centra zvez in taktično-operativnih centrov, testirati delovanje sistema TIS PINK prek taktične komunikacijske informacijske hrbtenice in tako naprej. »Cilje, ki smo si jih postavili, smo ures-ničili. Velik napredek je bil pri načrtovanju, zadovoljni pa smo tudi z uporabo TIS PINK. Pripadniki rodu zvez so pokazali veliko motiviranost za delo in so zdaj usposobljeni za opravljanje namenskih nalog. Poseben cilj na vaji je bil tudi ugotoviti realno stanje kadrovske popolnjenosti posadk enot za zveze. Kot se je pokazalo, je kadra premalo, tako da bomo v prihodnje težko zago-tovili popolnjenost štirih poveljniških mest, kot smo jih organizirali na tej vaji. Kader, ki je usposobljen za zveze in informatiko, je namreč zelo iskan tudi drugod, kjer ga lahko za njegovo delo bolje plačajo,« je povedal vodja vaje podpolkovnik Srečko Kolarič. Valerija Š. Jarm

Foto: vodstvo vaje in Bruno Toič


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

končali šestmesečno osnovno usposabljanje za kontrolorje prestreznikov.

Delovanje Centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora

Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora je ena od podenot 16. bataljona za nadzor zračne-ga prostora, nameščen pa je v kletnih prostorih v okviru letalske baze Brnik. Njegov osrednji pros-tor je velika operativna dvorana, kjer številni ope-raterji napeto gledajo vsak v svoja dva monitorja. Na eni strani dvorane je veliko platno, na katerega je projiciran obris Slovenije s simboli in številka-mi, ki prikazujejo pot vseh zračnih plovil, ki tisti hip letijo v njenem zračnem prostoru. V operativni dvorani centra se združuje celovita slika razmer v zračnem prostoru Slovenije, kot jo zaznavajo ra-darji dolgega in srednjega dosega. Podatke zanjo pošiljajo tako vojaški kot civilni radarji, ki sicer de-lujejo za potrebe kontrole zračnega prometa. Sli-ka se obdeluje in združuje v celoto, h kateri svoje senzorske podatke prispevajo tudi podobni ope-

V 16. BNZP novi kontrolorji prestreznikov

Skupina pripadnikov 16. bataljona za nadzor zračnega prostora je pred krat-kim na italijanski šoli Reparto Addestra-mento Controllo Spazio Aereo končala šestmesečno osnovno usposabljanje za kontrolorje prestreznikov. Častniki bodo zdaj napoteni na dodatne štiri mesece praktičnega dela v tri Natove radarske enote, ob koncu poletja pa se bodo vrnili v Slovenijo kot kontrolorji prestreznikov ZO, usposobljeni in izurjeni za vodenje Natovih lovskih letal ter varovanje slo-venskega neba po Natovih standardih.

rativni centri drugih držav Nata. Vsako zaznano plovilo mora biti prepoznano v tekočih evidencah najav in odobritev letov že v nekaj sekundah po vstopu na območje odgovornosti ali pojavljanju na njem ter na podlagi razpoložljivih podatkov nedvoumno identificirano in jasno klasificirano, sicer se lahko njegov pilot hitro znajde v položaju, ki ga ni načrtoval. Poleg zagotavljanja in distribucije slike razmer v zračnem prostoru CNKZP izvaja tudi skupinsko kontrolo oborožitvenih sistemov zračne obrambe z vodenjem zračnih misij letal SV in Nata na na-logah zračne obrambe ter bojno upravljanje na nacionalni ravni. To je centralizirano upravljanje vseh razpoložljivih oborožitvenih sistemov, torej prestrezniških letal in raketnih sistemov zračne obrambe, iz enega prostora, s čimer se zago-tavlja optimalno usklajevanje vseh aktivnosti in zmanjšuje nevarnost morebitnih nesporazumov pri uporabi sredstev in orožja, kar lahko ima tudi tragične posledice. CNKZP tako postane stičišče vseh informacij in prostor, iz katerega centralizi-

Očarljiva PontinaNižinsko območje Pontina v pokrajini Lazio je za marsikoga le obrobje trimilijonskega Rima in tam največje mesto Latina ni nič drugega kot spalno naselje za ljudi, ki se z dolgimi vlaki vsak dan vozi-jo na delo tja in nazaj. Pontina je bila še v začetku prejšnjega stoletja veliko neposeljeno močvirje, ki so ga ob koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let poselili s prebivalci iz severovzhodnih delov države, ki je takrat segala tudi globoko v ozemlje zdajšnje Slovenije. Ljudje so se naselili v novo-zgrajena mesta (citta) in vasi (borgo), v spomin na domače kraje pa so jih nostalgično poimeno-vali borgo Piave, borgo Sabotino, borgo Isonzo itn. Italija za nas mogoče ni tako eksotična kot za Američane, ima pa vseeno veliko znamenitosti, zaradi katerih je vredna obiska. Tam so častnica in častniki pripadniki 16. bata-ljona za nadzor zračnega prostora (BNZP), na-tančneje Centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora (CNKZP) pred kratkim na italijanski šoli Reparto Addestramento Controllo Spazio Aereo


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

rano poteka taktična kontrola vseh aktivnosti s področja zračne obrambe.Iz operativne dvorane CNKZP je potekalo vode-nje vseh aktivnosti zračne komponente varova-nja političnih dogodkov, kot sta bila konferenca OVSE decembra 2005 v Ljubljani in srečanje obrambnih ministrov Nata septembra 2006 v Por-torožu. Izvajala se je kontrola misij letalskih sil v pripravljenosti v zraku in tudi zemeljskih raketnih sistemov. Vzpostavljene so bile zveze s političnim vrhom, ki je edini pristojen za vse odločitve glede ukrepanja v skrajnih primerih.

Razvoj bataljona za nadzor zračnega prostora

Začetki 16. BNZP segajo v leto 1991, ko je bil usta-novljen bataljon, novejša zgodovina enote pa se je začela leta 2004, ko je Slovenija vstopila v zavez-ništvo. Slovensko nebo je preletel Natov par reak-tivnih lovskih letal, ki je vzletel iz baze italijanskih letalskih sil v Cervii. Slovenija je začela zagotavljati suverenost svojega zračnega prostora v okviru za-vezništva. Bataljon, ki je bil do takrat vrhovna eno-ta SV za zagotavljanje celovite slike razmer v zrač-nem prostoru Republike Slovenije, je postal tudi del integriranega sistema zračne obrambe Nata (NATINADS). Zračna obramba Nata je zasnovana in organizirana kot odporen mrežni sistem enot ter komunikacij in zagotavlja visoko stopnjo odporno-sti na motenje ali degradacije. Ob neoperativnosti vseh slovenskih radarjev je CNKZP zmožen izvaja-ti vse svoje aktivnosti le s podatki, ki jih dobiva od sosednjih operativnih centrov.Suverenost in obramba zračnega prostora z Na-tom nam torej z našim vstopom v zavezništvo nista bili podarjeni, pač pa smo sami postali del sistema, ki ju zagotavlja. V njem delujemo skupaj z našimi zavezniki, saj zračna obramba niso le lovska letala. V imenu Slovenije Natu to zagotavlja 16. bataljon za nadzor zračnega prostora od Ljub-ljanskega vrha in Pohorja do podzemlja Brnika.

V Italiji na zahtevnem usposabljanjuSkupina slovenskih častnikov je v štirih zapo-rednih dnevih pisnih, ustnih in praktičnih izpitov

opravljala zaključno preverjanje znanja po šest-mesečnem osnovnem usposabljanju za kontro-lorje prestreznikov. Usposabljanje se je začelo s teoretičnimi osnovami doktrine zračne obrambe in sestave sistema zračne plovbe, nadaljevalo z navigacijo, meteorologijo, letalsko frazeologijo, oborožitvenimi sistemi in bojnim upravljanjem, nato pa s taktiko bojevanja v zraku, teorijo pre-strezanja skupaj z zakonitostmi enakostraničnih in neenakostraničnih trikotnikov, sinusi in kosinu-si, koti in razdaljami. Ob vsem tem so veliko časa preživeli tudi na simulacijah. Slovenski častniki niso pozabili na rekreacijo, naj bo to aktivno igranje ali navijanje za slovensko moštvo. Svojim inštruktorjem in predavateljem se bodo za ves trud zahvalili z organizacijo piknika, na katerega je povabljen tudi poveljnik 16. bata-ljona za nadzor zračnega prostora podpolkovnik Jani Topolovec, ki bo ob koncu prvega dela šola-nja prišel na obisk. Slovesen konec tega prvega dela usposabljanja bo z obiskom zaznamoval tudi slovenski vojaški ataše polkovnik Ivan Lakov-šek, ki bo skupaj s poveljnikom 16. BNZP vodstvu šole Reparto Addestramento Controllo Spazio Aereo in nekaterim inštruktorjem podelil prizna-nja načelnika GŠSV in medalje NZP poveljnika 16. bataljona za nadzor zračnega prostora.

Po tem zadnjem tednu se bo skupina razdelila. Častnica in častniki bodo napoteni na dodatne štiri mesece praktičnega dela v tri Natove radarske eno-te. Službovanje v enotah bo obsegalo še več dela z lovskimi letali italijanskih letalskih sil in usposablja-nje v simuliranem okolju. Količina praktičnega dela bo skladna s predpisi, ki veljajo za usposabljanje italijanskih vojaških kontrolorjev na nalogah zago-tavljanja suverenosti v zračnem prostoru (Air Poli-cing) in na klasičnih bojnih nalogah. Vroča Sicilija, zelena Toskana in siva Emilia Ro-magna bodo mogoče vsakega od njih oblikovale malo po svoje. Ob koncu poletnih mesecev se bodo vsi vrnili domov kot kontrolorji prestreznikov zračne obrambe, usposobljeni in izurjeni za vode-nje Natovih lovskih letal ter varovanje slovenske-ga neba po Natovih standardih. Slovenska vojska bo ob njihovi vrnitvi bogatejša za novo skupino strokovno usposobljenega kadra. Natovi reaktivci bodo na slovenskem nebu še naprej v varnih ro-kah, saj jih vodijo slovenski kontrolorji.

Stotnik Martin ZupančičFoto: poročnik Gaber Košir

New interceptor controllers for the 16th Air Control Battalion

Members of the 16th Air Control Battalion have recently completed a six-month basic training course for interceptor controllers at Reparto Addestramento Controllo Spazio Aereo in Italy. The officers will be assigned to three separate NATO radar units for four months of further practical training. At the end of summer, when they return to Slo-venia, they will be fully qualified to control NATO fighters and to protect Slovenian skies according to NATO standards.


nažerjih učijo postopkov spremljanja, streljanja in zadevanja ciljev v različnih dnevnih, nočnih in terenskih razmerah z različnimi ozadji pokrajin, ki se izrišejo na računalniškem zaslonu. V prvi fazi so se vsi pogodbeni pripadniki 76. POKČ uspo-sabljali po enotnem programu, v specialistični fazi pa bodo usposabljanja različna glede na VED. V 76. POKČ poleg pogodbenih pripadnikov protioklepnih vodov usposabljajo tudi pripadnike

poveljniško-logističnega voda, ki obna-vljajo znanje iz desetih logističnih speci-

alnosti, kot so voznik, kuhar, bolničar itn. Druga faza usposablja-nja naj bi trajala do leta 2008, vendar bodo pogodbene rezerviste usposabljali v 76. POKČ najverjetneje še do konca leta, saj bo 31. julija enota ukinjena in kadrovsko prerazporejena v druge enote SV. Kot je pojasnil poveljnik 76. POKČ stotnik Dušan Lazar, bodo

pogodbene rezerviste iz njihove enote pravo-časno seznanili z načrtovanimi spremem-

VED. V 76. POKČ poleg pogodbenih pripadnikov protioklepnih vodov usposabljajo tudi pripadnike

poveljniško-logističnega voda, ki obna-

1212 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

poveljniško-logističnega voda, ki obna-vljajo znanje iz desetih logističnih speci-

alnosti, kot so voznik, kuhar, bolničar itn. Druga faza usposablja-nja naj bi trajala do leta 2008, vendar bodo pogodbene rezerviste usposabljali v 76. POKČ najverjetneje še do konca leta, saj bo 31. julija enota ukinjena in kadrovsko prerazporejena v druge enote SV. Kot je pojasnil poveljnik 76. POKČ stotnik Dušan Lazar, bodo

pogodbene rezerviste iz njihove enote pravo-časno seznanili z načrtovanimi spremem-

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Oktobra lani končali prvo fazoV 76. POKČ imajo 62 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave od 65, kolikor jih je predvidenih po formaciji. Med njimi je šest podčastnikov in 56 vojakov, ki so razporejeni v protioklepne vode in poveljniško-logistični vod. 1. junija 2005 so pogodbeni rezervisti s SV podpisali petletno pogodbo, po kateri mo-rajo opraviti do 30 dni usposabljanj na leto, večinoma od petka do nedelje. Usposabljanje pripadnikov pogodbene rezerve 76. POKČ je razdeljeno v več faz. V prvi so se usposabljali iz splošnih vojaških vsebin in obnovili znanje iz oborožitve ter opreme, osnovnih taktičnih postopkov v napadu in obrambi, pre-magovanju ovir, utrjevanju in maskiranju ter ravnanju z minskoekslozivnimi sredstvi. Prvi vpoklic so organizirali septembra 2005, ko so začeli prvo fazo usposabljanja, ki je trajala do oktobra lani. Ob koncu faze so morali pogodbeni pripadniki uspešno opraviti preverjanje usposobljenosti, kar je bil pogoj za prehod v drugo fazo.

Rezervistom ponudili možnost prerazporeditveV specialistični fazi pogodbeni rezervisti pridobijo speciali-stično znanje za delo na protioklepnem orožju fagot, pri čemer postopke večinoma urijo v kabinetu na sobnih trenažerjih, poleg tega se usposobijo za samo-stojno opravljanje bojnih nalog znotraj posadk ter oddelkov na terenu. Vojaki se na sobnih tre-

V 76. POKČ letos zadnji rezervistiOd 13. do 15. aprila je v vojašnici v Mur-ski Soboti potekal prvi tridnevni vpoklic pogodbenih pripadnikov rezervne sesta-ve 76. protioklepne čete (76. POKČ) v drugi, specialistični fazi usposabljanja. Pogodbeni pripadniki rezervne sestave iz 76. POKČ, ki so pred dvema letoma s SV podpisali petletno pogodbo, se bodo v tej enoti usposabljali najverjetneje še do konca leta, saj bodo 31. julija 76. POKČ ukinili. Pogodbenim rezervistom bo SV ponudila možnost, da se vključijo v druge enote SV, ki se prav tako popol-njujejo s pogodbeno rezervo.

Stotnik Dušan Lazar

Spoznavanje postopkov pri streljanju s fagotom

na terenu

Usposabljanje v kabinetu na trenažerjih za fagot


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

Last reserve forces for the 76th Anti-armoured CompanyFrom 13 to 15 April 2007, in the Murska Sobota Barracks, the first three-day recall of contract reserve forces of the 76th Anti-armoured Compa-ny took place and the second, specialist phase of training was carried out. These reserve forces, who signed a five-year contract with the SAF two years ago, will participate in training with this company only until the end of the year, as on 31 July the 76th Anti-armoured Company will be dissolved and incorporated into other SAF units. The contract reser-ve members will have the possibility of joining other SAF units that are manned with contracted reserves.

Višji vodnik Robert Pregrad: Vojaški rok sem slu-žil v nekdanji JA in leta 1991 sodeloval v vojni za Slovenijo. V pogodbeno rezervo sem se vključil zaradi pripadnosti domovini in ker me zanima delo v vojski. Sem prestar za poklicnega vojaka, tako pa lahko ohranim stik z vojsko. Usposablja-nja so mi za zdaj všeč, saj obnavljamo znanje in postopke, ki smo jih že osvojili na protioklepnih

sistemih. Kot podčastnik opravljam dolžnost poveljnika oddelka, kar po-meni, da poveljujem dvema posadkama. Podčastniki rezervne sestave imamo zato več usposabljanj, saj se moramo pripraviti na samostojno opravljanje nalog in se seznaniti z vsebinami, ki jih bomo z vojaki med vpoklicem izvajali na usposabljanjih. Sem kmet vinogradnik, zato nimam težav glede terminov za usposabljanje.

Vojak Aleksander Vogrinec: Za pogodbeno rezer-vo v 76. POKČ sem se odločil, saj sem v tej enoti služil vojaški rok, obenem pa lahko kot študent Fakultete za strojništvo tako koristno izkoristim čas med študijem in zaslužim nekaj denarja. Po-leg tega me veseli druženje s fanti in sklepanje novih prijateljstev. Za zdaj so se pričakovanja glede usposabljanja izpolnila. S protioklepnim si-

stemom fagot še nisem streljal, z maljutko pa že večkrat. Dekle in starši so se strinjali z mojo odločitvijo, da se pridružim pogodbeni rezervi. O zapo-slitvi v SV ne razmišljam, saj sem prestar, obenem pa se ne nameravam zaposliti v vojski kot navaden vojak. Stik z vojsko bom tako ohranjal kot pogodbeni rezervist.

Višji vodnik Robert Plošinjak: Končal sem srednjo vojaško šolo v nekdanji Jugoslaviji in bil zaposlen v JA tri leta. Pozneje v Slovenski vojski nisem do-bil službe, zato sem prek pogodbene rezerve spet vzpostavil stik z vojsko. Delo v pogodbeni rezervi mi je všeč, saj sem spoznal nove ljudi in obnovil znanje za delo s protioklepnim orožjem. Delam v tovarni s 150 zaposlenimi, v njej pa so poleg

mene zaposleni še štirje pogodbeni rezervisti SV. Z delodajalcem za zdaj brez težav usklajujem vse obveznosti, ki jih imam do SV. Tudi moji najbližji me podpirajo pri odločitvi za pogodbeno rezervo, saj vedo, da me vojska zanima že iz otroštva.

Poddesetnik Igor Čemažar: Za pogodbeno re-zervo sem se odločil, ker mi je delo v vojski všeč. Pred leti sem se želel zaposliti v SV, vendar mi zaradi starostih omejitev to ni uspelo, zato sem se vključil v pogodbeno rezervo. Najraje bi delal v protioklepni enoti, kjer sem leta 1995 tudi slu-žil vojaški rok. S sistemom fagot sem streljal na zaključnem terenskem usposabljanju na Počku,

zato določene postopke na orožju poznam že od prej. Zaposlen sem v manjšem zasebnem računalniškem podjetju, v katerem delam kot pro-gramer. Moj delodajalec ve za moje zanimanje za vojsko, zato me pri tem ne ovira, prav tako me podpira žena, s katero brez težav uskladiva vse družinske obveznosti med mojo odsotnostjo.

Prek pogodbene rezerve stik z vojsko

Logistiki so spoznavali postopke vzdrževanja vozil.

težav glede terminov za usposabljanje.

zanima že iz otroštva.

pogodbeni rezervist.

bami in ponujenimi možnostmi, da se vključijo v druge enote SV, ki se prav tako popolnjujejo s pogodbeno rezervo, predvsem v 132. GORB na Bohinjski Beli. »Bojimo se, da veliko pogodbenih rezervistov ne bo podpisalo aneksa k pogodbi, zato obstaja možnost velikega osipa,« je dodal Lazar in pojasnil, da je večina rezervistov vojaški rok odslužila v tej enoti, kar je bil tudi eden izmed glavnih razlogov za njihovo vključitev v pogodbeno rezervo SV. Marko Pišlar

Foto: Bruno Toič

Urjenje premika posadke z orožjem na naslednji položaj


Inte

rvju

Prihajate z edine glasbene šole v oboroženih silah ZDA. Mornariška glasbena šola je edina šola za glasbe-nike v oboroženih silah v ZDA. K nam prihajajo ma-rinci in pripadniki mornarice ter kopenske vojske. Osnovno sedemmesečno šolanje je namenjeno vsem kandidatom, ki jih kot glasbenike sprejme-mo v šolo. Kandidati imajo končano srednjo šolo z glasbenim predznanjem ali glasbeno akademi-jo. Vsak kandidat mora opraviti avdicijo, na kateri ugotovimo, ali ima kandidat znanje in veščine za

Big band SV pod taktirko glasbenika ameriške mornarice

Ob koncu usposabljanja glasbenikov Orkestra SV, ki je temeljilo na džezovski improvizaciji in spoznavanju džezovske literature, pri čemer so sodelovali pre-davatelji ameriške mornariške glasbene šole (Navy School of Music), je Big band Orkestra SV pripravil koncert z vokalno solistko Alenko Godec. Koncert je bil posvečen 70. obletnici rojstva »botra« Orkestra SV mojstru Jožetu Privšku. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dirigentom in inštruktorjem višjim vod-nikom Gregoryjem Dudzienskim, ki je v Slovenijo prišel s predavateljem za kita-ro višjim vodnikom Geordiejem Kellyjem in s predavateljem za bobne višjim vod-nikom Christopherjem Koroshetzem, ki sta prav tako sodelovala na koncertu.

igranje v orkestru. V osnovnem programu je veliko glasbene teorije in individualnih ur na inštrumentu, dobijo pa tudi določeno posebno znanje, na pri-mer kako se izvajajo koračnice. Ko končajo osnov-no šolanje, se pridružijo enemu izmed orkestrov. V šoli vodimo tudi nadaljevalne tečaje, in sicer za pripadnike mornarice ter marince, ki jih povabimo na šolanje na izpopolnjevanje v kompoziciji, aran-žiranju, dirigiranju in podobnem. Osnovni tečaj je primerljiv z akademskim programom, višji pa je na stopnji magisterija in doktorata. Kakšna je vaša vloga v šoli?Sem profesor na višjem tečaju, in sicer učim kom-pozicijo, džez harmonijo ter džez aranžiranje, kar pomeni, da na primer priljubljeno pesem prilagodi-mo za določeno zasedbo inštrumentov, big band ali simfonični pihalni orkester. Tudi kolega, ki sta tu, sta predavatelja na šoli. Višji vodnik Kelly namreč predava kitaro, višji vodnik Koroshetz pa bobne. Koliko orkestrov je v ameriških oboroženih silah? V mornarici jih je 12, v kopenski vojski več kot 20 in pri marincih približno deset. Tudi zračne sile imajo svoje orkestre, vendar se njihovi pripadniki ne šo-lajo na naši šoli. Skupaj je več kot 40 orkestrov, v vsakem pa je od 40 do 50 pripadnikov. Vsak orke-ster igra še v različnih zasedbah. Delujejo po vsem svetu, torej tam, kjer je ameriška vojska. Kakšen je pomen orkestrov?Ta je podoben pri vseh vojskah, imajo pa dve zelo

pomembni vlogi. V vojskah je veliko slovesnosti in dogodkov, katerih del je glasba, ki jo ustvarjajo or-kestri oziroma njegove zasedbe. Drugi pomen, ki je enako pomemben kot prvi, je promoviranje vojske z javnimi koncerti, pri čemer se oblikuje dober ug-led vojske. Tako vojsko tudi približamo ljudem. Umetniški vodja orkestra višji vojaški uslužbenec mag. Jani Šalamon se je udeležil višjega tečaja na glasbeni šoli. So take izmenjave pogoste? Bil je moj študent in želel je, da bi sodelovanje še izboljšali. Take izmenjave niso običajne, upam pa, da ni zadnja. Zdi se mi zelo dobra zamisel, saj ima-mo od tega veliko koristi na obeh straneh. Kako ste določili program koncerta?Jani Šalamon je izbral program, ki je posvečen Jožetu Privšku. Tehnično je pripravil orkester, pro-gram pa poslal po pošti in sem ga v dobrem tednu naštudiral. V Slovenijo smo prišli teden dni pred koncertom. Skupaj smo vadili, da so se me na-vadili kot dirigenta. Program je odličen in zelo sem zadovoljen z delom orkestra, poleg tega je bila tudi pevka Alenka Godec izjemna. V orkestru sem se odlično počutil in vesel sem, da so me tako dobro sprejeli. Z Big bandom Orkestra SV ste imeli tudi delavnice, na katerih sta kot predavatelja sodelovala vaša kolega. Vaje z Big bandom Orkestra SV smo imeli dopol-dan, popoldan pa seminarje oziroma delavnice, na katerih smo delali v manjših skupinah po inštru-mentih. To je bil nekakšen nadaljevali program, na katerem smo vsi pridobili novo znanje. Zelo sem zadovoljen z rezultati seminarjev.

Valerija Š. Jarm Foto: Bruno Toič

Umetniški vodja Orkestra SV višji vojaški usluž-benec XIII. razreda mag. Jani Šalamon: Lani sem bil na izobraževanju na vojaški glas-beni šoli v ZDA. Zdi se mi dobro, da so lahko predavatelji iz te šole prišli v Slovenijo in da so tudi drugi člani Orkestra SV pridobili novo ter uporabno znanje. Big bandu Orkestra SV je prvič dirigiral dirigent iz tujine. Z delom čla-nov orkestra sem zelo zadovoljen, saj kar 95 odstotkov skladb pred tem še niso igrali. Glas-beniki v našem orkestru morajo obvladati vse glasbene zvrsti od klasike do džeza.


Ob

jave

Objave Ministrstva za obrambošt. 253, 20. april 2007

3374.

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 37. člena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) minister za obrambo ustanavlja

SPOMINSKI ZNAK AERODROM MARIBOR 1991

1. členSpominski znak aerodrom Maribor 1991 se ustanovi v spomin na varo-vanje aerodroma Maribor.

2. členSpominski znak aerodrom Maribor 1991 se podeli pripadnikom enot Te-ritorialne obrambe in milice ter delav-cem aerodroma Maribor, ki so 28. 6. 1991 aktivno sodelovali pri varovanju aerodroma Maribor.

3. členSpominski znak aerodrom Maribor 1991 ima obliko ščita iz poznogot-skega obdobja, je velik 35 mm in v najširšem delu širok 30 mm. Kovan je iz 2 mm debelega bakra, pozlačen, pobarvan in prevlečen s prozornim poliestrskim emajlom. V zgornjem delu je 3,5 mm velik napis AERO-DROM MARIBOR, v srednjem delu so upodobljeni letališka steza, stolp in stavba poleg stolpa, ki so v beli, sivi in črni barvi, nad njimi sta sovražni letali v naletu, pokrajina je svetlo in temno zelena, nebo svetlo modro, v spodnjem delu pa je 3,5 mm velik datum 28. VI. 1991. Napis na znaku, datum, letali, črte in obrobe med bar-vami so polirani in pozlačeni.Znak je na zadnji strani oštevilčen in ima priponko.Nadomestna oznaka je modre barve, z zlatim lipovim listom, ki ga križa puška.Spominski znak in nadomestna oznaka sta pakirana v temno modri škatli, veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani pokrova škatle je na spodnjem delu v zlatotisku napis AERODROM

MARIBOR 1991, na notranji strani pokrova, v njegovem srednjem delu, pa sta ime in priimek prejemnika spo-minskega znaka.

4. členEvidenco podeljenih spominskih zna-kov vodi, obdeluje in hrani Urad za upravljanje človeških virov.

5. členAkt o ustanovitvi začne veljati z dnem podpisa.

Številka: 094-8/2006-236Datum: 16. 10. 2006

Karl ERJAVECMINISTER

3375.

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 37. člena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ

MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. spominski znak aerodrom 1991prejmejo:Janez AČKO, Slovenska BistricaAlojz BEVC, Rače - FramCvetko BLAŽIČ, Miklavž na Dravskem poljuJanko BORIĆ, MariborFranc BRDNIK, Slovenske KonjiceViljem BRENCE, Hoče - SlivnicaFrančišek CAPL, Slovenska BistricaMartin CAPL, OplotnicaIvan CIMERMAN, MariborFranci ČERČEK, MariborFranc ČERNEJŠEK, Miklavž na Drav-skem poljuIvan ČRNČIČ, MariborFranc DEREANI, Miklavž na Dravskem poljuDrago DOBAJ, MariborMiran DOBRAJNŠČAK, Miklavž na Dravskem poljuMilivoj DUKIČ, MariborDušan EKART, Miklavž na Dravskem poljuSlavko EKART, Miklavž na Dravskem poljuFranjo ERMAN, Maribor

Milan FIJAVŽ, OplotnicaJože FLIS, OplotnicaMirko FLUHER, MariborMarijan FRIDRIH, Slovenska BistricaSlavko FRIDRIH, Slovenska BistricaDrago FURLAN, MariborVincenc GAJSER, Miklavž na Drav-skem poljuFranci GOLAVŠEK, Rače - FramMarijan GOLČER, OplotnicaAlojz GOSNIK, OplotnicaAlbin GRADIŠNIK, MariborDušan GRUŠOVNIK, DuplekBranko HABJANIČ, Miklavž na Drav-skem poljuRoman HABJANIČ, OplotnicaTomislav HABJANIČ, Hoče - SlivnicaDrago HAUPTMAN, Hoče - SlivnicaStanislav HLEBIČ, PesnicaErik HORVAT, Hoče - SlivnicaZvonko HRAŠ, Rače - FramAlojz HREN, Hoče - SlivnicaAnton ILEŠIČ, MariborDrago JAVORNIK, OplotnicaJernej JAZBINŠEK, Hoče - SlivnicaJanez JEGER, MariborDanilo JELENKO, OplotnicaBranko JERENKO, StaršeAlojz JEROT, OplotnicaAnton JUHART, OplotnicaAnton JUHART, Slovenska BistricaFranc KAUČIČ, MariborBoris KELC, MariborJanez KOČNIK, Slovenska BistricaJanez KOJC, MariborJanko KOLETNIK, Miklavž na Drav-skem poljuMarjan KOREN, MariborDanilo KOROŠEC, Miklavž na Drav-skem poljuAnton KOTNIK, OplotnicaDarjan KOTNIK, MariborMitja KOTNIK, Miklavž na Dravskem poljuErnest KOVŠE, OplotnicaBogomir KRAJNC, MariborDarko KRAJNC, MariborDarko KRAJNC, MariborMarko KRAJNC, MariborStanislav KRAJNC, Miklavž na Drav-skem poljuVladimir KRAJNC, MariborFranc KRAMBERGER, MariborDanilo KRANER, Hoče - SlivnicaDrago KREBS, OplotnicaDanilo KREJAČ, MariborAnton KVAS, Oplotnica

Stanko KVAS, OplotnicaMarijan LAH, Hoče - SlivnicaAdolf LANDEKER, Slovenska BistricaIgor LEBEN, Rač - FramMarijan LESJAK, OplotnicaAlojz LESKOVAR, OplotnicaErvin LESKOVAR, OplotnicaSilvo LETINA, StaršeFranc LEVA, OplotnicaDanijel LILEK, Hoče - SlivnicaMarjan LONČARIČ, MariborRatko LUNEŽNIK, Slovenska BistricaMarjan MAČEK, MariborMilan MARČIČ, Hoče - SlivnicaJanez MEDVED, Miklavž na Dravskem poljuJože MIKOLIČ, Hoče - SlivnicaFranc MOHORKO, Miklavž na Drav-skem poljuSrečko MOLIH, Hoče - SlivnicaAlojz MURKO, MariborIvan MUZEK, Miklavž na Dravskem poljuSlavko NOVAK, MariborBranko OBROVNIK, OplotnicaStanislav OFIČ, Hoče - SlivnicaDrago OGRIZEK, Rače - FramMiran OGRIZEK, Miklavž na Dravskem poljuBojan PAJTLER, Miklavž na Dravskem poljuRudolf PEČOVNIK, Rače - FramDarko PERKO, MariborAnton PLAJH, OplotnicaSrečko PLAJH, OplotnicaSilvo POTOČNIK, MariborVilibald POTOČNIK, Miklavž na Drav-skem poljuAnton POVH, OplotnicaStanislav PUČNIK, Slovenske KonjiceStojan PUHNER, MariborŠtefan RATEJ, OplotnicaAnton REGORŠEK, OplotnicaMartin REPNIK, Hoče - SlivnicaIgor RITONJA, MariborRajko ROŠAR, OplotnicaBoris SCHREINER, Hoče - SlivnicaMarijan SLATINEK, OplotnicaMaksimilijan SMOGAVC, Slovenska BistricaAnton SMOGAVEC, Slovenska BistricaRudolf STRAH, MariborZmagoslav SUBOTIČ, Miklavž na Drav-skem poljuHinko ŠEGA, Hoče - SlivnicaJožef ŠKRINJAR, MariborMarko ŠOBERNIK, PesnicaAlojz ŠOŠTER, Hoče - Slivnica


Ob

jave

Tomislav ŠPEHAR, MariborBogomir ŠRUMPF, MariborRoman ŠTABUC, Hoče - SlivnicaMilan ŠTEBIH, Rače - FramJože TAKAČ, MariborDanilo TEPEH, PtujBranko TRGLEC, PesnicaTomislav TUŠ, MariborRudolf VEČERNIK, PodvelkaIvan VETRIH, Slovenska BistricaEdvard VIVOD, OplotnicaMarjan VOLAVŠEK, MariborMartin ZAJŠEK, Miklavž na Dravskem poljuSrečko ZAMUDA, MariborMiroslav ZELENIK, Miklavž na Drav-skem poljuJosip ŽAGAR, MariborMilan ŽELE, MariborLudovik ŽUNKO, MariborII. spominski znak aerodrom 1991 – posmrtnoprejmejo:Borut FURMANFranc GORJUPMilan JERIČMilan KARLOVČECErnest LEBERJože LUŠENCJožef SLODEJ

Številka: 094-8/2006-219Datum: 16. 10. 2006


3376.

Na podlagi 54. člena Zakona o obram-bi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno pre-čiščeno besedilo) in 37. člena Pravilni-ka o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) minister za obrambo ustanavlja

SPOMINSKI ZNAK BUKOVŽLAK 1991

1. členSpominski znak Bukovžlak 1991 se ustanovi v spomin na blokado in zav-zetje skladišča Bukovžlak pri Celju.

2. členSpominski znak Bukovžlak 1991 se podeli pripadnikom enot Teritorialne obrambe, ki so aktivno sodelovali pri blokadi in zavzetju skladišča orožja in materialno-tehničnih sredstev Bu-kovžlak pri Celju.

3. členSpominski znak Bukovžlak 1991 ima

obliko ščita iz poznogotskega ob-dobja, je velik 35 mm in v najširšem delu širok 30 mm. Kovan je iz 2 mm debelega bakra, pozlačen, pobarvan in prevlečen s prozornim poliestrskim emajlom. V zgornjem delu je na svetlo zeleni podlagi 3,5 mm velik napis BU-KOVŽLAK, v srednjem delu je v sivi in rdeči barvi upodobljen skladiščni ob-jekt, v njegovem ozadju je temno zelen smrekov gozd, v spodnjem delu pa je 3,5 mm velika letnica 1991. Napis na znaku, letnica, črte in obrobe med bar-vami so polirani in pozlačeni.Znak je na zadnji strani oštevilčen in ima priponko.Nadomestna oznaka je modre barve, z zlatim lipovim listom.Spominski znak in nadomestna ozna-ka sta pakirana v temno modri škatli, veliki 90 x 110 mm. Na zunanji strani pokrova škatle je na spodnjem delu v zlatotisku napis BUKOVŽLAK 1991, na notranji strani pokrova, v njegovem srednjem delu, pa sta ime in priimek prejemnika spominskega znaka.

4. členEvidenco podeljenih spominskih zna-kov vodi, obdeluje in hrani Urad za upravljanje človeških virov.

5. členAkt o ustanovitvi začne veljati z dnem podpisa.

Številka: 094-8/2006-238Datum: 16. 10. 2006


3377.

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 37. člena Pravilnika o priznanjih Minis-trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam


MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. spominski znak Bukovžlak 1991prejmejo:Iztok APAT, CeljeAleš BALEK, BraslovčeDamijan BELTRAM, CeljeSrečko BENEDEJČIČ, CeljeMirko BOŠNAK, CeljeBranko BOŽIĆ, CeljeIvan BREŽNIK, CeljeIvan BRLOŽNIK, Vojnik

Miran CENCELJ, CeljeFranc ČAKŠ, VojnikRoman ČATER, CeljeAndrej ČEČKO, CeljeZvonko ČELEŠNIK, CeljeMarjan ČOPER, CeljeBlaž ČREPINŠEK, ŽalecDaniel DERNOVŠEK, CeljeAnton DIMNIK, CeljeFranc DOBRAJC, CeljeEmil DOKLER, CeljeSrečko DOLER, DobrnaAleš DOLEŽAL, CeljePeter EINFALT, ŽalecLudvik GOLOB, ŠentjurDušan GORENC, CeljeBogomil GORENŠEK, CeljeMiran GRAČNAR, CeljeBojan GUČEK, CeljeMilan HABJAN, CeljeJanez HARTMAN, CeljeFranjo HOHNJEC, CeljeAnton HORJAK, LaškoDušan HORVAT, VojnikMohor HRASTNIK, CeljeEmil JAGER, ŠtoreIgor JAKLEVIČ, RadečeMatjaž JANČIGAJ, ŽalecJožef JESENIČNIK, CeljeMatej JEVŠENAK, VojnikIztok JORDAN, ŽalecVladimir KARNOVŠEK, CeljeFranc KASTELIC, LaškoMatjaž KAVČIČ, CeljeAnton KEBLIČ, VojnikMartin KEBLIČ, VojnikStanislav KLANČNIK, CeljeFranc KMECL, CeljeMarko KODELA, VojnikMatjaž KOLMAN, CeljeBranko KOMESAROVIČ, CeljeSrečko KOROŠEC, CeljeRoman KOS, CeljeFranjo KOTNIK, CeljeMarko KOVAČ, CeljeMarko LATINOVIĆ, CeljeAnton LIPAR, CeljeMarjan LIPOVŠEK, CeljeToni LOJEN, VojnikRudi LUŽAR, CeljeDejan MAJCEN, CeljeAlojz MASTNAK, Šmarje pri JelšahJanko MATEŠIČ, ŠentjurJože MLAKAR, CeljePeter MRAVLAK, CeljeBorut MRAZ, ŽalecMiroslav MUŽAR, CeljeJože NOVAK, TržičJože OBERŽAN, CeljeZdenko OCVIRK, CeljePeter ODER, CeljeAndrej OGRAJENŠEK, Celje

Renato OGRAJENŠEK, CeljeDarko OSTRUH, CeljeMilan OŽEK, ŠtoreŽeljko PAVIČ, CeljeVladimir PEČNIK, CeljeVekoslav PENGAL, CeljeDanijel PLANINŠEK, CeljeAleksander PLANK, VelenjeStanislav POLAJNAR, VojnikFrančišek POLUTNIK, CeljeBojan POTOČNIK, Šmarje pri JelšahSilvo POTOČNIK, CeljeIgor PRAŠNIKAR, VojnikRobert PRATNEMER, CeljeStojan PRELOŽNIK, CeljeZvonko PTIČEK, ŠtoreAvguštin RAKOVNIK, CeljeMilan RATAJC, CeljeFranc REBEUŠEK, CeljeZvonko RIBEŽL, CeljeAleksander ROGEL, CeljeViktor ROŽANC, DobrnaLudvik SAJOVIC, CeljeRobert SEME, LaškoBožidar SEVŠEK, CeljeErih SKRBINEK, VojnikAleš SKRT, ŽalecDejan SKRT, Novo mestoMilan SLAKAN, ŠtoreMatjaž SLAPNIK, CeljeAlojz ŠEKORANJA, Šmarje pri JelšahBranko ŠEŠKO, CeljeMladen ŠIBANC, CeljeRoman ŠKORC, CeljeViljem ŠKRUBEJ, CeljeMarjan ŠOŠTERIČ, CeljePeter ŠTEFANEC, CeljeMilan ŠTIMULAK, CeljeVili ŠTROK, CeljeKarol ŠTUKLEK, CeljeFranc ŠUMER, CeljeMarko TERŠEK, CeljeFranc TOPLIŠEK, CeljeMiran TURK, ŽalecSandi TURK, PodčetrtekZdenko VENGUST, CeljeŽeljko VEŠLIGAJ, ŽeleznikiPeter VIŠNAR, CeljeBranko VITEZ, CeljeVojko VODEB, CeljeSlavko VRBEK, CeljeMaks VREČER, CeljeSrečko VREČKO, CeljePeter VRHOVŠEK, CeljeMijo ZORKO, CeljeIvan ZUPANC, CeljeRobert ZUPANC, CeljeIvan ZUPAN, CeljeBoris ŽEKŠ, CeljeDanijel ŽERJAV, VojnikMartin ŽNIDAR, CeljeZvonko ŽUPERL, Celje


Ob

jave

II. spominski znak Bukovžlak 1991 – posmrtnoprejmejo:Stanislav GROBINRudolf KADILNIKStanislav KRAJNCGorazd MANTELZlatko POZINEK

Številka: 094-8/2006-221Datum: 16. 10. 2006


3378.

Na podlagi 54. člena Zakona o obram-bi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih Mi-nistrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam


MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. zlato medaljo generala Maistraprejme:Venčeslav OGRINC, Hoče - SlivnicaII. zlato medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Zlatko ERZIN, KranjZoran JUSTIN, ŠentjurGorazd REDNAK, VelenjeOrkester Slovenske vojskeIII. srebrno medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Avtošola Slovenske vojske, Sloven-ska BistricaDrago BABIČ, Rače - FramJanez CERKOVNIK, BohinjAnton FRUMEN, LogatecVladimir GAŠPER, Slovenj GradecMladen JANEŠ, PostojnaSaša LIČAR, TrbovljeMarinka MRAK PIRNAT, Nova GoricaIV. bronasto medaljo generala Maistraprejmejo:Miljenko BELINA, LjubljanaJosip BOSTIČ, BrežiceJure FERBEŽAR, GrosupljeIztok FIFOLT, ŠentjernejSrečko HABJANIČ, LjubljanaGregor HRIBAR, KranjBoštjan KOZINA, MedvodeBorut LONČARIČ, Slovenska BistricaSamo MALI, KamnikBoštjan NOVAK, ŠentjurBoris POŽEK, MedvodeMarijo REGEIS, JeseniceMiha RIJAVEC, Ivančna Gorica

Dušan SILA, Ilirska BistricaStanislav STRNIŠA, Dolenjske TopliceBoštjan SUŠNIK, TržičMarjan ŠETINA, StražaAndrej ŠIJANEC, SodražicaV. bronasto medaljo Slovenske vojskeprejmejo:Tilen BERGER, TrzinJože FROL, Ilirska BistricaAleš GOGALA, RadovljicaPrimož PINTAR, PreddvorDemitrij ŠVIGA, Zagorje ob SaviVI. veliko sabljo Ministrstva za obramboprejmeta:Alan GEDER, RadenciMilko PETEK, GrosupljeVII. nož Ministrstva za obramboprejmeta:Franci CIMERMAN, GrosupljeMajda KERSNIČ, Sodražica

Številka: 094-8/2006-283Datum: 9. 11. 2006


3379.

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 1. odstavka 40. člena Pravilnika o pri-znanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam


MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. plaketo za sodelovanjeprejmejo:Sašo KORENJAK, Škofja LokaMateja MALNAR ŠTEMBAL, LjubljanaGregor Božo ŠTAJER, LjubljanaII. nož Ministrstva za obramboprejmejo:Boštjan BLAZNIK, RadovljicaSlavko DELALUT, IzolaMiha HABIČ, LjubljanaBranko HARTMAN, BrežiceTomaž JERŠIN, GrosupljeAnton KLOBČAVER, Novo mestoIgor NERED, ŠkofljicaGorazd REDNAK, VelenjePrimož ŠAVC, Ravne na KoroškemValter VREČAR, Ljubljana

Številka: 094-8/2006-291Datum: 17. 11. 2006


3380.

Na podlagi 54. člena Zakona o obram-bi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno pre-čiščeno besedilo) ter 1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih Ministr-stva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam


MINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. strelno orožje - pištoloprejme:Peter ZUPAN, Radovljica

Številka: 094-8/2006-341Datum: 27. 12. 2006


3381.

Na podlagi 27. člena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 40/04) in 15. a člena Uredbe o činih in poviše-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI ČINU IN

ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Dali CVAR, rojen 11. 10. 1966, dne 25. 10. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Daliju Cvaru se prizna čin vodnik.

Številka: 811-2/2007-19Datum: 28. 2. 2007


3382.



ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Srečko DENŽIČ, rojen 13. 12. 1969, dne 12. 7. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu po-ročnik.II. Srečku Denžiču se prizna čin vodnik.

Številka: 811-2/2007-7Datum: 28. 2. 2007


3383.



ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Bojan GODEC, ro-jen 4. 2. 1969, dne 5. 12. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Bojanu Godcu se prizna čin vodnik.

Številka: 811-2/2007-22Datum: 28. 2. 2007


3384.


UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI ČINU

I. Ugotovi se, da se je Stojan KAJBA, rojen 9. 9. 1964, dne 7. 11. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Stojana Kajbo se razporedi na dolžnost vojaka.

Številka: 811-2/2007-4Datum: 28. 2. 2007


3385.



I. Ugotovi se, da se je Nikolaj KOMIDAR, rojen 6. 12. 1969, dne 26. 6. 2006 pis-no odpovedal osebnemu činu vodnik.II. Nikolaja Komidarja se razporedi na dolžnost vojaka.

Številka: 811-2/2007-6Datum: 28. 2. 2007



Ob

jave

3386.



ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Izidor KORO-ŠEC, rojen 11. 4. 1964, dne 28. 7. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Izidorju Korošcu se prizna čin vod-nik.

Številka: 811-2/2007-18Datum: 28. 2. 2007


3387.



ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Iztok KRANJEC, rojen 20. 10. 1964, dne 6. 7. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu po-ročnik.II. Iztoku Kranjcu se prizna čin vod-nik.

Številka: 811-2/2007-9Datum: 28. 2. 2007


3388.



I. Ugotovi se, da se je Silvester KRES-NIK, rojen 13. 8. 1966, dne 16. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.

II. Silvestra Kresnika se razporedi na dolžnost vojaka.

Številka: 811-2/2007-15Datum: 28. 2. 2007


3389.



I. Ugotovi se, da se je Igor LIPOVŠEK, rojen 22. 10. 1969, dne 16. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu po-ročnik.II. Igorja Lipovška se razporedi na dolžnost vojaka.

Številka: 811-2/2007-16Datum: 28. 2. 2007


3390.



I. Ugotovi se, da se je Matej MRAK, ro-jen 28. 11. 1970, dne 1. 3. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Mateja Mraka se razporedi na dolž-nost vojaka.

Številka: 811-2/2007-5Datum: 28. 2. 2007


3391.



ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Boris NOVAK, rojen 25. 3. 1968, dne 15. 3. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu po-ročnik.II. Borisu Novaku se prizna čin vod-nik.

Številka: 811-2/2007-11Datum: 28. 2. 2007


3392.



ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Boris POŽUN, rojen 1. 6. 1967, dne 7. 7. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Borisu Požunu se prizna čin vod-nik.

Številka: 811-2/2007-8Datum: 28. 2. 2007


3393.



I. Ugotovi se, da se je Dušan SIMO-NIČ, rojen 17. 12. 1962, dne 23. 2. 2007 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Dušana Simoniča se razporedi na dolžnost vojaka.

Številka: 811-2/2007-14Datum: 28. 2. 2007


3394.

Na podlagi 27. člena Zakona o spre-membah in dopolnitvah Zakona o

obrambi (Ur. list RS, št. 40/04) in 15. a člena Uredbe o činih in poviše-vanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam


I. Ugotovi se, da se je Janko SKOK, ro-jen 10. 9. 1971, dne 14. 6. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu vodnik.II. Janka Skoka se razporedi na dolž-nost vojaka.

Številka: 811-2/2007-17Datum: 28. 2. 2007


3395.



ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Jože ŠVAJGEL, rojen 6. 2. 1965, dne 23. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu po-ročnik.II. Jožetu Švajglu se prizna čin vod-nik.

Številka: 811-2/2007-10Datum: 28. 2. 2007


3396.



ODREDBO O PRIZNANJU ČINAI. Ugotovi se, da se je Jurko TUŠAR, rojen 10. 10. 1963, dne 19. 10. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu po-ročnik.II. Jurku Tušarju se prizna čin vodnik.

Številka: 811-2/2007-12Datum: 28. 2. 2007


Pre

dsta

vlja

mo

vam

Kaj je EMPA?EMPA je bila ustanovljena leta 1977 v Rimu. Glav-na zamisel je bila, da bi za vse, ki delajo kot novi-narji, uredniki in direktorji na področju vojaškega tiska, ustanovili forum za medsebojno izmenjavo informacij. V začetnem obdobju je EMPA združe-vala najpomembnejše predstavnike vojaškega tiska, novinarje in urednike iz držav Zahodne Evrope. Po letu 1990 se je članstvo razširilo tudi na države Jugovzhodne Evrope, pri čemer se zaradi razvoja novih informacijskih tehnologij in širitve področja komuniciranja v zadnjem času v združenje vključujejo tudi uredniki elektronskih množičnih občil, avdio- in videoprodukcije ter predstavniki služb za odnose z javnostmi. Poleg izmenjave aktualnih informacij in drugih medse-bojnih stikov med člani združenja iz različnih dr-žav je vsakoletni kongres EMPA najpomembnejša oblika delovanja, pri čemer je gostiteljica ponava-di vsako leto druga država. V združenje se lahko včlanijo posamezniki ali časopisne redakcije. EMPA ima približno 80 članov iz skoraj dvajset evropskih držav. Tako je EMPA široko razvejana mreža poklicnih in osebnih vezi, ki podpirajo no-vinarsko delo.Kateri bodo glavni vsebinski poudarki kongresa v Sloveniji?EMPA letos praznuje 30. obletnico delovanja, zato bosta v program vključena posebna dogodka, in sicer razstava z na-slovom EMPA – 30 let v avli Ministrstva za obrambo, na njej pa bodo na ogled pri-merki vojaških glasil iz

V Slovenijo bodo prišli vojaški novinarji z vse Evrope

Od 10. do 12. aprila sta bila na obisku v Sloveniji predstavnika Evropskega združenja vojaškega tiska (European Military Press Association – EMPA) pod-predsednik polkovnik Helmut Fischer in generalni sekretar Erling Eikli. Pred-stavnika EMPE sta se srečala s člani organizacijskega odbora za pripravo kongresa EMPA 2007, ki bo od 19. do 23. septembra prvič potekal v Slove-niji. O tem, kaj je EMPA, kakšni bodo vsebinski poudarki in kako z okvirnim predlogom programa kongresa sogla-ša vodstvo EMPE, smo se pogovarjali s podpredsednikom EMPE polkovnikom Helmutom Fisherjem.

vseh držav članic združenja, kar bo za naše člane in obis-kovalce MO zelo zanimivo. Pripravili bomo tudi okroglo mizo, na kateri se bomo spom-nili prvega srečanja v Rimu in razpravljali o prihodnosti naše organizacije in vo-jaškem novinarstvu, pripravljamo pa še posebno brošuro. Prepričan sem, da bomo s kongresom v Sloveniji zelo dobro zaznamovali ta visoki jubilej.

V sklopu plenarnega dela bodo potekale volit-ve, na katerih bomo izvolili novo predsedstvo EMPE, saj bo sedanjemu potekel štiriletni man-

dat. Ob tem ne smem pozabiti tudi na druge zanimivosti, kot so ogled vojaškega sejma v Gornji Radgoni, kjer se bomo seznanili z

obrambno-varnostnim sistemom, vo-jaško zgodovino, sestavo

in preoblikovanjem Slovenske vojske ter mednarodnim voja-škim sodelovanjem v mirovnih operacijah, poleg tega si bomo ogledali statične in

dinamične pred-stavitve nekaterih enot SV. Kongres bomo izkoristili tudi za ogled mu-zeja prve sveto-

vne vojne v Kobaridu ter predstavitve sistema zaščite in reševanja v Izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani.Kako ste zadovoljni z osnutkom programa?Program in vsebine vsakokratnega srečanja pri-pravi organizator kongresa, pri čemer je med iz-vajanjem strokovnih vsebin zagotovljen poseben damski program tudi za spremljevalke, večerni program pa je skupen. Organizacijsko podporo organizatorju kongresa zagotavlja tudi vodstvo EMPE. Po tem, kar so nama predstavili člani orga-nizacijskega odbora, nas v Sloveniji čaka zanimiv program kongresnih aktivnosti, ki vključuje tako vojaškostrokovne vsebine, družabne dogodke, ki bodo pripomogli k utrjevanju vezi med našimi člani, kot tudi turistične oglede Slovenije.

Kako ste kandidaturo za organizacijo kongresa v Sloveniji sprejeli v vodstvu EMPA?

V EMPI smo z veseljem podprli pripravljenost Slovenije, da bi letos prvič gostila letni kon-gres, za kar se pobudnikom iz vaše države iskreno zahvaljujem. Pomembne usmeritve

združenja so širitev in pomladitev članstva ter povečanje prepoznavnosti združenja, zato si pri-

zadevamo za organizacijo letnih srečanj v novih državah, s čimer želimo postati bolj prepoznavni v Evropi in utrditi vlogo povezovalnega člena med predstavniki evropskih vojaških glasil. Kakšne koristi bo imela gostiteljica Slovenija?Kongres bo dobra priložnost za predstavitev vo-jaškoobrambnih vidikov Slovenije, SV in njenih zmogljivosti, ob tem pa tudi slovenskih zgodo-vinskih, kulturnih in drugih zanimivosti evropski javnosti, saj se bodo srečanja udeležili številni evropski vojaški novinarji, ki bodo o dogajanju na kongresu pisali v svojih časopisih.Koliko udeležencev lahko pričakujemo?Zdaj bi še težko napovedal, koliko članov se bo udeležilo kongresa v Sloveniji. Število novih ude-ležencev bo odvisno predvsem od tega, kako uspešna bo vaša država pri promociji kongresa, ob tem pa ji bo veliko podporo zagotavljalo tudi vodstvo EMPE. Večina naših članov še ni bila v Sloveniji, zato si želijo obiskati in spoznati novo deželo, kraje in ljudi. Prepričan sem, da bo udelež-ba na kongresu dobra, tudi zaradi bližine Sloveni-je drugim državam, od koder prihajajo naši člani.

Marko PišlarFoto: Bruno Toič






v Sloveniji?EMPA letos praznuje 30. obletnico delovanja, zato bosta v program vključena

brošuro. Prepričan sem, da bomo s kongresom v Sloveniji zelo dobro zaznamovali ta visoki jubilej.

V sklopu plenarnega dela bodo potekale volit-bosta v program vključena posebna dogodka, in sicer razstava z na-slovom EMPA – 30 let v avli Ministrstva za obrambo, na njej pa bodo na ogled pri-merki vojaških glasil iz






mizo, na kateri se bomo spom-nili prvega srečanja v Rimu in

Kako ste kandidaturo za organizacijo kongresa v Sloveniji sprejeli v vodstvu EMPA?

V EMPI smo z veseljem podprli pripravljenost Slovenije, da bi letos prvič gostila letni kon-

iskreno zahvaljujem. Pomembne usmeritve združenja so širitev in pomladitev članstva ter

povečanje prepoznavnosti združenja, zato si pri-

Kako ste kandidaturo za organizacijo kongresa


2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Str

oko

vn

e t

em

e

vojske kot tudi Republike Slovenije. To je bil čas, ko so bile želje večje kot možnosti. In vendar sta bila 1. operativno poveljstvo vojaškega letalstva in zračna obramba OPPVLZO med tistimi področji, ki so se najhitreje vključila v doseganje interope-rabilnosti Slovenske vojske z Natom, kar je potrdil tudi vrhovni organ Nata 21. decembra 2001. Načrtovalci razvoja Slovenske vojske so se ne gle-de na nasprotovanje stroke v nekem trenutku od-ločili, da Slovenska vojska zaradi svoje majhnosti ne potrebuje organiziranega sistema vojaškega letalstva in zračne obrambe, češ, saj nas bo branil Nato. O tem stališču je bilo veliko napisano. Kljub temu je zadeva še vedno na začetku. Po treh letih članstva v Natu je takratna hitra odločitev vlade Republike Slovenije o angažiranju italijanskih le-tal za varovanje slovenskega neba še vedno ne-dokončana zgodba. Uredba o izvajanju nadzora zračnega prostora, ki jo je sprejela vlada RS 25. marca 2004, je pomanjkljiva po vsebini in nedo-končana po izvedbenih dokumentih. To dejstvo sicer nima posebnega vpliva na ponovno vzpo-stavitev VLZO, bo pa zelo vplivalo na njegovo de-lovanje. Posebej poudarjam njegovo delovanje v zračnem prostoru, kar je opredeljeno z veliko mednarodnimi predpisi. Upravljanje zračnega prostora v najširšem smislu zahteva celovito

Ob združevanju enot in sil VLZO

Vojaško letalstvo in zračna obramba Slovenske vojske sta tisti področji, ki sta bili deležni oziroma sta še vedno veliko pozornosti vojaške ter tudi vse sloven-ske javnosti. To je sicer tisto področje, ki vzbuja v ljudeh različne občutke. V miru je to predvsem občudovanje ali zavist, v vojni pa grozeča nevarnost. Seveda so tudi drugi razlogi, ki temu področju zmanjšujejo veljavo. Med bolj utemeljenimi so visoki finančni vložki in okoljevarstvena problematika. Zagovor-niki uporabe zračnega prostora vidijo možnosti predvsem v gospodarskem razvoju, v vojski pa krepitev obrambnih sposobnosti države. Seveda ne manjka kritikov, tudi v vojski, ki vidijo v vojaškem letalstvu in zračni obrambi nekoristnega porabnika denarja in možnost »zabave« posameznikov.

poznavanje državnih in mednarodnih predpisov, ki se nanašajo na to področje. Suverenost zrač-nega prostora je nedeljiv del državne suverenosti, toda kljub temu je to področje najbolj vključeno v mednarodni prostor. Mednarodna pravila upora-be zračnega prostora zahtevajo strogo izvajanje sprejetih obvez. Naj omenim le Eurocontrol in Skupne letalske ureditve (Joint Aviation Regulati-ons – JAR), katerih predpisi ter določila so obve-zujoči za vsakega, ki uporablja zračni prostor ali ga upravlja. Kot članica Nata je to obvezo sprejela tudi Republika Slovenija. Z vidika varnosti zavezni-štva za to področje skrbi njegov poseben organ.Nosilci naloge, ki jo je najavil brigadir Alan Geder, so pred zahtevnim izzivom, mogoče še težjim, kot je bil tisti leta 1992, ko se je z združevanjem takratnega vojaškega letalstva in »površinske« zračne obrambe šele vzpostavljal sistem VLZO, še posebno zato, ker bodo imeli veliko težav, med katere sodi pomanjkanje ustreznih kadrovskih zmogljivosti. Ob tem je treba poudariti, da ima Slovenska vojska ljudi, ki bi to lahko uspešno iz-vedli, vprašanje pa je, ali bi bili za to dovolj moti-virani. S tem ne mislim na finančne ali podobne stimulacije, pač pa na jasno dolgoročno perspek-tivo dela na tem področju.Poleg pomanjkanja kadra pomenijo velike težave priprava in izvajanje ustreznih predpisov za vo-jaško uporabo ter upravljanje slovenskega zrač-nega prostora. Zakonodaja precej dobro pokriva civilno uporabo, vojaško obrambno področje pa je neurejeno. Pri (ponovnem) vzpostavljanju strukture oziroma tako imenovanega sistema VLZO bo treba najprej natančno opredeliti zago-tavljanje suverenosti slovenskega zračnega pros-tora. Sedanja ureditev o angažiranju italijanskih

temu je zadeva še vedno na začetku. Po treh letih članstva v Natu je takratna hitra odločitev vlade Republike Slovenije o angažiranju italijanskih le-

2 02 0 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

tal za varovanje slovenskega neba še vedno ne-dokončana zgodba. Uredba o izvajanju nadzora zračnega prostora, ki jo je sprejela vlada RS 25. marca 2004, je pomanjkljiva po vsebini in nedo-končana po izvedbenih dokumentih. To dejstvo sicer nima posebnega vpliva na ponovno vzpo-stavitev VLZO, bo pa zelo vplivalo na njegovo de-lovanje. Posebej poudarjam njegovo delovanje v zračnem prostoru, kar je opredeljeno z veliko mednarodnimi predpisi. Upravljanje zračnega prostora v najširšem smislu zahteva celovito

Moj namen je predvsem dodatno utemeljiti upravičenost enotnega upravljanja vojaškega letalstva in zračne obrambe v okviru enovitega upravljanja zračnega prostora Republike Slove-nije. Upravičenost pisanja o tej tematiki se je po-trdila že pred nekaj meseci. Ob letošnjem dnevu slovenskega vojaškega letalstva 12. januarja je poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Alan Geder najavil združitev sil in sredstev vojaškega letalstva ter zračne obrambe Slovenske vojske v enovit si-stem. Čeprav mi ni znano trenutno stanje glede uresničevanja te naloge, menim, da bo njenim iz-vajalcem koristilo nekaj misli in tudi nasvetov.Za boljše razumevanje zadeve je nujen vsaj kra-tek pogled v nedavno preteklost oziroma čas, ko je že bila vzpostavljena struktura vojaškega

letalstva in zračne obrambe tako S l o v e n s k e

S LOV E N S K A VO J S K A 21 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2121

Stro

kov

ne

tem

e

Ob združevanju enot in sil VLZOvojaških zmogljivosti je neustrezna in neprimer-na. Čeprav zagovorniki trdijo, da je to najcenejše in najboljše, to ni res. Da Italija zagotavlja varnost slovenskega zračnega prostora, ne pomeni, da bo to brezplačno. Italijansko letalstvo ni Natovo letalstvo. V miru ga upravlja italijanska država, ki ga nabavlja, vzdržuje, uri osebje, izvaja vaje, porablja strelivo, vzdržuje infrastrukturo in načr-tuje njegovo uporabo. Če opravlja dodatne nalo-ge, ki niso plačane iz rednega proračuna, mora to nekdo plačati. Drugo vprašanje je, ali se Italiji splača dolgoročno načrtovati sile in sredstva za

zagotavljanje varnosti drugi državi.

V ustreznih vojaških krogih je razprava o tem po-tekala že pred petimi leti. Ob uporabi termina upravljanje zračnega prosto-ra še posebno poudarjam termin poveljevanje v zračnem prostoru. Poveljevanje kot izvedbeni del vojaškega obrambnega postopka mora zagoto-viti učinkovitost opravljanja nalog. Poveljevanje v miru ni drugačno od poveljevanja v vojni. Znano je, da je poveljevanje v miru lahko včasih še za-htevnejše kot v vojni. Seveda poveljevanje ni samo sebi cilj. Obstajati mora popolna usklajenost ra-zumevanja nalog. Da bi italijanski pilot lahko v miru uspešno opravil nalogo obrambe zračnega prostora Republike Slovenije, morata tako on kot tudi poveljujoči v slovenskem operativnem centru zračne obrambe natančno poznati slovensko zakonodajo in slovensko okolje. V nasprotnem primeru je pričakovati več škode kot koristi. Torej je treba načrtovati intenzivno urjenje poveljujočih in tudi izvajalcev. Občasen demonstrativni prelet italijanskih letal nad Republiko Slovenijo ne zago-tavlja posebne varnosti.Vsekakor podpiram združevanje sil in sredstev VLZO pod enim poveljstvom iz več razlogov:• taktična raven, torej raven eskadrilje, bataljona

ali baze, bo dobila prepoznavnega in ustrezne-ga vodjo ter poveljnika,

• kadrovske zadeve bodo bolje razumljene in hi-treje urejene,

• načrtovanje operativne uporabe bo bolj pri-merno,

• logistika bo laže in hitreje zagotavljala uporab-nost sredstev ter enot,

• obveščevalna in druge podpore bodo bolj kon-kretne,

• poveljstvo VLZO bo združevalo znanje in vede-nje o upravljanju zračnega prostora,

• enote Slovenske vojske se bodo laže urile za

delovanje v nevarnosti iz zračnega prostora.Omenil sem že verodostojno perspektivo, ki naj bi zagotovila temeljno stimulacijo za angažira-nje ljudi pri (ponovni) vzpostavitvi sistema VLZO. Posebnost dela, ki ga opravljajo pripadniki voja-škega letalstva, izhaja predvsem iz dejstva, da so nujna redna potrjevanja usposobljenosti in nenehno dopolnjevanje znanja. Za uporabnike zračnega prostora so najpomembnejše zahteve JAR (Joint Aviation Regulations), torej mednarod-ni subjekt. Ob zagotavljanju dobrih delovnih raz-mer bo znana perspektiva najboljša stimulacija za delo v VLZO. Zakon o Slovenski vojski bo temu gotovo v oporo.Ob navedenem je še posebno pomembno to, da bo novo poveljstvo VLZO primeren sogovornik ustreznim Natovim strukturam. Sposobno bo mo-ralo biti vzdrževati državi primerno vlogo pri Nato-vem upravljanju skupnega zračnega prostora in načrtovanju operacij v zračnem prostoru. Najpo-membneje je, da bo predstavljalo strokovni organ, ki bo usklajeval vojaško upravljanje slovenskega zračnega prostora in zagotavljal njegovo suvere-nost v Natovem združenem zračnem prostoru. Odločitev o ponovni vzpostavitvi strukture VLZO je torej potrjena. Potrebe po njenem čimprejšnjem zaživetju določajo hitro ukrepanje. Potrebno bo več let, po mojem mnenju vsaj pet, da bo dose-žena osnovna raven za zagotavljanje samostoj-nega delovanja v razmerju Nato in Republika Slo-venija oziroma navezi Nato, Natovo poveljstvo in VLZO. Novo poveljstvo VLZO bo potrebovalo vso podporo GŠSV in Ministrstva za obrambo, in sicer slednjega pri pripravi ter potrjevanju izvedbenih določil in tudi sprememb ter dopolnitev zakonov ter usklajevanju z drugimi področji, GŠSV pa pri zagotavljanju kadra in učinkoviti podpori.

Jože KondaFoto: Bruno Toič

The author argues that joint management of air forces and air defence is justified within the framework of a common airspace of the Republic of Slovenia. The SAF air forces and

air defence units have always attracted the attention of both the military and the public, and continue to do so. For many people, they arouse mixed feelings. In times of peace, such

feelings are mostly admiration and envy, while in wartime the feeling is of impending danger. However,

this field is losing importance for other reasons. Most justifiable among them are high costs

and environmental considerations. The advoca-tes of the use of airspace see an opportunity for

economic development, while the SAF understands it as an enhancement of the defence capabilities

of the country. Alas, there are many critics, also within the SAF, who consider air forces and air

defence as unproductive users of public funds and as mere “entertainment” for some people.


Str

oko

vn

e t

em

e

Pomen AfganistanaStrateški pomen države je bil očiten že v 19. sto-letju, ko je bil Afganistan kot nevtralen most med političnima velesilama ruskim cesarstvom in bri-tanskim imperijem. Med hladno vojno je Rusija svoj zgodovinski vpliv v Afganistanu zavarovala z vojaškim posredovanjem in v strateško igro so se vključile tudi ZDA, ki so želele zavarovati interese


Pet let in pol po ameriškem posredova-nju v Afganistanu vlada nevarno ozračje razočaranja, napetosti in strahu. V drža-vi je trikrat več tujih sil, kot jih je bilo leta 2002. Nove sile, ki prihajajo, državlja-nom niso zmožne zagotoviti težko priča-kovane varnosti in tuji vojaki so v državi vedno manj priljubljeni. Nadaljujeta se kultura nekaznovanja in kršenje zako-nov. Razvpite osebnosti iz polpretekle afganistanske zgodovine so ob pomo-či Zahoda in Karzajeve vlade ponovno zasedle vodilne položaje v državi. Upi po novem in boljšem demokratičnem začetku so se razblinili. Veliko izvoljenih predstavnikov države je istih vojaških poveljnikov in gospodarjev vojne, zara-di katerih so se ljudje pred desetimi leti obrnili na pomoč k talibanom. Kljub sla-bim trenutnim varnostnim in političnim razmeram Afganistan ostaja strateško pomembna država, ki jo je treba čim prej stabilizirati. Mednarodna skupnost ima po veliko napakah pri obnovi drža-ve priložnost, da z odločno skupno akci-jo izboljša varnostnopolitične razmere v državi. Zamujena priložnost bi pomeni-la širjenje nestabilnosti na širšo regijo.

v regiji. Do ruskega umika iz države je bil Afga-nistan v središču svetovne politične pozornosti. Kmalu po umiku Rusov so tudi ZDA umaknile svo-jo podporo protiruskim silam v državi in pojavil se je politični vakuum. Ta je omogočil vzpon taliba-nov, ki so kmalu začeli uveljavljati svojo politiko v nasprotju z interesi velesil.Pomen Afganistana je spet postal očiten zara-

di povečanih potreb po energiji iz nahajališč v kaspijski regiji, treninga in zaščite terorističnih skupin znotraj države ter naraščajočega prido-bivanja opija. ZDA so nasledile Veliko Britanijo kot regijsko velesilo, saj imajo poseben interes po stabilnosti regije zaradi fizičnega transporta nafte in plina iz kaspijske regije, bogate z naravni-mi viri. S plinovodi in naftovodi čez Afganistan ter Pakistan bi uspešno zavarovali svoje energetske interese in lasten dostop do naravnih virov. Po-men Afganistana zaradi energetskega pohlepa ZDA potrjuje tudi dejstvo, da je bil sedanji pred-sednik Hamid Karzaj svetovalec ameriške naftne družbe Unocal za načrtovanje afganistanskega naftovoda. Afganistan je postal pomemben tudi zaradi terorističnih napadov 11. septembra, ker so talibani dopuščali urjenje teroristov Al Kaide v Afganistanu in varovali vodjo skupine Osamo bin Ladna. Vojaško posredovanje v Afganistanu leta 2001 je zato treba gledati z vidika strateškega pomena dr-žave in njenega vpliva na regijo ter širšo medna-rodno skupnost. Sprememba režima je prinesla upe o demokratični in stabilni prihodnosti države, vendar je mednarodna skupnost že na začetku iz politične preračunljivosti naredila slabe poteze, ki se danes kažejo v nedelujočih političnih instituci-

Slovesnost ob odprtju enega izmed upravnih središč v Afganistanu


Stro

kov

ne

tem

e


jah in slabšanju varnostnih razmer. Posredovanje je spremenilo notranjepolitično razmerje moči v državi in prineslo enostransko pravico zmagoval-cem. Po padcu talibanov so ob pomoči Zahoda na oblast spet prišli politiki in lokalni veljaki, proti katerim so se slednji borili. Politična osamitev talibanov in splošna amnestija za sodelavce vseh drugih režimov se pet let po vojaškem po-

sredovanju kažeta kot slab politični načrt. Politika nekaznovanja za zločine, storjene v preteklih 30 letih, zato ni pripomogla k stabilnosti države niti k povečanju zaupanja v državne ustanove.

Težave s pokonfliktno obnovoSedanje težave z obnovo Afganistana izvirajo iz podcenjevanja vojaškega posega v državi. Ame-riške sile so v operaciji Trajna svoboda sklenile sodelovanje z lokalnimi gospodarji vojne in vo-jaškimi poveljniki, ki so bili izločeni iz političnega življenja med državljansko vojno v 90. letih in so bili v nekaterih primerih celo povod, da so se ljudje obrnili k talibanom. To sodelovanje je bilo učinkovito le začasno, zdaj pa so se nekateri za-vezniki koalicijskih sil spet začeli pridruževati tali-banom, katerih politična moč in podpora trenutno rasteta. Z nezadržnim slabšanjem varnostnih raz-mer in širjenjem strahu pred terorističnimi napadi mednarodne sile niso sposobne zadovoljiti priča-kovanj o razvoju ter boljši prihodnosti Afganista-na. Pričakovati je, da se bo zato nezadovoljno in prestrašeno prebivalstvo še bolj obračalo k proti-vladnim silam, vojaškim poveljnikom in lokalnim gospodarjem. Tudi stanje v afganistanski vojski in policiji je zaskrbljujoče, saj jima primanjkuje osebja, raz-širjeno je podkupovanje, pogosto je dezertiranje, uslužbenci ne prihajajo redno v službo in veliko vojakov je le številka na papirju. V sedanjih raz-merah ob precejšnji finančni in strokovni pomoči ZDA lahko sicer stanje v afganistanski vojski ob-ravnavamo kot delen uspeh, vendar se pojavlja vprašanje trajnostnega razvoja vojske in njenega delovanja neodvisno od tujih pokroviteljev. V pri-hodnje bo zato treba še več pozornosti nameniti izobraževanju varnostnih sil in prenosu znanja tujih vojakov.

Po drugi strani domača policija ne dosega niti ravni znanja in delovanja vojske. Državljani jo ponekod celo dojemajo kot nevarno za delovanje pravne države. Sestavljena je večinoma iz polici-stov, ki so delovali že v prejšnjih režimih. Nekateri kandidati so že bili izločeni na podlagi zakonskih določb, vendar so jih zaradi političnih razlogov ponovno najeli. V tem ozračju se ljudje spet za-tekajo k zaščiti tradicionalnih plemenskih milic, ki jim bolj zaupajo od policije. Javne kampanje za izboljšanje ugleda vlade in omejevanje poročanja množičnih občil ne delujejo in ne bodo vrnile za-upanja v državne organe. Rešitev za varnostne razmere v državi se kažejo le v boljšem delova-nju institucij in jasni politični strategiji ob pomoči mednarodne skupnosti. Tudi politične institucije, ki so bile ustanovljene po padcu talibanov, so bile prilagojene zmagoval-cem in niso končale dolgoletnih etničnih ter ver-skih trenj, ki so še vedno v družbi. Državni organi zato ostajajo šibki in nedelujoči, ponekod po dr-žavi pa jih celo ni zaradi močnih tradicionalnih institucij. Preveč centralizirane državne institucije so odgovorne za premajhen napredek v provin-cah. Nekritična podpora Karzajevi viziji centralizi-rane vlade in šibka moč drugih vej oblasti sta se pokazali kot napačni.Po letu in pol delovanja parlamenta je njegova politična uspešnost majhna. Pokazale so se že njegove omejitve in pomanjkljivosti, ki so rezultat politične preračunljivosti predsednika ter njegovih mednarodnih podpornikov na prejšnjih volitvah. Karzai je ostal odvisen od kratkotrajnih in trenut-nih zavezništev v parlamentu, parlamentarci pa izgubljajo energijo z ustanavljanjem novih zavez-ništev za vsak zakon. Koalicije za podporo raz-ličnim predlogom so zaradi odsotnosti političnih strank in velike razdrobljenosti parlamenta vedno

Foto

: Nat

o

Postaja afganistanske

policije

2 4 S LOV E N S K A VO J S K A2 42 4 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

Str

oko

vn

e t

em

e

ustanovljene na hitro, kar onemogoča njihovo kontinuirano in učinkovito delovanje. Sodstvo, ki je bilo do pred kratkim popolnoma kaotično in brez pravih pooblastil, se vzpostavlja počasi. Šele avgusta 2006 je Afganistan dobil vse tri demokratične veje oblasti. Spet se je po-javila nova priložnost za mednarodno skupnost, da učinkoviteje sodeluje pri pomoči Afganistanu, saj so bili dosedanji poskusi skromni. Mednarod-ni pravni strokovnjaki opozarjajo, da država po-trebuje temeljit in obsežen načrt za nadaljnji raz-voj sodstva. Čas za majhne popravke je minil in spoštovanje prava se mora čim prej razširiti zunaj prestolnice Kabul.Sodniki se v težkih družbenih razmerah spopri-jemajo z ambicioznim delom. Najprej bodo mo-rala sodišča utrditi svojo vlogo varuha zakona v državi in se postaviti kot protiutež drugih dveh vej oblasti. Te naloge ne bodo mogla opraviti brez obsežne pomoči tujih varnostnih sil v državi, saj afganistanska policija in vojska nista dovolj moč-ni, da bi sami preganjali storilce kaznivih dejanj. Sodišča se bodo morala bolj uveljaviti tudi kot razsodniki pri vprašanjih islamske vere. Pri tem se pojavlja priložnost, da sodišča tudi s svojo in-tegriteto v zadevah šeriatskega prava preprečijo legitimacijo radikalnega islama. Najtežja naloga

bo verjetno širitev pristojnosti sodišč na vse ravni življenja v državi, od vaških do državnih.

Kako naprejNa notranjepolitičnem področju primanjkuje spod-bude za politične spremembe pri delovanju politič-nih institucij, pravne države in njene stabilnosti. Za-radi izjemnih dobičkov pri prodaji opija si nekateri vpleteni v spopade ne želijo delujoče države, tem-več aktivno spodbujajo spor. Vladavina zakona bi ogrozila moč in načine financiranja veliko lokalnih ter državnih političnih veljakov. Mnogi lokalni velja-ki, ki si ne želijo delujoče države, so člani trenutne vladne administracije in izkoriščajo svoj položaj za podkupovanje, izrabljanje omejenih naravnih virov in pridobivanje dobička s preprodajo mamil. Države, ki vlagajo človeške in finančne vire v sta-bilnost Afganistana, se morajo odločneje zavzeti za vzpostavljanje pravne države in delujočih dr-žavnih institucij ter nehati financirati nedelujoče projekte, namenjene ohranjanju obstoječih raz-mer. Na notranjepolitični ravni se morata začeti dialog med političnimi akterji in ponoven razmis-lek o prihodnosti države. Program sprave, imeno-van Mir skozi moč, ki se je začel maja 2005, je

prvi korak v to smer. Ustanovitev akcijske skupine za oblikovanje varnostnih politik julija 2006, v njej sodelujejo najpomembnejši mednarodni in notra-njepolitični akterji, predstavlja naslednji pomem-ben napredek pri usklajevanju varnostnih vpra-šanj in ukrepov v državi. Le s skupno in usklajeno akcijo lahko mednarodna skupnost vpliva na ko-renito spremembo političnih razmer v državi.Za dolgoročno stabilizacijo države mora medna-rodna skupnost dobiti tudi jasna politična zagoto-vila Pakistana, da bo nehal podpirati protivladne sile. Nezaupanje Pakistana do politike Afgani-stana zaradi njegovih vedno tesnejših političnih vezi z Indijo ne sme biti izgovor za pomanjkanje politične volje. Trenutno je moč predsednika Mu-šarafa zaradi notranjepolitičnih razlogov omaja-na in mednarodni pritiski nanj ne bodo izboljšali varnostnih razmer na jugu Afganistana, prav tako pa bi lahko ogrozili notranjepolitično stabilnost v Pakistanu. Kljub vsemu prihaja čas odločitev, ko se bodo glavni mednarodni akterji, torej tudi Pakistan, spet morali odkrito pogovoriti o realnih možnostih za stabilizacijo Afganistana.

Andraž Melanšek Foto: obrambne sile ZDA

Afghanistan five years after military interventionFive years after American intervention, Afghanistan is still living in a dangerous atmosphere of deception, tension and fear. The forces deployed in the country are now three times those of 2002, and yet the recently dispatched new forces are unable to provide the much needed security to the population, and the popularity of foreign soldiers has been dropping dramatically. Furthermore, thanks to the “assistance” of the West and the Karzai government, the leading positions in the country are again in the hands of notorious characters from Afghanistan’s recent past. Many of the elected representatives are the same military commanders and warlords that were the very cause of the population turning to the Taliban for help a decade ago. Afghanistan is, notwithstanding the current unfavourable security and political situation, strategically very important and needs to be stabilised as soon as possible. With resolute joint action, the international community may be able to improve security and the political situation in the country. To overlook such an opportunity might allow instability to spread across the whole region.


Stro

kov

ne

tem

e

V spopadih v mestih kot tudi v večini drugih ob-lik bojevanja velja staro pravilo, da uspeh lahko dosežemo le z medsebojno podporo oklepa in pehote. V mestnih naseljih je tradicionalno večji poudarek na pehoti, podobne izkušnje Američa-nov v Iraku in Izraelcev v boju proti Palestincem pa so pokazale, da imajo tanki in druga oklepna vozila celo prednost ter da je njihova uporaba v vsakem primeru nujna.

O taktičnem vidiku težavLahke pehotne enote nimajo dovolj zaščite in ognjene moči, da bi učinkovito delovale proti za-sedam, minam, improviziranim eksplozivnim na-pravam, bunkerjem, utrjenim stavbam ter dobro maskiranim ognjenim položajem nasprotnika, ki maksimalno izkorišča prednost svojega urbane-ga terena. Zaščitena oklepna vozila, ki zadržijo eksplozivne naprave in zadetke RPG, so tam, da poskrbijo za pomanjkljivosti pehote. Seveda so v mestnem okrožju nevarnosti tudi za oklep, predvsem zaradi omeje-ne vidljivosti in svobo-de manevra. Tukaj ne obstaja meja bojišča,

Oklepne enote v mirovnih operacijah

Sodobni spopadi vse pogosteje pote-kajo v mestnih okrožjih in najverjetneje se bo ta težnja stopnjevala, zato se raz-vijajo nova ter ponovno učijo stara pra-vila za uporabo oklepnih vozil v urbanih naseljih. Prav tako se uvajajo tehnične spremembe, da bi z njimi odpravili pomanjkljivosti na oklepnih vozilih, ki so povezane s takšnimi vrstami operacij.

zato do napada ne prihaja le s prednje strani, kjer je oklep najmočnejši, temveč tudi z bokov, od za-daj, zgoraj in spodaj, zato mora pehota okrepiti opazovanje ter zavarovati šibke točke oklepnikov.Najpogostejša taktična formacija, ki jo uporablja-jo Izraelci in v zadnjem času Američani, je tako imenovana škatla, pri kateri se nekaj tankov in oklepnih vozil pehote združuje ter medsebojno podpira. Vozila se razporejajo v štiri kote v obliki škatle, premikajo se počasi ter si postopno in usklajeno vzamejo čas za vidno preverjanje območja, pri-mernega za delovanje nasprotnika. Takšna taktika jim omogoča,

da privabijo delovanje nasprotnika z ognjem, s čimer se ta demaskira, in tako lahko delujejo na opažene cilje. Formacija se najpogosteje ustavlja na križiščih zaradi zavarovanja, boljše pregledno-sti in pokrivanja z ognjem.Primer za takšno formacijo je delovanje ameriške-ga konjeniškega bata-ljona leta 2004 v Iraku v mestu

Foto

: brit

ansk

a vo

jska

Formacija tankovskega voda leclerc


Str

oko

vn

e t

em

e

Al Tharva, bolj znanem kot Sadr City. Elementi enote so se v začetku premikali v koloni, vendar so bili kmalu prisiljeni zavzeti formacijo škatle. V tem primeru jo je sestavljalo najmanj šest vozil, in sicer v oklepno-mehanizirani formaciji brez izkrc-nega dela pehote, ki se je premikala po glavnih ulicah mesta. Uspeh takšne formacije je bil odvisen od sposo-bnosti voznikov, da zadržijo formacijo in prema-gujejo težaven teren, od oklepne zaščite abramsa M1A2 in bradleyja M2/3A3 ter posebej od dodat-nih neodvisnih optičnih sistemov za poveljnika vozila, ki so mu omogočali boljšo preglednost, in sicer 360 stopinj, pri čemer je bil v vozilu in se ni izpostavljal nevarnosti. Poudariti je treba, da lažja in manj oklepljena oklepna vozila niso primerna za takšno uporabo, ker posadkam ne zagotav-ljajo varnosti pred zasedami nasprotnika z IED, RPG, minami in drugim. Glavna oborožitev oklepnika zaradi delovanja na majhnih razdaljah do največ 200 metrov je bil soosni mitraljez. Da bi povzročili čim manjšo škodo na objektih, so čim bolj zmanjšali uporabo tankovskih topov 120 mm, pri čemer je uporabo odobril poveljnik bataljona, in topov 25 mm, upo-rabo katerih je odobril poveljnik čete.Če bi bilo eno izmed vozil onesposobljeno, bi po-tekal dril. Druga vozila iz formacije bi obkrožila

poškodovano vozilo in ustvarila jekleni zid okoli njega. Pehota bi se izkrcala iz bradleyjev in po-krila mrtve kote, nato bi prispel tank za evakuacijo M-88 v spremstvu enot za hitro posredovanje in izvlekel poškodovani oklepnik. Izbira formacije je odvisna od terena, na katerem poteka operacija.Tako imamo tudi drugi primer iz Iraka v An Nad-žafu v starem delu mesta z ozkimi vzporednimi ulicami in na pokopališču. Takšne mestne raz-mere so prisilile ameriške enote, da napredujejo v številnih delih na vzporednih smereh, večkrat brez možnosti medsebojne podpore. Običajno bi bili spredaj abrams in bradley v spremstvu M1114, torej oklepljenega hummerja. Tank bi napredoval nekoliko pred BVP, da bi ublažil prvi udar nasprotnikove zasede. Bradley bi ščitil boke in zgornjo polisfero proti višjim nadstropjem in streham stavb, ker ima večjo elevacijo glavnega orožja. M1114 bi zavaroval notranji krog formacije in zadnji del s strojnico M240 7,62 mm. Pehota iz bradleyja in hummerja bi se razširila na boke sekcije, da bi uničila nasprotnika, ki bi poskušal priti v mrtve kote vozil. Zaradi oblikovanosti poko-pališča in zgradb je bilo zelo težko doseči viden stik, zato so morali uporabljati glasovno sporazu-mevanje, da so lahko sinhronizirali premik oklepa in pehote.Tretji primer se nanaša na neko vrsto linijskega

napada, pri katerem bi enote delovale na vzpo-rednih smereh tako, da bi se lahko vozila premi-kala proti dominantnim točkam, torej križiščem, kjer bi lahko nemoteno obračali kupole in imeli boljšo preglednost. Prvi tank bi pokrival prostor spodaj spredaj in proti nezaščitenemu boku, dru-gi tank bi bil dva bloka zadaj in bi pokrival prostor spredaj nad prvim tankom, tank poveljnika pa bi pokrival zadnji del in nezaščiten bok. Največ dva voda bi se postavila v linijo, na štirih smereh s pehoto v M1114 v zaledju izza srednje tankovske sekcije.

Tehnično prilagajanjePodobno kot so se oklepne enote hitro taktično prilagodile, so se hitro pojavila tehnična prilaga-janja oklepnih vozil za uporabo v mestnih nase-ljih. Mestno zemljišče je zahtevalo zaščito vozila na vseh 360 stopinjah tako, da se je na tanke in oklepna vozila pehote nameščalo dodatni oklep na slabše zaščitene dele v obliki reaktivnega oklepa ali tako imenovane rešetkaste kletke (an-gleško slat cage), ki so se v Iraku pokazale kot zelo učinkovite. Druga pomembna stvar pri tehničnem prilagaja-nju je razvoj ustreznega streliva. V ta namen sta bila razvita večnamenski izstrelek, primeren za mestna bojišča, in tudi projektil XM1028, s katerim

termalna namerilna naprava

komplet tusk za tank abrams za urbano bojevanje

daljinski način upravljanja mitraljeza 12,7 mm zaščitne

oklepljene plošče za

polnilca

telefon za komuniciranje s pehoto

rešetkasta kletka za

zaščito motornega

oddelka

plošče reaktivnega oklepa

termalna slika poveljnika

termalna očala za polnilca


Stro

kov

ne

tem

e

je mogoče ognjeno delovati na nasprotnika, ki je splezal na naše sosednje vozilo, ne da bi pri tem poškodovali vozilo. Bistvena elementa sta tudi za-gotavljanje boljše vidljivosti iz vozila in boljše ra-zumevanje razmer. To je v prvem delu doseženo s postavljanjem večjih optičnih blokov, torej peri-skopov, poleg tega se je kot zelo koristen pokazal neodvisen termovizijski sistem poveljnika (Com-mander Independent Thermal Viewer – CITV) na M1A2 abramsu in neodvisni sistem poveljnika (Commander’s Independent Viewer – CIV) na M2 bradleyju. Za lažje razumevanje trenutnega položaja in vodenje spopada so se pokazali kot odlični sistemi, na primer ameriški medmrežni FBCB2. Zelo dober primer tehnične izboljšave oklepnih vozil je komplet, namenjen tankom abrams M1A2, imenovan TUSK (Tank Urban Sur-vivability Kit). Ta komplet vključuje plošče reaktiv-nega oklepa na bočnih stranicah hodnega dela, daljinski način ravnanja z mitraljezom 12,7 mm za poveljnika tanka, ki pokriva 360 stopinj (origi-nalni M1 in M1A1 so imeli možnost delovanja iz vozila, vendar je zaradi dodatne opreme M1A2 izgubil to možnost), in mitraljez 7,62 mm M240 za polnilca topa z zaščitnimi oklepnimi ploščami, ki omogočajo varnejše ognjeno delovanje zunaj tanka. Na mitraljez so pritrjeni termovizijska na-merilna naprava, s pomočjo katere polnilec s po-sebnimi očali za prikaz slike, torej vizirjem, lahko strelja iz notranjosti vozila, rešetkast oklep na zadnjem delu, ki dodatno ščiti motorni oddelek, in telefon za zvezo s spremljajočo pehoto na za-dnjem delu tanka, kar so imeli že ameriški tanki pred abramsom.Določene tehnične izboljšave so tudi v drugih tipih

tankov, in sicer v leopardu 2 PSO, leclercu AZUR, merkavi LIC in TROPHY. Zelo zanimive so izkušnje ameriških enot na kolesnih oklepnih vozilih stry-ker. Čeprav je bilo veliko nasprotnikov ali skepti-kov glede uporabe strykerjev v Iraku, je s svojimi sposobnostmi presenetil. Pokazal se je kot zelo odporen proti zadetkom in tako rešil veliko življenj pripadnikov ameriške vojske. Zelo dobro se je iz-kazala rešetkasta kletka proti zadetkom iz RPG. Od 115 zadetkov iz takšnega orožja ni bil ključno zadet niti en stryker, ki ima zelo dobro zaščito pro-ti minam in IED. Z vgraditvijo gum run flat lahko nadaljuje manever tudi s sedmimi od osmih pre-luknjanih gum. Zelo dobro se je izkazal zaradi povzročanja manjše škode na infrastrukturi med premikanjem in pri veliki hitrosti.To ne pomeni, da ima kolesnik prednost pred go-seničarjem, temveč da ima vsak tip oklepnega vozila svoje značilnosti in da je njihova prednost uporabe odvisna od razmer na bojišču. Oklepne enote v Iraku in pred tem v Izraelu so potrdile, da s prilagajanjem taktike in tehničnimi izboljšavami postajajo vedno bolj pomembne v operacijah v mestih. Oklepne enote so edine, ki lahko zagotovi-jo uspešen manever ter močan in natančen ogenj v tako nevarnem bojevanju.

Organizacija tankovskega voda in operacije v mestih

Danes imajo vojske formacije tankovskega voda s tremi ali štirimi tanki. Zanimivo je, da so tudi oklepne enote v nekaterih zahodnih državah spremenile formacijo na tri tanke v vodu, kar je bolj značilno za nekdanji vzhodni blok. Tako je Izrael, ki ima skoraj največ izkušenj v tankovskem

bojevanju, najprej prešel z voda s petimi tanki na vod s štirimi tanki in pozneje na vod s tremi tanki. Sedanjo strukturo sestavljajo čete s tremi vodi, ki imajo po tri tanke in poveljniška tanka. Takšna formacija omogoča, da imajo v vsakem trenutku osem tankov, ki odpirajo ogenj, in tri tanke, ki iz-vajajo manever, poleg tega je bila zelo uspešna v prejšnjih intenzivnih tankovskih bojih, ki so jih Izraelci izvajali s sosednjimi državami, torej med arabsko-izraelskimi vojnami. Trenutno se je v izraelski vojski pojavila zami-sel, da bi uvedli formacijo čete s sedmimi tanki, torej tri vode z dvema tankoma in poveljniškim tankom, pri čemer bi sekcije (dva tanka) lahko delovale samostojno. Takšna struktura bi bila mogoča zaradi naprednih možnosti tanka mer-kava MK4. Nemške oklepne enote so prešle z voda s štirimi tanki na vod s tremi tanki, vendar je skupno število tankov v četi ostalo nespremenje-no. Namesto prejšnjih treh vodov imajo zdaj štiri vode s tremi tanki in poveljniški tank. V angleških oklepnih enotah je podobna formacija kot v nem-ških, vendar imajo dva poveljniška tanka. Rusi so obdržali tradicionalno rešitev s tremi tanki v vodu, vendar razmišljajo o uvajanju voda s štirimi tan-ki in BMPT, torej vozilom za ognjeno podporo na podlagi T72/T90, oboroženo s topovi, bombome-ti 30 mm in protioklepnimi projektili AT-9 ataka. Namen teh bojnih vozil je uničevanje drugotnih ciljev, tanki pa se spopadajo s »težkimi« cilji. To bojno vozilo bi dvignilo bojno učinkovitost voda za 30 odstotkov. Ameriška vojska je v vodu obdr-žala štiri tanke in četo s štirinajstimi tanki, in sicer ima vsak od treh vodov štiri tanke ter poveljniška tanka. Verjetno je dobro izbrala, posebno kadar govorimo o bojevanju v mestnem okolju. Za boje v ozkih ulicah, kjer tanki delujejo v sekcijah ali for-maciji škatle, vod s tremi tanki ne bi bil primeren in ekonomičen.

Damir ŠtembergerVir: Hrvatski vojnik

Stryker z rešetkasto

kletko

Armoured units in peacekeeping operations

Modern warfare is more and more situated in urban areas and this trend is expected to grow; consequently, tactics for the use of armoured vehicles in built-up areas are be-ing revisited and new tactics are being de-veloped. In his article, the author describes mutual support between armoured fighting vehicles and the infantry in urban warfare, and the technical modifications that are be-ing introduced in order to make armoured vehicles more effective in such operations.


Šp

ort

v v

ojs

ki

Kakšno delo opravljate v Vojaškem muzeju?Sem pripravnik v Vojaškem muzeju. Delam kot civil-na oseba in opravljam naloge kustosa. Študiral sem zgodovino in sem zelo vesel, da sem dobil zaposli-tev v svoji stroki, v kateri se bom tudi specializiral. Vo-jaška in politična zgodovina sta me namreč vedno zanimali. V Vojaškem muzeju delam od decembra, spoznavam SV in bolj podrobno njeno zgodovino. Določili so me za skrbnika dveh zbirk, kar pomeni, da bom obe natančno proučil in dopolnjeval, in sicer zbirki nebojne vojaške opreme ter vojaških zemljevi-dov. Slednja mi je še posebej pri srcu, saj so mi zelo blizu zemljevidi. Z njimi sem ves čas rasel, ker je oče geograf, zdaj pa je geografinja tudi sestra. Ste se z različnimi športi ukvarjali od malega? Ko sem bil mlajši, sem se ukvarjal s smučanjem, pozneje pa me je bolj zanimalo deskanje na snegu. V srednji šoli je bil šport manj pomemben, vedno pa sem ga rad spremljal po televiziji. Čeprav sem rad aktiven, mi veliko pomeni spremljanje športnih, najrajši nogometnih tekem tudi v živo. Všeč mi je tudi hokej na ledu, rad spremljam še ekstremne športe, kot je gorsko kolesarjenje, vendar se z njimi ne ukvarjam. Naključno sem se začel ukvarjati z raftanjem, ki je zelo zanimiv šport. V Straži na Do-lenjskem, sicer pa živim v sosednji Vavta vasi, sem član kluba Gimpex, ki je že šest let slovenski državni prvak. Začel sem s turističnim raftanjem, nato pa trenirati s prvo ekipo. Kakšen šport je raftanje? Tekmujejo različno velike ekipe, in sicer po dva, šti-

Tekmovalnemu raftanju želimo vrniti priljubljenost

Matjaž Ravbar je kustos pripravnik v Vojaškem muzeju SV, v katerem se je zaposlil po končanem študiju zgodovine. V prostem času se ukvarja z raftanjem in po Krki vozi turiste. Bolj pomembno od turističnih voženj je zanj tekmovanje v raftanju, v katerem se s kolegi iz doma-čega kluba Gimpex iz Straže pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki bo konec juni-ja v Južni Koreji. Želi si, da bi tekmovanja v raftanju postala bolj priljubljena in da bi na slovenska tekmovanja privabili tudi več gledalcev.

ri ali šest tekmovalcev v enem raftu oziroma tako imenovani R2, R4 ter R6. Elitno, najbolj atraktivno in tudi najtežje je tekmovanje s šestimi člani, torej R6, in sicer zato, ker je težko uskladiti gibanje ter ves-lanje več tekmovalcev. Podobno velja za vse vesla-ške športe, saj če je ekipa homogena in usklajena, čoln gre, kot mu določijo. Veslamo po divjih vodah, ki imajo svoje zakonitosti, zato je usklajenost delo-vanja še bolj pomembna od moči, ki jo sicer morajo imeti veslači. Katere discipline so pri raftanju? To so sprint, spust in slalom. Spusti so dolgi od pol do ene ure, saj moramo preveslati približno osem ki-lometrov. Starta se v dvominutnem zamiku, zmaga pa tisti, ki ima najboljši čas. Sprint traja do dve minuti in pol, saj so razdalje kratke. Mogoče je, da starta-ta dve ekipi hkrati, najbolj pomemben pri tem pa je uspešen start, saj če prvi čoln zapre pot drugemu, ga bo ta zelo težko prehitel zaradi kratke proge. Sla-lom je tehnična disciplina, pri kateri moramo veslati mimo količkov in če se jih čoln ali kdo izmed tekmo-valcev dotakne, se pribije čas. To je moja najljubša disciplina, s slalomom pa se tudi zelo dobro naučiš sprinta. Ti disciplini sta najbolj zanimivi za gledalce. Je ta šport priljubljen? Bobri, ki so bili šestkratni svetovni prvaki, so legen-da slovenskega raftanja, vendar zdaj niso več aktiv-ni. V začetku 90. let je bil to precej priljubljen šport, saj je na tekmah tekmovalo tudi do 20 ekip, danes pa v množičnih občilih ne spremljajo tekmovanj, gledalcev je zelo malo in še število ekip se je zmanj-šalo. Šport je poseben, ker ekipa potrebuje veliko treningov, da je lahko uspešna in da se nauči dobro voditi raft. Na prvi tekmi državnega prvenstva, ki je potekala konec marca, je tekmovalo le šest ekip. Naša ekipa pravzaprav nima prave konkurence, kar je škoda, saj bi si želeli dobro ekipo, da bi se lahko

primerjali in tekmovali med seboj. Želimo si tudi več gledalcev, ki ustvarijo dobro vzdušje. Na katerih tekmah še sodelujete?Tekem za državno prvenstvo je več, sodelujemo pa še v regionalni ligi in na evropskem ter svetovnem prvenstvu. V regionalni ligi tekmujejo ekipe oziroma klubi iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Avstrije, Italije ter Češke. Med seboj ne tek-mujejo države, pač pa klub proti klubu. Tudi na sveto-vnem prvenstvu bo Slovenijo zastopal klub Gimpex, konkurenca pa je na teh tekmovanjih močnejša. Kje trenirate?Kadar je pozimi lepo vreme, treniramo na Krki. Ti treningi so namenjeni predvsem usklajevanju eki-pe, saj je Krka bolj mirna reka. Spomladi začnemo trenirati na divjih vodah, na primer na Savi Bohinjki in Dolinki, na urejeni veslaški progi v Tacnu in pri Trbovljah pri termoelektrarni. Štirikrat na teden ima-mo vodne treninge, drugo pa so suhi treningi, vsaj še dva- ali trikrat na teden. Suhi treningi obsegajo predvsem vaje za moč v fitnesu in tek. Kaj sodi k opremi za raftanje? Oprema obsega raft, vesla, čelado, rešilni jopič in neoprensko obleko. Obstajata dva tipa rafta, in si-cer je eden širši, bolj stabilen ter zato bolj počasen, drugi pa je ožji, manj stabilen in hiter. Na večjih tek-movanjih mora organizator priskrbeti enake čolne za vse, da so razmere za vse ekipe enake. Pripravljate se na svetovno prvenstvo. Svetovno prvenstvo bo v Južni Koreji od 27. junija do 2. julija. Naš klub gre tretjič na svetovno prven-stvo, tokrat pa je naš cilj kolajna. Pričakujemo moč-no konkurenco Rusov, Kanadčanov, Avstralcev in tudi evropskih ekip. Tekmovanje bo potekalo v vseh disciplinah, ki določijo tudi skupnega zmagovalca.

Valerija Š. Jarm Foto: Burno Toič

Foto

: Mat

jaž

Ravb

ar


Šp

ort v

vojsk

i

Tekmovalnemu raftanju želimo vrniti priljubljenost

Ste trener vojaške reprezentance in glavni trener v KBK Maribor, poleg tega pa vodite kadetsko repre-zentanco. Kakšen je vaš način dela z mladimi?Delo z mladimi je zahtevno, saj se še razvijajo, zato je način dela drugačen kot pri odraslih. Pri mladih vedno razvijamo njihovo telo za reakcijo, gibčnost, motoriko, samozavest itn. To počnemo z igro, da spodbudimo veselje do športa in jih počasi pri-pravljamo na poznejše garanje ter odrekanje, ki sta nujna za doseganje vrhunskih rezultatov. Kot sem že dejal, mladih ni težko motivirati. Vse naredimo z igro. Teže jih je prepričati, da redno trenirajo. Danes, v dobi računalnikov, so otroci izgubili smisel za igro v naravi. Menim, da jih je treba čim bolj usmerjati v šport in odvrniti od računalnikov ter televizije. Sta-tistika kaže, da je do 80 odstotkov otrok v srednjih šolah motorično nesposobnih, kar je treba spre-meniti. Otroci dosežejo vse, kar se da na področju motorike, reakcije in gibčnosti narediti, med četrtim in dvanajstim letom, zato smo za to obdobje pri-pravili posebne programe treninga.Kako poteka trening?Trening mora biti čim bolj zanimiv za otroke, in sicer zelo dinamičen ter raznolik, zato trener porabi zelo veli-ko energije. Trener mora biti zmeraj inovativen. Otrok je raziskovalec in potrebuje veli-ko podatkov. Z monotonostjo in prevelikim ponavljanjem določenih vaj pri otrocih ne boste uspešni. Trening naj ob-sega igro, humor in učenje.Letos bo evropsko prvenstvo za kadete. Kakšno je stanje

med mladimi v taekwondoju?Glede otroške populacije nas ne skrbi. Mislim, da smo že precej naredili pri podmladku, čeprav ima-mo še vedno veliko rezerve. V kadetski reprezen-tanci je letos nastal nekakšen primanjkljaj, kar je posledica tega, da je izredno izkušena generacija kadetov prestopila v starostno kategorijo mladin-cev. Evropskega prvenstva v Budimpešti se bomo udeležili, vendar z zelo pomlajeno in ne tako izku-šeno reprezentanco kot v Palermu, kjer smo osvo-jili bronasto kolajno. Tokrat kolajna ni realnost, prej presenečenje.Pred časom je bilo precej polemik in kritik zaradi odstopa predsednika Taekwondo zveze Slovenije. Med njegovim predsedovanjem so taekwondoisti začeli ponovno osvajati kolajne na največjih tek-movanjih. Nekateri so uspeh pripisovali njemu. Ali je njegov odstop vplival na stanje v slovenskem taekwondoju?Menim, da ne, vsaj za različico taekwondoja WTF.

Rezultatov ne dosežejo predsedniki, temveč tekmovalci in njihovi trenerji. K rezultatom

veliko pripomorejo klubski trenerji, saj s svojimi tekmovalci preživijo večino časa. Posledično je pomembno tudi dobro sodelovanje klubskih trenerjev s trenerji reprezentanc. Predsednik je poli-tik, menedžer in poslovnež, ki skrbi za dobro delovanje zveze. Da ne bo prišlo

do pomote – eno je povezano z drugim in eno brez drugega ne gre. Boljše so raz-

mere, laže trenerji in tekmovalci delamo, vendar našo zvezo WTF čaka veliko dela, da se bomo lahko primerjali z velesilami v taekwondoju, kot so Koreja, Iran, Turčija, Španija in druge.Letos in prihodnje leto bodo potekale kva-lifikacije za olimpijske igre. Se je kdo od slovenskih tekmovalcev oziroma tekmo-valk zmožen uvrstiti nanje?

Seveda, vedno obstaja možnost. Če bodo tekmovalcu ali tekmovalki oko-

liščine, dan, forma, žreb in športna sreča naklonjeni, je vse

mogoče. Čeprav smo majhni,

d o s e -g a m o

dobre

rezultate. Slovenski WTF ima v vseh selekcijah veliko talentov, ki so dosegli kolajne na največ-jih tekmovanjih. Zakaj se ne bi kdo uvrstil tudi na olimpijske igre? Kdo je verjel, da se bo Marcel More uvrstil na olimpijado v Sidneyju? Kot sem rekel, vse je mogoče.Kakšna je strategija razvoja vašega kluba?Z gradnjo svojega centra smo ustvarili razmere, ki nam omogočajo vadbo brez omejitev. Seveda so se s tem povečale tudi želje za prihodnost. Težko je govoriti, kakšne so in kaj bi radi dosegli. Posta-vili smo si cilj, da bi postali eden izmed močnejših klubov v Sloveniji in tudi v tujini. Kot trener kluba lahko povem, da smo že vzgojili nekaj reprezen-tantov v vseh selekcij, precej državnih prvakov v borbah in tehniki ter osvojili veliko kolajn na med-narodnih turnirjih in tudi prvo slovensko kolajno na kadetskem evropskem prvenstvu. V klubu imamo trenerje, ki so sposobni pripraviti tekmovalca za olimpijske igre, to pa je tisto, kar si vsi v klubu želi-mo. Kaj več bi morali vprašati predsednika kluba Borisa Kovačiča.Ste tudi trener vojaške reprezentance. Lani se je tekmovalka Nuša Rajher udeležila vojaškega svetovnega prvenstva. Kakšno je trenutno stanje v Slovenski vojski?Za zdaj je v Slovenski vojski zaposlena le Nuša Rajher, ki pa ne izhaja iz olimpijskega taekwondo-ja (WTF), temveč iz ITF. Z lansko udeležbo na 17. svetovnem vojaškem prvenstvu v taekwondoju v Koreji so se z olimpijskim taekwondojem začeli ukvarjati tudi v Slovenski vojski, s tem pa se je po-večalo zanimanje vodstva za ta šport. To je posle-dica uspeha Nuše Rajher, ki je s svojima karizmo in trudom dobro zastopala Slovenijo, čeprav to ni bila njena disciplina. Po treh mesecih treninga WTF je dokazala, da lahko tekmuje s tekmovalkami, ki vso kariero nastopajo v tej disciplini in da je spo-sobna tudi za olimpijski taekwondo. Za zaposlitev še kakšnega športnika so odgovorni vrhovni po-veljniki in poveljnik športne čete Miran Stanovnik. Sam lahko to le predlagam, želim pa si, da bi bilo tekmovalcev v Slovenski vojski več.Omenili ste taekwondo WTF in ITF. Kakšen je od-nos med njima v Sloveniji?Mislim, da je ta odnos v redu. Vse, kar imata disci-plini skupnega, je le ime, vse drugo je tako različno, da se ne da primerjati. To je seveda tudi razlog, da so odnosi dobri. Sašo Branilovič

Imamo možnosti za razvoj taekwondoja

Kristijan Kovačič je trener taekwondoja v klubu KBK Maribor, hkrati pa je tudi trener kadetske in vojaške reprezen-tance Slovenije. Z njim smo se pogo-varjali o razmerah v slovenskem tae-kwondoju.

v dobi računalnikov, so otroci izgubili smisel za igro v naravi. Menim, da jih je treba čim bolj usmerjati v šport in odvrniti od računalnikov ter televizije. Sta-tistika kaže, da je do 80 odstotkov

Pred časom je bilo precej polemik in kritik zaradi odstopa predsednika Taekwondo zveze Slovenije. Med njegovim predsedovanjem so taekwondoisti začeli ponovno osvajati kolajne na največjih tek-tistika kaže, da je do 80 odstotkov

otrok v srednjih šolah motorično nesposobnih, kar je treba spre-meniti. Otroci dosežejo vse, kar se da na področju motorike, reakcije in gibčnosti narediti, med četrtim in dvanajstim letom, zato smo za to obdobje pri-pravili posebne programe treninga.Kako poteka trening?Trening mora biti čim bolj zanimiv za otroke, in sicer zelo dinamičen ter raznolik, zato trener porabi zelo veli-ko energije. Trener mora biti zmeraj inovativen. Otrok je raziskovalec in potrebuje veli-ko podatkov. Z monotonostjo in prevelikim ponavljanjem določenih vaj pri otrocih ne boste uspešni. Trening naj ob-sega igro, humor in učenje.Letos bo evropsko prvenstvo za kadete. Kakšno je stanje

začeli ponovno osvajati kolajne na največjih tek-movanjih. Nekateri so uspeh pripisovali njemu. Ali je njegov odstop vplival na stanje v slovenskem taekwondoju?Menim, da ne, vsaj za različico taekwondoja WTF.

Rezultatov ne dosežejo predsedniki, temveč tekmovalci in njihovi trenerji. K rezultatom

veliko pripomorejo klubski trenerji, saj s svojimi tekmovalci preživijo večino časa. Posledično je pomembno tudi dobro sodelovanje klubskih trenerjev s trenerji reprezentanc. Predsednik je poli-tik, menedžer in poslovnež, ki skrbi za dobro delovanje zveze. Da ne bo prišlo

do pomote – eno je povezano z drugim in eno brez drugega ne gre. Boljše so raz-

mere, laže trenerji in tekmovalci delamo, vendar našo zvezo WTF čaka veliko dela, da se bomo lahko primerjali z velesilami v taekwondoju, kot so Koreja, Iran, Turčija, Španija in druge.Letos in prihodnje leto bodo potekale kva-lifikacije za olimpijske igre. Se je kdo od slovenskih tekmovalcev oziroma tekmo-valk zmožen uvrstiti nanje?

Seveda, vedno obstaja možnost. Če bodo tekmovalcu ali tekmovalki oko-

liščine, dan, forma, žreb in športna sreča naklonjeni, je vse

mogoče. Čeprav smo majhni,

d o s e -g a m o

dobre


Ob

razi

Kdaj ste se zaposlili v SV in kje ste delali?V SV sem se zaposlila v začetku leta 2002. Naj-prej sem manj kot leto dni delala v 10. MOTB, v katerem sem opravila vse tri faze vojaškostrokov-nega usposablja in si pridobila VED strelec. Delo v 10. MOTB je potekalo v skupinah in je obsegalo veliko terenskih usposabljanj, pri čemer je bil po-udarek predvsem na postopkih pehotnega voja-ka na bojišču in delu z oklepnimi kolesnimi vozili valuk. Konec leta 2002 se mi je ponudila prilož-nost prerazporeditve v 17. BVP, v katerem delam z zadovoljstvom še danes. V 17. BVP je poudarek predvsem na individualnem delu oziroma delu v manjših skupinah, pri čemer je vsak pripadnik vojaške policije ustrezno strokovno usposobljen za samostojno opravljanje vojaškopolicijskih na-log, kot so zagotavljanje vojaškega reda in disci-pline, kontrola vojaškega prometa, preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj v vojski, skrb za varovanje vojaških in civilnih oseb ter delegacij in varovanje vojaških objektov ter okolišev skladno z zakoni in pooblastili. V 17. BVP sem prišla na svojo željo, saj sem si vedno želela opravljati po-klic policistke. Zakaj ste se odločili za vojaški poklic?Razlog, da sem se pridružila SV, je verjetno skrit nekje v meni. Po naravi sem oseba, ki ima rada red in disciplino. SV mi ponuja dovolj priložnosti, da lahko zadovoljim osebne interese, ki so pove-zani z dinamičnim delom, ljubeznijo do vojaške uniforme in s predanostjo domovini. SV je okolje, ki na prvi pogled daje zmoten vtis, da ni prijazno do žensk, vendar se je glede na moje dosedanje izkušnje s službovanjem v SV pokazalo kot zelo razumevajoče in enakovredno za oba spola. S predsodkom, da je to moški poklic, sem se sre-čala tudi sama, ko sem se odločala o zaposlitvi v SV, vendar sem kot pripadnica SV kmalu spo-znala, da to ni res. Ali ste že sodelovali v mirovni operaciji?Misija Kforja na Kosovu, kamor sem za šest me-secev odšla leta 2005, je bila do zdaj moja edina izkušnja z delom v mednarodnem okolju. Tam sem opravljala delo vodje patrulje vojaške poli-cije, ki je skrbela za kontrolo vojaškega prometa

in opreme v vozilih, za merjenje hitrosti, preizkus alkoholiziranosti in drugo. Delo na misiji je bilo za-nimivo, saj prihajam iz enote vojaške policije, ki ima drugačne naloge. Kako uporabne so bile te izkušnje pri vašem vsakdanjem delu?Izkušnje z misije so dobre. Na njej sem se prepri-čala, da je treba nalogo dobro opraviti, poleg tega sem postala še bolj odgovorna, vestna in preda-na svojemu poklicu. Vsakdanje delo v EVO je po-sebno in obsega predvsem zagotavljanje razmer za nemoteno delo zaposlenih na MO in GŠSV s fizičnim in tehničnim varovanjem, spremstvom, zavarovanjem delegacij, urejanjem prometa na površinah MO itn. Kaj delate v EVO in kako poteka vaše delo?V EVO sem zaposlena kot poveljnica oddelka VP in skrbim za približno 20 pripadnikov. Kot vodja izmene opravljam naloge sladno z elaboratom varovanja in hišnim redom MO, skrbim za varo-vanje ljudi, sredstev, prostorov, objektov MO in GŠSV z okolico, poveljujem, usklajujem delo in nadziram moštvo za varovanje. Poleg tega iz-dajam ukaze, ki so povezani z rednimi nalogami, obveščam pripadnike o tekočih stvareh, skrbim pa tudi za poročanje nadrejenim o stanju v enoti. Delam v izmenah, in sicer dnevni ter nočni po 12 ur, saj EVO opravlja dolžnosti 24 ur na dan. Ali se vam je kot edini poveljnici od-delka v 17. BVP težko uveljaviti v večinoma moškem kolektivu?V 17. BVP dela 22 pripadnic, od tega sta dve vodnici službenih psov, dru-ge pa opravljalo operativne in administrativne naloge v enotah ter poveljstvih 17. BVP. V EVO de-lamo štiri pripad-nice, od tega sta dve v postopku pridobivanja voja-škopolicijskih po-oblastil. Kot edina podčastnica v 17. BVP opravljam delo enakovredno moškim in mi to ne

povzroča težav. Pri nadrejenih je pomembno, da je delo opravljeno strokovno in pravočasno, moj spol pa pri tem nima posebne vloge. Podrejeni ne dvomijo v moje strokovne sposobnosti in odločit-ve, zato dobro sodelujem ter se z njimi razumem.Koliko časa vam po službenih obveznostih osta-ne za prosti čas in kako ga večinoma preživite? Ukvarjala sem se s plavanjem, smučanjem, kara-tejem in lokostrelstvom, v čemer sem tudi tekmo-vala ter dosegala precej dobre rezultate. Zaradi pomanjkanja časa in številnih službenih obvez-nosti sem opustila tekmovanja. V okviru 17. BVP se udeležujem treningov v skupini za usposab-ljanje in prikaz borilnih veščin. V prostem času rada kolesarim, plavam, berem, hodim s psom na sprehod, kuham ter se družim z domačimi in prijatelji. Kakšna bo vaša nadaljnja kariera v Slovenski vojski?Predana sem vojaškemu poklicu in se ravnam po kodeksu ter sloganu vojaške policije, zato delo opravljam častno in predano. V SV sem začela de-lati kot vojakinja. Opravila sem vse faze vojaško-strokovnega usposabljanja, pridobila vojaškopo-licijska pooblastila in končala podčastniško šolo kot drugi najboljši kandidat v generaciji ter prido-

bila srebrni znak podčastniške šole. Moj cilj je še naprej opravljati naloge vestno in

predano ter se udeleževati vojaških usposabljanj, sodelovati na voja-ških vajah in v mirovnih operacijah. Nameravam tudi končati študij na Fakulteti za varnostne vede, kar mi bo omogočilo nadaljevanje karier-ne poti v SV.


S predanostjo vojski do poveljnice oddelka

Vodnica Tatjana Pangerc dela od leta 2002 v enoti za varovanje objektov (EVO) v 17. BVP. S svojo predanostjo vojaškemu poklicu in ljubeznijo do voja-ške uniforme ji je kot edini podčastnici v 17. BVP uspelo priti na dolžnost povelj-nice oddelka. Vodnica Tatjana Pangerc kot vodja izmene v EVO poveljuje približ-no 20 vojaškim policistom, ki varujejo objekte MO in GŠSV ter njihove okoliše.

Delam v izmenah, in sicer dnevni ter nočni po 12 ur, saj EVO opravlja dolžnosti 24 ur na dan. Ali se vam je kot edini poveljnici od-delka v 17. BVP težko uveljaviti v večinoma moškem kolektivu?V 17. BVP dela 22 pripadnic, od tega sta dve vodnici službenih psov, dru-ge pa opravljalo operativne in administrativne naloge v enotah ter poveljstvih 17. BVP. V EVO de-lamo štiri pripad-nice, od tega sta dve v postopku pridobivanja voja-škopolicijskih po-oblastil. Kot edina podčastnica v 17. BVP opravljam delo enakovredno moškim in mi to ne

bila srebrni znak podčastniške šole. Moj cilj Delam v izmenah, in sicer dnevni ter nočni po 12 ur, saj EVO opravlja dolžnosti 24

Ali se vam je kot edini poveljnici od-delka v 17. BVP težko uveljaviti v večinoma moškem kolektivu?V 17. BVP dela 22 pripadnic, od tega sta dve vodnici službenih psov, dru-ge pa opravljalo operativne in administrativne naloge v enotah ter poveljstvih 17. BVP. V EVO de-lamo štiri pripad-nice, od tega sta dve v postopku pridobivanja voja-škopolicijskih po-oblastil. Kot edina podčastnica v 17. BVP opravljam delo enakovredno moškim in mi to ne

bila srebrni znak podčastniške šole. Moj cilj je še naprej opravljati naloge vestno in

predano ter se udeleževati vojaških usposabljanj, sodelovati na voja-ških vajah in v mirovnih operacijah. Nameravam tudi končati študij na Fakulteti za varnostne vede, kar mi bo omogočilo nadaljevanje karier-ne poti v SV.



Ra

zved

rilo

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: ADMIRAL, POVEČERJE, TAKTIKA, RAFAL.Nagrade prejmejo: Mark Blatnik, Mala Gora 2, 1332 Stara Cerkev, Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 Medvode, in Martin Unuk, Ulica heroja Nandeta 7, 2000 Maribor.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 4. maja 2007, na naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

Ime in priimek: ...........................................................................

Naslov: .........................................................................................

Pošta: ...........................................................................................

Rešitev gesla: .............................................................................

........................................................................................................

Reševalcem nagradne križanke

Športne igre • Tekmovanja • Zabava

Več informacij:

www.slovenskavojska.si

Foto

: Bru

no To

ič

Praznujte z nami dan Slovenske vojske

Foto

: Bru

no To

ič

V soboto, 12. maja,vas od 10. do 18. ure

vabimo v vojašnice Slovenske vojske v Ankaran, Celje, Bohinjsko Belo, Cerklje ob Krki, Kranj, Maribor, Mursko Soboto, Novo mesto,

Pivko, Postojno, Slovensko Bistrico, Vipavo, Vojašnico Franca Rozmana Staneta v Ljubljani in Vojašnico Ivana Cankarja na Vrhniki.

Documents

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za ... · Z vključitvijo obeh dispečerskih služb v Regijski center za obveščanje se je izboljšala učinkovitost, skrajšali