Moduli za razvijanje ključnih kompetenc

Metodološke kompetence Digitalna pismenost Metode pridobivanja podatkov Predstavljanje opravljenega dela

Socialne in družbene kompetence Delo v skupini in veščine sprejemanja različnosti ter razreševanja konfliktov Diskusija: ustvarjanje mnenja, sodelovanje in vodenje diskusije Kako aktivno sodelovati v demokratični družbi

Kompetenca učiti se učenja Organizacija dela Obvladovanje časa Samovrednotenje

Moduli za razvijanje ključnih kompetenc

Trije pomembni moduli v pričujočem priročniku VOICE so namenjeni razvijanju učenčevih ključnih kompetenc. Vsak modul sestavljajo trije delovni listi za učence in del za učitelje, ki prinaša nasvete, praktične vaje za delo v razredu in uporabne vire za poglabljanje znanja.

Vse predstavljene delovne liste, pripravljene za natis in kopiranje, boste našli na priloženem DVD na spletni strani projekta VOICE www.voice-comenius.org > učna gradiva:

Metodološke kompetence Digitalna pismenost (gradiva za učitelje in za učence) Metode pridobivanja podatkov (gradiva za učitelje in za

učence) Predstavljanje opravljenega dela (gradiva za učitelje in za

učence)

Socialne in družbene kompetence Delo v skupini in veščine sprejemanja različnosti ter

razreševanja konfliktov (gradiva za učitelje in za učence) Diskusija: ustvarjanje mnenja, sodelovanje in vodenje

diskusije (gradiva za učitelje in za učence) Kako aktivno sodelovati v demokratični družbi (gradiva za

učitelje in za učence)

Kompetenca učiti se učenja Organizacija dela (gradiva za učitelje in za učence) Obvladovanje časa (gradiva za učitelje in za učence) Samovrednotenje (gradiva za učitelje in za učence)

Vsak delovni list ima del za učence, ki ga kopirate oz. natisnete za vsakega učenca v razredu, in del za učitelja, ki vsebuje navodila za izvajanje, temeljne informacije, nadaljevalne vaje in metodične nasvete.

Kako fleksibilno uporabljati delovne liste v razredu?

Pred vami je veliko možnosti, kako uporabiti vsakega izmed delovnih listov. Vaša izbira bo odvisna od časa, ki ga imate na razpolago in vaše presoje, koliko je smiselno dodatno spodbujati razvijanje učenčevih ključnih kompetenc v neki dani situaciji.

Lahko……učencem za domačo nalogo razdelite kopije delovnih listov skupaj z nekaj usmerjevalnimi vprašanji, ki se nanašajo na besedilo delovnega lista. Naslednjo šolsko uro pričnete delo z razpravo o tem, kaj so ugotovili s pomočjo delovnih listov.

…eno ali več aktivnosti na delovnih listih izvedete med poukom.

…izberete eno s temo povezano nalogo iz delovnega lista, za katero menite, da je še posebej pomembna za vaše učence in jo uvrstite v tematski modul. Prosimo, da skrbno preberete nasvete za učitelje in

razmislite, kaj bi lahko stimuliralo razvoj učenčevih ključnih kompetenc v nekem kontekstu.

Na delovnih listih bodo tudi usmerjevalni napotki na druge liste in vaje, ki se dopolnjujejo z določeno kompetenco.

Če menite, da ne veste dovolj o neki temi, preglejte ponujene elektronske vire, podane na delovnih listih.

Kako prilagajati delovne liste glede na vašo situacijo v razredu?

Vsi delovni listi so namenjeni enostavni uporabi v razredu. Seveda pa vas vabimo, da po želji dodajate ali odvzemate vaje, opise, vprašanja ali slikovni material če menite, da bo to pozitivno vplivalo na razvijanje ključnih kompetenc učencev v neki dani situaciji.

Delovni listi na domači spletni strani projekta VOICE so v formatu PDF in v verziji WORD. Če jih želite spreminjati, si pretočite wordovo verzijo, ki jo lahko poljubno oblikujete, dodajate lastne vaje, citate, slikovni material ipd.

Digitalna pismenost Učiteljski priročnik

Moderne tehnologije, med katere prištevamo računalnike, internet in mobilno telefonijo, so postale osnovni element vsakdanjega življenja otrok in odraslih. Mladina odrašča z novimi družabnimi okolji in s klikom miške ali dotikom zaslona vstopajo v virtualne prostore, ki močno vplivajo na njihove socialne odnose ter oblike komunikacije. Digitalna pismenost ne pomeni samo, da učitelj dodaja več novih orodij v učenčevo orodjarno, marveč da ob tem tudi raziskuje nove učne strategije poučevanja in učenja.

Katere spretnosti naj bi mladi imeli, da bi kar najbolje delovali v demokratični družbi? Naštetih je nekaj ključnih točk, ki povezujejo digitalno pismenost z učenjem za demokratično državljanstvo v šolah:

Pismenost in kritično-analitične spretnosti učencev: mnogo mladih verjame večini vsega, kar preberejo na spletu. Aktivno državljanstvo v luči digitalne pismenosti v šolskem kontekstu v bistvu pomeni promocijo kritičnega mišljenja in spodbujanje analitičnih spretnosti učencev.

Varnost: zaščita otrok pred nezaželenimi spletnimi viri je vedno bolj pomembna. Anonimnost, takojšnjost in daljnosežnost spletnih komunikacij je zaščiti otroka dalo nove dimenzije, npr. vrstniško kiber-nasilje, rasistični ali proti skupinam usmerjeni napadi, celo spodbujanje k samomoru in spolna zloraba. Druge teme, ki se navezujejo na internetno varnost so tudi zaščita osebnih podatkov, zasebnost in zakonodaja o avtorskih pravicah.

Učne strategije: razširite svoje profesionalne spretnosti poučevanja in raziščite nova orodja na internetu in Spletu 2.0 za delo v razredu. Na voljo je res veliko možnosti in gradiv za učitelje.

Več nasvetov za delo v razredu

Spodaj navedene povezave nudijo številne ideje, kako lahko vi in vaši učenci s pridom uporabite internet in Splet 2.0 (navedeni viri so v angleškem in deloma slovenskem jeziku): uporabite strokovne on-line skupnosti, kadar se pri pouku posvečate določeni temi. Napravite si svoj WebQuest, npr. Z uporabo 1.2.3. TU WebQuest

(http://questgarden.com/author/overview.php (EN) (20.07.2012) ali brezplačnega internetnega orodja aula21.net (http://www.aula21.net/ (EN) (20.07.2012), na voljo v različčnih jezikih.

Uporabljajte Wiki strani za prezentacijo skupnih rezultatov dela v razredu (brezplačni Wikiji za učitelje: www.wikispaces.com/content/for/teachers (EN) (20.07.2012)

Zbirajte povezave s pomočjo družabnih mrež in socialnih zaznamkov. Dokumentirajte svoje raziskave z Weblog-om (Weblogi za učitelje: http://edublogs.org (EN)

(20.07.2012) Posnamite svoj videlo/avdio in omogočite ogled učencem (razne platforme za fotografije, video

ipd.)

Dve praktični vaji za v razred

Ime aktivnosti “Viri in citiranje”Čas 1 – 2 učni uri.Cilji Dvigniti zavedanje pomena citiranja.

Vaditi pravilno citiranje.Starost 14 – 16 let.Priprava In potrebni materiali

PC/internet (vsaj 4 računalniki) ali uporaba računalnika za domačo nalogo.

Metoda Zbiranje podatkov in uporaba tehnik citiranja.Navodila za izvedbo

1. Razred razdelite v dve skupini. Vsaka skupina dobi temo (migracije, demokracija, Evropa, človekove pravice) in pripravi besedilo po načelu »copy & paste« i vsaj treh različnih spletnih virov. Besedila naj bo za eno stran, vsaj 5 odstavkov. Virov naj ne navedejo, vseeno pa vse uporabljene povezave zberete na papir, učno platformo ali shranite s pomočjo Social Bookmarkinga. Čas: 15 minut (možnost: ena skupina pripravi besedilo za domačo nalogo).

2. Po 15. minutah si skupini besedilo elektronsko posredujeta druga drugi. Vsak

odstavek prejetega besedila morajo člani skupine opremiti s pravilnimi internetnimi povezavami in pri tem uporabljati pravilno tehniko citiranja spletnih virov. Na koncu vaje vsaka skupina prejme tudi seznam prvotno uporabljenih spletnih povezav, ki so bila uporabljene pri nastanku besedila, in preveri rezultat. Ta drugi korak je lahko tudi domača naloga.

3. Povratna informacija je dana skozi iskanje odgovorov na sledeča tri vprašanja o stališčih učencev:Zakaj meniš, da je pomembno pravilno citiranje internetnih virov?Na kaj moramo biti še posebej pazljivi, ko citiramo vir?Kakšne so lahko posledice, če informacije o viru ne navedemo?Vir (prilagojeno iz):Erst denken, dann klicken (Think before you click). Web 2.0 – Das Mitmach-Internet sicher und verantwortungsvoll nutzen. ÖIAT, 2008 (Austria), http://www.saferinternet.at/english/ (EN) (20.07.2012

Vrstniško spletno nadlegovanje

Uporaba mobilnih telefonov in računalnikov je postala vsakdanja med mladimi, žal pa prav tako zloraba omenjene tehnologije. Podatki kažejo, da je vrstniško spletno nadlegovanje zelo razširjeno na šolah in je že postalo sestavni del življenja marsikaterega mladostnika. Vrstniško spletno nadlegovanje je uporaba IKT, še posebej mobilne telefonije in interneta, za namensko poniževanje druge osebe. Lahko je v obliki groženj, žalitev, poniževanja ali oponašanja. Lahko ima obliko splošne žalitve osebnosti ali pa mobinga na osnovi predsodkov, kot so npr. homofobne, seksistične, rasistične ali druge oblike diskriminacije (citat iz spletne strani Childnet International, Download for school staff: http://old.digizen.org/downloads/cyberbullying_teachers.pdf (EN) (20.07.2012).

Ime aktivnosti “Borimo se skupaj!”Film o vrstniškem spletnem nadelgovanju. Nagrajeni kratki film www.digizen.org (EN) (20.07.2012), vir: Childnet International, 2007/UK, v angleškem jeziku (nizka zahtevnostna stopnja razumevanja, lahko se uporablja za učence v starostni skupini 14 do 16 let). Obstaja tudi verzija z nemškimi podnapisi (http://old.digizen.org/cyberbullying/film_de.aspx (EN) (20.07.2012). Na spletni strani filma sta tudi priročnik za učitelje ter učna priprava (http://old.digizen.org/cyberbullying (EN) (20.07.2012).Čas Trije deli (1. del: 50 do 60 min, 2. in 3. del skupaj: 50 do 60 min.Cilji Najti rešitve v primeru vrstniškega spletnega nadlegovanja. Skozi igro

vlog se seznanijo z različnimi možnostmi delovanja.Starost 14 – 16 let.Priprava in potrebni materiali

Povezava do filma:http://old.digizen.org/cyberbullying/fullfilm.aspx (EN) (20.07.2012)(dolžina: 7 min., 5 min. predstavitev oseb)

Metoda film, role-playNavodila za izvedbo 1. del: učenci si ogledajo film, nato razdelite vloge učencem za igro vlog

(Joe, Joejeva mama, Kim, Rob, učitelj, ravnatelj). Ostali učenci bodo pomagali nastopajočim kot njihovi mentorji za vlogo (šest skupin s dvema do tremi mentorji). 2 ali 3 učenci bodo opazovalci igre vlog in bodo pisali zabeležke o stališčih, ki jih bodo igralci izrazili. Igralci se lahko posvetujejo s svojimi mentorji in se skupinsko pripravijo, kako odigrati določeno vlogo.2. del: fiktivna situacija za igro vlog: vsi igralci pridejo skupaj zaradi razčiščevanja situacije in iščejo način, kako ubežati vrstniškemu spletnemu nadlegovanju. Igra vlog se začne. (Trajanje: približno 10 minut.)3. del: pregled rezultatov igre vlog in povratna informacija: kako so se igralci počutilo v svojih vlogah, kako razred ocenjuje ponujene rešitve (na lestvici od 1 do 10). Razprava o rezultatih in nadaljnjih idejah za alternativne rešitve problema.Vir (prilagojeno iz):Erst denken, dann klicken (Think before you click). Aktiv gegen Cyber-Mobbing. Vorbeugen – Erkennen – Handeln, ÖIAT, 2009 (Avstrija), http://www.saferinternet.at/ (EN) (20.07.2012)

Če želite vašim učencem posredovati še več uporabnih informacije in spretnosti s področja človekovih pravic in internetne varnosti lahko izvedete modul problemskega učenja na temo človekovih pravic, ki ga najdete na DVD ali spletni strani projekta VOICE www.voice-comenius.org > učna gradiva.

Uporabni izobraževalni viri Insafe unites nacionalni Awareness Centri v 27. državah EU, Norveške, Islandije in Rusije (co-

financirani s strani Safer Internet Programme), ki dvigujejo zavest o pomenu internetne varnosti na nacionalnih nivojih. Viri so na voljo v različnih jezikih na: www.saferinternet.org/web/guest/centre-european-map (EN) (20.07.2012)

Spodbujanje mladih k učinkoviti, avtonomni in varni uporabi novih medijev. Vir za pouk Državljanske vzgoje: http://www.thinkb4uclick.ie/pdf/TB4UC_FULL_VERSION.pdf (EN) (20.07.2012)

http://www.webwise.ie/ (EN) (20.07.2012): zelo informativna spletna stran Irskega centra evropske iniciative INSAFE, ki vsebuje obilo informacij za otroke in odrasle (SURFwise, CHATwise, SHAREwise, GAMEwise) o različnih vidikih uporabe interneta: http://www.webwise.ie/article.aspx?id=8664 (EN) (20.07.2012)

Safe.si http://www.safe.si/ (SLO) (20.07.2012) Spletno oko http://www.spletno-oko.si/ (SLO) (20.07.2012) Varnost na spletu http://varnostnaspletu.si/ (SLO) (20.07.2012)

Delovni listi za učence Digitalna pismenost

Kaj je digitalna pismenost?

Digitalne spretnosti niso omejene la na tehnično znanje, kako poiskati ali uporabiti nove medije, ustvarjati in deliti znanje. Vključujejo še: zavest o možnostih in potencialnih

nevarnostih interneta in socialnih omrežij skozi uporabo orodij Splet 2.0;

sposobnost kritičnega procesiranja in analiziranja spletnih informacij.

Če iščeš podatke, potrebne za izdelavo domače naloge, ali pa se zabavaš v klepetalnici, messengerju ali FB – vse naštete spretnosti so pomembne za aktivno sodelovanje v civilni družbi.

© Jerry King

1. Vključevanje v varno in ustvarjalno spletno povezovanje

Si že pretočil/a najnovejše zabavne fotografije iz FB ali YouTuba in jih pokazal/a prijateljem? Potem zagotovo obvladaš večino potrebnih znanj za uporabo sodobnega spletnega povezovanja oz. t.i. Spletom 2.0. Kaj pa možne nevarnosti Spleta 2.0?

Nekatere možnosti Spletnih orodij 2.0 Skupni portali za fotografije in videe (npr.

YouTube, Flickr) Ustvarjanje Weblogov ali Blogov

(npr. z www.wordpress.org (EN) (20.07.2012) Komunikacija s spletnimi družabnimi omrežji

(kot so MySpace, razni moodle programi za dijake, Facebook ipd.) in v klepetalnicah ali z uporabo sporočil (npr. ICQ, MSN)

Urejanje wikijev: skupno urejanje spletne enciklopedije (brezplačni prostor za Wiki: www.wikispaces.com/content/wiki (EN) (20.07.2012).Najbolj brana enciklopedija: Wikipedia.

Uporaba socialnih zaznamkov: osebni seznam zanimivih spletnih strani, ki ga lahko deliš z drugimi (npr. www.delicious.com/help/learn (EN) (20.07.2012)

Prednosti Najcenejši način, da si povezan/a s

prijatelji. Z lahkoto poiščeš, zbereš in urejaš

informacije. Lahko se povežeš s strokovnjaki za

določeno področje. Ljudje s podobnimi interesi si lahko delite

informacije, ne glede na geografsko oddaljenost (učiš se tujih jezikov!)

Možne nevarnosti Internetna varnost (virusi, spam, internetne

goljufije). Spletno (vrstniško) nadlegovanje: nasilje, ki

se izvaja s pomočjo internetnih orodij, kot so e-pošta, klepetalnica, MSN, mobilna telefonija.

Dejstvo, da ni mogoče vedeti, s kom se v resnici pogovarjaš (kar lahko povzroči neprijetna ali celo nevarna osebna srečanja v realnem življenju).

Izpostavljenost škodljivim in nelegalnim vsebinam.

Kvaliteta vsebin na blogih in vikijih je pogosto slabe kvalitete oz. zelo enostranska.

Kateri tip Spleta 2.0 si – A, B ali C?Ali največ uporabljaš Splet 2.0 za pasivno iskanje zabave in informacij (A), za sporazumevanje (B) ali za aktivno izdelovanje spletnih vsebin (C)?

Zaščita osebnih podatkov – nasveti

Osebne podatke posreduj le, če je to zahtevano in še takrat v primernem obsegu (nobenih osebnih podatkov, kot so telefonska številka, naslov, šola). Uporabljaj nastavitev “zasebno” (naj tvoje podatke vidijo le osebe, ki jim zaupaš).

Če si v dvomih, je zelo dobro, da vprašaš: “Zakaj?”, “Kdo upravlja s temi podatki?”, “Kakšne so moje pravice do dostopa?”

Zmeraj uporabljaj sestavljena gesla. Uporabljaj različne e-naslove in uporabniška imena, da ne prikažeš svojih podatkov ali podatkov tvojih bližnjih.

Pazljivo razmisli o vsebinah, ki jih daješ na splet. Nikoli ne objavljaj vsebin (besedil, fotografij), ki bi lahko imele negativne posledice zate ali za tvoje bližnje.

Ko plačuješ preko spleta zmeraj preveri, ali se URL naslov prične s https (varna spletna stran za bančništvo in denarne transakcije).

Imej vedno v mislih: internet ničesar ne pozabi! Vsi osebni podatki puščajo dokumentirane sledi in so lahko nekoč uporabljeni proti tebi (npr. s strani bodočega delodajalca) ali brez tvojega dovoljenja (za ustvarjanje potrošniških profilov, reklamiranje izdelkov).

Spletni nasveti zate Pod nadzorom (strip o internetni varnosti, League

of Human Rights, France):www.edri.org/comic-book/en/Under-surveillance-comic-book.html (EN) (20.07.2012)

Skozi divjo džunglo spleta: igrica Sveta Evrope o poznavanju in spoštovanju otrokovih pravic, v 25-tih jezikih!www.wildwebwoods.org/popup_langSelection.php# (EN) (20.07.2012)

Slovar spletnih terminov(angleški): www.scoilnet.ie/pdf_webwise/10_glossary.pdf (EN) (20.07.2012)

V Sloveniji: Safe.si http://www.safe.si/

Center za varno in odgovorno rabo interneta (USA, Oregon). Dijaški priročnik proti spletnemu nadlegovanju: http://csriu.org/cyberbully/docs/cbstudentguide.pdf (EN) (20.07.2012)

Spletni nadlegovanje se lahko kaže na veliko načinov – izključevanje, izpostavljanje, nadlegovanje, žaljenje, širjenje zlonamernih govoric ipd. Kaj bi svetoval/a sledečim žrtvam spletnega nadlegovanja? Razpravljate v razredu:(vir: http://csriu.org (EN) (20.07.2012))

1) Greg se je preoblačil v šolski garderobi. Matt ga je fotografiral s telefonom. Čez nekaj sekund so si sliko ogledovali na telefonih po vsej šoli.

2) Millie se zelo trudi priključiti se skupini deklic na šoli. Ker jo je vodilna v skupini na svojem profilu izključila, ima Millie sedaj blokiran dostop do prijateljstva vseh ostalih deklet.

Poskusi: kakšne sledi ljudje, ki jih poznaš, puščajo na internetu? Vpiši v različne iskalnike njihova imena (Yahoo, Google, AltaVista). Kakšni so rezultati? So enaki, če iščeš na različnih iskalnikih?

2. Dostop, kritična analiza in uoraba spletnih podatkov

Na kakšen način iščeš, zbiraš in uporabljaš podatke s svetovnega spleta, če jih potrebuješ za domačo nalogo?„Če je besedilo na ekranu bilo med prvih deset zadetkov na Googlu, potem je pravilno in uporabno.“ Ali se s to trditvijo strinjaš?Raje uporabiš „copy-paste” tehniko ali natančno preveriš pravilnost vira?

Google, blogi in wikiji so lahko dosegljiva in uporabna orodja, če želimo nekaj izvedeti o določeni temi, po drugi stani pa od uporabnika zahtevajo tudi sposobnost presoje, filtriranja in analize informacij, ki jih ponujajo: kaj spada med smeti, kaj je relevantno, kaj sporno, kaj popularno, kaj kvalitetno in prinaša različne poglede na neko temo ter pomaga ustvariti si lastno mnenje, kaj je zanesljiv vir?

Ali veš? Več kot milijon ljudi dnevno obišče Wikipedijo. Ima približno 3,687,299 člankov (vir: Wikipedia, julij 2011). Wiki je beseda iz havajščine in pomeni “hitro”.Preveri kvaliteto informacij preden jih citiraš, uporabiš ali posreduješ!

● Avtor: kdo je napisal prispevek in ali je strokovnjak s tega področja (pomagaj si s stranjo: www.whois.net)? Katera organizacija in s katerimi nameni je objavila internetno besedilo (npr. prodajni, politični, ideološki nameni)?● Vsebina: V katero zvrst in kategorijo spada besedilo (npr. novinarski, znanstveni, blogerski, polemični prispevek)? Od kod so povzete informacije in kateri dokazi zanje so predloženi? Kaj je namen spletne strani? Kdaj je bila ustvarjena, prenovljena ali posodobljena? Ali so v besedilu citati? Povezave na druge spletne strani? Česa članek ne omenja? Kdo so ciljna skupina za te informacije?● Namen: Ali je informacija uporabna za moje specifično delo?

Primerjaj informacije

Če iščeš na spletu podatke, potem primerjaj vsaj tri različne spletne strain o neki temi. To je pomembno, saj lahko spletno stran postavi vsak in nanjo obesi kakršnekoli informacije. Preverjene spletne strani si lahko shraniš med „priljubljene”.

Pravila za citiranje

Pri svojem delu lahko uporabljaš citate drugih avtorjev (npr. pri referatu ali seminarski nalogi), vendar jih moraš primerno označiti. Vsakemu citatu dodaj podatke, da lahko vsak preveri in prebere tudi original:

ime avtorja ali organizacije leto nastanka naslov in število strani obliko vira (internetni vir ali knjiga)

Citati iz interneta naj vsebujejo tudi celoten internetni naslov (URL) in podatek o zadnjem datumu obiska na spletu (v oklepaju). Enako citiraš pretočene fotografije, filme, avdio material, igrice ipd. – pa naj gre za šolsko delo, tvoj prispevek za objavo na blogu, wikiju ali spletnem portalu.

Zakonodaja o avtorskih pravicah

Ali bi rad/a objavil/a podatke drugih avtorjev (npr. glasbo, fotografije, filme, besedila) na svojem blogu ali v šolskem časopisu? Prosi avtorja za dovoljenje za objavo, drugače te lahko toži zaradi kraje avtorskih pravic in v najhujšem primeru zahtevajo odškodnino.Listina temeljnih pravic Evropske unije ščiti zasebnost in osebne podatke. www.europarl.europa.eu/charter/pdf/text_en.pdf (EN) (20.07.2012)http://europa.eu/legislation_summaries/human_rights/fundamental_rights_within_european_union/index_sl.htm (SLO) (20.07.2012)

Medote pridobivanja podatkov Učiteljski priročnik

Zahvaljujoč internetu danes res ni težko najti ustrezne podatke o katerikoli temi. Najpomembneje je torej razviti potrebne competence in strateške pristope k raziskovanju obstoječih informacij, kakor tudi kritični odnos in znanje, kako ovrednotiti kvaliteteo pridobljenih informacij v duhu te globalne poplave informacij. Iskanje ravnotežja med pomembnimi in enpomembnimi oz. pravilnimi in manipuliranimi podatki je veščina, ki jo učenci morajo v šoli redno usvajati.

Viri informacij pa niso omejeni le na svetovnisplet; obstaja še veliko drugih virov. Lahko povabite strokovnaka v razred na pogovor o določeni temi (npr. nekoga iz vaše lokalne skupnosti, pripadnika nevladne organizacije), izvedete javnomnenjsko raziskavo, učenci lahko opazujejo neko specifično socialno okolje ali pa – če želimo večjo vključenost – zberejo življenske zgodbe in pripovedi ljudi iz nekega okolja. Izberite metodo, ki se vam zdi najprimernejša za dosego zastavljenih učnih ciljev glede na dane okoliščine, vire, čas in zrelost vaših učencev.

Priprava intervjuja

Če želite, da bi vaši učenci izvedli intervjuje, jim bodo sledeči nasveti zelo koristili pri izvajanju njihove naloge.

Navodila za učence:1) Pripravite si vaše ciljeKatera vprašanja so pomembna za vašo raziskavo? Kaj želite izvedeti v intervjuju (podoživetje neke ga dogodka, osebno mnenje o neki temi, temeljne in poglobljene informacije)?

3) Najdite primerno mestoIzogibajte se hrupnih prostorov! Če je na voljo prostor za pogovor, ki je povezan z vašo temo, boste zagotovo bolj uspešni. Ljudje se pogosto počutijo bolj sproščeno, če so v znanem okolju.

2) Določite potek intervjujaOblikujte vprašanja, zapišite si jih in jih imejte s seboj na pogovoru. Razmislite, kaj bi povedali za uvod o sebi in svoji nalogi. Ali raje zapisujete odgovore ali jih boste snemali? Druga oseba, ki bi pogovor zapisovala je lahko koristna, ker vam pozneje pomaga preveriti zapisane podatke.

4) Vadite potek intervjujaNek naravni tok spraševanja bo omogočil boljši intervju. Poskušajte najti pravo razmerje med kramljanjem in opravljanjem svojega dela. Mislite na spremembe teme med pogovorom in kaj še želite sogovornika vprašati, nasmehnite se in pokimajte. Naj vas ne bo strah ponovno vprašati isto stvar.Včasih ljudje potrebujejo nekaj časa, da se sprostijo in jim pomaga, če isto vprašanje drugače ubesedite. Pokažite razumevanje in empatijo do sogovornika, še posebej, če se pogovarjate o občutljivih temah. Intervju vadite s prijatelji!

Iščite po svetovnem spletuIzzivi za učitelje►Učenci pogosto goljufajo z izrezovanjem in lepljenjem informacij iz spletnih strani in knjig.►Učence zmede količina informacij in ne razlikujejo med primernimi in neprimernimi viri podatkov.►Ulenci ne poiščejo podatkov dlje, kot pa na prvih nekaj straneh, ki jih ponudi Google ali knjiga.

Več informacij in nasvetov v zvezi s to temo boste našli v delovnem listu „Digitalna pismenost“.Uredite kompleksne teme

Miselni vzorec

Miselni vzorec je…… metoda za izdelovanj zapiskov o neki temi, preden jo opišemo v obliki besedila. Je strukturirana strategija, ki nam nazorno kaže odnose med idejami. Učencem bo v veliko pomoč, če bodo pred začetkom svoje raziskave izdelali takšno strukturno mrežo projekta. V center zapišejo temo raziskave oz. problem in okoli njega ustvarijo mrežo idej tako, da jih povezujejo v medsebojne odnose glede na temo in asociacije, ki se ob procesu porajajo.

Proces: izbira teme izdelava nestrukturiranih zapiskov o temi (individualno, potem v skupinah) predstavitev in povratna informacija (plenarno pred razredom) prenos idej v jasnejšo oblikoKončni rezultat: bi naj bila organizirana predstavitev informacij, ki vsebujejo centralno temo in veliko podtem ter njihova nadaljevanja. Vizualna podoba miselnega vzorca učencem omogoča videti povezave med idejami in dejstvi ter jih vzpodbuja k zbiranju elementov mreže v množice.

Dve praktični vaji za v razred

Ime aktivnosti “Pripravimo strokovni pogovor”Čas 2 uri za pripravo intervjuja, razpravo (igra vlog) in organizacijske aktivnosti.

1 ura za izvedbo pogovora.30 minut za refleksijo o intervjuju.

Cilji Učenci se naučijo kako pripraviti strokovni pogovor in ozavestijo cilje pogovora ter strukturirano postavljanje vprašanj.Učenci se spoznajo s situacijo mladoletnega begunca brez spremstva (težave in izzivi).

Starost 14 – 17Priprava in potrebni material

Papir in pisala za izdelavo zapiskov.

Metoda Priprava in organizacija strokovnega pogovora.Vaja pogovorne situacije (igra vlog).Izvedba strokovnega pogovora.Plenarna refleksija pogovora.

Navodila za izvedbo Navodila za učence :

1. Pripravite strokovni pogovor z osebo, ki je zaposlena v prehodnem domu za begunce (nevladna organizacija ali vladni urad). V parih razmislite, katera vprašanja bi zastavili gostu strokovnjaku/uradniku.

Predlagane smernice pogovora:vprašajte za razlago pojma »mladoletni begunec brez spremstva«. Poskusite izvedeti, kakšna je mladoletnikova osebna situacija,kakšen politični status ima. Povprašajte po osnovnih informacijah in osebnih zgodbah iz Slovenije. Povzemite osnovne informacije, ki ste jih dobili od kontaktne osebe. Izberite štiri najpomembnejše težave, s katerimi se mladoletni begunci brez spremstva srečujejo v naši državi.

Nekaj pomembnih točk pred izvedbo intervjuja:a) Pripravite si vaše cilje:Katera vprašanja so pomembna za vas? Kaj želite izvedeti v intervjuju (podoživetje neke ga dogodka, osebno mnenje o neki temi, temeljne in poglobljene informacije)?b) Določite potek intervjuja:oblikujte vprašanja, zapišite si jih in jih imejte s seboj na pogovoru. Razmislite, kaj bi povedali za uvod o sebi in svoji nalogi. Ali raje zapisujete odgovore ali jih boste snemali? Druga oseba, ki bi pogovor zapisovala je lahko koristna, ker vam pozneje pomaga preveriti zapisane podatke.

Navodila za učitelja:

2. Učenci naj razpravljajo in primerjajo rezultate priprav na intervju v razredu. Da bi intervju laže stekel predlagajte igro vlog (učenci odigrajo namišljene intervjuje s »strokovnjakom za begunska vprašanja«; eden igra vlogo strokovnjaka, dva pa sta izpraševalca).

3. Učenci organizirajo pogovor in povabijo osebo, ki dela z begunci (slednje lahko napravite tudi vi). Možnost: z učenci obiščete delovno mesto te osebe. Pogovorite se z učenci: katero organizacijo/več organizacij boste nagovorili?

4. Demokratično določite dvojico, ki bo izvedla intervju. Med seboj naj se

dogovorita, ali bosta oba zastavljala vprašanja oz. če bo eden delal zapiske. Naj bo zmeraj dovolj časa v drugem delu intervjuja, da lahko drugi v paru po potrebi zastavi vprašanja, ki so še ostala na seznamu. (npr. 20 minut).

Nekaj nasvetov: Opomnite spraševalce, naj ne pozabijo listka z vprašanji, ki so si jih

pripravili v razredu. Intervju naj bo organiziran v sredini razreda, tako, da lahko vsak učenec

sledi pogovoru (postavite 3 stole v sredino razreda).

5. Dva učenca izvedeta intervju, ostali pa so poslušalci in si zapisujejo pomemben podatke. V drugi polovici pogovora so povabljeni k sodelovanju.

6. Dodatna učna ura: refleksija. Kaj smo izvedeli o mladoletnih beguncih vrez spremstva? Kako spraševalca ocenjujeta pogovor (potek, rezultate), kaj so opazili

ostali učenci? Kaj je bilo presenetljivega ali nenavadnega?

Ime aktivnosti “Iskanje informacij”Čas 1 ura za primer “Berlinski zid” (+ domača naloga)

2 uri za primer “zgodilo se je pred nekaj dnevi/tedni …”Cilji Primer 1: Razvijanje strateških pristopov k iskanju informacij.

Primer 2:Razlikovati med zaznavanjem in interpretiranjem vizualnih infomacij. Uporabljati miselne vzorce. Praktično izvajati proces iskanja informacij. Razvijati poglobljeno razumevanje politično pomembnih dogodkov s spremembo percepcije in videti ter doumeti posledice nekega dejanja s stališča drugega.

Starost 14 – 16Priprava in potrebni material

Primer 1: PC (doma) in dostop do drugih virom informacij (npr. knjižnica).Primer 2: Časopisi, večji papir za izdelavo plakata, pisala.

Metoda Primer 1: raziskovanje s pomočjo medijev in IKT.Primer 2: percepcija in interpretacija fotografije, izdelava miselnega vzorca, pisanje kratkega poročila ali zgodbe (s stališča neke druge osebe).

Navodila za izvedbo Primer 1: Tema “Berlinski zid, zgrajen med vzhodno in zahodno Nemčijo”

Navodila za učence:Raziščite dosegljive informacije (knjižnica, internet, možno tudi muzeji, arhivi) o gradnji berlinskega zidu in poiščite odgovore na sledeča vprašanja (dolžina odgovorov: maksimalno dve A4 strani):1. Kdo je sodeloval? (politične organizacije, ljudje, države, korporacije ipd.)2. Kaj je bil končni rezultata? (Kdo je zmagal ali zgubil? Kaj so pridobili ali izgubili?)3. Kdaj se je vse to dogajalo? (v katerem času, datumi)4. Kje se je to dogajalo? (kontinent, mesto, soseska, ipd.)5. Kako se je to dogajalo? (z uporabo sile, slučajno ipd.)6. Zakaj se je to zgodilo? (politična odgovornost ipd.)7. Tvoji viri so bili: ______________ (vsaj trije različni viri)

To nalogo lahko učenci opravijo tudi v obliki domače naloge.

Primer 2: “Zgodilo se je pred nekaj dnevi/tedni …”

Navodila za učitelja:a) Iz časopisa izrežite nekaj fotografij nedavnega dogodka (4-5 fotografij istega dogodka ali različnih dogodkov), povezanega s pomembnejšim političnim dogodkom ali razvojem, lahko na nacionalni ali pa na mednarodni ravni – EU ali drugje. Fotografije naj prikazujejo situacije, ki so brez razlage

rahlo dvoumne in vsekakor naj bo na njih vsaj eden ali več ljudi.

b) Razdelite razred v 4 ali 5 manjših skupin in vsaka naj dobi eno fotografijo. Učenci se naj pogovorijo o tem, kaj vidijo na fotografiji in kaj je politično ozadje/zgodba te fotografije. Vprašajte jih:Kaj vidite?Kaj menite, da se je zgodilo? Kdaj, zakaj? Kaj ste slišali ali prebrali o tej temi, kaj veste o njej?Izdelajte miselni vzorec skupine o tej temi!

c) Učenci individualno izvedejo kratko raziskavo dogodka in poiščejo politične vzroke ter posledice dogodka (kdo, kaj, kdaj, zakaj, kako, kje?). Nato napišejo svojo kratko zgodbo ali kratko poročilo dogodka z vidika ene od oseb na sliki (za domačo nalogo).

d) V naslednji učni uri nekaj učencev prebere svoje zgodbe oz. poročila pred razredom. Učenci naj tudi predstavijo rezultate svoje mini raziskave in pojasnite morebitne nejasnosti glede teme. Lahko na tablo ali plakat tudi zapišete kronologijo dogodkov, če se vam zdi primerno oz. pomembno.

Navodila za učence:1. Pogovori se v manjših skupinah: Kaj vidiš na fotografiji? Kaj meniš, da se

je zgodilo, kdaj, zakaj? Kaj si že slišal/a o tej temi, katera dejstva že poznaš?

2. Skupaj narišite miselni vzorec o tej temi. Iz vseh miselnih vzorcev napravite razstavo in si jo oglejte

3. Domača naloga:a) Razišči politično ozadje fotografije: kdo nje bil vpleten, kdaj in kje, kako

se je zgodilo?b) Napiši kratko zgodbo ali poročilo o dogodku s perspektive udeleženca

dogodka, ki je na tvoji fotografiji. Vanj vključi: kako sem se počutil/a takrat, ko se je to zgodilo? O čem sem razmišljal/a? Kako sem reagiral/a? kako je dogodek vplival na moje življenje? Kaj se mi je zgodilo pred tem in po tem?

Uporabni izobraževalni viri

Svet Evrope. How all Teachers Can Support Citizenship and Human Rights Education: A Framework for the Development of Competences. Council of Europe, 2009 (uredila Sarah Keating-Chetwynd) http://book.coe.int/EN/ficheouvrage.php?PAGEID=36&lang=EN&produit_aliasid=2391 (EN) (20.07.2012)

Kompas – priročnik za učenje mladih o človekovih pravicah http://www.eip-cdv.si/kompas.html Center za državljansko vzgojo. DZS, 2005. (SLO) (20.07.2012)

Prvi koraki – metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic. Amnesty International Slovenije, druga izdaja, 2009. http://arhiv.amnesty.si/files/Prvi%20koraki%20druga%20izdaja%20-%20int.pdf (SLO) (20.07.2012)

Delovni listi za učence Metode pridobivanja podatkov

Ali se počutiš zbegano, če je pred teboj preveč podatkov?Nimaš ideje, kako najti pravi vir informacij? Uporabi sledeče strategije!© rubysoho, www.fotolia.de

Osnovni koraki k učinkovitem razskovanju1. Pregled teme

Najboljši način, kako si ustvariti neko osnovno znanje o temi in razumeti osnovne strokovne termine! Iskanje po spletnih enciklopedijah, kot je Wikipedija, ti lahko ponudi nekaj osnovnih informacij ter ključnih besed o temi.

2. Ustvari si pregled

Poizvedi, v kakšnem odnosu so različni deli tvoje teme in jih sistematiziraj. Miselni vzorec ti pomaga poiskati osnovne elemente tvoje raziskovane teme.

3. Ustvari vprašanja

Preden se podaš na nadaljnje iskanje podatkov, poskusi formulirati eno vodilno vprašanje in nekaj podvprašanj, ki so pomembna za tvoj projekt. Na koncu moraš imeti odgovore nanje!

4. Poišči podrobne

informacijeVprašaj strokovnjake, beri strokovne članke, poišči zanimive vire informacij na terenu. Kombiniraj različne metode raziskovanja, da lažje dobiš širšo sliko tvoje raziskovane treme.

5. Analiza in zaključek

Ali si našel/a odgovor na tvoje vodilno vprašanje? Si našel/a nova dejstva? Si odkril/a nasprotujoče si informacije med literature in spletom? Poskušaj svoja dognanja povzeti v jasno in kratko!

Ne pozabi na sledeče vire pridobivanja podatkov:

Knjižnica:Izredno veliko informacij lahko najdeš v knjigah. Iskanje po ključnih besedah ti pomaga najti ustrezne avtorje in naslove.Za: informacije v knjigah so večinoma urejene sistematično in pregledno, zapisane so reference in viri, knjige so dosegljive. Proti: včasih je knjiga sposojena in je potrebno čakati nanjo.

Internet:Nepregledno ogromen vir informacij! Weblogi, tematski forumi, spletne strani, brskalniki, specializirana besedila, e-knjige, filmi in fotografije so lahko imeniten vir podatkov.Za: lahek dostop in veliko možnosti.Proti: včasih količina podatkov zmede, spletne strani se spreminjajo in brišejo neprestano.

Pisni viri informacij:Baze podatkov, muzeji in arhivi prav tako ponujajo dober vpogled in dostop do informacij, saj hranijo stare časopise, plakate, znanstvene razprave, dokumente, slikovno gradivo. Statistični uradi lahko obogatijo tvoj projekt z preglednicami in podatki.Za: primerni viri za podrobne informacije.Proti: včasih drag ali težje dosegljiv vir.

Intervju:Iskanje informacij iz ozadja dogodka, spominov, posameznikovih videnj dogodka, vtisov, podrobnosti, različnih pogledov na temo lahko veliko doda tvojemu delu. Strokovnjaki in navadni ljudje lahko pogosto podajo pomembne in zanimive informacije, ki jih nihče ni zapisal pred tem. Prav tako pogovor da raziskovanju osebno dimenzijo. Absolutno pomembno: pred pogovorom si ustvarite seznam vprašanj!Za: strokovnjaki radi teme povezujejo s sedanjimi dogodki in vedo za mnogo drugih uporabnih virov informacij.Prti: priti do pomembnih ali ustreznih ljudi ni zmeraj lahko.

Terensko delo:Stran od računalnika, v resnično življenje! Ali bo to parlament, protestna akcija, volitve ali obisk urada za zaposlovanje: skozi opazovanje aktivnosti, simbolov in obnašanj lahko dobiš edinstven vpogled v podatke, povezane s tvojo raziskovalno temo. Toda pazi: opazovanje je zmeraj subjektivno, pogojeno z značajem

Anketa:1.Zastavi cilje projekta : kaj želiš izvedeti?2.Določi vzorec : koga boš anketiral/a?3.Izberi anketno metodologijo : osebni intervju,

telefonska anketa, poštna, e-poštna ipd.4.Ustvari vprašalnik : kaj boš spraševal/a?5.Preizkusi vprašalnik na članih družine, če res

deluje!

opazovalca, vendar tudi pomembno za doumevanje odnosa posameznika do političnih in družbenih dogajanj.Za: obogati in poživi informacije.Proti: zahteva veliko časa.

6.Izvedi anketo, zberi in uredi podatke.7.Analiziraj podatke: napiši končno poročilo!Za: odraža različna mnenja.Proti: analiza zahteva veliko časa in dela.

Opazovanje in zbiranje podatkov

Metod pridobivanja podatkov se lahko naučite iz knjig, časopisov ali interneta. Lahko pa jih tudi uporabljate v razredu. Poglejmo si nekaj zanimivih krajev za vadbo!

Opazovanje brez aktivnega sodelovanja

► Opazuj politične in socialne proteste

Udeleži se političnega ali drugega družbenega dogodka (npr. prvomajska proslava, komemoracija, obeležitev državnega praznika) in opazuj udeležence: kje se srečujejo? Katere skupine so prisotne? Kaj je glavno sporočilo dogodka? Kako se udeleženci obnašajo in kako komunicirajo? Ali lahko prepoznaš simbole in običaje? Napravi si kar najbolj natančne zapiske, pozneje poskušaj povzeti in sistematično urediti tvoja opažanja.

► Opazuj socialne prostore!

Ali je v tvojem kraju soseska, kjer je veliko pripadnikov neke etnične ali narodnostne manjšine? Pojdi tja in opiši zgradbe, javne prostore in kaj ljudje tam počnejo. Ali lahko zaznaš meje tega prostora glede na druge soseske ali meje med različnimi generacijami, med priseljeni in domačini znotraj same soseske? Ali lahko prepoznaš odnose med različnimi skupinami ljudi? Napravi nekaj posnetkov soseske in jih doma analiziraj. Opiši podobnosti in razlike v primerjavi s sosesko, v kateri sam/a prebivaš.

Opazovanje z aktivno udeležbo

► Zberi osebne zgodbe!

Lahko obiščeš npr. dom za ostarele (najprej prosi upravo za dovoljenje) in nekaj starostnikov zaprosiš, da ti povedo svoje življenjske zgodbe, njihove vsakdanje navade, poglede na svet in poznavanje zgodovine. Kaj bodo omenili, kaj izpustili? Opazuj njihovo medsebojno komunikacijo. Pozanimaj se o tem, česa se bojijo, česa veselijo, kaj počnejo in kaj je zanje smisel življenja.

Strukturirani intervju

Ustno izročilo: pomisli na oddaljen politični ali družbeni dogodek, ki je zaznamoval življenja tvojih starih staršev. Razišči temo s pomočjo interneta, knjig, časopisnih arhivov in si pripravi seznam vprašanj za intervju, ki naj vsebuje tudi sledeča vprašanja: kaj je bilo najpomembneje v zvezi s tem političnim ali družbenim dogodkom? Kakšne osebne spomine in čustva dedek ali babica omenita ob spominu na te dogodke? Katere informacije potrebuješ da pravilno razumeš takratno politično oz. družbeno dogajanje? Zaprosi dedka ali babico za intervju.

Strokovni intervju: zapiši si svoje cilje (kaj bi rad/a izvedel/a?). V manjši skupini oblikujte vprašanja in si razdelite naloge (kdo bo spraševal, zapisoval odgovore, snemal ipd.. Kako boste končali intervju?

Nestrukturiran intervju

Preberi najnovejši časopis in izberi aktualno temo, ki se dotika naše države in življenja posameznikov. Kogarkoli vprašaj za mnenje o tej temi. Pusti ga/jo, da govori, kolikor dolgo želi! Ne postavljaj nobenih konkretnih vprašanj, sodeluj v pogovoru tako, da sogovornika/co aktivno poslušaš.

Katere so prednosti in slabosti vsake od omenjenih metod intervjuja?

Dnevnik terenskega dela:

Če izvajaš opazovanje nekih dogodkov ali pa si izvedel/a strokovni intervju, ena stvar je zelo pomembna: da takoj po koncu podrobno zapišeš svoje občutke in vtise. Vzemi si dovolj časa za zapisovanje! Zapisano ti bo zelo pomagalo, ko si boš pozneje urejal/a rezultate raziskovalnega dela.

POMOČ

Ne najdem dovolj podatkov.

• Pri iskanju uporabi še več ključnih besed, sinonimov, tujk in povezanih izrazov.• Išči po virih, referencah, seznamih povezav, bibliografijah tvojih virov.• Vprašaj prijatelje, učitelje, starše, strokovnjake.• Sprašuj po različnih vidikih tvoje raziskovalne teme.

Našel/a sem preveč podatkov.

• Išči bolj natančno, izberi najbolj resne in verodostojne vire.• Spremeni svoje bralne metode: ne preberi celotne knjige, poišči pravo poglavje.• Ne zapravljaj časa za iskanje novih virov, če že imaš vire, ki so povezani s tvojo temo.

Ne najdem več vira podatkov.

• delaj si kopije in natančne zapiske o avtorjih in virih.• Svoje dokumente uredi sistematično po abecedi ali temah.• Natisni ali pretoči svoje internetne vire ter jih jasno označi.

Predstavljanje opravljenega dela Učiteljski priročnik

Govorna predstavitev opravljenega dela je pomemben del marsikaterega osnovno- in srednješolskega kurikula. Takšna govorna vaja oz. referat ne le da prikaže zbrane podatke in stimulira učenje ter refleksijo učenca, je tudi pomembno orodje za razvijanje njihove spretnosti javnega govorjenja in nastopanja.V kontekstu problemskega učenja (PU) je predstavitev individualne ali skupinske raziskave osrednji del učnega procesa, ki prikaže učni postopek in predstavi najpomembnejša skupinska spoznanja in rešitve danega problema. V tem poglavju bodo podane ideje za spodbujanje skupinskih predstavitev opravljenega dela v duhu PU.

Organizacija skupinskih predstavitev (kdo bo opravil kaj, kdaj, kako dolgo, kako?)

Učenci se znotraj PU srečajo z velikim izzivom: kako iz skupine postati tim. Prav zaradi tega je notranja organizacija skupinskega dela zelo pomembna. Druga ključna točka je vaša komunikacija z učenci: svoja pričakovanja glede vsebine in načina zaključne predstavitve dela morate skupinam učencev zelo jasno in natančno povedati. Prav tako jim morate jasno povedati če in kako boste njihove predstavitve vrednotili in/ali ocenjevali (Več idej za vrednotenje dela in napredka vaših učencev boste našli v Izobraževalnem modulu za učitelje z naslovom: Možnosti vrednotenja dosežkov učencev v h kompetencam usmerjenih učnih okoljih na DVD ali domači spletni strani projekta VOICE www.voice-comenius.org > učna gradiva.).

Timsko delo: ne glede na to, ali je bila sestava skupin stalna ali pa so se člani skupin menjavali po modelu sestavljenke vam predlagamo, da pri predstavitvi dela sodelujejo vsi učenci, ki so v skupini sodelovali. Naj se skupine dogovorijo, kako si bodo razdelili naloge (npr. s pomočjo usmerjevalnih vprašanj navedenih v nadaljevanju). Ko se dogovorijo, vsaka skupina zapiše odgovornosti članov skupine in kateri koraki so potrebni v procesu priprave predstavitve.

Trajanje: predlagamo, da predstavitev ene skupine ne traja več kot 15 do 20 minut s približno 10. minutami za razpravo, vprašanja in komentarje po koncu predstavitve.

Orodja: običajno se skupinske predstavitve izvedejo s pomočjo različnih orodij, kot so Powepoint, prosojnice, plakati, stenske razstave ipd. Vsaka skupina naj si izbere različni medij, da bodo predstavitve bolj raznolike (varianta: vsaka skupina si izbere dve različni vizualni podpori v svoji predstavitvi, npr. plakat in prosojnica). Predlagamo, da ne uporabijo več kot dve vizualni podpori v eni predstavitvi, da ne bo preveč vizualnega inputa zmedlo poslušalcev in motilo njihovo pozornost.

Možna usmerjevalna vprašanja in teme za predstavitve rezultatov PU Uvod: pojasni problem in kaj vas je zanimalo. Kakšen je bil pristop vaše skupine k reševanju problema? Kaj ste potrebovali za iskanje

odgovorov na ključna vprašanja? Kaj ste se naučili/odkrili v procesu vaše raziskave? Na katere izzive ste naleteli? Kaj je bilo

enostavno? Povzemite glavne ugotovitve vaše raziskave in podajte odgovore na ključna vprašanja. Kako sedaj (posamezniki in skupina) vrednotite rezultate vašega dela?

Dajte učencem povratno informacijo in skupaj dorecite pravila za dajanje povratnih informacijSplošna pravila za dajanje povratnih informacij pravijo, da je pri tem potrebno biti deskriptiven (opisen), konkreten, subjektiven (sporočate vaše lastne vtise in opažanja, ne vtise drugih!) in konstruktiven (usmeriti se k potencialnim možnostim nadaljnjega razvoja jezika, metod ipd.). Pomembno je, da so v povratni informaciji vključeni pozitivni vidiki, ne le negativni (tudi takrat, ko govorite o elementih, ki bi morali biti boljši).

Praktične vaje za v razred

Ime aktivnosti “Samo minutko”Čas 40 - 50 minutCilji Vaja govornih sposobnosti (prosto govorjenje), razvijanje samozaupanja in

izražanja lastnega mnenja.Starost 14 – 18

Priprava in potrebni materiali

Izjave (ena na udeleženca), klobuk oz. kapa in ura.

Metoda Prosto govorjenje o določeni temi z omejenim časom 1 minuto.Navodila za izvedbo

Aktivnost je povzeta po priročniku KOMPAS. Priročnik za učenje mladih o človekovih pravicah. (Svet Evrope, 2002. EIP Slovenija – Šola za mir 2005). Učenci morajo biti hitri in iznajdljivi, da lahko eno minuto govorijo na temo povezave med športom in človekovimi pravicami. Vajo lahko tudi prilagodite potrebam modulov problemskega učenja (demokracija, Evropa, človekove pravice in migracije) kot uvod v problemsko učenje.Po koncu izvedite skupinski pogovor v razredu: na kaj ste morali biti pozorni, če ste s svojimi argumenti želeli prepričati ostale?Povezava do vaje v angleškem jeziku (v pdf formatu): http://www.eycb.coe.int/compass/en/pdf/2_22.pdf (EN) (20.07.2012)KOMPAS priročnik je na voljo tudi v slovenščini v vseh šolskih knjižnicah in knjigarnah: http://www.eip-cdv.si/kompas.html (SLO) (20.07.2012)

Še več idej za delo v razredu

Vadite uporabo grafov (30 min., potrebujete barvice in papir A4 formata). Učenci naj ilustrirajo informacije z lastnoročno narisanimi grafi. Dajte jim nekaj primerov (statistika prebivalstva, ekonomski razvoj države ipd.). Primer: “V EU 27 % mladih moških v starosti med 16. in 29. letom (proti 19 % mladih žensk) sodeluje v organiziranih rekreacijskih skupinah. 16 % mladih moških (in 20 % mladih žensk) sodeluje v cerkvenih ali drugih verskih organizacijah. Manj kot 4 % mladih Evropejcev aktivno sodeluje v političnih strankah ali sindikatih.“ (Podatki iz leta 2006, vir: Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Youth_in_Europe#Education (EN) (20.07.2012), Mladi v Evropi, 2009)

Ustvarite miseleni vzorec: zelo uporabna metoda, ki omogoča organizacijo podatkov in idej ter se lahko uporabi pri načrtovanju predstavitve. Pomaga nam ohraniti v spominu najpomembnejša dejstva o neki temi in povezave med njimi. Individualno delo ali delo v manjših skupinah (20 do 30 min.): ustvarite miselni vzorec na temo demokracija, Evrope, človekove pravice ali migracije (izberite eno ali dve temi). Ko končajo, razstavite vse izdelke in si jih skupaj oglejte.

Več idej za uporabo miselnih vzorcev najdete v učiteljskem priročniku in delovnih listih: Metode pridobivanja podatkov. Oboje najdete tudi na DVD ali spletni strani projekta VOICE www.voice-comenius.org > učna gradiva.

Uporabni izobraževalni viri KOMPAS. Priročnik za učenje mladih o človekovih pravicah (Svet Evrope, 2002. EIP Slovenija –

Šola za mir 2005): Povezava do priročnika (v pdf formatu): http://www.eycb.coe.int/compass/ (v več jezikih) (20.07.2012)

KOMPAS priročnik je na voljo tudi v slovenščini v vseh šolskih knjižnicah in knjigarnah: http://www.eip-cdv.si/kompas.html (SLO) (20.07.2012) Priročnik je odlično orodje za h kompetencah usmerjeno učenje.

Ustvarjanje powerpoint prezentacij za uporabo v razredu (Lorrie Jackson): The International Society for Technology in Education (ISTE). www.educationworld.com/a_tech/techtorial/techtorial047.pdf (EN) (20.07.2012)

Prvi koraki – priročnik za poučevanje človekovih pravic. Amnesty International Slovenije, drzga izdaja, 2009. http://arhiv.amnesty.si/files/Prvi%20koraki%20druga%20izdaja%20-%20int.pdf (SLO) (20.07.2012)

Delovni listi za učence Predstavljanje opravljenega dela

Ali si razburjen/a, ker imaš jutri referat v šoli?Govornega nastopanja se lahko naučuš. Vaje ti bodo pomagale v razredu uporabiti različne metode govornih predstavitev. Najpomembneje je: da podatke o svoji temi predstaviš na enostaven, dobro organiziran in

vizualno podprt način; da vzbudiš in obdržiš zanimanje sošolk/sošolcev in učitelja/ice; da se pravilno odločiš glede vizualne podpore.

© www.fotolia.com

Vprašaj se:Če bi imel/a na voljo samo eno minuto, kaj bi absolutno moral/a povedati o svoji temi?

Preden pričneš načrtovati svoj govorni nastop si odgovori na sledeča pomembna vprašanja:

Zakaj?Kaj je cilj tvojega nastopa?

Kaj natančni je/naj bi bila vsebina tvojega referata, kaj občinstvo zagotovo že ve in kaj naj se nauči?

Kdo bo izvedel kateri del govornega nastopa (če je predstavitev skupinsko delo)?

Kako bo referat predstavljen v razredu, kateri so primerni in možni načini (mediji, vizualni pripomočki, učni lističi...)?

Kdaj je termin nastopa in kako dolgo bo referat trajal (ali tvoj del referata, če gre za skupinsko predstavitev)?

Osnovni koraki za učinkovito načrtovanje in pripravo govornega nastopa

Uredi vsebino: razmisli, kako lahko logično strukturiraš vse zbrane informacije (uvod, jedro, zaključek, vprašanja in odgovori za razpravo). Miselni vzorec ti lahko pomaga povezati različne dele zbranega materiala. Izmeri čas, potreben za izvedbo nastopa.Ključne točke: poudari, kaj so ključne točke in pomembna sporočila tvojega nastopa. Pripravi si, kako jih boš poudaril – npr. tri do šest podnaslovov, ki so pomembni za temo tvojega nastopa. Na kos papirja si zapiši par ključnih besed za vsak podnaslov.Uporabi vizualne pripomočke: slike, fotografije in podobno lahko pustijo dolgotrajen vtis v spominu tvojega občinstva, vendar le, če jih znaš pravilno uporabiti.Vadi: morda ti bo laže v razredu, če boš govorni nastop prej poskusil/a pred »domačim« občinstvom (družina, prijatelji ipd.).Učni listi: pripravi učne liste za tvoje občinstvo, na katerih zapiši glavne poudarke tvoje teme in vire, ki si jih uporabil/a. To jim po pomagalo zapomniti si več o predstavljeni temi.

Končno na “odru”, pripravljen/a na govorni nastopUvodNapovej temo svojega nastopa, cilje in kako boš svojo temo predstavil/a (strukturo tvojega nastopa). Lahko za začetek uporabiš tudi kak dober citat ali fotografijo, da pritegneš zanimanje občinstva.

JedroPoskušaj čim več govoriti prosto in občasno uporabi svoje zapiske, da citiraš kakšen vir (npr. uporabi kartice ali podnapise). Občinstvo boš najlaže zadržal/a pozorno, če boš uporabljal/a kreativne metode predstavljanja, npr. pantomimo (lahko zaprosiš nekaj sošolcev da odigrajo del tvoje teme) ali pa če izvedeš kratek kviz.

Zaključek Povzemi najpomembnejše točke tvojega govornega nastopa in/ali pokaži zadnjo

fotografijo/sliko. Še enkrat povej, kaj je bilo novega in kaj si se naučil/a. Spodbudi občinstvo, naj ti zastavi nekaj vprašanj.

In še na koncu: da bi bilo občinstvo zadovoljno ni pomembno le, kaj poveš, ampak tudi kako to poveš. Verjemi v svoje besede. Govori počasi in vzdržuj očesni kontakt z občinstvom. Poskusi, nihče ni popoln!

Oglej si primer zabavnega referata z veliko “ne delaj tega” na YouTubu (Funny Presentation Training – koiko napak najdeš? Filmček je posnela specializirana firma za učenje javnega nastopanja Booher Consultants. Splet: www.youtube.com > vpiši: Funny Presentation Training.

Predstavljanje rezultatov skupinskega dela

Če bo svoje delo predstavila skupina učencev je smiselno, da se najprej dogovorite, kdo bi prevzel katero pod-temo referata ali pa si določite različne vloge. Ena od možnih vlog je napovedovalec/ka, ki pove uvodne besede in zaključek referata, medtem ko ostali predstavijo tematske sklope. Koordinator predstavitve je oseba, ki skrbi za povezovanje različnih prispevkov nastopajočih ter lahko izboljša vaš skupinski nastop.

Vizualni pripomočki in viri

Dobri vizualni pripomočki bodo občinstvu pomagali bolje razumeti, kaj pripovedujete. Kombinacija besed in fotografij, barv, simbolov, statistike in grafov (kot so torte, stolpci, tabele ipd.) bo poživila vaš nastop. Preizkusite enega ali več različnih oblik diagramov.

Katerokoli opremo nameravate uporabiti – tole je zakon: vsebina projekcije, plakata ali zapisanega na tabli mora biti dovolj velika in čitljiva; vsebina mora biti povezana s tem, o čem govorite in brez motečih elementov. Na pripomočke

zapišite ključne besede, ki jih nato uporabite v svojem govoru.

Power Point Presentation (PPP)

ZA: omogoča vstavljanje različnih formatov medijev v samo predstavitev (fotografije, slike, video, avdio, besedila, spletne povezave ipd.) in ji zlahka sledi veliko ljudi. Diapozitive je enostavno narediti in razmnožiti. Tvoja predstavitev je lahko dosti bolj razumljiva, če si pomagaš z postopnim pojasnjevanjem novih informacij.PROTI: potreboval/a boš računalnik in projektor v razredu ter belo steno/tablo za projekcijo. Takšne predstavitve so bolj usmerjene h govorcu kot občinstvu, zato bodo tvoji poslušalci verjetno bolj pasivno spremljali tvoj nastop.

Prosojnice in grafoskop

ZA: prosojnice je zelo enostavno narediti in so uporabne, če jih nimaš več kot 7. Na njih oz. z njimi lahko pokrivaš in odkrivaš dele besedila ali slike med govorom (tehnika prekrivanja, ko imaš več prosojnic zloženih drugo vrh druge). Če je govorni nastop v skupini si lahko delite vloge pri rokovanju z grafoskopom in demonstraciji ali razlagi tega, kar občinstvo vidi.PROTI: grafoskop je lahko glasen in moteč (izključi ga, ko ga več ne potrebuješ). Pazi kje stojiš, da ne boš del projekcije. Uporabljaj malo besedila!

Če izdeluješ PPP pomni: uporabljaj ležeči format in čitljive fonte, kot je Arial, in najmanjšo velikost 18 pt.

pravilo 5 x 5: največ 5 vrstic na diapozitivu, največ 5 besed v vrstici, največ 5 do 7 vrstic za opis najpomembnejših dejstev.

Manj je več – ne izdelaj preveč diapozitivov. Diapozitivi niso nastop. Kjerkoli je možno raje uporabi sliko ali preglednico kot pa besede, stolpce ali številke.

Oblika kolaža z dodatnimi

Plakat ali kolaž

ZA: lepljenje ročno napisanih ali natisnjenih delov besedila, slik, fotografij in grafov je zelo običajna oblika predstavitve teme v razredu. Enostavno ga je narediti in med govorom ti pomaga poudariti pomemben točke. Naslov naj bo kratek in zanimiv, viden na daleč.PROTI: zaradi preobilice material lahko postane nepregleden. Čez nekaj časa se lahko deli odlepijo ali potrgajo. Če imaš plakat pred razredom med govornim nastopom pogosto večina razreda ne more brati z njega. Pazi, kako kažeš po plakatu med

informacijami v zavihkih (statistika ipd.) © Proprietary possession

govornim nastopom.

Uporaba kreativnih sredstev pri razrednih ali šolskih predstavitvah

Zamisli si, da moraš svojo temo raziskovanja predstaviti v neki kreativni obliki in pred večjim občinstvom (npr. celotno šolo, v kulturnem domu) – kaj bi raje pripravil: razstavo (slik, fotografij, stripov), projekcijo video posnetka, gledališko igro ali performans? Možne so tudi ideje, kot je radijska oddaja, večer pesmi ali bralni večer. Pogovori se s sošolci in učiteljem, kaj bi potrebovali, da bi takšno kreativno idejo uresničili!Pri takšnih oblikah predstavitev je pomembno, da na »realnost« pogledate skozi drugačno perspektivo, spodbudite občinstvo k uporabi domišljije, namesto vsem znanih in uveljavljenih iščete raje nove možnosti.ZA: razvijate svoje zamisli in ustvarjalni potencial.POTI: kreativno delo zahteva veliko časa.

Delo v skupini in veščine sprejemanja različnosti ter razreševanja konfliktov Učiteljski priročnik

Delovni listi za učence so namenjeni razvijanju veščin za uspešno delo v skupini. Delo v skupini je za učence izjemnega pomena, saj jim sodelovalne veščine, ki si jih pridobivajo v razredu, pridejo prav kasneje na univerzitetnem nivoju ali v vsakdanjem ter profesionalnem življenju, predvsem pa pri aktivnem sodelovanju v družbi ali političnem sistemu.

Naši cilji

Učenci naj bi se poučili kako sprejemati različnosti in konfliktnost odnosov, mnenj in navad, kadar sodelujejo v skupini. Ozavestili naj bi dejstvo, da skupina lahko dobro in zabavno deluje le, če v njej ljudje spoštujejo drug drugega in so sposobni poiskati kompromisne rešitve znotraj različnih pogledov na neko temo.

Napotki za učitelje

Učenci naj delovne liste rešujejo samostojno ali pa se o tem pogovorite plenarno, pač odvisno od sposobnosti in predznanja vaših učencev. Do odgovorov na naloge, ki so zadane na koncu, naj bi prišli v razredu ali skozi skupinsko razpravo. Praktična vaja je lahko tudi dobro izhodišče za zavedanje pomena poštenega sodelovanja znotraj skupine in jo lahko izvedete pred dejanskim oblikovanjem skupin in pričetkom skupinskega dela. Odločite se, ali boste vi oblikovali skupine ali pa boste to prepustili učencem. Pri starejših učencih ali učencih, ki že dobro poznajo skupinsko delo lahko vajo razširite in tako poudarite prednosti in slabosti skupinskega glasovanja ter proces ustvarjanja pravil, ki sta tudi pomembna elementa demokracije. Tako si bodo učenci razvijali in krepili ne le svoje socialne, marveč tudi družbene kompetence.

Nasveti za delo v razredu

Ime aktivnosti “Pravila timskega dela”Čas 30 - 40 minutCilj Učenci si sami postavijo pravila delovanja.Kaj potrebujete? Papir, pisala, tablaMetoda Razprava v »akvariju«Navodila za izvedbo Učitelj najavi, da bo razred izdelal lastna pravila za timsko delo, preden

pričnejo z delom po skupinah. Nato učenci oblikujejo manjše skupine in po kratkem kresanju domislic (5-10 minut) vsaka skupina zapiše na list papirja pet odstavkov na vprašanje: »Kaj je nujno pomembno za dobro timsko delo? Česa se moramo izogibati?« Nato vsaka skupina imenuje svojega predstavnika in dve najpomembnejši ideji, ki naj bodo vključeni v seznam razrednih pravil.

Medtem učitelj pripravi v krog stole za predstavnike skupin. En stol naj ostane prost, da lahko predstavniki občinstva sodelujejo v razpravi. Naslednjih 10-15 minut predstavniki skupin v krogu glasno razpravljajo o predlaganih idejah in oblikujejo razredna pravila. Učitelj ima vlogo moderatorja razprave in zapisuje izbrane ideje na tablo. (plakat, ki ga učenci po koncu razprave obesijo na steno učilnice).

Če se predstavniki skupin strinjajo z pravili ali ne, razprava se po 15-tih minutah konča. Učenci se vrnejo na svoje sedeže in učitelj povpraša predstavnike skupin po njihovih občutkih, izkušnjah, ali so z rezultatom na tabli/plakatu zadovoljni ali ne. Nato povpraša občinstvo po njihovem menju glede rezultatov.

Podaljšek (15 -25 minut): celoten razred glasuje o vseh idejah, ki so bile predstavljene v »akvariju«. Po tem razred primerja rezultate neposrednega volilnega odločanja in posrednega odločanja predstavnikov skupin ter spregovori o prednostih in slabostih neposrednega odločanja (ki je ključni element neposrednih

demoratičnih sistemov) in posrednega odločanja (ki je ključni element posredniškega sistema demokracije).

Delovni listi za učence Delo v skupini in veščine sprejemanja različnosti ter razreševanja konfliktov

Delovni list vsebuje nasvete, kako uspešno sodelovati v skupini. Sodelovanje v timu ali v skupini pomeni, da mora vsak član sodelovati z različnimi ljudmi, ki imajo seveda različna stališča. In prav ta raznolikost je lahko velika prednost dela skupinskega dela!Skupaj lahko iščete nove ideje ali poti za reševanje nekega problema, lahko si delo razdelite in opravljate več del hkrati, lahko si delo razdelite tudi tako, da pri tem upoštevate, na katerem področju je vsak posameznik najmočnejši. In nenazadnje, delo v skupini je lahko tudi zelo zabavno!

Nekaj pomembnih dejstev, ki jih je dobro upoštevati, predem pričnete z delom v skupini Razpravljanje znotraj skupine naj bo ciljno usmerjeno na delo

skupine, ne spuščajte se v pogovore in razprave o vsem mogočem!

Vsak naj pove do konca, kar ima povedati; poslušalci ga ne smejo prekinjati.

Mnenja so lahko različna. Upoštevajte, da se vsem v skupini vaša ideja morda ne bo zdela najboljša. Ne jemljite tega osebno, ne bodite zaradi tega užaljeni.

Skupinsko delo pomeni delitev dela na enake dele; nihče v skupini naj ne bo preveč/premalo obremenjen/a.

© AryanaslamNa delo!1. Oblikujte skupino. V nadaljevanju si boste znotraj skupine določili vloge in naloge. 2. Razmislite o sledečih vprašanjih in si zapisšite odgovore. Le-ti bodo predstavljali pravila za delo

vaše skupine!

Kaj bo rezultat skupinskega dela? Komu bomo rezultat našega dela predstavili (sošolcem, strokovnjakom, ipd.)? Kaj potrebujete za dosego cilja in predstavitev (katere pripomočke kot npr. računalnik, katere

materiale kot npr. plakatni papir, pisala ipd.)? Ali potrebujete pomoč drugih ljudi (npr. učitelja, osebe za inervju)? Koliko časa imate na voljo za skupinsko delo? Kako si boste razdelili delo, da bi dosegli zastavljene cilje?

3. Vsak član skupine ima pravico povedati, katera dela v skupini bi rad/a prevzel/a. Če se javita dve osebi za isto opravilo ali če nihče ne želi prevzeti določenega dela, ga nekomu dodelite ali pa ponovno pričnite razpravo o zadolžitvah. Finalni dogovor zapišite.

4. Pričnite s skupinskim reševanjem vaše naloge!5. Pred predstavitvijo doseženih rezultatov se o njih še enkrat skupaj pogovorite (npr. na katere ovire

ste pri tem naleteli).6. Iz vseh delovnih rezultatov skupine sestavite poročilo, ki ga boste skupaj predstavili.7. Svoje delo predstavite občinstvu.

Uporabni nasveti, če se pojavijo težave

Če se člani skupine pričenjo prepirati…o Ostali del skupine : ne vpletajte se v prepir kot podpornik ene od sprtih strani. Namesto tega

prekinite prepir in poudarite, da skupina mora sodelovati in torej ima vsak član točno določeno nalogo,ki jo mora opraviti. Znotraj skupine se lahko debatira le o nalogi skupine in o ničemer drugem. Vsi člani/ce skupine ponovno preberejo zapisana »pravila delovanja« njiihove skupine, ki ste jih oblikovali pred pričetkom dela. Nato naj vsaka sprta stran poskuša pojasniti svoje poglede na čimbolj nevtralen način in poda predlog, kako rešiti nastalo situacijo. Nobenih žalitev ali osebnih napadov! Ostali poslušajo. Ko obe sprti strani končata, se skupaj pogovorite o rešitvi, ki je v skladu s »pravili delovanja« vaše skupine..

o Sprti člani skupine: če se prepirate: poskušajte razumeti stališče nasprotne strani. Ne jemljite razprave osebno. Ne žalite drugega in v izmenjavo mnenj ne vpletajte osebnostnih lastnosti drugega! Ne govorite istočasno kot nekdo drug! Prenehajte s prepirom in skupaj z drugimi v skupini preberite »pravila delovanja« vaše skupine, ki ste si jih zapisali pred pričetkom dela. Ali vsebujejo karkoli, ki bi lahko kazalo na rešitev nastalega nesporazuma? Pojasnite svoje

stališče na čimbolj nevtralni način in predlagajte možno rešitev. Potrudite se poiskati rešitev, s katero se bodo vsi strinjali.

Preberite ves delovni list in pomislite na svoje dosedanje izkušnje. Katere so največje težave pri skupinskem delu? Kako se jih izogniti?

Diskusija: ustvarjanje mnenja, sodelovanje in vodenje diskusije Priročnik za učitelje

Delovni listi v tem poglavju se nanašajo na razvijanje učenčevih spretnosti ustvarjanja lastnega menenja, sodelovanja v razpravi in vodenja diskusije. Omenjene spretnosti so izrednega pomena za aktivno sodelovanje v družbenem in političnem življenju posameznika in vredno je znotraj pouka nameniti nekaj časa za razvijanje le-teh. Modul je tudi zelo primeren za interdisciplinarno izobraževalno delo, saj se vse omenjene aktivnosti lahko zlahka izvajajo simultano pri vsaj dveh predmetih (npr. pri pouku materinega in/ali tujega jezika ter sočasno pri pouku sociologije in/ali državljanske vzgoje).

Naši cilji

Cilj vseh predlaganih aktivnosti je uspešno vodenje plenarne razprave v razredu. Učencem boste razredlili delovne liste, na katerih so izhodiščne točke za vsako razpravo posebej, vendar je ob tem nujno potrebno, da kot učitelj/ica povežete teme iz delovnih listov s konkretnimi vsebinami za razpravo, s kontroverzno temo, ki je primerna za vse učence vašega razreda.

Napotki za učitelje

Sledeči deli učno-vzgojnega dela se navezujejo na vsebine delovnih listov za učence. 1. del: branje okvirčka »Kriteriji za izvedbo podatkovne raziskave« in izdelava seznama navodil za

presojo kvalitete in verodostojnosti virov informacij. Sposobnost kritične presoje medijev in pridobljenih informacij je predpogoj za proces ustvrajanja lastnega mnenja in tudi dobra priprava na diskusijo v razredu, pozneje v življenju pa za aktivno participacijo v družbenih dogajanjih.

2. del: raziskava – iskanje ustreznih informacij o določeni temi razprave. Ta del prilagodite predznanju in sposobnostim vaših učencev: starejši učenci lahko to nalogo opravijo samostojno v obliki domače naloge in predstavijo svoje delo pri naslednji učni uri, z mlajšimi morda to izvedete v razredu v naslednji uri in skupaj preverite, kaj lahko o zbranih viri informacij ugotovimo glede na vprašalnik iz vaje. Lahko tudi vi pripravite seznam različno kredibilnih virov informacij o neki temi in jih skupaj z učenci v razredu predelate na podlagi podanih kriterijev, tako da učenci prepoznajo, kateri viri informacij so (bolj) kredibilni od drugih.

3. del : ustvarajanje lastnega mnenja skozi izdelavo seznama argumentov za in proti. Z mlajšimi učenci lahko to napravite skupaj na tablo. Pomembno je, da si učenci ustvarijo lastno stališče o neki temi (če je potrebno s pomočjo učitelja, v tem primeru bodite zelo pazljivi, da ne postavljate svojega mnenja o temi v ospredje). V razredu ugotovite, kdo je usmerjen bolj v podporo in kdo je proti določeni temi.

4. del: priprava na diskusijo v razredu. Učenci preberejo tretji del delovnega lista in kot dodatno možnost izvedete vajo »strategije dobre razprave«.

5. del: pričnete z razpravo. Za mlajše učence bo morda vloga moderatorja prezahtevna; v tem primeru boste moderator razprave vi. V razpravi naj sodeluje do 6 učencev. Izberite uravnoteženo skupino učencev, katerih osebna mnenja se nagibajo za in proti določeni temi. Učenci naj sedejo v polkrog ali panel pred razredom in razpravljajo 10-15 minut. Če v razredu ni prostovoljcev se razprave udeležijo vsi v rezaredu, vendar nikogar ne silite k besedi.

6. del: po končani razpravi izvedite pogovor o njihovih občutkih in pridobljenih izkušnjah. Učenci naj spregovorijo spontano, spodbudite jih lahko z vprašanji, kot npr. kateri argumeti niso bili predstavljeni, o čem se je dovolj razpravljalo. Poudarite, da so razprave zmeraj soočenje različnih mnenj in stališč, da pa je pomembno, da sodelujoči svojih menj in stališč ne vsiljujejo drugim. Tudi pri delu znotraj skupine je potrebno o temah in procesih razpravljati in doseči nek dogovor ali odločitev, ki pa naj bo v obliki kompromisa, ki je sprejemljiv za vse udeležene.

Dodatek za starejše učence – igra vlog

Celoten proces razprave lahko učenci odigrajo v obliki igre vlog kot npr. TV »pro iet contra« soočenje različnih strokovnjakov. Izberite katero od trenutno aktualnih političnih tem in jo predstavite učencem skupaj z nekaj provokativnimi vprašanji. Dva učenca naj bosta moderatorja debate, ostali del razreda razdelite na skupine glede na njihove vloge v razpravi (predstavniki različnih političnih strank, lobist, povezan z določeno temo, državljan/ka, znanstvenik/ca, novinar/ka ipd.). Vsaka skupina se na svojo vlogo pripravi in izbere predstavnika, ki jo bo zastopal v igri TV debate. Skupina pripravi stališča svojega predstavnika (nivo debate bo odvisen od predznanja in izkušenj vaših učencev, morda bo potrebno ponoviti 1. in 2. del napotkov iz začetka poglavja). Medtem si moderatorja prebereta

napotrek na delovnem listu in pripravita kontroverzna vprašanja. Diskuaija naj poteka pred razredom cca. 20-30 minut. Po razpravi občinstvo, udeleženci, moderatorji in učitelj/ica izmenjajo izkušnje.

Navodila za delo v razredu

Ime aktivnosti “Strategije dobre razprave”Čas 45 minutCilj Prepoznati dobre komunikacijske strategije v razpravi.Kaj potrebujete Posnetek primerne TV pogovorne oddaje, v kateri sodelujejo različni

razpravljalci (dolžina cca. 10-15 minut, iz medioteke ali interneta, npr. youtube.com ) za ogled v razredu ter primerno tehnologijo (projektor, racunalnike, TV ipd.).

Metoda Opazovanje, timsko delo.Navodila za izvedbo Glede na število udeležencev v izbrani TV oddaji (vključno z

moderatorjem) oblikujte število skupin v razredu. Vsaka skupina naj opazuje določeno osebo in poskuša odgovoriti na sledeča vprašanja: Kako se ta oseba vključuje v razpravo? Kako dolgi so njeni/njegovi stavki, koliko časa govori, kako med

svoje argumente vključuje stališča drugih udeležencev? Ali prekinja sogovorce, jih osebno verbalno napada? Kakšna je njena/njegova govorica telesa (mimika, gestikulacija, drža,

ton glasu ipd.)? Ali poskuša prepričat sogovornike?

Učenci si ob gledanju anredijo zapiske o obnašanju določene osebe in jih po ogledu posnetka primerjajo znotraj skupine. Skupine nato predstavijo analizo svojega udeleženca TV razprave celotnemu razredu. Plenarno se pogovorite, kakšno obnašanje v razpravi se učencem zdi primerno.

Delovni listi za učence Diskusija: ustvarjanje mnenja, sodelovanje in vodenje diskusije

Vaje in napotki na tem delovnem listu se nanašajo na različne tehnike razpravljanja. Bodisi da razpravljate o neki temi s svojimi prijatelji ali ste sredi skupinskega dela – če znate predstaviti svoje argumente na uspešen in zanimiv način, ste že na pol poti do uspeha!

© Luigi Chiesa

Nekaj pomembnih dejstev, ki jih je dobro upoštevati, preden pričnete z delom v skupini

Kako se pripraviti na diskusijo – navodila za udeleženca/ko Najprej premisli, kakšno je tvoje osebno stališče glede teme razprave: poišči in preberi ustrezne informacije o temi (mediji, knjige, vprašaj strokovnjaka…). Upoštevaj kriterije, navedene v spodnjem okvirčku.

Nato sestavi seznam argumentov za in proti o tvoji temi (odloči se, ali je tvoje osebno stališče za ali proti?). Poišči razloge za svoje mnenje in jih zapiši. Potem napravi enako za razloge proti.

Kako se pripraviš, če si moderator razprave?

Enako, kot sodelujoči v razpravi, se moraš na diskusijo pripraviti tako, da raziščeš dosegljive informacije o neki temi in se tako poučiš o njej.

Razmilsi o vprašanjih, ki bi jih zastavil/a udeležencem razprave (za ta namen si lahko pomagaš tudi z nasveti o uporabnih frazah za vodenje pogovora). Zapiši si jih na moderatorske kartice ali lističe.

Razmili o časovnem okviru razprave: koliko časa je na voljo za razpravo? Koliko časa je na voljo za vsakega udeleženca, da predstavi svoje mnenje?

Z vsemi udeleženci razprave se pogovori pred razpravo: povej jim o časovnem okviru za njihovo prvo izjavo in o vprašanjih, ki si si jih pripravil/a. Opozori jih na pravila demokratičnega razpravljanja.

Na delo!

Pričnite z razpravo in imejte v mislih sledeče nasvete.

Udeleženec/ka razprave: Zmeraj govori samo ena oseba. Ne prekinjaj drugih, medtem ko govorijo. Drži se teme razprave – ne razpravljaj o drugih temah, ne žali nikogar! Če imaš besedo, poskušaj biti kratek/a in jedrnat/a. Pazljivo poslušaj argumente ostalih v razpravi. Če je potrebno, si medtem napravi zapiske. V svojih odgovorih se navezuj na argumente ostalih udležencev. Sledi navodilom moderatorja.

Moderator: Vsem udeležencem zagotovi enako količino časa za razpravo.

Kriteriji za izvedbo podatkovne raziskave

Kdo ali kaj je vir informacij (časopis, internet, knjiga, oseba)? Kdaj je bila prvič objavljena? Ali gre za novo ali starejšo informacijo? Kakšne vrste je? (članek, spletni komentar, radijski oglas, strokovno poročilo, ipd.) Kdo je avtor? Ali je znan/a po kakem posebnem stališču? Kaj je po poklicu? Ali je strokovnjak za

to tematsko področje? Kdo je lastnik medija (npr. spletne strani)? Kakšne posebne interese bi lahko imel glede teme, ki

te zanima? Ali je informacija objektivna? Ali so različni viri informacij navedeni, ali avtor navaja stališča za in

proti ali je njegov pristop do teme le enostranski? Ali je informacija subjektivna? So navedeni kakšni argumenti za in proti? Zakaj je (po tvojem mneneju) avtor objavil to informacijo?

Če več udeležencev govori naenkrat jih prekini. Pazljivo poslušaj udeležence, po potrebi si zapisuj pomembne iztočnice, kjučne besede. Če se udeleženec ne drži dogovorjene teme razprave ga vljudno prekini in opozori na dogovor.

Uporabne fraze za vodenje razprave: Kaj meniš o…? Kaj je tusto, zaradi česar si za/proti…? Kaj meniš o argumentu [nekega drugega udeleženca razprave]? To ni naša tema razprave. Prosim, če bi se držal/a dogovorjene teme (če udeleženec govori o

nečem popolnoma različnem od teme razprave) . XY ima besedo (če več udeležencev govori naenkrat).

Razmisli o procesu iskanja uporabnih informacij: kje lahko najdeš informacije? Napravi si opomnik, katere značilnosti naj ima neka informacija, če naj bo kredibilna. To ti bo pomagalo poiskati objektivne vire informacij! (Nasvet: učitelj/ica ti lahko pomaga z delovnimi listi Metode pridobivanja podatkov.)

Kako aktivno sodelovati v demokratični družbi? Priročnik za učitelje

Pomen aktivnega državljanstva in predvsem aktivnega sodelovanja v trenutnih družbenih porcesih je ena od izredno pomembnih tem v današnji družbi, saj narašča odstotek ljudi, ki se ne želijo udeleževati demokratičnih procesov zaradi razočaranja nad neko trenutno politično situacijo. Spodbujanje aktivnega sodelovanja učencev in razvijanje njihovih sposobnosti sodelovanja ter vključevanja na nivoju šole, lokalne in širše družbe lahko ta trend v prihodnjosti spremeni.

Naši cilji

Namen vaj v tem poglavju je pojasniti pomen aktivne participacije posameznika v družbi. Učenci poiščejo primere iz lastnega okolja in prepoznajo pravico do udeleženosti v njeni soodvisnosti od različnih političnih okoliščin.

Ker imajo mladi v Evropi različne izkušnje ter možnosti participacije, jim dodatna vaja lahko omogoči, da skozi obliko vrstniškega učenja in e-sodelovanja na prosti multimedijski wiki-platformi www.polipedia.at (v Avstriji) ali www.polipedia.eu. Mladi lahko skozi uporabo internetnega e-učbenika o državljanski vzgoji aktivno sooblikujejo vsebino. PoliPedia jim pomaga pridobivati in razvijati spretnosti aktivnega sodelovanja skozi uporabo novega medija. Sodelujejo zmeraj samostojno in obenem kot del večjega tima. Vsebine na tej wiki-platformi so lahko v kateremkoli jeziku, navodila z uporabo orodja pa so podana v angleščini in nemščini. Maldinski forum “Sodelovanje vEvropi” je del platforme in je primeren za prej omenjeno dodatno vajo.

Nasveti za delo v razredu

Ime aktivnosti “Sodelovanje v Evropi”Čas 1-2 učni uriCilji Razvijati in jačati sposobnost e-participacije, pridobivati nova znanja skozi

medkultiurno izmenjavo mnenj o določeni temi.Kaj potrebujete? Internet, osebni računalnikMetoda Timsko delo, vrstniško učenje skozi uporabo socialne e-mreže www.polipedia.at

ali www.polipedia.euNavodila za izvedbo

1. Učenci naj oblikujejo manjše skupine. Vsaka skupina dobi enega od sledečih delovnih nalogov:

a) Volilna starost: katere so aktivne in pasivne volilne pravice v Sloveniji? Kdo ima pravico voliti in kdo ne? Naredi kratek povzetek za obveščanje javnosti. Ali že imaš osebne izkušnje z volitvami? Ali so se v nedavni preteklosti zgodile kakšne spremembe volilne zakonodaje? V Avstriji imajo 16-letniki aktivno volilno pravico, pasivna se prične pri starosti 18 let (izjema: minimalna starost za predsedniško kandidaturo je 35 let). Kaj meniš o tem? Zakaj?

b) Sodelovanje na nivoju šole: kako lahko sodeluješ pri delu šole? Naštej primere. Ali imamo razredne in šolske predstavnike na lokalni/državni ravni? Kje? Naredi kratek povzetek za obveščanje javnost. Ali obstajajo šolski parlamenti oz. skupnosti? Ali je sodelovanje učencev in dijakov v naši državi uzakonjeno? Ali imaš osebne izkušnje z aktivnim sodelovanjem v šolski demokraciji? Ali po trvojem mnenju učenci potrebujejo več pravic pri sodelovanju v šoli? Zakaj?

c) Sodelovanje v lokalni skupnosti: razmilsi o svoji lokalni skupnosti, kjer si doma. Ali so možnosti, kjer mladi lahko projektno sodelujejo z lokalno vlado? Katere? Naredi kratek povzetek za obveščanje javnosti. Ali imajo mladi možnost povedati svoje mnenje in biti slišani na lokalni upravni ravni? Ali naj bi po tvojem mnenju mladi aktivno sodelovali pri sprejemanju odločitev na ravni lokalne skupnosti? Zakaj?

d) Sodelovanje na državni ravni: razmisli o državi, v kateri živiš. Ali imajo mladi možnosti sodelovati? Katere? Naredi kratek povzetek za

obveščanje javnosti. Ali vlada sprejema ukrepe za spodbujanje mladinske participacije? Ali bi po tvojem mnenju mladi morali aktivno sodelovati pri sprejemanju odločitev na nacionlani ravni? Zakaj?

e) Tvoje izkušnje z aktivnim sodelovanjem: ali si se že kdaj udeležil/a protestov, podpisal/a peticijo ali sodeloval/a na volitvah (v šoli, na delu, v politiki)? Si že kdaj polal/a pismo uredniku časopisa oz. v pisma bralcev? Si že kdaj sodeloval/a pri aktivnostih nevaldne organizacije? Če da: zakaj? Če ne: zakaj ne? Pojasni.

Ko skupine končajo se s pomočjo računalnikov prijavijo na wiki-platformo www.polipedia.at ali www.polipedia.eu. Po prijavi lahko takoj pričnejo sodelovati na forumu “Sodelovanje v Evropi/Participation in Europe” v delu, ki se nanaša na njihovo nalogo. Če so odprte tudi druge možnosti, se jim lahko po želji pridružijo in razpravljajo z prijavljenimi mladini po Evropi.

Delovni listi za učence Kako aktivno sodelovati v demokratični družbi

Vaje in napotki na tem delovnem listu vam pomagajo razvijati spretnosti in sposobnosti aktivnega sodelovanja v družbi. Kot boste videli, obstaja več različnih načinov, kako to storiti.

Nekaj pomembnih dejstev, ki jih je dobro upoštevati, preden pričnete z delom v skupini

Vedno imej v mislih, da sta možni dve obliki aktivnega sodelovanja: možnosti sodelovanja, ki so predpisane z zakonom (npr. volilna

pravica, pravica do zbiranja in miroljubnega protesta ipd.), vendar so pogoji sodelovanja v le-teh v vseh državah natančno določeni, na primer s straostjo ali statusom državljana.

Neformalne možnosti sodelovanja v družbenih aktivnostih, ki niso predpisane z zakonom, npr. v nevladni organizaciji, e-participacija na svetovnem spletu ipd.

© Alexander HaukNa delo!

Področja, kjer lahko aktivno sodeluješ: v šoli na delovnem mestu v svoji soseski

nan nacionalnem nivoju na nivoju EU preko spleta

Ali se lahko spomniš še na kakšno drugo področje sodelovanja?

Nasveti za sodelovanje na nivoju Evropske unije: skozi European Youth Parliament/Evropski mladinksi parlament (EYP): mladi iz vseh evropskih

držav skupno sprejemajo odločitve, ki jih nato predajo Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji ali Evropskemu svetu!

Skozi program Evropske komisije “Mladi v akciji”. Ko napolniš 18 let lahko vložiš peticijo na Evropski parlament, ki se ukvarja s temami, ki zadevajo

EU ter njene odgovornosti (državljanske pravice, okoljka tematika, ipd.). Kot polnoleten/a državljan/ka imaš pravico

o voliti predstavnike v Evropski parlament, o sodelovati v organiziranju in delu Evropske državljanske pobude o vseh temah, ki so v

pristojnosti EZ; o sodelovati v Evropskih državljanskih posvetovanjih, o pisati Evropskemu varuhu človekovih pravic, ki sprejema pritižbe glede napravilnosti v

institucijah, organih ali agencijah EU;

V Avstriji se je leta 2007 volilna starost znižala na 16 let. Srednješolci v Avstriji že lahko aktivno volijo na vseh nacionalnih volitvah in pri volitvah predstavnikov v Enropskem parlamentu. Pasivna volilna starost se prične pri 18-tih letih (izjema: pasivna volilna starost za državnega predsednika je 35 let). Vir: http://www.cafebabel.co.uk/article/29168/vox-pop-austria-right-vote-16-opinions.html (EN) (20.07.2012)

Poišči še več informacij na spletu: Evropski mladinski parlament: http://www.eypej.org/ (EN) (20.07.2012) Evrospki mladinski forum http://www.mss.si/sl/24 (SLO) (20.07.2012) “Mladi v akciji”: http://www.mva.si/ (SLO) (20.07.2012) Evropska državljanska pobuda:

http://ec.europa.eu/dgs/secretariat_general/citizens_initiative/index_sl.htm (SLO) (23.07.2012) EU - varuh človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu/sl/home.faces (SLO)

(23.07.2012) Evropski parlament: http://www.europarl.europa.eu/portal/sl (SLO) (23.07.2012) O volilni starosti v Avstriji: http://www.cafebabel.co.uk/article/29168/vox-pop-austria-right-vote-16-

opinions.html (EN) (23.07.2012)

Na tem delovnem listu so našteta različna področja sodelovanja: Poišči primere konkretnega mladinskega sodelovanja na teh področjih. Razmilsli o stanju v različnih državah in o zgodovinskem razvoju pravice do sodelovanja in

soodločanja ter o tem v skupini ali plenarno v razredu razpravljajte: kdo definira, katere so pravice do sodelovanja? Ali se lahko le-te razširijo ali zmanjšajo? Poiščite primere (kot npr. volilna pravica).

Organizacija dela Priročnik za učitelje

Sposobnost orgniziranja lastnega dela lahko vsakemu učencu pomaga doseči več na vseh področjih učenja in življenja. Dobra samoorganiziranost tudi zvišuje motivacijo saj učencu pomaga, da zmeraj ve, kje se v nekem projektu nahaja in kateri so naslednji koraki.

Naši cilji

Učenci se zavedo pomena učinkovite organizacije lastnega dela pri učenju. Na delovnem listu so nasveti in različne metode, kako organizirati svoje delo.

Nasveti za delo v razredu

Ime aktivnosti “Seznam nalog”Čas 30 minutCilj Učenci razvijajo spretnost organizacije lastnega dela.Kaj potrebujete? Papir in pisala.Navodila za izvedbo Učitelj je v tej aktivnosti zgolj svetovalec in skrbi za povratne informacije

ter pomoč, če je le-ta potrebna.Učencem dajte 5 - 10 nalog, ki naj jih opravijo v naslednjih desetih dnevih. Nato naj si izdelajo »SMART« seznam nalog, kamor naj zapišejo tudi, kako in kdaj bodo naloge naredili.Primeri nalog, ki naj jih opravijo (zaželjeno je, da na seznam dodate tudi kakšno svojo):

poišči dober slovar, daj MP3 predvajalnik na popravilo, napiši prispevek o svojem kraju za turistično brošuro, nauči se uporabljati novo funkcijo v programu Excel, izberi film, ki ga boš gledal/a skupaj s prijatelji, kupi si zeleno majico s kratkimi rokavi.

dguv Lernportal, Lernen und Gesundheit © by Michael Hüter

Delovni listi za učence Organizacija dela

Ali imaš veliko opravkov? Ne veš, kje bi začel/a?

Z dobro organizacijo dela si boš ustvaril/a pregled nad tvojimi nalogami in jih opravil/a pravočasno.

Prednosti dobre organizacije dela:

• pomaga ti, da se laže osredotočiš na to, kar bi rad/a dosegel/a;

• posatneš bolj produktiven/a in posledično bolj motiviran/a,• svoje delo boš opravil/a z manj napora in cilje laže dosegel/a,• zmanjšuje stres, • zmanjša število ovir na poti do tvojega cilja.

Postavi si cilje!

Za uspešno organizacijo lastnega dela je pomembno, da si najprej postaviš cilje: kaj si želiš narediti/doseči in v kolikšnem času? Na primer: Kateri so tvoji cilji v naslednjem šolskem letu? Dobiti dobre ocene? Kateri so tvoji cilji v naslednjem tednu? Dokončati seminarsko nalogo? Kaj bi rad/a opravil /a danes? Zapisovanje svojih ciljev ti omogoča nadzor in pregled nad tvojim delovanjem in ti daje smernice v osebnem učnem procesu. Še več, cilji so merilo, po katerem lahko sam/a vrednotiš svoje opravljeno delo.

Uporabljaj »SMART« tehniko (v prevodu: pametno) za preverjanje, ali je pot do tvojih ciljev dobro načrtovana! Posamezna črka besede predstavlja enega izmed pomembnih elementov, ki ga mora vsebovati vsak cilj.

S…pecifičen Čimbolj natančno opredeli svoj cilj in način, kako ga boš dosegel/a. Cilji, kot so »bral/a bom hitreje« ali »boljš/ai bom v matematiki« so preobširni. Najbolje je, če konkretno rečeš »želim prebrati deset strani v desetih minutah« ali »pri matematiki bom letos imel/a prav dobro oceno«.

M…erljiv Kako boš vedel/a, da si odsegel/a svoj cilj? Naj bo tvoj napredek merljiv! Če svojega napredek lahko izmeriš, ti bo lažje ostati na poti do cilja in tudi z motivacijo ne bo težav. Določi, npr. datum, do kdaj si želiš nalogo dokončati, ali pa nekaj datumov, do kdaj nameravaš dokončati določene dele naloge.

A…ttainable (dosegljiv)

Tvoji cilji naj bodo dosegljivi, predvsem na materialni ravni (npr. glede opreme, ki ti je na voljo, časa, znanja ipd.). Vnaprej moreaš vedeti, kako boš uresničil/a svojo željo, dosegel/a svoj cilj.

R…ealističen Realističen pomeni, da je tvoj cilj rešitev naloge, ki si jo želiš in si jo tudi sposoben/a narediti. Tudi visoko zastavljeni cilji so lahko ralistični. Sam/a se moraš odločiti, kako visoko si boš zastavil/a cilje in koliko je močna tvoje žalja/volja le-te doseči.

T…ime related (časovno opredeljen)

Tvoji cilji morajo biti časovno omejeni, kar tudi pomeni, da je smiselno večje cilje razdeliti na manjše časovno zamejene dele (kaj moram storiti najprej? Kaj je naslednji okrak?) oz. na kratko-, srednje- in dolgoročne cilje.

Na delo!

Napiši »SMART« seznam opravil, ki ti bo pomagal ohraniti nadzor nad tvojimi nalogami in doseganjem zastavljenih ciljev

1. Zapiši vse naloge, ki jih moraš opraviti Uporabi »SMART« tehniko, da ugotovoiš, kaj vse moraš napraviti, da dosežeš cilj.

2. Razvrsti naloge po skupinah:a. Skupina A = zelo pomemben nalogeb. Skupina B = pomembne nalogec. Skupina C = rutinske in manj pomembne naloge

3. Največ časa nameni doseganju ciljev iz skupine A ter najmanj doseganju ciljev iz skupine C.

Obvladovanje časa Priročnik za učitelje

Pri obvladovanju časa ni najbolj pomembno narediti veliko v kar najkrajšem času, ker je dosti bolj pomembno, da zagotovo vemo, da delamo tiste stvari, ki resnično morajo biti narejene.

Naš cilj

Učencem omogočiti vpogled v različne načine obvladovanja časa.

Nasveti za delo v razredu

Ime aktivnosti “Tedensko načrtovanje”Čas 25 minutCilj Učenci s pomočjo vrstnikov in učitelja ustvarijo primer učinkovitega

tedenskega planerja.Kaj potrebujete? Papir in pisala.Navodila za izvedbo Učenci nja si izdelajo učinkovit in pregleden tedenski načrt dela.

Pomembno je, da pri svojem delu učenci: upoštevajo in zapišejo tudi vse ure pouka in obšolskih aktivnosti

v načrtovanem tednu, zapišejo natančen čas, kdaj bodo šli spat in kdaj bodo vstali, določijo čas in trajanje svojih obrokov (zajtrk, kosilo, večerja,

malice), upoštevajo svoje prostočasne aktivnosti in potreben čas, da

pridejo na določeno mesto in domov, si določijo proti čas v petek in soboto zvečer, si določijo dovolj kratkih počitkov med načrtovanimi aktivnostmi.

Ostali čas v tednu naj namenijo učenju, vendar z upoštevanjem, da je nerealno in neproduktivno načrtovati učenje v daljših časovnih blokih. 1 do 2 uri učenja naenkrat je dovolj. Ob koncu vsakega dneva naj si učenec načrtuje daljši, dve- ali triurni počitek.

Primer: po pouku (ob približno 15.00) grem v kino, se srečam s prijatelji, vrnem domov inpogledam oddajo na TV ipd. Ampak ob 18.00 se posvetim pomembni nalogi – učenju angleščine.

Delovni listi za učence Obvladovanje časa

Nimaš dovolj časa za vse tvoje obveznosti? Nimaš dovolj prostega časa?

Vaje na tem delovnem listu ti bodo pomagale izboljšati tvoje sposobnosti upravljanja s časom. Dandanes je obvladovanje lastnega časa izredno pomembna spretnost, ki ti lahko pomaga porabiti manj časa za delo, ki ga moraš opraviti, in ti obenem omogoča več časa za opravila, ki jih želiš opraviti.

Časovni management učnih procesov

Najpomembnejše pri upravljanju s časom glede na same procese učenja ni, da v nekem času opraviš veliko stvari, marveč da si prepričan/a, da opravljaš prave stvrari; stvari ki resnično morajo biti opravljene.

Prednosti dobrega obvladovanja časa:

zmanjšuje stres, prinaša duševni mir in zbranost ter s tem dosežke, pomaga ti razporejati lastno energijo na kar najbolj

učinkovit način, vpliva na uspešnost pri delu in učenju, pomaga ti najti dovolj prostega časa za družino in

prijatelje.

© TonyVCSpoznaj, kako porabljaš čas! Opazuj se!

Najboljši način, kako izboljšati lastno obvladovanje časa je, da si najprej ustvariš jasno sliko tvojih trenutnih navad upravljanja s časom! Meri svojo razporeditev časa! Priskrbi si dnevnik ali uporabi ustrezne aplikacije in se opazuj vsaj en teden: na kratko si vsakih 15 minut zabeleži, kaj počneš. Teden dni boš imel/a malo več dela, vendar je vredno!Po enem tednu samoopazovanja boš imel/a zelo jasno sliko, kako in kje uporabljaš dragoceni čas. In tudi, kje ga po nepotrebnem zapravljaš.

Kako se odvaditi zavlačevanja?

Veliko ljudi si že slišal/a, da ko morajo nakj nerediti preprosto rečejo: »To lahko počaka./Temu se bom posvetil/a takoj, ko…« Zavlačevanje in prelaganje obveznosti je velik problem, katerega posledica je velikokrat tudi izguba dragocenega časa in volje. Če imaš tudi sam/a takšen problem, potem so naslednji nasveti kot nalašč zate.

1. Brez panike! Ne misli, da je tvoja naloga nerešljiva. O nalogi nikoli ne razmišljaj, kot o celoti, marveč jo razdeli na posamezne etape, manjše dele, delne cilje ipd. in potem prični s prvim korakom.

2. Imej dobro samopodobo. Če dvomiš v scoje sposobnosti, ti ne bo uspelo. Zaupaj vase in v sebi razvijaj prepričanje, da svojo nalogo lahko opraviš. Življenje nam zmeraj daje le takšne preizkušnje, ki jih zmoremo!

3. Po končani nalogi si daj nagrado za dobro opravljeno delo. Lahko je to film, ki si ga že dolgo želiš, morda se povabiš na tvoj najljubši sladoled ali pa si privoščiš popoldan na kopališču.

4. Najdi si “protizavlačevalnega partnerja/ico”. Poveži se z nekom, ki ima enake oz. podobne naloge kot ti in se medsebojno podpirata, spodbujata. Skupaj si postavita končne roke za izvedbo določenih nalog in se dogovorita, da kdor prej konča, npr. plača drugemu sladoled.

Na delo!

Postavljanje prioritet je eden najboljših načinov organizacije nalog. Pri tem lahko uporabiš t.i. Eisenhowerjevo metodo.1. Zapiši si vse naloge, ki jih moraš opraviti v nekem času.2. Ovrednoti naloge tako, da jih vneseš v tabelo glede na njihovo pomembnost:

nujno ni nujnozelo pomembno - …

- …- …

- …- …- …

manj pomembno - …- …- …

- …- …- …

3. Najprej opravi naloge, ki so nujne in zelo pomembne.4. Naslednje so na vrsti naloge, ki so pomembne, ampak niso nujne.5. Tretje so na vrsti naloge, ki so nujne, niso pa pomembne.6. Čisto nazadnje so na vrsti naloge, ki so manj pomembne in niso nujne.

Samovrednotenje Priročnik za učitelje

Da bi učence primerno pripravili na pričakovani proces vseživljenjskega učenja je zelo pomembno, da se zavedo pomena samovredotenja opravljenega dela, učnih dosežkov in pocesa, ki je potekal. S tem, ko učenec razvije sposobnost presojanja kvalitete svojega učenja, nase prevzame tudi odgovornost za svoje delo in dosežene rezultate. Le na ta način bodo učenci zmožni prepoznavati svoje močne plati in slabosti, razvijati zamisli, kako izboljšati svojo učno sposobnosti in si zastavljati realistične cilje, ki jih bodo na koncu tudi sposobni doseči.Samovrednotenje se lahko izvaja s pomočjo vprašalnikov, dnevnikov, poročil o opravljenem delu, skozi intervju ali pa razvpravo s sošolci in učeiteljem. Ne glede na to, katera metoda je uporabljena, pa učenec v procesu samovrednotenja spoznava, kaj že ve, česa ne ve, kaj bi želel vedeti, kaj se je najuspešneje naučil ipd.

Učinkovito samovrednotenje je trajen proces. Je predvsem način vrednotenja lastnega učenja v nekem času, manj pa orodje za določanje nivoja doseženosti želenih učnih ciljev.

Proces samovrednotenja naj bi potekal v sodelovanju med učiteljem in učenci. Vrednotenje naj bo avtentično.

Naši cilji

Delovni lsiti vsebujejo nalooge za osveščanje učencev o pomenu samovrednotenja pri učenju in jim ponujajo nasvete, kako razvijati in izvajati s samovrednotenjem povezane strategije.

Nasveti za delo v razredu

Ime aktivnosti “Vrednotenje učne ure”Čas 15 minutCilj Razvijanje spretnosti samovrednotenja skozi pisanje dnevnika.Kaj potrebujete? Papir, pisala.Navodila za izvedbo Učenci dobijo nalogo, da v naslednjem tednu(več tednih) pišejo šolski

dnevnik, ki jim bo služil kot orodje samovrednotenja. V njega za vsako šolski dan/učno uro zapisujejo odgovore na sledeča vprašanja:

1 Kaj in kako si se danes učil?2 Kaj ti je pri pouku pomagalo, da si se snovi bolje naučil?3 Na katere učne težave si pri današnjem pouku naletel in kaj so po tvojem vzroki zanje?4 Kako bi ti rešil/a omenjene težave?5 Kaj boš jutri/v bodoče naredil/a drugače?Ob koncu dogovorjenega obdobja učenci povzamejo svoje odgovore in skupaj z učiteljem izvedejo plenarno razpravo na temo: »Kaj nam pri učenju pomaga in kaj bi lahko izboljšali?«

Delovni listi za učence Samovrednotenje

Ali veš, kako in kaj se zčiš?

Samovrednotenje lastnega učenja je ključ do uspeha in ti lahko pomaga izboljšati učne rezultate.Ko rečemo »vrednotenje« mislimo na presojanje kvalitete tvojega lastnega načina učenja oz. tvojih učnih strategij in napredka, ki ga dosegaš pri učenju.

Samovrednotenje je pomebno, ker…

ti pomaga ozavestiti lastne učne strategije, boš imel/a več nadzora nad procesom lastnega učenja, ti zvišuje občutek odgovornosti © sassi / pixelio.de ti pomaga, da sam/a odločaš o tempu, s katerim napreduješ; ti pomaga učinkovito oceniti nivo usvojenega znanja.

Postavi si cilje!

Da bi lahko ocenil/a lastne učne sposobnosti in dosežke, najprej potrebuješ kriterije, ki ti bodo pomagali presojati. Pomisli, kaj bi rad/a dosegla?Morda si želiš……pridobiti znanje o… [neki posebni temi]…končati neko delo do… [določene ure ali datuma]

Naslednji korak je presoja, ali si zastavljen cilj dosegel/a na način, s katerim si popolnoma zadovoljen/a, ali pa je možno zadeve opraviti še bolje. Vprašaj se:- ali sem pridobil/a nova znanja? Ali sem usvojil/a vsa znanja, ki sem jih želel/a? Če nisem, zakaj

ne? Katere težave so se pojavile na moji poti?- Ali sem svoje delo končal/a pravočasno? Če nisem, zakaj ne? Ali sem v tem času »zapravljal/a«

čas za druge, nepomembne stvari? Katere?

Nekaj nasvetov za učinkovito vrednotenje lastnega učnega procesa:

bodi realističen/a: čimbolj nepristransko vrednoti svoje delo; bodi natančen/a: naštej primere tvojih prednosti; bodi pošten/a: pošteno priznaj svoje slabosti; bodi jasen/a: natančno opiši, kaj imaš v mislih (cilje, težave ipd.); bodi konstruktiven/a: opiši svoje skrbi in predlagane rešitve.

Na delo!

Oceni se! Piši učni dnevnik!

Če se želiš ovrednotiti, je pisanje učnega dnevnika super ideja. Dnevnik bo orodje, s katerim boš laže spoznal in nato ocenil svoj proces učenja. Pomagal ti bo učiti se iz lastnih uspehov in napak in tako bo se bodo na minimum zmanjšale možnosti, da enako napako ponoviš dvakrat. Prav tako boš med pisanjem dnevnika imel/a možnost zavestno načrtovati, kaj želiš storiti in kaj spremeniti.

Prednosti učnega dnevnika:

spomni te na učne izkušnje, pomaga ti ozavestiti in sprejeti, kaj si se naučil/a oz. koliko si napredoval/a; pomaga ti poiskati težave, ki so povezane z učenjem ter daje možnost rešiti le-te.

Kaj moram storiti?

Uporabi zvezek ali računalnik za zapisovanje svojih misli. Zapisuj v dnevnik vsak dan, vendar ne več kot 5 minut!

Vsak teden preberi vse, kar si v tem tednu zapisal/a. Vsak mesec si vzami čas in še enkrat dobro preberi zapiske tekočega meseca. To ti bo pomagalu

ustvariti pregled nad svojimi strategijami učenja in napredkom.

Kaj naj zapisujem?

Najprej je seveda datum in čas zapiska, nato pa zapiši… aktivnosti/situacije/izkušnje, ki so bile ta dan dobre ali slabe; nepričakovane težave ali dogodke; navade, ki si jih pri sebi opazil/a in ki ti pomagajo/te ovirajo pri uresničevanju ciljev; kako se počutiš glede načina, na katerega počenjaš stvari; kako uspešen/a si pri npr. uporabi povratnih informacij o svojem delu, ki jih dobiš od drugih ali pri

doseganju ciljev; vse ostalo, kar se ti zdi pomembno.