1

Zbirka medijskih objavINŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE,09. 12. 2013

Število objav: 5Tiskani mediji: 3Splet: 2Radijske postaje: 0Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Barbara Škraba FlisČrtomir RemecInženirska dejavnost, inženirjiInženirska zbornica Slovenije

intervju Marjan Pipenbaher, direktor podjetja Ponting

Domače gradbenoinženirskoznanje se topiPo propadu velikih grad-benih podjetij in zaradi po-manjkanja velikih projek-tov so slovenski gradbeniinženirji izgubili možnos-ti za ambiciozno strokovnodelo. V korak s stroko gre-do lahko predvsem v pod-jetjih, ki so se uveljavila vtujini, mednje pa sodi tu-di mariborski Ponting. Nje-gov direktor in solastnikMarjan Pipenbaher, ki je tu-di predavatelj na maribor-ski gradbeni fakulteti, namje predstavil svoj pogled naraven inženirskega znanjav dobrih časih za gradbe-ništvo, zdajšnje razmere insvoj pogled na prihodnost.

Q Na kakšni ravni je bilo slo-vensko inženirsko znanje napodročju gradbeništva predpropadom velikih gradbe-nih podjetij?Inženirsko-tehnološko znanjeje bilo pred propadom treh ve-likih slovenskihgradbenih pod-jetij - Gradisa, SCT in Primorja -

na mednarodno primerljivi rav-ni. Poglejte, kaj vse so zgradila tapodjetja! Veliki viadukti in mo-stovi, izredno zahtevni predoriin odseki avtocest pričajo, dajev tem prostoru delovala nekočizredno močna in tehnološkovisoko usposobljena gradbenaoperativa, ki so jo projektant-sko in tehnično-tehnološko pod-pirali inventivni inženirski biro-ji. Predvsem Ponting in Gradi-sov biro za projektiranje na po-dročju gradnje zahtevnih pre-mostitvenih objektov, Elea IC,Igro Consulting in Geoportalna področju gradnje predorovter podjetja PNZ, BPI, Lineal inPNG na področju gradnje cest.Z graditvijo velikih in zahtev-nih infrastrukturnih objektovso se osvajale nove tehnologi-je in tehnološki postopki grad-nje, pridobivale so se izkušnje inpredvsem velike reference, Id so

nujno potrebne pri nastopu namednarodnem trgu.

Q Velika gradbena podjetjaso pokopala sama sebe.Ne morem se strinjati z današnji-mi posplošenimi kritikami, daso vsa gradbena podjetja gradi-la nekakovostno, predrago in daje bilo vse preplačano. Moramobiti korektni in priznati, da soceno gradnje avtocestnih odse-kov močno zvišale tudi dodatnezahteve novih evropskih direk-tiv s področja ekologije, lokalnihskupnosti, županov in včasih odizvajalcev izsiljeni skrajšani rokiizvedbe zaradi odpiranj avtoce-stnih odsekov tik pred volitva-mi. Z divjim lastninjenjem, ste-čajem Gradisa ter vstopom Pre-venta, CP Maribor in Vegrada napodročje gradnje avtocest sejezačel propad gradbene operati-ve in s tem povezanega inženir-sko-tehnološkega znanja. Po-slovna filozofija minimalnegavlaganjavtehnološki razvoj, sti-skanja in izsiljevanjaterneplače-vanje podizvajalcev sta se po le-tu 2004 prenesla s področja vi-sokih gradenj tudi na inženir-ske gradnje. Gospodarska kri-za, ki seje že začela nakazovati

v začetku leta 2008, in s tem po-vezano zmanjšano vlaganje vvečje infrastrukturne projektesta samo še pospešila propadvelikihgradbenih podjetij.Q Kakšen je na tempodročju polo_danes?Velika sloven-ska gradbenapodjetja so bi-la tudi v ča-su največjekonjunktu-re majhnav primer-javi s sre-dnjimi invelikimigradbenimipodjetji po svetu. SCT

z letnimi prihodki med 300 in500 milijoni evrov ter Primorje

z 200 do 400 milijoni na leto stabila majhni podjetji v primerja-vi z nam najbližjimi avstrijski-mi (Strabag, Porr, Alpine-Bau),italijanskimi (Astaldi, Rizzanide Eccher, Impregilio), nemški-mi (Bilfinger, Zublin, Max Bogi,Hochtief) in francoskimi podje-tji (Vinci, Bouyg, Eiffage), ki so vtem času na leto ustvarjala odtri do sto milijard evrov prihod-kov. Iz povedanega je razvidno,da so naša podjetja v tujini izred-no težko nastopala s konkurenč-nimi ponudbami, še posebno, čepoznamo mednarodne referen-ce teh velikih evropskih družb.Slovenski gradbeni operativi jebil v danem trenutku dostopenpredvsem trg nekdanje Jugosla-vije (Bosna in Hercegovina, Čr-na gora, Srbija, Makedonija),nekdanje Sovjetske zveze in se-verne Afrike (Libija, Alžir), ven-dar so ob takratni konjunkturiv Sloveniji nekako kar pozabilaprodirati in si odpirati nove trge.

Q Kje je po propadu velikihslovenskih gradbenih podje-tij končalo oziroma se i_gu-bilo inženirsko znanje?SCT, Primorje in Gradiš so ime-li kakovostne tehnološke oddel-ke za kontrolo, pripravo in vodenje del, Id so tehnološko slabe-li za pripravo, izvedbo in pred-vsem optimiziranje tehnološko--poslovnih procesovin racionali-zacijo del - zagotavljanje kakovo-sti, znižanje stroškovin krajšanjerokov gra-ditve. Ta strokov-no in organizacijsko kakovo-stnajedra so se razbila, s tem patudi sinergijski učinek tehnolo-škega znanja posameznih stro-kovnjakov. Starejši so se veči-noma upokojili in občasno de-lujejo kot samostojni svetovalcina območju nekdanje Jugosla-vije, mlajši pa so se prezaposliliali celo postali brezposelni. Po-

sebno je škoda tudi sposobnegadelovodskega kadra - delovo-dij z dolgoletnimi izkušnjami,ki so kljub nižji izobrazbi odlič-no obvladovali tehnološke pro-cese in - kar je tudi pomembno- bili maksimalno zvesti svojimpodjetjem. Še posebno pa mi ježal za odlično inženirsko-razvoj-no skupino, ki joje vodil inženirCotič iz Primorja in kije v sode-lovanju z zunanjimi raziskoval-ci in inštituti dosegala svetovnoprimerljive rezultate s področ-ja razvoja visoko zmogljivih be-tonov, ter tehnološko-razvojneskupine iz SCT, Id jo je vodila Ta-nja Omahen. Seveda sta si z lah-koto našla dobro delovno mestov drugih domačih in tujih grad-benih podjetjih, Id trenutno de-lujejo v Sloveniji.

Q Ali nam je uspelo inženir-sko znanje toliko ohraniti,da smo sposobni, vsaj z zna-njem, izpeljati velike grad-bene projekte?Slovenija nima več velikega intehnološko sodobno opremlje-nega gradbenega podjetja, Id bibilo sposobno graditi najzahtev-nejšeinženirskekonstrukcije. Tusmo povsem odprti za velika tu-jagradbena podjetja, Id imajo ve-ljavne reference, sposobnost pri-dobitve bančnihgarancij in zava-rovanj ter sodobno tehnološkoznanje. Recesija je tudi izrednovelika težava za projektantska inspecializirana inženirsko sveto-valna podjetja. K sreči so to veči-noma zasebna podjetja z znani-mi lastniki, ki so podjetja gradi-li z lastnimi finančnimi vložki,požrtvovalnim delom in velikopripadnostjo podjetju. Mislim,da sva bila s partnerjem Viktor-jem Markljem med prvimi, Id svaže leta 1990 ustanovila podjetjePonting, ki ima zdaj svetovne re-ference na področju projektira-nja ter gradnje premostitvenihin drugih inženirsldh objektov.Enako je, sicer nekoliko pozne-

3Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

je, storilo tudi nekaj kolegov, kiimajo zdaj kljub veliki krizi kako-vostna in še vedno uspešna pod-jetja. Škoda je Gradisovega birojaza projektiranje, ki ga je na kon-cu prevzel Integral Banjaluka izRepublike srbske. Biro je vrstolet vodil inženir Ačansld, kije ta-ko kot mi vedno skrbel tudi za ra-zvoj mladega in sposobnega in-ženirskega kadra.

Q In kaj zdaj?Ne smemo obupati. Vse na svetutemelji na periodičnih gibanjih- od finančnih trgov, energij prikroženju elektronov okoli atom-skega jedra do človekovega bio-ritma -, kjer se nenehno zveznoizmenjujejo ekstremi, maksimu-mi in minimumi. Spomnim seleta 1984, ko je bil izdan zakono omejevanju investicij, nakardo izvedbe avtocestnega pro-grama v Sloveniji tako rekoč nibilo večjih infrastrukturnih pro-jektov. Prav tuje odločilna vlo-ga zrele politike, ki mora skrbe-ti za minimalno in stalno gospo-darsko rast z možnostjo ukrepa-nja države za blažitev šokov natrgu. Skrajni čas je, da politikispoznajo, kar je izjavil nekda-nji nemški zvezni kancler Kohl:

kar je dobro za državo, je dobrotudi za stranko, in kar je dobroza stranko, ni nujno dobro tudiza državo, ter da država ni kra-va, ki se hrani na nebu, molzepa na zemlji!

Q V Pontingu ste z velikimigradbenimi podjetji sode-lovali pri številnih projektihdoma in v tujini. Ali po pro-padu velikih gradbenikov šeimate ustrezne partnerje zavelike projekte?Trenutno delujemo pri projek-tih zunaj Slovenije, v sosednjihevropskih državah, na Polj-skem, Irskem, v Avstriji, Hrva-ški in Srbiji. Naši glavni projek-ti pa so trenutno zunaj Evrope,v Turčiji, Izraelu in Alžiru. Kotneodvisno svetovalno inženir-sko podjetje sodelujemo z raz-ličnimi tujimi izvajalskimi pod-jetji, ki so tehnološko usposo-bljena za graditev najzahtev-nejših premostitvenih objek-tovz razponi tudi prek 400 me-trov. Kljub temu dobro čutimoin se zavedamo, daje finančnakriza globalna, konkurenca nasvetovnem gradbenem trgu intrgu svetovalnih storitev pa ve-likanska. Zaradi visoke brez-

poselnosti in pomanjkanja de-la ponujajo po svetu predvsemportugalska, španska in itali-janska svetovalna in izvajal-ska podjetja nerealno nizke ce-ne, ki jim lahko konkurirajo sa-mo turška in kitajska gradbenapodjetja. Boj za trg je neusmi-ljen in nenehen!

Q Kje so vaše konkurenčneprednosti?Edini adut, ki ga imamo kot ma-lo specializirano svetovalnopodjetje, so projektantska intehnološko-izvedbena znanjater izkušnje pri snovanju in iz-vedbi velikih in zahtevnih pre-mostitvenih objektov. Vsi našiprojekti večjih premostitvenihobjektov v tujini imajo nasled-nje skupne značilnosti: imajozahtevno temeljenje, velike raz-pone in visoke stebre, so na ob-močju velike potresne aktivno-sti in jih je treba ponavadi tudipotresno izolirati, so na območ-ju močnih in sunkovitih vetrov.To veljaše posebej zamostoveinviadukt v Turčiji in Alžiru.

Q Ali vam uspeva zagotavlja-ti si dovolj dela?Stalno zagotavljanje dela je tu-

di za nas velika težava. Domain v tujini smo se udeležili tudiveč javnih natečajev, kjer namje zmaga na natečaju zagotovi-la tudi neposreden podpis po-godbe za nadaljnje projektira-nje. Ker smo v mednarodni in-ženirski stroki že nekoliko uve-ljavljeni, nas v posameznih pri-merih tudi neposredno pokličedoločen tuji investitor ali podje-tje, ki želi hiter odzivna neko te-žavo ali zahteva svetovanje ozi-roma izdelavo projekta. Dobroje, da imamo že veliko izkušenjter odličen in stroki predan in-ženirski tim, Id mu delo vbirojupomeni tudi nenehen strokovniizziv, tako daje lahko naš reak-cijski čas izredno kratek - kar jeizredno pomembno. Seveda paje ob rednem delu nujno trebaposkrbeti za nenehno učenje instrokovno izpopolnjevanje. Ra-zvoj na področju novih materi-alov in konstrukcijskih zasnovvelikih mostovje izjemen, zatoznanje hitro zastareva. Neneh-no seje treba učiti, se seznanja-ti z novostmi na svetovnem tr-gu ter si predvsem pridobiti čimveč izkušenj in znanja do nas-lednjega, še težjega projekta.

4Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

-■-Ki'^'_W\ iilll__________________ Slovenija nima več velikega in tehnološko sodob-

-■ '''''''^'''^^ft li_p!IIIlll^_^_^_^_^B-__-fcs_ no opremljenega gradbenega podjetja, ki bi bilo"'■-v iii'' 1'1 '1 slilllllHlffll nu____________9^_>_3-_' sposobno graditi najzahtevnejše inženirske kon-

I; / !'• "■'"' I Iffili flf JJf [ JJf Fl rH iBB—l—^STim- IBB_llsBffBi____^^ii_H jj-j!—-^—^ ■ Marjan Pipenbalier, cUrektor in solastnik podjetja Ponting

5Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Zibelka združevanja slovenskih inženirjevVobdobju 1919-1944 je delo-vala Ljubljanska inženirskazbornica, njeno življenje pa jeopisano v knjigi, ki je luč sve-ta ugledala v sredo. Zbornicaje svoje člane zavezovala, dadelujejo strokovno in etično.V sredo je bila v prostorih Inže-nirske zbornice Slovenije pred-stavljena knjiga Ljubljanslca in-ženirska zbornica 1919-44, kijo je napisal arhitekt in publi-cist Bogo Zupančič. Pobudo za-njo je konec prejšnjega leta dalpredsednik Inženirske zbor-nice Slovenije Črtomir Remec.

Zametki delovanja v TrstuPredhodnica Ljubljanske inže-nirske zbornice (LIZ) je bila tr-žaška inženirska zbornica, kijebila ustanovljena leta 1913 in jeimela tri sekcije: nemško, itali-jansko in slovansko. Prav zara-di razlik v narodnostni sestavini mogla nikoli polno zaživeti.

Do letal937 člani tudiDalmatinciLIZ je bila ustanovljena leta1919 in se je uradno imenova-la Ljubljanska inženjerska ko-mora, svoje delovanje pa je ura-

dno koncalaleta 1944. Okolile-ta 1937 seje preimenovala v In-ženjersko zbornico Ljubljana.Zanimivost pa je, da so bili doleta 1937 vanjo vključeni tudidalmatinski inženirji, ki so še-le takrat zbrali dovolj članov, daso se lahko tudi formalno osa-mosvojili. Po podatkih iz leta1934 so bili v LIZ vključeni in-ženirji različnih strok: gradbe-ni, strojni, elektro-strojni, elek-tro-, vodni, gozdni in kemično--tehnični inženirji ter arhitekti.

Vobdobju 1939-1944 je bilov register članov LIZ vpisanihprek 400 inženirjev, polovicaje bila članov, polovica pa pri-pravnikovza člane. Nazačetkudelovanja LIZ je bilo približno30 članov, do 1944 se je član-stvo povečalo za sedemkrat.

Trije predsednikiAvtor delovanje zbornice delina dve obdobji: od leta 1919 do1933, ko jo je vodil Milan Šuk-lje (le leta 1929 je vodenje za le-to dni prevzel Čeh Alojz Kral),in od leta 1933 do 1942, ko jo jevodil Milko Pirkmajer. MilanŠuklje je imel velike zasluge zaustanovitev tehniške fakulte-

te v Ljubljani v letu 1919 in ra-zvoj inženirske stroke v Slove-niji po prvi svetovni vojni. Mil-ko Pirkmajer je njegova priza-devanja nadaljeval in delova-nje LIZ profesionaliziral. EdoPirkmajer, sin Milka Pirkma-jerja, je na predstavitvi knjigepovedal, da sta bili v LIZ glav-ni načeli strokovnost in etičnoposlovanje. Dodal je tudi, da sobili inženirji v tedanji družbi ze-lo cenjeni.

V času velike gospodarskekrize, v letu 1933, se je VilkoPirkmajer zavzemal za zagonjavnih del, ki bi pripomogla koživitvi gospodarske dejavno-sti. Pri tem Bogo Zupančič pra-vi, da bi ta nasvet lahko veljaltudi danes, je pa gospodarskasestava zdaj precej drugačna,zato nasvetov iz preteklosti nemoremo neposredno prenaša-ti na sedanji čas.Študirali v Ljubljani intujiniVečina slovenskih inženirjevje študirala na ljubljanski teh-niški fakulteti. Po besedah Bo-ga Zupančiča so premožnejšeljubljanske družine svoje otro-ke pošiljale študirat v tujino, saj

ljubljanska fakulteta še ni ime-la tradicije. Največ so študirali vGradcu in na Dunaju, v Pragi inBrnu, v manjšem številu pav Bu-dimpešti, Nancvju, Frankfurtu,Stuttgartu, Parizu in Londonu.Zelo malo jih je študiralo v Beo-gradu, precej več pa v Zagrebu.

Delali po vsej KraljeviniJugoslavijiPo besedah Boga Zupančiča soimeli slovenski inženirji v časuKraljevine Jugoslavije pomem-ben položaj, saj so jih veliko po-šiljali v Bosno in Srbijo, kjer sopotrebovali predvsem strokov-njake za rudarstvo.

V konfliktu z JožetomPlečnikomV LIZ so bili v konfliktu z arhi-tektom Jožetom Plečnikom. Taje predvsem ustvarjal in za svo-je projekte naročnikom ni raču-nal, hkrati pa je naročila prido-bival mimo natečajev. V LIZ paso se zavzemali, da bi se poslipridobivali na natečajih inbi bi-li inženirji za svoje plačilo poš-teno plačani.

6Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Gradbeni inženirji se bodomorali na novopreštetiZlasti gradbeni inženirji sibodo morali delo poiskatizunaj gradbeništva ter pri-dobivati dodatna znanjain veščine. Slovenija pa nanovo premisliti, na čem bogradila gospodarski razvoj.Pri tem se lahko zgleduje-mo po uspešnih sosedih.

Stečaji velikih gradbenih pod-jetij so spravili na cesto številnedobre inženirje in pridne delav-ce, prav tako so morali zmanj-šati število zaposlenih neka-teri inženirski biroji. Po drugistrani pa imajo slovenski po-oblaščeni inženirji že stoletnotradicijo in so uspešno presta-li obe svetovni vojni, kar nekajgospodarskih kriz in propada-nje številnih gradbenih in inže-nirskih podjetij, razlaga Črto-mir Remec, predsednik Inže-nirske zbornice Slovenije (IZS).

Pehanje za dobičkomškoduje strokiSogovornik tudi pravi, da so ve-lika gradbena podjetja, ki ni-majo dolgoročne strategije ra-zvoja in poslovne uspešnostine gradijo na iskanju najboljšihinženirskih rešitev, za inženir-sko stroko celo škodljiva. »V le-tih tik pred vstopom v EU je ko-njunktura z velikim zadolževa-njem Slovenije v tujini pognala

gradbeništvo v tako visoke obra-te, da so vodilni izgubili kompasin se brez lastnega denarja loti-li neobvladljive privatizacije, kijo je kriza samo razgalila. Inže-nirska zbornica se zaveda, daje prek šest tisoč pooblaščenihinženirjev na področju gradi-tve preveč za trenutne domačepotrebe, zato spodbuja člane kizobraževanju na tržno bolj ak-tualnih področjih, učenju pod-jetništva, tujih jezikov in k delo-vanja na širšem mednarodnemtrgu,« poudarja Remec.

Zgledujmo se po uspešnihsosedihV kolikšnem času lahko inženir-sko znanje zastari? Sogovornikpravi, da številčno določeni ro-ki zastarenja inženirskega zna-nja ne obstajajo. Seveda pa je zaohranjanje kondicije vgradbenistroki nujno aktivno delo pri zah-tevnejših inženirskih projektih,Id jih primanjkuje predvsem do-ma, medtem ko za sosednjo Av-strijo in dalje Nemčijo in Švico tone velja, zato se moramo zgledo-vati predvsem pri njih. »Ko sempred kratkim sedel na svečanivečerji ob 20-letnici saške inže-nirske zbornice v Leipzigu sku-paj z nemškim parlamentarcem,kije pristojen za promet, mi jedejal, da ne more razumeti, ka-ko se že 15 let igramo z gradnjo

prepotrebnega drugega tira doLuke Koper. Prepričan sem, dabi ob racionalni gradnji avtoce-stnega križa brez lokalnih intere-sov takratnih poslancevin hkra-ti županov ter večji odločnostinajvišjih državnih politikov da-nes že izpolnili vse potrebne in-frastrukturne pogoje za logistič-no dejavnost, Id bi lahko izdatnopospešila rast BDP,« pravi pred-sednik IZS.

Preveč smo se usmerili lena gradnjo avtocestSogovornik pravi, da seje širi-na inženirskega znanja zače-la ožiti že pred propadom več-jih gradbenikov z večanjem in-tenzitete gradnje avtocestnegakriža in pešanjem investicij nadrugih področjih javnega pro-meta, visokotehnološke indu-strije in tudi obnovljive ener-getike, z izjemo hidroelektrarnna spodnji Savi. »Ponosni smolahko, da imamo kar nekaj izje-mno kakovostnih projektantovmostov, predorov, stavb, hidro-mehanslce opreme in druge in-frastrukture, ki so konkurenč-ni in delujejo tudi v mednaro-dnem okolju. Gledano v celotipa lahko rečem, daje splošnoinženirsko znanje v Slovenijiše vedno dovolj kakovostno innam manjka predvsem več po-slovnih izzivov in priložnosti.«

Črtomir Remec si bo v priho-dnosti prizadeval za zagon inve-sticij v železniško, pristaniško,letališko in pripadajočo logistič-no infrastrukturo, vodne, geo-termalne in vetrne elektrarne,morsld turizem, termalna zdra-viliščain gorska smučišča. Že zdajpa je kar nekaj dela z reševanjemnasedlihinvesticij za banke upni-ce, energetsko sanacijo zgradb,kmalu pa lahko pričakujemo tudimnožično legalizacijo črnih gra-denj, Id mora po njegovem mne-nju potekati po pravilih stroke inob plačilu visokih kazni vopomindrugim graditeljem.

Sodelovanje s strokovnjakiizEUV IZS si v svojem desetletnemsodelovanju z drugimi evrop-skimi zbornicami in od za-četka tega leta tudi pri vode-nju Evropskega sveta inženir-skih zbornic prizadevajo za iz-boljšanje regulacije poklicev vgradbeništvu in evropsko so-financiranje do okolja in člove-ka prijaznih stavb in infrastruk-ture do leta 2020, ki bo podpi-ralo dolgoročni družbeni ra-zvoj. Ob rasti gradbenega sek-torja v EU Črtomir Remec ver-jame tudi v oživitev slovenske-ga trga in izboljšanje razmer zanaše pooblaščene inženirje do-ma in v tujini.

Inženirjem je gradbena konjunk-tura sicer prinašala delo, vendarso jih lastniki podjetij tudi stro-kovno omejevali.

■ Črtomir Remec, predsednik Inženirskezbornice Slovenije

7Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

8Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Finance.si, Novice 09. 12. 2013Doseg / Reach: 231945Država / Country: Slovenija

1

9Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Finance.si, Novice 09. 12. 2013Doseg / Reach: 231945Država / Country: Slovenija

2

10Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Finance.si, Novice 09. 12. 2013Doseg / Reach: 231945Država / Country: Slovenija

3

11Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Finance.si, Novice 09. 12. 2013Doseg / Reach: 231945Država / Country: Slovenija

1

12Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Finance.si, Novice 09. 12. 2013Doseg / Reach: 231945Država / Country: Slovenija

2

13Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo