ANATOMIJAIN

FIZIOLOGIJAAnja Boc

Akademija za manualno terapijo

LIMFATIČNI SISTEM

URAVNAVANJERAVNOTEŽJA TEKOČIN

OBRAMBANOTRANJEGA OKOLJA

DELI LIMFATIČNEGA SISTEMA

LIMFNA OBTOČILA• mreža limfnih kapilar, ki drenirajo tekočino iz medceličnih prostorov• kapilare se združujejo v večje limfne žile• limfne žile vodijo limfo skozi bezgavke, kjer se prefiltrira• prefiltrirana limfa se vlije v sistemski venski obtok

ORGANI LIMFATIČNEGA SISTEMA:bezgavke

• tonzile na ustno‐žrelnem prehodu• priželjc• vranica• limfatični skupki v tankem črevesu• kostni mozeg

LIMFA - MEZGA

limfa

pora

medceličnina

endotelij

Med celicami tkiva so mikroskopsko majhni prostorčki: medceličnina = intersticij.

V njih je medcelična tekočina.

limfna kapilara med celicami

arteriolagladke mišice

endotelijske celice

krvne kapilare

venula

medceličnina

limfna kapilara

LIMFA - MEZGA

NASTANEK LIMFE:• krvna plazma se filtrira preko stene kapilare• hidrostatski tlak: na začetku kapilare je tlak višji kot v medceličnini – prehod tekočine v medceličnino

• medcelična tekočina se resorbira preko stene kapilare v lumen kapilare• osmotski tlak: na koncu kapilare je kri zgoščena – prehod tekočine v kapilaro

• neto gre več tekočine iz kapilare v medceličnino kot obratno• prebitek tekočine s topljenci se iz medceličnine drenira v limfne kapilare

LIMFA - MEZGAarteriola

gladke mišiceendotelijske celice

krvne kapilare

venula

medceličnina

limfna kapilara

SESTAVA LIMFE:• filtrat plazme: prozorna, rumenkasta vodna raztopina• vsebuje velike molekule, ki ne morejo iz medceličnine v kapilaro• vsebuje limfocite• maščobne kapljice (iz prebavil) ji lahko dajejo mlečno barvo• lahko vsebuje tudi mikrobe, rakave celice

LIMFNE ŽILE - MEZGOVNICE

LIMFNI OBTOK NI SKLENJEN• limfne kapilare slepo začenjajo v medceličnini večine tkiv• združujejo se v vedno širše limfne žile• stena limfnih žil je tanjša kot stena krvnih žil• stena vsebuje zelo malo gladkih mišičnih vlaken

IZJEME!V nekaterih tkivih limfnih žil NI:• centralni živčni sistem• kost, hrustanec• zobje

LIMFNE ŽILE - MEZGOVNICE

PREMIKANJE LIMFE PO LIMFNIH ŽILAH omogoča:• pritisk tekočine v limfnih žilah • krčenje mišic• pulzacija sosednjih arterij• vlek negativnega pritiska v prsnem košu• zaklopke usmerjajo pretok

cysterna chyli

ductusthoracicus

ductuslymphaticus dexter

• ductus thoracicus zbira limfo iz• cisterne chyli• leve polovice prsnega koša• leve zgornje okončine• leve polovice vratu in glave

vliva se v levi venski kot (angulus venosus sinister)

LIMFNE ŽILE - MEZGOVNICE

• cysterna chyli zbira limfo iz• spodnjih udov• medenice• abdomna

limfa iz nje odteka v ductus thoracicus

• ductus lymphaticus dexter zbira limfo iz• desne polovice prsnega koša• desne zgornje okončine• desne polovice glave in vratu

vliva se v desni venski kot (angulus venosus dexter)

BEZGAVKA- NODUS LYMPHATICUS

arterija in vena

hilus

trabeculae

capsulaaferentne limfne žile‐ dovajajo v bezgavko limfo iz tkiv‐ vstopijo v bezgavko na konveksnem delu‐ predrejo vezivno ovojnico bezgavke (kapsulo)

povrhnja plast skorje‐ vsebuje limfocite B

subkapsularni prostor‐ vanj se odpirajo aferentne limfne žile‐ vsebuje dendritične celice,ki sprožijo imunski odziv

globoka plast skorje‐ vsebuje limfocite T

sredica – sinus bezgavke‐ limfne kapilare zbirajo limfo

eferentna limfna žila‐ odvaja precejeno limfo

germinalni center(tvorba limfocitov)

RAZPOREDITEV BEZGAVK

POVRHNJE BEZGAVKE• drenirajo limfo iz kože, podkožja• ležijo ob povrhnjih venah• limfa iz povrhnjih bezgavk se praviloma filtrira še skozi globoke bezgavke

GLOBOKE BEZGAVKE• drenirajo limfo iz mišic, sklepov, organov• na udih ležijo v kotanjah:• zgornji ud: komolčna kotanja, pazdušna kotanja• spodnji ud: podkolenska kotanja, ingvinalna regija

• v trupu ležijo ob velikih žilah in ob organih:• ob medeničnih žilah• ob aorti• v hilusih parenhimskih organov, ob steni votlih organov

VRANICA – LIEN, SPLEN

od spredaj, jetra so dvignjena

od spredaj

LEGA IN TOPOGRAFIJA• leži v levem hipohondriju, vzdolž 10. levega rebra• ovija jo visceralni peritonej• lateralno je prislonjena ob diafragmo• medialno meji na želodec in levo ledvico• proti hilusu sega rep trebušne slinavke• ob spodnjem polu se dotika kolona (flexura coli lienalis)

VRANICA – LIEN, SPLEN

hilus vranice

kapsula

trabekula

rdeča pulpa

sinusoidi

arterijavena

germinalni center

bela pulpa

FUNKCIJA• rdeča pulpa:• sinusoidi krvnega sistema• razpad starih eritrocitov• filtracija krvi• fagocitoza mikrobov, razpadlih celic

• bela pulpa:• kepice limfatičnega tkiva• tvorba limfocitov

ŽILJE VRANICE:• a. lienalis (iz truncus celiacus)• v. portae odvaja kri iz vranice v jetra

PRIŽELJC - THYMUS

thymus

OPIS• mehka rožnata žleza• levi in desni reženj• največji je v puberteti (tehta ~ 30g), nato se manjša

FUNKCIJA• v skorji je limfatično tkivo, tu nastajajo limfociti• v sredici endokrine celice sintetizirajo hormon TIMOZIN• timozin spodbuja nastajanje in zorenje specializiranih limfocitov T,

ki nato potujejo v druge limfatične organe (vranica, bezgavke, tonzile)

LEGA• leži v zgornjem delu mediastinuma, za prsnico• za njim so velike vene (v. brachiocephalica sin., v. cava superior)

TONZILE- Waldayerjev limfatični obroč

tonsilla pharyngeažrelnica

tonsilla palatinanebnica

tonsilla ligualisjezična tonzila

tonsilla tubariatubarna tonzila

OBRAMBA NOTRANJEGA OKOLJA

PRVA BOJNA LINIJA:• koža preprečuje vdor tujim organizmom, snovem• solze spirajo oko, delujejo antibakterijsko• dlačice in sluz v nosni votlini ustavijo mikroorganizme, delce umazanije• slina v ustih deluje antibakterijsko• sluz v dihalni in prebavni cevi ustavi mikroorganizme• kislina v želodcu pobije mikroorganizme• bakterije normalne črevesne flore zavirajo rast patogenih bakterij• urin spira sečnico• kislo okolje vagine zavira rast mikroorganizmov

OBRAMBA NOTRANJEGA OKOLJA

NESPECIFIČNA IMUNOST – VNETNI ODZIV:• mikroorganizmi poškodujejo tkivo 

• poškodovane celice povzročijo sproščanje mediatorjev vnetja(snovi, ki spodbujajo vnetni odziv) iz levkocitov

• znaki vnetja: rdečina, toplota, oteklina, bolečina(povečan pretok krvi, povečana prepustnost kapilar)

• prihod makrofagov na mesto vnetja

• fagocitoza mikroorganizmov in poškodovanih celic

OBRAMBA NOTRANJEGA OKOLJA

SPECIFIČNA IMUNOST:• temelji na prepoznavi mikroorganizma (celični spomin)• lahko je prirojena ali pridobljena• pridobljena je lahko posledica prebolele okužbe ali cepiva• limfociti B: tvorba protiteles proti antigenu mikroorganizma• limfociti T: prepoznava antigena mikroorganizma, uničenje