OHK - GeoSrafiJa III B 21 GEOGR. OBZORNIK

/1976 3

Leto XXII! Štev. 1-2

Ljubl jana 1976

fir- i r y ? ^ ^ * ' • - • . v * "*<*

«tfj** »i

V S E B I N A

Č L A N K I Stran

" V . K O K O L E , Težnje k po l i cen t r i čnem urbanem razvo ju v SR S loven i j i . . . . 1

'•* |. PETRIČ, Laška pokra j ina in njena pr i rodnogeografska de l i t ev (z 1 r isbo) . 8

v l . G A M S , Potres 6 . maja 1976 in neotektonska mor fo log i ja Star i jskega po -d o l j a (1 r isba) 13

*M . VERTOVEC, Nove jš i p reb iva ls tven i in gospodarski razvo j v Beneški S loven i j i 16

Z. BERLOT, Uporaba novejšega kartografskega grad iva za potrebe šolske g e o -g ra f i j e - p rob lemat ika kartografskega proučevanja . . . . . . 1 8

l " J . KUNAVER Geogra f i j a nepalsk ih pok ra j i n

\ J l . ŠIFRER N a f t a in n jen pomen za deže le B l i žn jega in Srednjega vzhoda . 32

N. VERTOT Nasta ja nov zem l j ev id sveta (s sk ico) 38

DRUŠTVENE VESTI

D . PLUT, O b č n i zbor Geografskega društva S loven i je 20. 5 . 1976 . . . . 4 9

Sl ika z naslovne strani: Obmorske stene ( k l i f ) ob slovenski oba l i med Piranom in Stru-njanom (foto D. R.)

GEOGRAFSKI O B Z O R N I K , časopis za geografsko vzgo jo in izobrazbo. I zha ja š t i r i k ra t l e t -no. Izda ja Geografsko društvo S loven i j e , Odsek za geografsk i pouk . Uredniški odbor: d r . Ivan Gams, d r . Svetozar l l e š i č , d r . V l a d i m i r K o k o l e , d r . Avguš t in Lah, M a r i j a Košak, M i l a n Vreča

G l a v n i urednik Mara R a d i n j a , L j u b l j a n a , Gr in tovška 1 . Upravnik C i t a M a r j e t i č

Za č lane GDS je le tna naročn ina 30 d i n a r j e v , za nečlane in ustanove 40 d i n a r j e v . Naroča j te in p laču j te na naslov: " G e o g r a f s k i o b z o r n i k " , L j u b l j a n a , Aškerčeva 12, štev. t ek . rač. 50100 - 678 - 44109

Za vsebino č lankov so odgovorn i a v t o r j i sami GO izha ja s f inančno pomočjo izobraževa lne skupnosti S loven i je

Tiskal : Zavod SRS za stat is t iko v L j u b l j a n i

geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo

leto XXIII štev. 1-2

1976

Vladimir KOKOLE

TEŽNJE K POLICENTRIČNEM URBANEM RAZVOJU V SR SLOVENIJ I

Demografske prognoze k a ž e j o , da se bo preb iva ls tvo SR S loven i je do leta 2000 poveča lo na nekaj čez dva m i l i j o n a ; če se pr ise l jevan je iz d rug ih repub l i k ne bo bistveno zmanjšalo in se bodo naši zdomci v r n i l i pa ce lo do 2 , 3 m i l i j o n a . De lež agrarnega prebiva ls tva bo pade! na deset odstotkov a l i še manj . Neagrano prebiva ls tvo se bo tedaj poveča lo za k a k i h šeststo a l i ce lo sedemsto t i soč . To je p r i b l i žno za t o l i k o , ko l i ko r sedaj znaša preb iva ls tvo vseh k r a j e v , k i j i h v s ta t is t i k i be lež imo kot mestal

Spr ičo teženj v industr i jsk i d ružb i - van jo pa smo v S loven i j i že krepko zagaza l i - bo porast zvezan predvsem s koncen t rac i j o preb iva ls tva v mest ih, z u rban i zac i j o .

Težnja po koncen t rac i j i v ze lo v e l i k i h mestih je v k a p i t a l i s t i č n i h deže lah seveda tud i posledica lova za eks t rapro f i t i . Ni pa to ed in i raz log urbane k o n c e n t r a c i j e , k i je v teku tud i v soc ia l i s t i čn ih deže-lah . Zada j s to j i j o o b j e k t i v n i d e j a v n i k i razvo ja mater ia lne baze družbenega in še posebej gospodarske-ga ž i v l j e n j a . O b r a t i v domala vseh de javnos t ih , posebej v i ndus t r i j i , posta ja jo vse v e č j i , da bi mog-l i b i t i ekonomsko u č i n k o v i t i , r ac i ona ln i . Vse tesnejše pa so tud i medsebojne v e z i v p ro i zvodn ih in d ru -g i h procesih in z n j ihovo prostorsko koncen t rac i j o je mogoče doseči nada l j n jo r a c i o n a l i z a c i j o . Tako je tud i v gradbeništvu in kdmuna l i . Zgoščevanju de javnost i s led i zgoščevanje preb iva ls tva .

Kaj tedaj lahko pr ičaku jemo v razvo ju mest v S l o v e n i j i , k je r imamo dve v e l i k i a l i vsaj v e č j i mesti z nad 100.000 p r e b i v a l c i , pa komaj še kakšno s redn jeve l i ko mesto in pa množ ico ma l i h mest, p r a v z a -prav mestec, z manj kot 5 . 0 0 0 p reb i va l c i in pogosto le z eno a l i dvema tovarnama in s skromnimi sto-r i t ven im i oz i roma oskrbnimi de javnostmi . O b m o č j a , k i so lahko de ležna vseh prednosti sodobnega mestne-ga ž i v l j e n j a v oskrb i , šolstvu, zdravs tvu, k u l t u r i , pa tud i g lede pestrega izbora zapos l i t ve , so v S lo-v e n i j i omejena na o k o l i c o Mar ibo ra , predvsem pa L jub l j ane , k i more nud i t i še v e č .

To so vprašanja , ki so se odp i r a l a , ko se je konec šestdesetih let na pobudo tedanjega B i ro ja , kasnej -šega Zavoda SRS za reg iona lno prostorsko p lan i ran je zače lo de lo na p r i p rav i reg ionalnega prostorskega plana SR S loven i je oz i roma na študi je o "Urbanem sistemu v SRS", katere avtor je b i l pisec teh v rs t i c .

Obs ta ja la so vprašanja , k i j i h je b i l o laž je zas tav i t i , kot pa nanje odgovo r i t i . Študi ja naj b i namreč končno dob i la svoj odraz v ustrezni načr tova lsk i p o l i t i k i oz i roma nekem modelu razvo ja urbanega o-o m r e ž j a , v razvo jn i nnč r t , k i naj b i obstoječe omrežje postopoma spremenil v bo l j ustrezno.

Mode l urbanega sistema je b i l zgra jen na dveh teme l jn ih predpostavkah:

1. da obsta ja jo družbeno-ekonomske zakon i tos t i razvo ja posameznih de javnost i pa tud i razpore jan ja de javnost i (ter s tem " n a s e l i j " , " m e s t " , i t d . ) v prostoru in

2. da je z zavestno družbeno a k c i j o , naravnano k do ločen im c i l j e m , mogoče pospešit i de lovan je raz -v o j n i h zakon i tos t i oz i roma j i h k a n a l i z i r a t i v ustrezno smer: maks imiz i ra t i poz i t i vne ob jek t i vne s i l -n ice gospodarskega in družbenega razvo ja in m i n i m i z i r a t i nega t i vne . Upošteva tore j tud i sub jek-t i vne d e j a v n i k e , t j . v o l j o in organiz i ranost družben ih subjektov v tem procesu.

1

Možnost usmerjar jenja ¡e v idno pogojena z našim znan jem, s poznavanjem razvo jn i h zakon i t os t i , ki se odraža jo tud i v t ežn jah , k i j i h lohko opazu jemo, bodisi da gre za omrežje nasel i j kot t ak ih bodis i za posamezne komponente oziroma d e j a v n i k e ; predvsem seveda t i s te , k i op rede l j u j e j o razvo j de javnost i in preb iva ls tvo v prostoru, n j ihove medsebojne odnose. Temel jna teza je b i l a , da je urbani razvo j odsev-posredno pa tud i de javn i k družbenogospodarskega razvo ja v prostoru in da je mogoče razvo j posamez-nega mesta ustrezno o p r e d e l i t i , a n a l i t i č n o a l i načr tova lno - le kot del c e l o t e , kot de l širšega sistema.

Z izrazom urbani sistem zadnje čase n a č r t o v a l c i , ekonomist i in geogra f i vse pogosteje o z n a č u j e j o sk lop mest v nek i deže l i oz i roma omrež je urbanih cen t r ov . Izraz hoče poudar i t i domnevne o k o l i š č i n e , k i s i -cer geografom že prej niso b i l e t u j e . Pri skupku urbanih središč namreč ne gre za nek mehaničn i se-števek teh središč, nek amor fn i ag rega t , ampak za nek sk lop , ki je medsebojno povezan na nek siste-mat ičen n a č i n , v enov i t organizem (če lahko uporabimo tako ana log i j o iz b i o l o g i j e ) . To je nek po jav , k i predstavl ja do ločen zaokrožen in zak l j učen sistem, v katerem se i nd i v idua lne znač i lnos t i posamez-n ih centrov podre ja jo splošnim de javn i kom, k i usmerja jo odnose v ce lo tnem sk lopu cen t rov .

B. Berry, ki se s tem vprašnjem ukvar ja že da l j časa, je zamisel o povezanost i urbanega po java p o -skusil op rede l i t i v sk ladu s splošno t eo r i j o o s is temih, kakor jo je prv i f o rmu l i r a l von B e r t a l a n f f / . U r -ban i sistem pomeni v znanost i sklop (množico) p redmetov , to je urbanih c e n t r o v , n j i h o v i h znač i lnos t i (zlasti de javnost i ) in medsebojnih zvez med cen t r i samimi , med n j i h o v i m i znač i lnos tmi in med cent r i ter temi znač i lnostmi (ki se npr . p r i cen t ra l n i h f u n k c i j a h odraža jo v h i e r a r h i j i ) .

Urbani sistem v planerski praksi pa je mogoče razumet i kot vzorec omrež ja c e n t r o v , op rede l jen kot mode l , k i predstav l ja (poskus) o p t i m a l i z a c i j o ob upoštevanju do ločen ih i zhod išč : d ružben ih c i l j e v in po -l i t i k e o b j e k t i v n i h ome jeva ln ih in p redv iden ih razvo jn i h možnosti o z . pospeševalnih d e j a v n i k o v ; v pro-cesu načr tovan ja ¡e lahko tud i osnova za ovrednoten je pos led ic .

D o l g o r o č n e r a z v o j n e t e ž n j e i n s i l n i c e

Gospodarski in drug i o k v i r i za razvo j posameznih urbanih središč so se od srede 19. s t o l . , z las t i pa v zadn j i h d e s e t l e t j i h , b is tveno spremen i l i . Mesta in manjša urbana središča (stari " t r g i " , niso več sa-mo središče svoje agrarne o k o l i c e a l i postojanke ob d a l j i n s k i h prometn ih poteh za t rgovan je z redk imi in ma loš tev i ln im i dob r inami , posebno pa ne u t r jena zave t j a kot v srednjem v e k u . Z indus t r i j o , ki se ¡e razv i l a v v e č i n i s tar ih mest in t r g o v , so se v k l j u č i l a preko svoje p ro izvodn je v širša, ze lo močna tud i mednarodna t rž išča in postala odvisna od n j i h . Mnogo v e č j a b lagovna menjava ob opuščanju a v -ta rk ičnega kme t i j s t va , čeprav počasnem, je ze lo poveča la tud i n j i hovo v l ogo v d i s t r i b u c i j i d o b r i n , v t rgov in i in prometu. Razši r jen i obseg razn ih d ružben ih s lužb , šo ls tva, zdravstva i t d . , je ze lo ok rep i l t ud i te de javnost i z las t i v neka te r ih s red išč ih , posebej še, ko je - predvsem po le tu 1945 - .družba p revze la odgovornost za n j i hov r a z v o j . Ob indus t r i j i in ob rudn i k i h so se razv i l a tud i povsem nova urban iz i rana a l i vsaj po lurbana središča.

Sk ra tka , iz a tomiz i rane množ ice v ozke okv i r e u tesnjen ih star ih mest in mestec ter t r g o v , se je r az -v i l o omrež je urbanih a l i po lu rban ih središč, k i je mnogo tesneje povezano med seboj in s svetom. N j i -hov razvo j je vse b o l j odvisen od razvo ja širših območ i j : r e g i j , r e p u b l i k e , f ede rac i j e in mednarodne skupnost i .

Za rad i več jega v k l j u č e v a n j a v d e l i t e v de la na širših območ j i h in vse b o l j v evropskem in svetovnem mer i l u in zarad i ze lo povečanega obsega menjave se je s i lno poveča la tud i odvisnost mest od prometa o z . od navezave na prometno omrež j e , k i j i h povezu je med seboj in s svetom.

Op isan i razvo j je p r i vede l do i z r a z i t o več jega zgoščevanja preb iva ls tva v neka te r ih območ j i h S loven i -j e , predvsem pa v mest ih , ki so b i l a *-> kakor rečeno še vse do druge svetovne vo jne na splošno ze lo ma jhna .

Tudi stopnja u rban izac i j e je v zadnjem s to le t j u naraščala le zmerno. Še le ta 1971 je b i l o le 4 2 , 8 % preb iva ls tva . S loven i je v 71 nase l j i h , k i j i h moremo o z n a č i t i ko t urbana (z več kot 1500 p r e b i v a l c i ) . Pred sto le t i je b i l o urbanega preb iva ls tva le okrog 10% a l i le malo več kot sto t i soč . D e l e ž č i s te -ga agrarnega prebiva ls tva pa je od leta 1869 do 1971 nazadoval od 8 1 , 5 na vsega 2 0 , 4 % . Z e l o v e -

2

l i k del neagrarnega preb iva ls tva na " p o d e ž e l j u " ž i v i od de la v l o k a l n i h s to r i t ven ih de j avnos t i , pred-vsem pa od zapos l i tve v razpršenih indust r i jah in od zapos l i tve v urbanih nase l j i h . V dnevno m i g r a c i -jo je vk l j učeno že več kot dve t r e t j i n i vseh nase l i j , zarad i česar je deag ra r i zac i j a zavze la iz redno v e l i k obseg. Od 60 obč in SR S loven i je je leta 1971 agrarno preb iva ls tvo p rev ladova lo le še v š t i r i h , v 42 obč inah pa ga je manj kot ena č e t r t i n a . Že sto let opažamo, da v vsakem dese t l e t j u ostane o-krog po lov ica novega neagrarnega preb iva ls tva na p o d e ž e l j u , ne g lede na t o , da se je po v o j n i t em-po naraščanja neagrarnega prebiva ls tva precej močno poveča l .

Stopnja u rban i zac i j e je zarad i ve l i kega obsega dnevn ih m ig rac i j pa tud i za rad i t e r i t o r i a l n o ozke sta-t is t ične oprede l i t ve "mest11 ostala razmeroma n i z k a . Če k mestom pr iš te jemo še vsa oko l išna nase l j a , k j e r de lež v mestu zaposlenega ak t i vnega preb iva ls tva preseže p o l o v i c o , pa doseže d e l e ž " u r b a n i z i r a -nega" preb iva ls tva nekaj čez p o l o v i c o . Poleg omen jen ih 71 cent rov je še okrog 160 d rug ih n a s e l i j , k j e r je kakšna tova rna , ponekod ce lo dve manjš i .

Omrež je mestnih nasel i j i z kazu je g lede na ve l i kos t urbanih cent rov doka j i z r a z i t o t . i . " r a n k - s i z e " s t rukturo. To je razpored i tev po ve l i kos tn ih k a t e g o r i j a h , k j e r se š tev i lo cent rov p r a v i l n o veča z n j i -hovo manjšo v e l i k o s t j o . A n a l i z a je tud i p o k a z a l a , da je ostal urbani sistem skozi vse p r e t e k l o s to l e t -je v tem pogledu v g lavnem s tab i len . Po drug i svetovn i v o j n i je poprečna dekadna stopnja rast i u rba-nega preb iva ls tva znašala 2 , 5 % l e t n o , odstopanja od te stopnje po v e l i k o s t n i h k a t e g o r i j a h pa so b i l a prav majhna. Razvoj de javnos t i v tem novejšem obdob ju - po leg indust r i je pos ta ja jo vse pomembnejše t ud i s tor i tvene de javnos t i - n i b i l omejen le na L jub l jano in M a r i b o r , mesti z nad dvesto o z . sto t i -soč p r e b i v a l c i , ampak je doka j enakomerno z a j e l domala vsa mesta v urbanem o m r e ž j u . A n a l i z a n j i -hov ih cen t ra l n i h de javnost i je p o k a z a l a , da se kot s to r i t ven i cen t r i g rup i ra jo v t i i g lavne ravn i (stop-n je ) in ob opisanem razvo ju se h ie ra rh ična zgradba sistema c e n t r a l n i h k ra jev n i b is tveno sp remen i la . Koncen t rac i j i p reb iva ls tva in neagrarn ih de javnos t i v enem samem a l i neka j r edk i h središč ih se je S l o -v e n i j a v g lavnem i z o g n i l a .

Do ločene težn je k še b o l j po l i cen t r i čnem razvo ju so se o č i t n o pokaza le v zadn jem dese t l e t j u 1961-- 1971 in pos le j . Medtem ko je b i l a rast L jub l j ane in Mar ibo ra ter C e l j a samo okrog p o p r e č j a , je i z r a z i t o nadpoprečno narast lo p reb iva ls tvo - in še b o l j š tev i lo ' d e l o v n i h mest - v N o v e m mestu, N o -v i G o r i c i , Kopru in ce lo Mursk i Sobo t i , k i so i z r a z i t i c e n t r a l n i k r a j i srednje r a v n i , in pa v V e l e -n j u , k j e r se je ob edinem v e l i k e m slovenskem l i gn i t nem bazenu po leg premogovniš tva in energe t i ke iz redno močno r a z v i l a tud i i ndus t r i j a . Indus t r i j o , ne pa cen t ra lne d e j a v n o s t i , j e b i l a osnova nag lega razvo ja tud i d rug ih omen jen ih cen t r ov . Predvidoma bo ostala i n d u s t r i a l i z a c i j a dominantno g i b a l o u rba-nega razvo ja tud i še v nas ledn j ih pe tna js t ih a l i dva j se t i h l e t i h , vendar ob pospešeni rast i s to r i t ven ih de j avnos t i , v sk ladu z v i š j o s topnjo splošnega družbenega r a z v o j a .

A n a l i z e stanja u r b a n i z a c i j e , k i upošteva le s ta t is t ične podatke za "mesta" (kot s ta t i s t i čne eno te ) , a l i ce lo t i s ta , k i upošteva vsa nasel ja z več kot 1500 p r e b i v a l c i (Vr išer , 1969, 1974) , da je teda j le ne -popolno podobo o stvarnem obsegu urbanega po java v S l o v e n i j i . K o p i č e n j e neagrarnega p reb iva ls tva n i znač i l no le za te cen t re , ampak je z a j e l o tud i nasel ja - vasi v n j i h o v i o k o l i c i , predvsem b l i ž n j i o k o l i c i , od koder p reb iva ls tvo hodi in se v o z i na de lo v te cen t re . Mars ika te ro tako pr imestno nase-l j e ne narašča r e l a t i vno n ič manj kot b l i ž n j e " m e s t o " . Še več pa je oko l i šn i h v a s i , k j e r se je ag ra r -no preb iva ls tvo p res lo j i l o in zapos l i l o v mest ih . Štud i ja o " u r b a n i z a c i j i p o d e ž e l j a " je že za le to 1961 o c e n i l a , da ž i v i v "mes t ih " o z . " c e n t r i h neagrarne zapos l i t ve " in v oko l i šn i h n a s e l j i h , k j e r je b i l o več kot po lov i ca ak t i vnega p reb iva ls tva zaposleno v neagrarn ih c e n t r i h zuna j nase l j a , p o l o v i c a s lo -venskega preb iva ls tva ( K o k o l e , 1967). Študi ja dejansko r a z l i k u j e več stopenj i n tenz i vnos t i t a k i h " c o n ' u rban i zac i j s k i h v p l i v o v " okrog mest.

Pr i ložena tabe la k a ž e , da je .absolutno š tev i lo p reb iva ls tva zuna j mest v s to le tnem obdob ju osta lo d o -mala isto - ok rog m i l i j o n . Ob tem pa je pr iš lo do ko ren i te spremembe v soc ioekonomsk i s t ruk tu r i p re -b iva ls tva SR S l o v e n i j e , kakor kaže jo š tev i l n i p o d a t k i . Razmerje p r i b l i ž n o 1 : 5 v kor is t agrarnega p r e b i -va ls tva se je ob rn i l o v 5 : 1 v korist neagrarnega p reb i va l s t va . Preobrazba pa se ni o d r a z i l a samo z večan jem urbanega preb iva ls tva (ki je domala v c e l o t i neagrarno in je b i l o tako v g lavnem že pred sto l e t i ) , ampak tud i na p o d e ž e l j u . Leta 1869 je ž i v e l o zuna j mest (a) le 9 1 . 8 6 3 neagrarn ih p r e b i v a l -c e v , k i so p reds tav l j a l i komaj 9% vsega "nemestnega" p reb i va l s t va . Leta 1971 pa je ž i v e l o zunaj mest (a) kar 634 .334 neagrarn ih p r e b i v a l c e v , kar pomeni n i č manj kot dob r ih 64% vsega nemestnega p reb i va l s t va . Še le ta 1948 je ta odstotek znašal samo dobr ih 3 5 % , kar p r i ča o n a g l i d e a g r a r i z a c i j i po d rug i sve tovn i v o j n i .

3

Ob . t em je vsekakor z n a č i l n o , da se ¡e de lež neagrarnega preb iva ls tva zunaj mest skozi ce lo s to le t -je le prav malo spremenil» na splošno je b i l stalno na nekaj manj kot p o l o v i c i . Le v obdobju n a j -h i t re jšega pres lo jevanja podeže l j a , tako j po drug i svetovni v o j n i , je ce lo rah lo presegel p o l o v i c o .

T i poda tk i i l u s t r i r a j o , da po jav " u r b a n i z a c i j e " podeže l ja v S loven i j i n i n o v , ampak že sekundaren po -j a v . Zvezan je z i zgradn jo š t ev i l n i h , predvsem mal ih indust r i jsk ih obratov i zven "mest" v novejšem obdob ju z las t i pa z masovno dnevno m ig rac i j o v mesta. Se pred p r i b l i ž n o 10 l e t i je povečan je n e a -grarnega preb iva ls tva zunaj mest kot nasel i j z več kot 2000 p reb i va l c i (ob vsakem popisu) znašalo p r i -b l i ž n o po lov i co vsega povečanja š tev i la neagrarnega preb iva ls tva na sp loh. Šele po le tu 1961 je na -s top i l pre lom in se je š tev i lo neagrarnega preb iva ls tva i z raz i t o b o l j poveča lo v mestnih nase l j i h kot zuna j n j i h , čeprav je t ud i tam še vedno izdatno narašča lo , vsekakor pa v g lavnem le v b l i ž n j i h p r i -mestnih nase l j ih in ma l i h indust r i j sk ih k r a j i h , k i niso šteta kot mesta.

(Po Š i f re r ju )

Leto % b) zunaj mest

% a ) c e l o t -

no % nemestno

1869 919 946 8 1 , 5 91 863 4 4 , 0 208 822 18 ,5 1 011 809 1880 958 758 8 1 , 1 81 820 3 7 , 0 223 465 18 ,9 1 040 578 1890 935 194 7 5 , 8 140 121 4 7 , 0 298 862 2 4 , 2 1 075 315 1900 929 027 7 3 , 8 147 560 4 3 , 5 339 028 2 6 , 2 1 076 587 1910 881 743 6 6 , 7 207 176 4 7 , 3 439 355 3 3 , 3 1 088 919 1931 820 189 5 8 , 9 269 111 4 7 , 6 565 633 4 1 , 1 1 089 300 1948 692 873 4 8 , 1 367 806 4 9 , 2 746 927 5 1 , 9 1 060 679 1953 618 074 4 1 , 4 449 075 5 0 , 8 886 353 5 8 , 9 1 067 149 1961 495 246 3 1 , 1 547 173 4 9 , 2 1096 277 6 8 , 9 1 042 419 1971 353 031 2 0 , 4 634 334 4 6 , 3 1372 057 7 9 , 6 1 076 587

K l j u b temu , da skoraj po lov i ca urbanega preb iva ls tva ž i v i v L j u b l j a n i a l i Ma r i bo ru ( 4 4 , 6 % le ta 1971) |e močna deag ra r i zac i j a p reb iva ls tva z a j e l a domala vse de le SR S l o v e n i j e . V e č kot 5 0 % agrarnega preb iva ls tva so tega leta imele samo še 4 obč ine od skupno 6 0 - i h .

Stopnja u r b a n i z a c i j e , z las t i če jo merimo s š tev i lom p reb i va l cev v uradn ih mest ih , po posameznih pre d e l i h S l o v e n i j e , pa je s le j kopre j doka j neenakomerna. V JV subpanonskem de lu S l o v e n i j e , k i je ostal r e l a t i v n o še n a j b o l j ag ra ren , ž i v i v " u r a d n i h " mestih s le jkopre j še manj kot 20% p reb i va l s t va , čeprav je tud i tam že močno napredola d e a g r a r i z a c i j a . V e č kot 50% urbanega preb iva ls tva je b i l o leta 1971 po tem k r i t e r i j u samo v osrednje s lovenski r e g i j i (17 obč in okrog in v k l j u č n o z L jub l j ano) v t reh ob -č i nah v oba lnem območ ju ob severnoistrski o b a l i , v zgorn jem de lu Goren jske in v malem območ ju Č r -nega r e v i r j a .

A n a l iza con u rban i zac i j s k i h v p l i v o v je p o k a z a l a , da je - če vzamemo za osnovo pr imer jave l e - t e c o -ne in ne samo "mesta" a l i " c e n t r e " - d i h o t o n i j a med dvema v e l i k i m a in množ ico ma l i h mest vendar le manjša. V e č ma l i h mest - 15 k r i odda l jenos t i s skupnim u rban i z i r an im o b m o č j e m , t v o r i ponekod v SR S l o v e n i j i i z r az i t a s o m e s t j a ( K o p e r - I z o l a - P i r a n - P o r t o r o ž o b o b a l i Tržaškega z a l i v a , Jesen i ce -B led -- L e s c e - R a d v o l j i c a , Z a g o r j e - T r b o v l j e - H r a s t n i k v rudarskem Črnem r e v i r j u , P reva l j e -Ravne -Dravog rad -S loven j G r a d e c ) . Ta somestja so že l e l a 1961 imela po 3 0 - 3 5 . 0 0 0 p reb i va l cev in tako d o s e g l a a l i p re -segla ve l i kos t Kran ja in skoraj dosegla ve l i kos t i C e l j a (skupaj z n jegovo u rban iz i rano o k o l i c o ) . Ta pr i mer java t u d i ust rezneje ponazor i stvarno prostorsko razpored i tev in k o n c e n t r a c i j o neagrarnega p r e b i v a l -stva v S l o v e n i j i . V e l i k o somestje o z . pravo met ropo l i tansko območ je se je r a r / i l o t ud i okrog L j u b l j a -n e , k i jo obda ja - v sk lopu kon t i nu i ranega skupnega u rban iz i ranega območ ja v r ad i j u 20 -25 km - v e -nec m a l i h , p re težno indust r i j sk ih mest in k ra jev (V rhn i ka , M e d v o d e , Škof ja Loka , K a m n i k , Mengeš, D o m ž a l e , Grosup l je in seveda - kot nekak sekundarni cen ter - K r a n j ) . Š tev i lo neagrarnega p r e b i v a l * stva na tem območ ju je leta 1971 preseglo 360 000 p r o b i v a l c e v . Tako območ je nastaja t ud i okrog M a -r i b o r a , s Ptujem kot sekundarnim cen t rom.

Poudar jeno je že b i l o v l i t e r a t u r i ( K o k o l e , 1971 b ) , da bi na k a r t i 9 d o t i k a j o č i h se krogov z rad i jem 30 km okrog središčnih mest teh somesti j in okrog N o v e G o r i c e , Novega mesta in Murske Sobote,

pok r i l i domala vse ozeml je S loven i j e , razen gorskega dinarskoalpskega pasu ob jadransko-donavskem razvod ju , ( k i v k l j u č u j e Posto jno.)

Vsekakor bi ob uporabi d e f i n i c i j e za oprede l i tev p rav ih met ropo l i tansk ih območ i j v svetu (Kingsley Dav iš , 1961) mogl i šele leta 1971 v SR S loven i j i kot take ag lomerac i j e uvrs t i t i l j ub l jansko in mar i -borsko. Samo ce l jsko pa bi lahko o z n a č i l i kot metropol i tansko v smislu k r i t e r i j e v za op rede l i t ev s tan-dardnih met ropo l i tansk ih območ i j (SMSA) v Z D A .

I n d u s t r i j s k i r a z v o j i n o m r e ž j e n a s e l i j

Indus t r ia l i zac i ja je b i l a po soglasnem mnenju v zadn j i h sto l e t i h g l avn i vzvod v procesu u r b a n i z a c i -je S loven i je ( l l eš ič , 1964; V r i š e r , 1969; K o k o l e , 1971). Z a j e l a je vse de le S l o v e n i j e , toda prece j neenakomerno; t a k o , da je pr iš lo do doka j poudar jene l oč i t ve na gospodarsko b o l j e in slabše razv i t a območ ja . De lež zaposlenih v indus t r i j i (brez p ro izvodn je ob r t i ) se je posebej močno poveča l po drug i svetovni v o j n i in dosegel le ta 1971 kar 4 4 , 5 % , vendar so r a z l i k e med posameznimi reg i j am i (oprede-l j en ih pretežno g lede nc g rav i tac i j ska za led ja g l avn ih cen t ra l n i h k ra jev ) še z e l o v e l i k e . O b m o č j e , k je r je najpre j pr iš lo do i n d u s t r i a l i z a c i j e , je predvsem pas ob nekdan j i " j u ž n i ž e l e z n i c i " od M a r i b o -ra preko C e l j a in Trbovel j do L jub l jane o z . Goren jske vse do Jesenic (včasih imenovan " i ndus t r i j s k i polmesec" S loven i je ) .

Lokac i jsk i d e j a v n i k i za indust r i jo se vsekakor močno r a z l i k u j e j o od t i s t i h , k i v e l j a j o za s to r i t vene , še posebej cent ra lne de javnos t i . V dobi sto let so se tud i močno sp rem in j a l i , kakor se je spremin ja l t ud i pomen posameznih panog indust r i je g lede na re l a t i vno š tev i lo zapos len ih . Teme l j i t e š tud i je o l o -kac i jskem razvo ju industr i je še n imamo, če tud i razne monogra f i je o skoraj vseh mest ih ob ravnava jo t u -d i n j i hov industr i jsk i r azvo j . Dejs tvo j e , da je indust r i ja razv i t a v vseh v e č j i h o b m o č j i h ( " r e g i j a h " ) S l o v e n i j e , Podatki za obdobje 1958 do 1969 kaže jo c e l o , da se r a z l i k e v i n d u s t r i a l i z a c i j i , mer jene z t . i . " indus t r i j sko gostoto" ( K o k o l e , 1971) že rah lo zmanjšu je jo I

I ndus t r ia l i zac i j a je pospešila razvo j mest in nekater i k r a j i so se r a z v i l i kot mesta šele z i ndus t r i j o , toda omenjena Vr i še r jeva ana l i za o k o m u l a t i v n i h z b i r i h mest po š tev i lu p reb iva ls tva vse od le ta 1969 d a l j e k a ž e , da se zarad i i ndus t r i a l i zac i j e ve l i kos tna struktura omrež ja n i ka j b is tveno spremeni la . M o -goče pa je ce lo r e č i , da se vzorec t e r i t o r i a l ne razpored i tve indust r i je v na jnove jšem o b j d o b j u b o l j p r i b l i ž u j e vzo rcu omrežja cen t ra ln ih k r a j e v , predvsem t i s t i h na srednj i s topn j i (Koko le , 1971). Med mest i , k i so se v obdob ju 1953 do 1969 r a z v i j a l a n a j h i t r e j e , niso t r i n a j v e č j a : L j u b l j a n a , M a r i b o r , Ce l j e , n i t i druga t r i pomembnejša starejša industr i jska središča kot K r a n j , Jesen i ce , T r b o v l j e , marveč taka " reg iona lna središča" kot N o v o mesto, Koper , N o v a G o r i c a , seveda po leg V e l e n j a , k i j e i z j e -men pr imer .

C e n t r a l n i k r a j i

Sistemske prv ine omrež ja urbanih nasel i j so na jbo l j oč i t na v f u n k c i j a h , k i j i h t i c e n t r i o p r a v l j a j o na področ ju s to r i t ven ih de javnost i o z . o ž j e vze to v c e n t r a l n i h de javnos t i h , k i ne p o v e z u j e j o le cent re med sebo j , ampak tud i z omrež jem vseh n a s e l i j , na v e č j e m a l i manjšem o z e m l j u . Če tud i ne moremo r a z l o ž i t i omrežja urbanih cent rov v S loven i j i zgo l j z n j i h o v i m i cen t ra l n im i f u n k c i j a m i , so vsekakor e-ne najmočnejš ih v e z i v v prostorski i n t e g r a c i j i s lovenskega prostora. Posamezna mesta kot oskrbna sre-dišča za neko za led je je v zadn j i h 25 l e t i h obravnava la vrsta geografsk ih š t u d i j , toda omrež je v ce l o t i , v l uč i t eo r i j e o cen t ra l n i h k r a j i h , sta z a j e l i šele dve š tud i j i v z a d n j i h l e t i h ( K o k o l e , 1 9 6 7 ; V r i -šer, 1969). Ptva je podrobno obravnava la samo S l o v e n i j o , druga pa se nanaša na ce lo tno Jugos lav i j o .

Ta ana l i za je pokaza la , da imamo na slovenskem o z e m l j u devet stopenj c e n t r a l n i h k r a j e v , od ka te r i h so n a j n i ž j e cent ra lne vas i , za na jv i š jo pa šteje L j u b l j a n a . Te s topnje (mimo c e n t r a l n i h vasi) se g ru -p i ra jo v t r i g lavne skupine a l i vod i l ne s topn je , k i j i h p reds tav l j a jo cen t r i d e v e t e , šeste in t r e t j e stop n j e , to je na v i š jem, srednjem in n i ž j e m n i v o j u .

G l e d e na reprezenta t ivne de javnost i na teh stopnjah so b i l a (po a n k e t i ) emp i r i čno ugo tov l jena spec i f i -čno g rav i tac i j ska območja teh cent rov in to tud i g lede na t o , a l i do l očen i cen ter s temi f u n k c i j a m i

5

i z k l j u č n o zajame ce lo tno g rav i tac i j sko območje a l i pa samo pre težno . Ugotov l jena so tud i o b m o č j a , k j e r se g rav i tac i j ske s i l n i ce p rep le ta jo . A n a l i z a je pokaza la , da na "spodn j i " od t reh v o d i l n i h sto-penj odstopanja obsega g rav i t ac i j sk ih območi j od obsega obč in niso v e l i k a , ker so obč ine pač b i l e formi rane po nače lu funkc iona lne povezave med do ločen im centrom in n jegov im ru ra ln im za ledn jem.

G r a v i t a c i j s k o za led je L jub l jane kot centra v iš je stopnje (9. stopnje) zajema vso S loven i j o . Mar ibor se kaže kot sekundarni center v iš je stopnje (8. stopnje) in zajema v maksimalnem obsegu vse območje SV S loven i j e . V sedmo stopnjo se uvršča C e l j e , ki pa dejansko fung i ra kot nadpoprečno opreml jen center dominantne srednje stopnje (6. s topnje) . Te stopnje dosežejo: Koper , Nova G o r i c a , N o v o me-s to , Murska Sobota in K ran j . Med g rav i t ac i j sk im i območ j i teh cent rov (a l i ustreznih območ i j cent rov s icer v iš je stopnje) so ponekod tud i pasovi p rep le tan ja g rav i t ac i j s k i h s i l n i c . To je z las t i na območ ju spodnjega Posavja (med Ce l j em in N o v i m mestom) in na območ ju K r a n j a , kamor že močno segajo g ra -v i t a c i j s k e s i l n i ce L jub l jane za njene f u n k c i j e na srednjem n i v o j u .

C e n t r i pete stopnje se kaže jo kot sekundarna g rav i tac i j ska žarišča na srednj i osnovni s topn j i . Ti cen t r i so: Jesen ice , T rbov l j e , Brežice (v povezav i s Kršk im) , Ravne (v povezav i s Slovenj Gradcem) in Ptuj . V rašča jo se v širša g rav i tac i j ska za led ja sicer v o d i l n i h centrov na srednjem n i v o j u , t j . cent rov šeste s topn je .

Skupaj sestavl ja teh 13 središč (L jub l j ana , M a r i b o r , C e l j e , Koper , Nova G o r i c a , N o v o mesto, M u r -ska Sobota, K r a n j , Jesen ice , T r b o v l j e , Brežice s Kršk im, Ptuj in Ravne s S lovenj Gradcem) osnovno ogrod je omrež ja i cen t ra ln ih k ra jev o z . slovenskega urbanega sistema. Znač i lnos t skoraj vseh teh " r e -g i o n a l n i h " cent rov pa j e , da imajo razmeroma majhna popu lac i j ska za led ja z le okrog 100 000 pre-b i v a l c i (a l i le nekaj več v ' pr imeru Murske Sobote in predvsem C e l j a , Mar ibor je pr i tem poseben pr imer . Pri tem pa je skoraj go tovo še t o , da se š tev i lo preb iva ls tva v p o p u l a c i j s k o - g r a v i t a c i j s k i h z a -l ed j i h teh reg iona ln ih centrov ne bo bistveno veča lo in v agrarno prenase l jen ih d e l i h JV in SV S lo -v e n i j e ve r j e tno ce lo zmanjša lo , skratka s t a b i l i z i r a l o na okrog 100 000. Iz jema pr i tem bo nedvomno M a r i b o r , k i ima v g rav i tac i j skem za led ju takega znača ja skoraj 200 000 p reb iva lcev in perspekt ivn i značaj več jega rnesta, k i se p o j a v l j a na podobni ravn i kot L j ub l j ana .

Na to osnovno ogrodje sistema se veže jo še drug i cen t ra ln i k r a j i z n i ž j o stopnjo cent ra lnost i ( 4 . , 3. in 2. podrobna stopnja) . Pri n j i h gre za žarišča g r a v i t a c i j s k i h s i ln ic na I o k a I n o r e g i o na I n e m n i v o j u . V o d i l n i cen t r i t e n i ž j e s topn je , z n a č i l n i za ta n i v o , so cen t r i t re t j e s topn je . Cen t r i čet r te stopnje p reds tav l ja jo v b is tvu nadpoprečno opreml jene centre na tem n i ž j em osnovnem n i v o j u . C e n t r a l -ni k r a j i druge stopnje v sistemu fung i ra jo kot sekundarni cen t r i na n i ž j i osnovni s topn j i . To so c e n t r i , k i o p r a v l j a j o znač lne de javnos t i , k i presegajo cen t ra lne vasi (k i so cen t r i prve s topn je ) , a so vezan i na povsem loka lne o k v i r e . Tudi cen t r i druge stopnje so le "pomožn i " cen t r i polurbanega znača ja in se le kot t ak i v k l j u č u j e j o v sistem urbanih cen t rov . V o d i l n i cen t ra ln i k r a j i 9 . - 6 in 3 . (s 4 . s topn jo ) so razpore jen i na o z e m l j u SR S loven i je razmeroma p rav i l no in se na splošno razvrščajo v dokaj p r a v i l -ni h ie ra rh i čn i n i z , kakor se - v smislu k las ične teo r i j e o cen t ra l n i h k r a j i h - r a z v i j e , če prev lada v razpore jan ju c e n t r a l n i h de javnost i v prostoru t . i . upravno nače lo , to je nače lo napa jan ja prostora s cen t ra ln im i de javnostmi iz č im manjšega š tev i la g r a v i t a c i j s k i h žar išč . So pa od " r e g i j e " do reg i je t u -d i obču tn i o d k l o n i , posebno na n i ž j em osnovnem n i v o j u .

Vse kaže,- da bo do tud i v bodeča t r i ugo tov l jene osnovne stopnje ostale temel j za s lo jev i tost s iste-ma cen t ra l n i h k r a j e v . Posebej še, če se ne bo b is tveno spremin i la p o l i t i č n o - t e r i t o r i a l n a razde l i t ev na pre težno v e l i k e o b č i n e . V l o g a L jub l jane v mal i d e ž e l i , kot je S l o v e n i j a , pač ne more b i t i og rožena. D a l j e je dos le j , k l j u b u k i n i t v i o k r a j e v , p r ib l i šno šest d rug ih pomembnejših mest oh ran i l o i n , kot k a ž e , c e l o ok rep i l o svojo v logo kot središča na srednj i osnovni s topn j i za v e č j a o z e m l j a , to je kot " r e g i o -na ln i cen t r i " in žarišče g r a v i t a c i j s k i h s i l n i c . Med n j i m i pa i z raz i t o izstopa samo M a r i b o r . Končno k a -ž e , da bodo v bo l j l o ka ln i h o k v i r i h občinska središča po v e č i n i u t rd i la svojo v logo g rav i t ac i j s k i h cent rov za v p l i v n a območja s kak im i 30 000 p reb i va l c i a l i ce lo do 50 000 in več p reb i va l c i (ki b i b i l a p r i b l i žno t r i k ra t manjša kot popu lac i jska za led ja " r e g i o n a l n i h " centrov na srednj i osnovn i , vme-sni r avn i ) . K a k i h devet obč insk ih središč ima premajhno znač i l no g rav i t ac i j sko o b m o č j e , da b i lahko obd rža l i na te j n i ž j i osnovni ravn i enako v l ogo kot druga občinska središča, to je kot v o d i l n i cen t r i za to raven. Posebej še n e , če i ndus t r i a l i zac i j a tam ne bo sprož i la gospodarskega razvo ja in znatnejše rasti p reb iva l s t va . N e k a t e r i od n j i h pa l e ž i j o p reb l i zu skupa j ,da b i za rad i šibkejšega z a l e d j a i lahko ob-d r ž a l i ustrezno cent ra lne de javnos t i v obeh c e n t r i h . S tega v i d i k a g ledano bo ostala prob lemat ična

6

tudi v loga centrov pete s topn je , to je sub-dominantn ih središč na srednj i osnovni r a v n i . V l oga pomož-n ih centrov med cen t r i šeste (zlasti če se t i g lede na k v a l i t e t o cen t ra l n i h de juvnost i še ok rep i j o ) in t re t je (a l i četr te) s topn je , t j . ob i ča j n im i "obč insk im i središči" (le z 2 5 - 3 0 000 p reb iva lcev v g r a v i t a -

ci jskem za led ju ) se utegne poveča t i . Če pa se bodo o k r e p i l i nekater i od obč insk ih centrov in p revze-l i določene funkc i j e za še eno a l i dve obč in i skupa j , se utegne v to peto stopnjo uvrs t i t i še nekaj sedanj ih centrov čet r te stopnje a l i ce lo kak center t r e t j e stopnje kot bodoča središča "makro komun" s po tenc ia ln im i g rav i t ac i j sk im i z a l e d j i k a k i h 5 0 - 6 0 000 p reb i va l cev . Tak rbzvo j je ve r j e ten predvsem glede na znač i lne cent ra lne de javnost i iz o ž j e terc iarne sfere ( t rgov ina , gospodarske s to r i t ve ) .

Na osnovi " r eg i ona ln i h " centrov za g rav i tac i s j ka območja s 100-150 000 p reb i va l c i postaja p rob lema-t ična samo v loga K ran ja , k i je le 25 km odda l jen od L jub l jane in je pod vp l i vom metropol i tanskega razvoja v njenem za led ju ter v n jen pr id i zgub l ja nekatere znač i l ne cent ra lne de javnos t i , ostaja pa za ostale slej ko prej še vedno pomemben cen te r .

P O V Z E T E K

Kakor so pokazale raziskave u r b a n i z a c i j e , je naše urbano omrež je na splošno dokaj s tab i lno . Razmer-ja v ve l i kos tn ih skupinah mest se v zadn j i h 25 , d a , ce lo v sto l e t i h n a z a j , res niso b is tveno spreme-n i l a , čeprav se je urbano preb iva ls tvo p o d v o j i l o , oz i roma popero r i l o . Toda v prostorski razpored i t v i rasti urbanega preb iva ls tva in urbane zaposl i tve v najnovejšem času le opažamo premike . Ob nezna t -n i rasti nekater ih mest, npr . Jesenice a l i T rbov l j e , je tem bo l j znač i l na nagla in nadpoprečna rast r a z v i j a j o č i h se središč, kot so Koper , Nova G o r i c a , N o v o mesto, ce lo Murska Sobota. Indus t r i a l i za -c i j a , z last i v p ropu l z i vn ih panogah, je močno ok rep i l a tud i n j i hovo starejšo v l ogo kot centrov zah tev -nejš ih s to r i t ven ih de javnost i in prometnih voz l i š č . Nova i ndus t r i a l i zac i j a je tud i vzrok izredno nag le -ga razvo ja V e l e n j a , podobno kot prej T rbov l j . V r z e l s redn jeve l i k i h mest - znač i lnos t našega urbanega sistema doslej - se začenja p o l n i t i .

S tem so dane osnove bodočega i z raz i tega po l i cen t r i čnega urbanega omrež ja . Indus t r i j e , ki se bodo po do lgo ročn ih p redv idevan j i h a l i r azvo jn i h programih predvsem r a z v i j a l e - t . i . " g r o w t h indust r ies" : e l ek t ro tehn i čna , kem ična , gospodinjski apara t i ter orodni s t r o j i , v o z i l a ipd . - so g lede l okac i j e pre-ce j manj vezane , kot so b i l e one v p re tek los t i . Omen jen i g l avn i " p o l i r a z v o j a " , mesta in somest ja, imajo zaradi re la t i vno enakomerne razpored i tve tud i i z raz i ta lastna g rav i tac i j ska z a l e d j a , kar bo po p r i č a k o v a n j u , v bodoče ok rep i l o n j i hovo v logo s to r i t ven ih središč zaradi koncen t rac i j e zahtevne jš ih s to r i t ev . L jub l jana bo vsekakor ostala dominantno središče za na jbo l j spec ia l i z i rane de javnos t i , druge bo l j spec ia l i z i rane stor i tve pa naj bi posredovalo še pet mest o z . somest i j , z las t i seveda M a r i b o r , k i ima mimo L jub l jane najobsežnejše reg iona lno g rav i tac i j sko z a l e d j e .

Razvoj je tedaj že k ren i l v bo l j p o l i c e n t r i č n i smer i , kot je kaza lo še pred 15 l e t i , k o je šla skoraj po-lov ica rasti urbanega preb iva ls tva in de javnost i v L jub l jano in i Mar ibor skupaj z n jun im i b l i ž n j i m i mesti in pr imestnimi u rban iz i ran im i nase l j i . Z n j i m i vred t vo r i t a dejansko širše urbane a g l o m e r a c i j e , saj v dobi motor iz i ranega prometa dva jse t , t r ideset minut vožn je pomeni isto kot pre j npr . s t ramva-jem iz Šentvida v L jub l j ano . Preokret v prometni dostopnosti tesneje povezuje tud i naša t r i obalna mesta, podobno tud i Zasav je okrog Trbov l j a l i pa koroška sicer mala mesta v v e č j e urbane ag lome-rac i j e z nekaj deset t isoč p r e b i v a l c i , posebej če smiselno štejemo zraven še vmesne urban iz i rane v a -s i , k i v g lavnem prav tako ž i v i j o mestni nač in ž i v l j e n j a . O b l i k u j e se - ne da bi se tega vedno do -bro zaveda l i - nov vzorec u rban i zac i j e : urban iz i ranost i p reb iva ls tva na širših območ j i h okrog redke j -š ih , toda pomembnejših žar išč . Ne le ob podo lžn i osi S l o v e n i j e , ampak tud i v Posočju in v Pomur-¡u , na Koroškem in na Dolen jskem.

KI ice bodočega po l i cen t r i čnega razvo ja in z n j im urbanega omrež ja so že pogna le . Indust r i je , ki se bodo po do lgo ročn ih p redv idevan j i h predvsem r a z v i j a l e , so g lede l o k a c i j e precej manj vezane , dane so ob ustrezno v e l i k e m za led ju p reb iva ls t va , z las t i v pe t i h a l i šestih od teh v e č j i h urbanih ag lomera-c i j a h . M lada rast pa potrebuje nego, g n o j i t i in z a l i v a t i jo bo treba z i nves t i c i j am i v infrastrukturo in superstrukturo, pa tud i v dodatne in dopo ln i l ne pro izvodne k a p a c i t e t e , da bodo dosedanj i zavze t i napor i domačinov iz teh reg i j ob rod i l i res ob i l en sad. Drugače rečeno, da bodo vsa g lavna žarišča ur -ban izac i j skegp procesa - mesta In somestja skupaj z manjšimi mesti v n j ihovem za led ju dosegla - In presegla ekonomski prag v e l i k o s t i , k i j i m bo čez deset le t je a l i dve zago tov i l možno»fi t ra jnega in v a r -nega napredka In osnovo za vzd rževan je k v a l i t e t n i h d ružben ih služb tud i še v 21 . s to le t j u . Sami ne -bodo vedno zmog l i vseh naporov . Ne g lede no t o , kako se bomo o tem d o g o v o r j a l l , je stvar ce lo tne s lo -venske skupnost i , da j i m s to j i ob strani v pr id nas vseh.

Ivanka PETRIČ

LAŠKA POKRAJINA IN N J E N A PRIRODNOGEOGRAFSKA DELITEV

U v o d

Trad ic iona lno omejene slovenske pokra j ine so glede svo j ih naravn ih pogojev za ž i v l j e n j e č loveka pe-stre in neenake. To bom skušala dokaza t i napr imeru Laške p o k r a j i n e , ki je ena bo l j homogenih na Slovenskem. Ta študi ja je b i l a izde lana v okv i r u seminarskih na log iz področ ja not ranje d i f e r e n c i a c i -je pr i rodno geografsk ih s lovenskih reg i j v seminar ju iz f i z i č n e geogra f i je na odde lku za geogra f i jo FF.

Laška pokra j ina je območje s pretežno nepropustnimi permokarbonskimi kamen inami , obdana s kraškim svetom Not ran jske in Do len jske . Torej je nekakšen otok nekraškega sve ta , sveta z normalno razv i t o hidrografsko mrežo sredi krasa. Proti jugu in jugovzhodu jo g r ičevant svet Slemen d e l i od Ribniškega kraškega po l ja ter prav tako kraške V e l i k e gore . Na vzhod je z M a l o goro in n jen im i odrastki l oče -na od suhega kraškega Dobrega p o l j a . Proti jugovzhodu jo omeju je Bloška p lano ta , na severu pa je n jeno nada l jevan je prehoden do lomi ten svet okrog Tur jaka .

O m e j i t e v obravnavane reg i je ni sporna pr i nobenem od a v t o r j e v , ki so doslej p isa l i o n je j v geogra f -sk i l i t e r a t u r i . Vs i v g lavnem šte je jo v to reg i jo s v e t , k i je obenem več a l i manj istoveten s poreč jem reke Rašice. Ime te reg i je pa ni eno tno . M e l i k (1959) jo v de lu Posavska S loven i ja obravnava pod naz ivom Lašče, Gams (1959) jo v č lanku o r e g i o n a l i z a c i j i Dolenjske in Bele Kra j ine i z d v o j i kot svo j -stveno reg i j o g lede na geološko - h idro lošk i v i d i k , g lede na gorato - do l inas t i r e l i e f , z v i d i k a k u l -turno pokra j inskega pejsaža pa jo oprede l i kot pokra j ino gozdov in t r a v n i k o v . Imenuje jo Raška pokra -j i n a . I lešič (1957-58) jo v svo j i r e g i o n a l i z a c i j i šteje v "svet v isok ih p lanot in p o l j " pod naz ivom V e -l iko laška p o k r a j i n a .

Če naj bi vsako pokra j insko ime v l i t e ra tu r i ko l i ko r mogoče ustrezalo imenu, ki je razš i r jen med do -m a č i n i , b i to pok ra j i no p rav i l no imenova l i Laška p o k r a j i n a . Noben p reb iva lec V e l i k i h Lašč sebe nam-reč ne imenuje Ve l i ko laščana ampak Laščana. Tudi p reb i va l c i sosednjih vasi iz več ine tega območja se navzven preds tav l ja jo kot Laščani. Za to .menim, da je naz iv Laška pokra j ina na jpr imernejša.

M I K R O R E G I O N A L I Z A C I J A

Na področ ju Laške pokra j ine se st ika več r a z l i č n i h f i z i č n o geografsk ih r e g i j , kar ustvar ja ze lo pestro s l i ko te prehodne p o k r a j i n e . Po podrobnejšem preučevan ju posameznih f i z i č n o geografskih e lementov obravnavano reg i jo lahko razde l imo v posamezne migroreg i je in ra j one . Na to de l i t ev o d l o č i l n o v p l i -va predvsem r e l i e f , k i je ze lo razg iban in k i v p l i v a tako na oprede l i tev kot tud i na r az l i čno vrednost teh mik roreg i j za č l o v e k a , nato doka j pestra geološko - petrografska osnova ter na n je j razv i te prst i r a z l i č n i h vrednost i in razn i t i p i ras t ja . Tudi r a z l i k e v k l i m i in vodn ih razmerah znot ra j reg i je niso z a -n e m a r l j i v e , čeprav niso b is tvene .

1 . M IKROREGIJA Z A H O D N E G A DELA LAŠKE POKRAJINE

Zno t ra j te m ik ro reg i j e je svet zahodno od Miš jedo lske pre lomnice do v z n o ž i j Bloške p lanote in d o l i -ne Iške. Mor fo loško je to razg iban strm sve t , pravzaprav svet , k i počasi prehaja v visoke p lanote No t ran j ske . V pe t rog ra f i j i p rev ladu je zrnat d o l o m i t , zato tu n i i z r a z i t i h kraških po j avov . Površje je

* I zv leček seminarske naloge z O d d e l k a za geogra f i j o f i l . f a k . v L j u b l j a n i .

10

razrezano s š tev i ln imi g lobok im i grapami in do l i nami . Nastanek terenskih o b l i k si razlagamo na ta na-č i n , da je današnja d o l i n a , ki se v leče od Raščice mimo Kar lov ice in Podstrmca, nastala z močnim vdorom (Mišjedolska pre lomnica) , ki je imel za posledico nagib ravn ika v smeri d o l i n e . Ob tem so ver je tno nastal i manjši stranski prelomi in j a r k i , katere je potem ob l i kova la voda z eroz i jsk im de lova -n jem. Predel ima strma do ze lo strma poboč ja , saj je naklon poboč i j od 20o do 25° in na skrajnem jugozahodu reg i je ce lo preseže 2 5 ° , pobočja pa se konču je jo v neko l i ko bo l j p lanotast ih v rhov ih (5).

Preperelina te mikroreg i je so v prv i vrst i r java pokarbonatna t l a na do lom i t i h . Za ta t la je znač i l no , da so p l i t va do srednje g loboka in dokaj humozna. Ta t la so močno ogozdena, prev laduje pa združba je lke in bukve. Manjš i del v smeri prot i Lužarjem pokr i va jo r java t la na t r i adn ih d o l o m i t i h , sk r i l av -c i h in peščen jak ih , k i so g l o b l j a , bo l j mineralna in neko l i ko zakisana.

Tudi na teh t l eh je pr irodna vege tac i ja mešan gozd s prevlado smreke in j e l k e . Na negozdnih t l eh pa prev ladu je jo dokaj k v a l i t e t n i t r a v n i k i , a tud i za obdelavo so t l a pr imerna, ko l i ko r to dopušča razg i -ban re l ie f in z n j im povezan v e l i k naklon zeml j i šča . Na na jv i š j i h p rede l ih te mik roreg i je se je na do-lomi tn ih poboč j ih razv i l a humozna in p l i t va rendz ina , k i jo porašča gozd s prevlado bukve (6).

To področje je ze lo pogozdeno in gozdno vege tac i j sk ih združb je na jveč prav t u . Prevladujoče dreve-sne vrste teh združb pa so j e l k a , smreka in bukev . V e l i k pomen imajo tu tud i va rova ln i gozdov i na do lomi tn ih meleh.

V obravnavani m ik ro reg i j i moremo i z d v o j i t i še dva rajona (glej s k i c o l ) .

1 . 1 . R u t e

Rute so p lano te , ki so jo potok i zgornje Rašice, z last i Koupe in Črne vode precej raz reza t i . Med grapami se vrst i kopa za kopo , vse so precej uravnane in zaoblene in se drže v iš in okrog 800 do 830 m. Kako močno je to površje ohran i lo značaj r avn i ka , v id imo v de js tvu , da je obdelan svet z vasmi predvsem na v rhov ih (1. str. 522) .

1 . 2 . M a č k o v e c

Mačkovec je nada l jevan je Rut. Je bo l j raz jeden z v r t ačam i , neko l i ko v i š j i , bo l j pogozden in nena-sel jen.

Prav gotovo so v te j m ik ro reg i j i najneugodnejši naravni pogoj i za gostejšo nasel i tev ter napredno agrar no gospodarstvo. Prav zato je to na j iz raz i te jše področje deagrar izac i je in depopu lac i j e . Nase l j a , pred vsem zaselk i in samotne k m e t i j e , se p razn i j o , k a j t i odmaknjenost od g lavn ih komun ikac i j ter v e l i k na-k lon zeml j i šč , k i onemogoča uporabo modernih agro tehn ičn ih p r ipomočkov , mlade odvračata od zeml je Tudi k l imatsko je to področje manj ugodno, saj lež i snežna odeja precej d l j e , kot je poprečje za ce -lo reg i jo (63 dn i ) . Tudi vegetac i jska doba, ki znaša za vso reg i jo poprečno 214 dni za n izko in 155 dni za drevesno vege tac i j o , je tu občutno n i ž j a (8). To bo v bodoče ve r je tno še bo l j gozdna mikro-reg i ja v Laški pok ra j i n i kot dos le j , čeprav so že danes tu n a j v e č j i gozdovi v ospredju s kompleksom družbenih gozdov v M a č k o v c u .

2 . SLEMENA

Osredn j i de l tega predela tvor i s leme, ki se v leče od Ortneškega starega gradu (757) mimo Svetega Gregor ja (736) prot i Blokam na zahodu. Obsega do lg n iz pretežno kopast ih vrhov v v iš inah med 730 In 760 m (1 st r . 430) .

Prevladujejo t r iasni do lomi t i s plastmi sludnatega skr i lavca in peščenjaka z oo l i t n im apnencem. N a j -vzhodnejš i de l je s tare jš i , saj po M e l i k u stari grad Or tnek sto j i na karbonskem konglomeratu. Sleme-na so po M e l i k u staro razvod je , k i je l o č i l o poreč je prvotne L jub l jan ice od poreč ja prvotne Ko lpe , sedaj pa razdvaja porečje Rašice od poreč ja Sodraške Bistr ice.

K I

T ilj ! O y i o v . Preperelinska plast ustreza kameninski osnovi . Na t r iasnih d o l o m i t i h , sk r i l avc ih in peščenjak ih so raz -

v i t a r java t l a , ki so globoka In dokaj kva l i te tna za obdelavo in v g lavnem niso pogozdena. To podro-č je je področje najmlajše ko lon i zac i j e v r e g i j i . V nasel i tv i p rev ladu je jo zase lk i in gručasta nase l ja , ki so dokaj gosto posejana po slemenih in po l i cah na poboč j i h . Nag ib zeml j i šča , ki je tud i tu (od 15° do 20°) v e l i k , zavi ra obde lavo, uve l j av l j a pa se pašno-košni sistem gospodar jen ja , ki ima tu perspek-t i v e , medtem ko se pol jedelstvo še sedaj uve l j av l j a le kot dodatna panoga kmečk ih gospodarstev. Bolj ogozdeno in manj naseljeno je področje najvzhodnejšega dela Slemen, k je r so na star ih kameninah r j a -va t la že zakisana, v gozdu pa prev ladu je jo že i g l a v c i , predvsem je lka in rdeč i bo r .

3. D O L I N A REKE RAŠICE

To mik roreg i jo , ki jo je p reob l ikova la reka Rašica v p le is tocenu, je podrobneje preuč i l M i l n a Šifrer (2). Prišel je do z a k l j u č k a , da je reka v p le is tocenu t r i k ra t .akumul i ra la . Vendar je ple istocensko le akumulaci jsko g rad ivo , medtem ko so terase ob reki obstajale že pred kvar ta r jem. Najstarejša in s tem najv iš ja terasa v zgornjem de lu d o l i n e , ki spada v obravnavano reg i jo (v p le is tocenu je Rašica tek la namreč po Dobrem p o l j u , je ohranjena samo f ragmentarno, in sicer v vzhodn ih poboč j i h Miš jega dola med Brankovim in Po lze lo , na zahodnem pa med M a r i n č k i in Logar j i . Pojavi se zopet pr i Podlo-gu in se razšir i pr i Raščici v v i š in i od 30 do 35 m ter nada l ju je prot i Ponikvam. Na desni strani do -l ine pa stoje na n je j zaselki G rm,Kukmaka in Pušče. Prod te terase (mindelske starosti) sestav l ja jo prodnik i kremena, že lezove rude, sk r i l j avc i in peščen jak i , podlago pa t v o r j i razne kamenine od pa-leozoisk ih sk r i l j avcev pri Podlogu do močno zakraselega do lomi ta in jurskega apnenca pro t i Ponikvam. Terasa s prodom druge akumulac i jske faze (riss) seraz ločne je opaz i le v ozkem pasu do l ine med Rašči-co in Ponikvami, medtem ko je grad ivo t re t j e akumulac i jske faze (wUrm) zapo ln i l o le na jbo l j e rod i ra -ne in zn ižane dele prodne ravnine druge akumulac i jske f aze . Te površine so g ladke in nerazgiban (2).

Terasni prodi razv i te r jave prsti so pr imerni za obde lavo , zato se tu tud i razprostr i ra jo n j i ve in bo l jš i t r a v n i k i . Teras se drže tud i nasel ja , ki j i h je tu več kot v prej obravnavanih mik ro reg i jah . Vendar tud i tu prev ladu je jo manjše gručaste vasi in zase lk i , z iz jemo Raščice in Ponikev, ki sta v e č j i nase-l j i tega de la .

N a p l a v l j a n j e i l ov i ce ob Rašici je prev ladu joč proces tud i v današnj i k l i m i , robni d e l i do l i ne pa se še danes počasi zasipajo s peščenimi in i l ovna t im i de l i z obrob ja . Dol insko dno reke Rašice pokr i va jo t l a , ki so zag le jena in zamočv i r j ena , zato težka in slabša za obde lavo . Na n j i h so razš i r jen i predvsem slabi t r a v n i k i , logi in h ig ro f i l na drevesna vege tac i ja (vrbe, je lše , t o p o l i ) .

To na jn i ž j e dol insko dno je tud i pod udarom pogostih pop lav , ki slede vsakemu dal jšemu deževnemu obdob ju , ko postane ponikev v Ponikvah premajhna, da bi odva ja la tako ve l i ke k o l i č i n e vode. Da bi p r e p r e č i l i , oziroma vsaj o m i l i l i poplave vsaj pod naseljem Raščica, so pog lob i l i in zabe ton i ra l i s t rugo, a to ce lotnega problema poplav ni reš i lo .

Obde lova lne površine se tud i v te j m ik ro reg i j i predvsem zaradi ekonomskega v i d i k a k r č i j o , so se le n j i v e , posejane z de te l jo in kva l i te tne jš im i t ravami .

O h r a n i l e

4 . O Ž J A LAŠKA MIKROREGIJA

To je pravzaprav osrednja mikroreg i ja Laške pok ra j i ne , neposredno za led je V e l i k i h Lašč in obenem n a j -perspekt ivnejš i del Laške pokra j ine .

Osredje te mikroreg i je predstavl ja suha d o l i n a , ki se od Raščice mimo M a l i h Lašč dv iga pro t i V e l i k i m Laščam, k je r so vanje vrezani ponori Ce re j e , nato pa se zožena nada l ju je mimo Finkovega pro t i O r t -neku . Nekda j je tu po normalnem rečnem re l i e fu odva ja l vodo po tok , k i je od b l i ž i n e Or tneka teke l p ro t i Rašici . Pb njem ostalo suho do l ino je uporabi la že lezn ica in cesta. Suho do l i no od V e l i k i h Lašč do Rašice zapo ln ju je jo sed iment i , podobni kot mater ia l akumulac i j sk ih faz do l ine Rašice. To dokazu je , da je tud i Cere ja v p le istocenu močno nasipavala v času svojega površinskega toka prot i Rašici in s tem mater ia lom zatrpala ponore, rezu l ta t predhodne faze zakrasevanja. Ko so pogo j i močnega zasipa-

10

vanjo p reneha l i , je Cere ja zopet dosegla ž ivo skalno podlago in zopet pon ikn i l a pred V e l i k i m i La-ščami v kraško notranjost (2). Vzhodno od obravnavana suhe do l ine se kras po in tenz ivnost i vedno bo l j stopnjuje prot i odrastkom Ma le go re , k j e r se to območje tud i konča . Zahodno od n je pa se do vznož ja Slemen ter do prehoda v mik ro reg i jo do l ine reke Rašice razprost i ra sve t , k j e r so zastopane permske kamenine, predvsem grobo zrnat i peščen jak i , kong lomerat i in b reče , pa tud i v l o ž k i s tare j -ših kamenin (1). Za to področ je so znač i lne terenske o b l i k e , strma poboč ja so g loboko razrezana z grapami, konču je jo pa se v p lanotast ih v rhov ih . Grape s po točk i se zarad i pog lab l j an ja počasi š i r i -j o . Poprečen nak lon tega področ ja je med 10° in 15° , v posameznih p rede l ih pa so ekstremni n a k l o -n i mnogo v i š j i .

V tem zahodnem de lu mik ro reg i je je v zadostni meri razv i ta tud i h idrografska mreža , medtem ko ta vzhodno ov V e l i k i h Lašč izostane. Ob pon i kv i Cere je pred V e l i k i m i Laščami se tud i p o j a v l j a j o po -p lave , vendar v manjšem obsegu kot ob Rašic i .

Prst obravnavane mik ro reg i je je v zahodnem in severozahodnem de lu r j a v a , r azv i t a na s k r i l a v c i h in peščenjak ih , dokaj g l oboka , m ine ra l i z i r ana , a precej degradi rana zarad i s t e l j a r j en ja v m i n u l i h obdob-j i h . Porašča jo mešan gozd , z močnim de ležem smreke in j e l k e . Izkrčene površine so več inoma t r a v -n i k i , le na ravn ih slemenih in na ze lo rahlo nagn jen ih poboč j i h se razprost i ra jo n j i ve okopan in in d e t e l j e . Gručas t ih vasi je tu v e č , na sploh je naseljenost v odnosu na druge m ik ro reg i je gosta (6).

Področje suhe do l ine od V e l i k i h Lašč do Rašice je področ je r j a v i h prsti na karbonatn ih kamen inah , k i so neko l i ko p l i t ve j ša . Ker je to področ je bo l j ravno , z majhn im nak lonom površ ja , je pr imerno za n j i v e . Vendar te tud i tu niso v p rev lad i . Ko l i ko r j i h j e , p rev ladu je jo na n j i h okopan ine , p r -venstveno krompir in krmne ras t l ine , p rev ladu je jo pa t r a v n i k i in de te l j i š ča . G o z d je tu i z k r č e n , v a -si so v e č j e , predvsem gručaste, na če lu z g rav i t ac i j sk im središčem V e l i k i m i Laščami. Na zgost i tev nasel i tve nedvomno v p l i v a umi r jene jš i r e l i e f , a mirno lahko rečemo, da naravni pogo j i tu le niso tako bistveno bo l jš i kot drugod v r e g i j i , temveč da je p reb iva ls tvo tu b o l j skoncentr i rano in b e l e ž i -mo manjšo depopu lac i j o predvsem zarad i prometne dostopnost i . V pos ledn j ih dveh m ik ro reg i j ah je tud i neprimerno v e č j i odstotek mešanih delavsko kmečk ih gospodinjstev kot v p rv ih d v e h , in sicer prav za -radi več je prometne dostopnost i , k i omogoča zapos lovanje v V e l i k i h Laščah a l i L j ub l j an i oz i roma Rib-n i c i a l i Kočev ju in vsakodnevno v račan je domov.

Z A K L J U Č E K

Spoznal i smo, da je Laška reg i ja geo loško, pedološko, f i t o loško in predvsem morfo loško ze lo r a z g i -bana , čeprav ne zavzema v e l i k e površ ine. Vse to se odraža tud i v o b l i k i nase l i t ve , v demografskih g i b a n j i h in v gospodarskih t rend ih . Že samo de j s t vo , da je reg i ja še sedaj agrarna (saj V e l i k e Lašče z enim samim industr i jsk im obratom n imajo znača ja industr i jskega c e n t r a ) , nam nakaže tud i smer raz -v o j a , k i ga reg i ja že ubira in k i ga bo ve r j e t no še napre j . V p re tek los t i , ko je kmet i j s t vo rab i l o zgo l j samooskrbi in ko č lovekovo de lo n i b i l o tako cen jeno kot danes, je reg i ja lahko p r e ž i v l j a l a precejšnje š tev i lo l j u d i . N a r a v n i p o g o j i , k i so b i l i drugače v redno ten i kot danes, so omogoč i l i do -ka j gosto nasel i tev v o b l i k i zaselkov in samotnih kmet i j v m i k r o r e g i j i zahodnega de la Laške p o k r a j i -ne in v S lemenih , pa tud i v o b l i k i gručast ih v e č j i h vasi v d o l i n i reke Rašice in posebno v o ž j i La-ški m i k r o r e g i j i . Danes p a , ko so se z modernimi ag ro tehn i čn im i sredstvi naravni pogo j i p r e v e d n o t i l i , ta ista zeml ja n i več p r i v lačna v t a k i mer i . Za to jo p reb iva ls tvo predvsem iz obrobn ih dveh m ik ro -reg i j zapušča za vedno , iz m ik ro reg i je do l ine reke Rašice in ož jega de la Laške pokra j ine pa t i d o -daten zaslužek iščejo v i ndus t r i j i , ker j i m je zarad i bo l j š ih prometn ih zvez omogočeno vsakodnevno v račan je domov. Seveda sedaj ne smemo r e č i , da je reg i ja obsojena na popolno deag ra r i zac i j o . N a -ravni p o g o j i , ko t smo spozna l i , so za t ravn ike ze lo ugodn i , prst je dovo l j k va l i t e t na in g l oboka , t u -di za krmne rast l ine in k rompi r išča . Le nak lon zeml j i šč je predvsem v m ik ro reg i j i zahodnega de la Laške pokra j ine in v S lemen ih , pa tud i v pos ledn j ih d v e h , močna ov i ra moderni ag ro tehn i k i . Tist i to re j - in teh je že precej v vseh d e l i h reg i j e , ki so se zna l i s tehn iko p r i l agod i t i na rav i , so že us-p e l i . Tako imamo, manj v m ik ro reg i jah zahodnega de la Laške reg i je in b o l j v S lemen ih , po leg o p u -ščenih domači j tud i že moderne k m e t i j e , osnovane predvsem na pašno-košni osnovi in usmerjene v mesno-mlečno ž i v i n o r e j o . N a j b o l j je napredovalo v m ik ro reg i j e zahodnega de la Laške pok ra j i ne v močni komb inac i j i z gozdarstvom ter domačo lesno o b r t j o . Se več je tega v ' m i k r o r e g i j a h ob rek i

11

Rašici in v ož jem predelu okrog V e l i k i h Lašč, k je r v e č j o možnost prodaje zaradi prometne odprtost i omogoča mlečna ž i v ino re ja . Tu je zaradi manjšega naklona zeml j išč možno strojno sprav i lo sena in v manjšem obsegu tud i strojna obdelava n j i v za krmne ras t l ine , zato se bo l j u v e l j a v l j a hlevska ž i v i -nore ja . Povsod v reg i j i pa se opuščajo ž i t a r i c e , ker so donosi in z n j im i dob i čk i premajhni g lede na v loženo de lo , ka j t i strojno oranje na več jem de lu n i možno.

VIRI IN LITERATURA

Anton MELIK: Posavska S loven i j a , L jub l jana 1959;

M i l a n ŠIFRER: Kvar tarn i razvo j do l i ne Rašice in Bobrega p o l j a , Geogra fsk i z b o r n i k , L j ub l j ana , 1968;

Ivan G A M S : Problematika r e g i o n a l i z a c i j e Dolen jske in Bele K r a j i n e , Geogra fsk i vestn ik 1959;

An ton MELIK: Hidrografsk i in morfološki razvo j na srednjem Dolen jskem, Geografsk i vestn ik 1931;

Gozdno gospodarski načrt gospodarske enote V e l i k e Lašče od 1970 do 1979 ( t ipkopis v gozdnem uradu v V e l i k i h Laščah);

Legenda k f i t oceno lošk i ka r t i gozdne enote V e l i k e Lašče, (elaborat v Gozdnem uradu v V e l i k i h La-ščah);

Pedološka kar ta enote K G P Kočev je v K o č e v j u ;

Letna poroč i la Hidrometeorološke službe S loven i je v L j ub l j an i od 1. 1953-1967, L j ub l j ana ;

Svetozar ILESIČ: Problemi geografske r a j on i zac i j e ob pr imeru S l o v e n i j e , Geogra fsk i vestn ik 1957-1958.

12

Ivan GAMS

POTRES 6 .MAJA 1976 IN NEOTEKTONSKA M O R F O L O G I J A STARIJSKEGA P O D O U A

Jakost in uč inke potresa 6. maja 1976 v zgorn jem Posočju bodo se izmolog i in d rug i s t rokovn jak i ne -dvomno podrobneje p rouč i l i in kasneje o b j a v i l i svoje z a k l j u č k e . Na n j i h o v i osnovi bo mnogo laže u-go tav l j a t i zveze med se izmičnost jo tega ozeml ja in re l i e fom. Vendar nas doslej znana dejstva deset dni po potresu in pred oddajo grad iva za to š tev i lko Geografskega obzorn ika že nava ja jo k nekater im domnevam, k i u tegnejo b i t i nov v i d i k k to lmačen ju r e l i e f a , kot nam je b i l p redstav l jen na desetem zborovanju s lovenskih geografov I. 1975 v Bovcu.

Skoraj gotovo j e , da je od posoških k ra jev dož i ve la na j več je potresno razrušenje vas Podbela, čeprav je b i l o nekaj vasi v Breginjskem ko tu b l i ž e ep icen t ru v K a r n i j i . G l e d e na oddal jenost od njega so č u t i l i j ač je potresne sunke na južnem robu J u l i j s k i h A l p kot severne je , Tolmin b o l j kot enako odda-l jene Rateče, Kobar id bo l j kot Bovec.

K a ž e , da so b i l i j a č j i sunki v z d o l ž tako imenovane per i jadranske prelomne c o n e , ob ka te r i se je raz -v i l a tud i do l i na Soče med Mostom na Soči in Kobar idom. Od tu o k o l i 2 km široka do l ina z a v i j e p ro -t i zahodu po p o d o l j u , k i ga A. M e l i k v svo j i k n j i g i Slovenski A lpsk i svet imenuje po vasi Staro selo Staroselsko do l i no a l i t ud i Podmatajursko podo l j e . V tem č lanku bomo osta l i pr i po imenovan ju po te j vas i , vendar z bo l j l judsko pr idevniško ob l i ko -S ta r i j sko podo l je (glej K ra jevn i leks ikon S loven i j e , I . str . 422) . Izven krasa je v S loven i j i tu morebi t i na j več je nesorazmerje med drobnim po tokom, k i t e -če po dnu d o l i n e , in o k o l i 2 km širokim podo l jem. Tu je tud i n i z k o , na oko neopazno do l insko raz -vod je med pr i tokom Nad i že in pr i tokom S o č e - I d r i j c o . Na to nesorazmerje so posta l i pozorn i vsi dose-dan j i morfološki r az i skova l c i . Vse raz l i čne raz lage je z nazorn im pr ikazom nenavadn ih mor fo lošk ih raz -mer lepo opisal A. M e l i k v svo j i že omenjeni k n j i g i Slovenski A lpsk i svet in j i h tu ne kaže p o n a v l j a -t i . Vz rok nesorazmerja med široko do l i no in majhnim potokom so več inoma iska l i v p re toč i t vah , b o d i -s i Nad i že po Soči a l i obra tno . Pustimo vprašanje odprto za bodoče raz i skova lce , a l i je kdaj Soča tek la preko Star i jskega podo l ja v N a d i ž o in a l i je zgorn ja N a d i ž a b i l a kdaj p r i tok Sočo, kot je me-n i l tudi A, M e l i k . Tukaj se omej imo samo na t r d i t e v , da nam postavka o nekdan j ih p re toč i t vah lah -ko pojasni do l insko r azvod je , ne more pa r a z l o ž i t i , zaka j je do l i na tako š i roka. Če bi p redv ide l i tok Soče pro t i Robiču, bi nam ostalo še vedno odprto vprašanje , zaka j je do l i na široka tud i da l j e pro t i zahodu, do Podbele. Ta zahodni konec široke do l ine tud i ne moremo pr ip isa t i se lek t i vn i e r o z i j i N a -d i ž e , zakaj potem ostaja odprto vprašan je , zaka j je ta reka zahodno od Podbele zmogla v i s t i h , f l i -šoidnih k redn ih sediment ih s svo j im i p r i t o k i , z last i Be lo , i z d e l a t i v h r ibov i tem za led ju le ozke gorske grape, vzhodno od Podbele pa 2 km široko d o l i n o . Potres 6. maja 1976 je podprl t e z o , da gre za t e k -tonsko grezanje d o l i n e . Tak nastanek je p redv ideva l za de l do l ine med Robičem in Kobar idom že A. H. VVinkler.

Slovenska mor fo log i ja po zadn j i v o j n i je po t isn i la neotektonske raz lage r e l i e f n i h o b l i k močno v ozad -j e , ker je b i l a usmerjena v eroz i jsko mor fo log i jo in je skušala s se lek t i vno e roz i j o r a z l o ž i t i š tev i lne anoma l i j e . Samo v r t i ne na Ljubl janskem ba r ju in na L jubl janskem po l j u so nas p rep r i ča l e , da gre za mlade tektonske udor ine , kar je povz roč i l o tud i postopno zn i ževan je n i vo jev in slemen od zahoda in od vzhoda pro t i L jub l jansk im v ra tom. Toda ponekod drugod po svetu je v novejš i geomor fo log i j i neo tek -ton ika zavze la znatno pomembnejšo v l o g o . V Srb i j i jo je postav i l v ospredje d r . M i l oš Zeremski in štev i lne take študi je i zha ja jo na Madžarskem in v SZ . Potres v Ka rn i j i nas je spomni l , da nam pone-kod neotektonski p remik i le lahko pomagajo po jasn i t i nekatere morfološke po teze , k i so s icer težko razum l j i ve .

P o g l e j m o s i p r i m e r S t a r i j s k e g a p o d o l j a

Dosedanja študi je p r a v i j o , da je zgorn ja N a d i ž a prvotno tek la v Is t i , jugovzhodn i smeri med hriboma

13

Lubi jo In M l j o po danes suhi d o l i n i Predol (v Podbell govor i jo tud i Prodol) in dosegla N a d l ž o v v l l l -n l današnje v a i l Stuplca v Beneški S l o v e n i j i . Nad i ža zdaj pod vasjo Log je ,po tem ko |e b i l a p re toče-na , zav i je pro t i severovzhodu. Pri vasi Podbela se njena do l ina naglo razši r i in reka , k i je doslej tek la po soteski , pr ične meandr i ra t i po svo j i n a p l a v i n i . N jena prodišča na vsem toku do Roblča spo-m in ja jo na prodišča Ti lmenta na potresnem področ ju pod nasel jem Venzone (Puš|o vas jo) , Reka se d rž i južnega roba podo l j a . To si je mogoče raz laga t i z odganjan jem l e v i h , hudournišk ih p r i t o k o v , ki s po-boč ja Stola pr inašajo grob f l u v i o g l a c i a l n i d rob i r , medtem ko desnih p r i tokov zarad i kraškega znača ja n i . Tok ob južnem robu pa si lahko raz lagamo tud i z mladim tektonsk im grezanjem ob p re l omn i c i , ob ka te r i se je ob M a t a j u r j u in M i j i udri k redn i f l i š ob s tare jš ih , jursk ih in t r iasn ih sed iment ih . Z l as t i Ma ta ju r je na severno stran kot odrezan in strmina poboč ja med 300 in 1100 m v iš ine znaša o k o l i 40° . Pri Robiču je kot odrezan od gorskega poboč ja apnenišk i gr ič Der (282 m) , nedaleč od tod pa je osta-nek ogromnega kamni tega podora z M a t a j u r j a .

Južn i de l vasi Podbela je znatno bo l j porušen kot severn i . Poleg hiš je potres v južnem de lu razma-ja l tud i neka j n i z k i h s tavb. Razpadel je na pr imer 1 ,2 m visok kamn i t i suhi z i d in široke razpoke je dob i l a tud i 2 m v isoka , iz opeke in kamna z idana k a p e l i c a . Te raz l i ke si je mogoče raz laga t i tud i z močnejš imi sunki ob južnem robu p o d o l j a , ob katerem je b i l a karau la dodobra razrušena. Razl ike pa si lahko razlagamo tud i z geološko pod lago . Južni del vasi s to j i na vršaju po toka , k i p r i teče izpod Stanovišča ozi roma Sto la . Med n jegov im i p rodn ik i je precej f l i šn i h . Dok ler potoka niso m e l i o r i r a l i , je ob hudi uri p rep lav l j a l vas. Dob i l sem v t i s , da so na tem vršaju na t is t i s t ran i , kamor v is i površ je , z i dov i bo l j razpoka l i kot d rug i . Man j porušeni severni de l vasi s to j i na bo l j grobem kamen ju -moren-skem grad ivu .

Samo s kamninsko pod lago , na jb rž n i mogoče r a z l o ž i t i , zaka j je b i l a Podbela na jbo l j porušena. Zaka j potres je manj p r izade l b l i ž e ep icen t ru in na podobnih kamninah s to ječ i vasi Sedlo in Bregin j . Ker se p r i Podbel i ploska do l i na podo l ja kot odrezano konča ob h r i bov ju iz f l i šno idne krede in morenskega g rad i va , se vs i l j u j e domneva, da gre za se izmično l ab i l no območje na zahodnem k ra ju j a r k a , ki se greza a l i tektonsko zaostaja za d v i g a j o č o o k o l i c o . Tudi zato je b i l a N a d i ž a pretočena s Predola.

Kredn i f l i šo idn i sed iment i , k i sestav l ja jo dno Star i jskega p o d o l j a , so na severni strani ugrezn jen i ob t r iasn ih apnenc ih in d o l o m i t i h , k i t v o r i j o podlago Stolove skupine (više v n je j se j a v l j a j o po p reg led-ni geološk i ka r t i Jugos lav i je jurski sed iment i , na severnem poboč ju pa k reda , kar da je predstavo o k r i -lu a n t i k l i n a l e ) . Vendar je st ik z apnencem v e č i d e l zak r i t z pobočn im gruščem z vrha gore in bočn im i morenami soškega l eden i ka , ki je s svo j im krakom zahodno od Kobar ida segal po Star i jskem podo l ju do Bregin ja . Te morene je lepo razk r i l a nova asfal tna cesta od Starega sela do Bregin ja . St ik krede g t r iasom, domnevno ob tek tonsk i p re l omn i c i , se j a v l j a na poboč ju v o b l i k i stene samo nad G o r n j o Bor jano. V t i s j e , da je ta stena v L o k a r j i h , kot p rav i j o d o m a č i n i , nastala zarad i ogromnega zeme l j -skega p l a z u , ki je za je l kredne sedimente. Tu je re l i e f še nes tab i len . 15. 2. 1952 je čez to steno p r i d rve l sneženi p l a z , ki je podr l v vasi devet hiš in ki je b i l podrobneje opisan v razprav i o p l a z o -v i h v S loven i j i v Geografskem zborn iku I I I . Ob potresnih sunkih 6. V. 1976 in kasneje se je na pod-stensko mel išče večkra t vsul kamn i t i podor . Severovzhodno od Bregin ja je ob s t iku krede s tr iasom Sto-love skupine v nadmorski v i š i n i malo pod 700 m nad t remi bočn im i morenskimi nasipi kopast i hr ib V e -l i ko Ušje. V n jegovem podnož ju in v enem pr imeru t i k pod vrhom se poseda vrhn ja do 1 m debela pre-pere l ina s f l išne podlage in t vo r i n iz do 0 , 5 - 1 m g l obok i h stopenj in j a r kov . D o m a č i n i , ki ne v e -d o , kdaj se je posedanje pr ičele. , p r ip i su je jo nastanek ho j i ž i v i n e , k i posedanje nadvomno pospeši. Sum pa j e , a l i b i se posedanje mogio obdrža t i t o l i k o časa, ako ne b i b i l a razpokana g lob ja pod laga. Stre-l j a j zahodneje od n iza je v r tača kot ostanek pred 50 le t i udrte 5 m g loboke jame. V ist i č r t i zahod-neje sta b i l a dva i zv i r a pod hr ibom s c e r k v i j o sv. M a r i j e (645 m) , k j e r je potres močno razruši l spo-m e n i k , po potresu 1 - 2 dn i nadpoprečno k a l n a . Pod M a l i m Muzcem je b l i z u st ika kamenin na raz -v o d j u z državno mejo v p rede lu , k i mu domač in i p rav i j o Na p r i j e k o p , vzhodna stran hr iba razga l j ena , vsa v meleh in j a r k i h .

Op isane pojave si lahko raz lagamo tud i d rugače. Na pr imer z mladost jo re l i e fa po umiku v/Urmskega l eden i ka , p r e o b t e ž i t v i j o f l i šo idne krede z morenami , z v p l i v o m č loveka i t d . Ce pa j i h presojamo kot c e l o t o , souč inkovan ja tek ton i ke ne moremo p rez re t i .

Star i jsko podo l je pr i Kobar idu oz i roma pr i potresno močno p r i zade t i vasi Ladra prehaja v prav tako do 2 km široko Soško d o l i n o , ki se naglo z o ž i p r i Mostu na Soč i , čeprav sprejema Id r i j co z Bačo.

14

Tudi v tem delu Soške d o l i n e , ki ¡e nadpoprečno široka ob p r i b l i žno enak i vodnatos t i , govor i vrsta morfoloških pojavov za mlad r e l i e f , ki mu je bot rova lo tektonsko grezan je . Tudi tu je v širših paso-v ih f l išno in lapornato severno in južno poboč je do l ine glede na odpornost kamrflne do e roz i j e ze lo strmo in nestabi lno, potok i imajo v e l i k s t rmec, usadi so pogost i . Dan j i kvar tar sestavl ja v v e l i k i me-ri konglomerat , nastal iz soškega proda v kvartarnem jezeru. Odpr ta je še d iskus i ja , zakaj je jezero nastalo. Za W v i n k l e r j e v o t ezo , da je Sočo o j eze r i l o tektonsko g rezan je , govor i raznosmeri vpad kon -glomeratnih plast i in de js tvo , da spada Tolmin z o k o l i c o med na jbo l j seizmična področ ja S l o v e n i j e . V tem Tolminsko-star i jskem podo l ju je b i l potres g lede na oddal jenost od ep icent ra razmeroma močan, saj so se domačin i z a t e k l i pod šotore vse t j a do vasi Bače in Idr i je ob Bači .

V luč i modernega naz i ran ja , da napreduje pro t i severu sredozemska plošča zaradi pr i t iska A f r i k e pro-t i A lpam, se odpira naslednja zveza med re l ie fom in pot res i , k i imajo na se izmičn ih kar tah svoja na j -močnejša žarišča v k ra j i h Fe l t re , Be l luno, To lmezzo , Tolmin in K lana-Reka . Ta središča so t a m , k j e r se je plošča Jadranske kotan je na jda l je v r i n i l a pro t i severu. To je na Kvarnerskem območju in na se-verni strani Tržaškega z a l i v a . Grezan je je souč inkovalo pr i nastanku nekater ih š i rok ih d o l i n , kot je ta pr i k ra ju Fe l t re , do l ine Ti lmenta nad kra jem Amaro in Tolminsko-Star i jskega podo l j a . V območ ju epicentra potresa 6. maja 1976 pa je grezanje predalpskega hr ibov ja napredovalo na jda l je pro t i seve-ru . To grezanje je v geološki pretek lost i pust i lo sledove tud i v slovenskem re l i e fu : t j aka j v is i a n t i k l i -nala Krasa, ki je na zahodnem robu tektonsko odrezana. T j a , k v idemski z a j e d i , je usmerjena tud i V ipava in s tem grezanjem je Nad i ža lahko pr idob i la na moči za nastanek epirogenetske do l ine med M i j o in Ma ta ju r j em, v ko l i ko r ni k temu pr ipomogla kraška p re toč i tev . S potresi pri Huminu se šir i prot i severu k o t l i n a , katere južn i de l je v mlajšem kvar ta r ju ž a l i l Tržaški z a l i v , severni del pa je kop -no , ker so ga p rep lav i l i kvar tarn i sediment i .

LITERATURA

G o r t a n i , M . , G o r i z i a con le va l l a te de l i Isonzo e del V i p a c o . G u i d a del F r iu l i V . Udine 1930

Gams, I . , Snežni p lazov i v S loven i j i v z imah 1950-1954. Geografsk i zborn ik I I I , L jub l jana 1955 M e l i k , A . , Nova g lac io loška dognanja v Ju l i j s k i h A l p a h . Geografsk i zbornik I I , L jub l jana 1954

M e l i k , A . , Slovenski a lpsk i svet. L jub l jana 1954 Penck-Bruckner, D ie A lpen im E isze i ta l te r , I I I . 1909

Ši f rer , M . , Do l ina Tolminke in Zalašce v p le is tocenu. Geografsk i zborn ik I I , L jub l jana 1954 W i n k l e r , A . , Zur späht - und postg laz ia len Gesch ichte des Isonzotales (Südalpen). Ze i t sch r i f t f .

G le tscherkunde, B . X I X , 1 / 3 , 1931.

15

Mario VERTOVEC

NOVEJŠI PREBIVALSTVENI IN GOSPODARSKI RAZVOJ V BENEŠKI SLOVENIJI

Med Sočo in reko Idr i jo na vzhodu ter T i lmentom in Belo na zahodu se razprost ira Beneška S loven i j a , d e ž e l i c a , k i ima malo več kot 400 k m 2 .

Geografsko lahko razdel imo to ozeml je na t r i de le :

1) Rez i jo , ob istoimenski r e k i , p r i toku Bele (Fel la v i t a l i j a n š č i n i ) , n ič preveč radodarna, ozka in globoka alpska d o l i n a j

2) Tersko d o l i n o ;

3) področje ob N a d i ž i . Skupno meri to področ je točno 4 1 0 , 7 1 km 2 in šteje o k o l i 24 000 p reb i va l cev .

V svojem referatu* bom govor i l i z k l j učno o področ ju ob N a d i ž i , točne je o ozeml ju sedmih nadiških obč in : Špeter Slovenov (S. Pietro al Na t i sone) , Podbonesec (Pul fero) , Sovodnje (Savogna), Grmek (Gr imacco ) , Dreka (Drenchia) Svet i Lenart (S. Leonardo) in Srednje (Stregna), ki skupno mer i jo 170,36 k m 2 .

Na tem področ ju je 31 . 12. 1974 ž i v e l o 9 126 l j u d i , medtem ko je leta 1961 tu ž i ve lo 11 452 oseb, leta 1951 pa 13 981 . Od leta 1961 do leta 1971 se je tore j prebiva ls tvo zmanjšalo za 1 9 , 7 % .

Leta 1951 se je še 60% preb iva lcev nadiških obč in ukvar ja lo s kmet i j s tvom, 2 4 , 5 % z industr i jo in 8 , 2 % s te rc ia rn im i de javnostmi . Leta 1971 pa je b i l o samo še 3 4 , 1 % p reb i va l cev , ki so se u k v a r j a l i s kme-t i j s t vom, 34% z industr i jo in 2 6 , 9 % s te rc ia rn im i de javnostmi . 59% skupnega ak t i vnega prebiva ls tva de la izven tega področja v Čedadu, Manzanu in Corno di Rosazzo, tako da se v rača jo zvečer domov. Edina obra ta , ki zdaj obstajata v nadiških d o l i n a h , sta tovarna Elmi z mešanim amer iško- i ta l i j ansk im kap i ta lom in d is loc i rana tovarn ica f i rme D a n i e l i iz But t r ia . O b a obrata zaposlujeta skupno 70 d e l a v -c e v . Razen majhn ih av tomehan ičn ih in drug ih obr tn ih d e l a v n i c , k i skupno zapos lu je jo 256 d e l a v c e v , in nekaj pekarn za predelavo znanih gubane (gubane), n i drug ih industr i jsk ih obra tov .

Kot je iz teh podatkov razv idno , je ta deže l i ca izredno degradirano področje in stanje je že tako dramat ično da ogroža ce lo f i z i č n o podobo preb iva ls tva . Samo en podatek je dovo l j zgovoren: leta 1961 je b i l o v nadišk ih do l i nah 897 otrok do 6. leta in 1 610 otrok med 6. in 14. letom starost i , l e -ta 1971 pa samo 454 otrok do 6. leta in 1 094 otrok med 6. in 14. letom starost i . To pomeni da je 49% ozi roma 37% ot rok manj kot pred 10 l e t i . K je so vz rok i za takšno s tan je? Vz rokov je več in bom samo na kratko navedel na jvažne jše , ker bo l j posredni vz rok i so že dovo l j znan i , kot recimo po-l i t i č n o vzdušje i t d .

V času indus t r ia l i zac i je Fur lan i je in I t a l i j e , v petdeset ih in šestdesetih l e t i h , Beneči ja ni imela per -spek t i v : kmet i j sk i p r i de l k i niso donosni , kmet i jske mehan izac i je n i , obstaja pa tud i posebno psi-hološko oz rač j e . Tu sta le dve možnost i : a l i de la t i ceste in vodovode za 500 l i r na dan , brez vsake perspekt ive , a l i pa se i zse l i t i v b l i ž n j e kra je kot Čedad a l i V i d e m , a l i pa v Šv ico , N e m č i j o in Ev-ropo sploh.

Z izse l jevan jem pa umira avtohtona slovenska skupnost in njena i zv i rna ku l t u ra . "To je t raged i ja ne-kega naroda, k i počasi izumira in nima moč i , da bi p ro tes t i r a l " , so i z vo l j en i predstavnik i Beneških Slovencev zapisa l i v pismu, ki so ga te dn i nas lov i l i pokra j insk im sve tova lcem, predsedniku videm— ske pokra j ine in strankam ustavnega loka .

* Referat z 10. zborovanja slovenskih geografov v Zgorn jem Posočju

16

Z izse l jevan jem pa t isoč le tnega ravnotež ja med č lovekom in oko l j em v i z raz i t o ku l tu rno izkor iščen i Be-n e č i j i n i v e č .

Nad iške do l ine so kot tronadstropna stavba: v k o t l i n i so oskrbovalna središča, v pasu med 500 in 600 metr i pa na j več je š tev i lo vasi in zase lkov. Potem je še t r e t j i pas, pas p l a n i n , drugo nase l je , k j e r po -le t i prebiva skupnost, o rgan iz i rana po c e l i c a h .

Ti t r i j e pasovi so t v o r i l i skupno harmonično c e l o t o , k i je pa zdaj že močno degrad i rana. Zda j smo pr iča dev ian t i e v o l u c i j i o k o l j a , kot na primer na M a t a j u r j u , k j e r je gozdnopašniška izraba zeml j i šča prenehala pred 10-15 l e t i .

"Tu je nujno ovrednotenje in učvrs t i tev p lan insk ih nase l i tven ih sistemov v B e n e č i j i , ker so osnova agronomske izrabe zeml j i šča , k i j i danes začenjamo p r i znava t i v e l i k gospodarski pomen; po leg tega pa tud i v logo obnav l j an ja osiromašenega o k o l j a in zašči te naravn ih in estetsk ih vrednot ku l tu rne p o -k r a j i n e " , je napisal a rh . S imon i t t i v svo j i k n j i g i : "Slovenska skupnost v Beneški S l o v e n i j i " .

Središča in zase lk i so na jbo l j gosti med 150 metr i (do l ina) in 250 me t r i , ter v pasu med 500 in 600 met r i .

V prvem pasu ž i v i 2 9 , 5 , v drugem pa 2 2 , 2 % p reb i va l cev . Druge nasel i tvene cone so med 400 in 500 metr i ( 13 ,3%) in 700 -800 metr i ( 1 1 , 2 % ) . Med 250 in 350 metr i ž i v i 9 , 9 % p r e b i v a l c e v , med 600 in 700 8 , 6 % , 2 , 4 % l jud i ž i v i v pasu med 350 in 400 metr i ter čez 800 metrov.

N a j v i š j a vas v nadišk ih do l i nah je Ma fa ju r (Montemaggiore) , 954 metrov in zaselka Franc i (Franz),947 metrov in Brdca (Barza) 902 met ra . V v e č j i h nase l j ih ž i v i 2 6 , 5 % l j u d i , v zase lk ih pa 7 3 , 5 % .

N a j v e č l j ud i ž i v i v d o l i n i reke N a d i ž e , od vasi Podbonesec (Pulfero) do Mosta (Ponte S. O u i r i n o ) . Iz jemo predstavl ja samo Stupca (S tup izza) , k i l ež i med Razorjem in M a t a j u r j e m na v a ž n i me j i med I t a l i j o in Jugos lav i j o . N a j v e č vasi l ež i na s t ič išču med bregom in d o l i n o . De j s t vo , da v e l i k o š tev i lo vasi odstopa od 400 metrov navzgo r , je posledica t ega , da l e - t e niso k r i t e od h r i b o v , k i se d v i g a j o na jugu. Te vasi l e ž i j o ob p l ano tah , k j e r so pašnik i in t r a v n i k i , in b l i z u v r h o v , k i j i h b ran i j o pred severnimi v e t r o v i .

V d o l i n i dobimo vrstne (obcestne vasi) a l i dolge vas i , nad 250 metr i pa vasi t ipa Harfendorf ( t ip k o -z o l c a ) , kot temu p rav i j o nemški a v t o r j i .

V nadišk ih do l i nah je središča moč r a z d e l i t i g lede na n j i hovo opreml jenost z in f rast rukturo in t e r c i a r -n imi dejavnostmi v št i r i skupine po k a t e g o r i z a c i j i Ente Fr iu lano per I Economia Mon tana .

V prvo skupino spadajo tako imenovani osnovni nekomple tn i c e n t r i , k i s icer imajo t e l e f o n , b a r , t rgo -v ino in avtobusno z v e z o , a g r a v i t i r a j o na d ruge , kompletnejše cen t re . Tako na pr imer Stupca, Med -veš, Mars in , Spekon ja , Tuomac, Brišče g r a v i t i r a j o na Podbonesec, Pet jag in K len je pa na Špeter S lo -venov.

V drugo skupino spadajo osnovni komple tn i c e n t r i , to je vasi s pošto, obč insk im sedežem, osnovno šo-l o , kot na pr imer : Črn i v r h , A r b e č , Ta rče t , Brnas, A ž l a , Maser je , Čepleš išče, Trčmun, Topo lovo , O b -l i c a , Tarb i l j i n K o ž i c a .

V t re t jo skupino spadajo nekomple tn i vmesni c e n t r i . To so: Podbonesec, Sovodn je , Sredn je , Kras, De -benje in H l o d i č . T i cen t r i imajo v r t e c , t r g o v i n e , športna ig r i šča , zdravstveno ambulanto in društva.

V četr to ka tegor i j o spadajo vmesni komp le tn i cen t r i in to sta Špeter Slovenov in Svet i Lenar t . Tu ima-jo n i ž j o srednjo šolo in tud i v iš jo srednjo šolo kot v Špetru, k j e r je uč i t e l j i š če in p o k l i c n i zavod kot tud i lekarna, banka , k n j i ž n i c a i t d . V v i š in i nad t isoč metrov n i nase l i j : t u , na t r a v n i k i h M a t a j u r j a , Razorja in M i j e najdemo samo p l a n i n e , k i so vsako l e t o , do p r i b l i ž n o t r ideset ih le t tega s t o l e t j a , sprejemale ž i v i no gospodarjev iz vasi M a t a j u r , Medves , Črn i v rh in Počejda na le tno pašo.

Letna paša je t ra ja la od konca meseca j u n i j a do meseca septembra, točne je od 24 . j u n i j a do 24 .sep -tembra.

1 7

Na dan Sv. Ivana so l j ud j e , moški , ženske in o t r o c i , torej skoraj vsi p reb i va l c i vasi Črn i v r h , gna l i ovce , koze in krave na hr ib M i j a . Na nadmorski v i š in i o k o l i 950 metrov so se us tav i l i v po letnem b i -va l išču imenovanem p lan ina " N a razuo re " .

Tu je stalo o k o l i 150 o b j e k t o v , precej odda l j en ih drug od drugega, v nadmorski v i š i n i 940 -1000 me-t r o v , na jveč na sončnem poboč ju h r iba . Vsak gospodar je imel t r i o b j e k t e , k i so j i h skupno imenoval i " k a z o n i " . Enega so po t rebova l i za kuh in jo (h išn jak) , drugega za k le t ( k l j e t ) in t re t jega za h lev (hl jevj

H išn jak i in k l e t i so b i l i zgra jen i v o b l i k i če tveroko tn ika z ze lo ug la jen im i k o t j , brez oken . D o l g i so b l i o k o l i 2 , 5 0 met ra , š i roki prav t o l i k o in v isok i 1 ,85 . Še bo l j enostavni so b i l i h l e v i ; z ene strani so se nas lan ja l i na poboč je h r i ba , druge stene pa so b i l e zgra jene iz kamen ja . N e k a t e r i h l ev i so b i -l i do 20 metrov do lg i in so lahko h ran i l i do 20 k r a v , kar je b i l o pač n a j v e č , kar je en sam gospo-dar lahko zmoge l .

Koze in ovce so b i l e kar na prostem. Vsako ju t ro in vsak v e č e r , ko so j i h p o k l i c a l i , so pr išle na mo lžo . De l mleka je vsaka druž ina uporab l ja la za lastno uporabo, ostalo mleko pa so nos i l i v skupno s i ra rn i co , k j e r je od 10 do 12 d ruž in skupaj prede lova lo mleko v s i r . Mas lo , s i r , k o z l i č k e in te le ta so p roda ja l i t rgovcem, ki so p r i h a j a l i vsak teden ; ob pe t k i h po maslo in vsak ih 15 dn i po s i r , ki so ga t e h t a l i v S tupc i . Takšno je b i l o tore j ž i v l j e n j e na p l a n i n i .

Zvonimir BERLOT

UPORABA NOVEJŠEGA KARTOGRAFSKEGA GRADIVA ZA POTREBE ŠOLSKE G E O -GRAFIJE PROBLEMATIKA KARTOGRAFSKEGA PROUČEVANJA

1. U V O D

Težn jo , da si č l ovek predstavi prostor v dveh d i m e n z i j a h , zasledimo že pr i najstare jš ih ku l t u rah . G l e -de na tehn ične možnosti in znanje pa so b i l e karte sprva razmeroma redke , z razvo jem kar tog ra f i j e pa so postale tehn ično in vsebinsko točnejše in zahtevnejše. Postale so ze lo uporabne in zarad i tega se je potreba po kar tah v gospodarskih in negospodarskih de javnost ih ze lo poveča la . Zarad i v i sok ih nak lad so se z n i ž a l i stroški za t iskanje kart in kar ta je postala vsakomur doseg l j i va . Poleg k las i čn ih kar t imamo na v o l j o razne računaln iške karte in or to fo to ka r t e , k i so čeda l je pogostejše, ter p r i ka -z u j e j o raz l i čne t ema t i ke . Kar togra f i j a je s cenenost jo postopkov p r i b l i ž a l a kar to š i rokim množ icam, vendar pa ostaja še zmeraj p rob lem, kako množice seznani t i in nauč i t i kar te vsestransko u p o r a b l j a t i . To v e l j a z last i za kompleksne k a r t e , k je r je enakovredno p r i kazan ih več e lementov . Ta problem pr i tematsk ih ka r tah , vsaj p r i t i s t i h z majhn im' š tev i lom e lementov , n i tako pereč . Za to je potrebno l j u -di že zgodaj nava ja t i na ka r t e , predvsem pa j i h je potrebno poučeva t i in nava ja t i k uporab l jan ju kart

2 . STANJE SLOVENSKE KARTOGRAFIJE

2 . 1 . M e s t o g e o g r a f i j e v s l o v e n s k i k a r t o g r a f i j i

Slovenska geogra f i ja je dejansko i zgub i l a področ je k a r t o g r a f i j e , k i jo je prevze la geodez i ja kot t e h -n i čno bo l j usposobljena ve ja znanost i . To je razuml j i vo g lede na dosedanj i razvo j g e o g r a f i j e , ker je preveč zanemar i la matemat ično - tehnološk i razvo j in se preveč usmerila v družboslovne predmete. Če -prav naj b i b i l a kar ta g lavno orož je geogra fov , pa vendar naših geografsk ih dognanj nismo uspeli pred-s tav i t i javnost i tud i v ustrezni kar tografsk i o b d e l a v i .

Če smo geogra f i že zamud i l i možnost uve l j av i t ve na področ ju k las ične ka r tog ra f i j e pa imamo možnost i , da uporabimo nove dosežke na področ ju računaln iške ka r t og ra f i j e . Razne računaln iške kar te so kor i s t -

Referat z 10. zborovan ja s lovenskih geografov v Zgorn jem Posočju

.18

ne z last i p r i vseh t i s t i h prostorskih obde lavah , pr i ka te r ih pr ikazu jemo rezu l ta te za več je a r e a l e . V e n -dar to še ne pomeni , da ni uporabna za po jave , ki se po j av l j a j o točkasto a l i l i n i j s k o . Ta nač in ka r -togra f i j e so pr i nas sprejele tud i razne i ns t i t uc i j e , ki se ukvar ja jo ne samo z raz i skovan j i , temveč t u -di z načr tovan jem, ker so u g o t o v i l i , da so to na jh i t re jš i in na jcenejš i p r i kaz i doga jan j v prostoru.

2 . 2 T r ž i š č e k a r t

V p r imer jav i s sosednjimi državami je slovenskemu potrošniku na v o l j o manj ustreznega mater ia la kakor v sosednjih deže lah . Težko je k u p i t i kar te več jega mer i la z novejšo vsebino za i nd i v i dua lno uporabo. Za oseben nakup je na v o l j o stara i ta l i j anska kar ta 1 : 25 000 , stara jugoslovanska kar ta istega mer i -la (TK 2 5 / J ) , dob i j o se tud i karte v mer i lu 1 : 50 000 in 1 : 100 000 (TK 50 in TK 100). V prosti p roda j i je nekaj k a r t , k i p r i kazu je j o predvsem naš visokogorski svet . Nekatere teh kart je izda la Pla-ninska z v e z a , nekaj pa tud i drug i z a l o ž n i k i . Pomembna je ugo tov i t ev , da ravno področ ja z v e l i k o prostorsko mob i lnos t jo , kot so Kamniško-Bistr iška ravan , Ce l j ska k o t l i n a . Novomeško področ je pa tud i naša o b a l a , nima pregledne ka r t e , k i b i to področ je kompleksno p r i kazova la in b i b i l a tud i za oseb-no uporabo. Stanje za osebno potrošnjo kart je razmeroma s labo.

Za interno ozi roma uradno uporabo se je stanje v zadn j i h pe t i h l e t i h ob rn i l o na b o l j e . Več kakor po-l ov i ca S loven i je je že pokr i to s tako imenovano Osnovno državno kar to (ODK) v mer i lu 1 : 5 000 o z i -roma 1 : 10 000. Po kar tografsk i k l a s i f i k a c i j i bi se pravzaprav morala imenovat i t eme l jn i topografski n a č r t , vendar pa je zaradi f i nanc i ran ja v začetnem s tad i j u , ko je i zde lavo takšnih kart f i nanc i r a l a f e -de rac i j a (država) , dob i la takšno ime. F inanc i ran je topografsk ih načr tov je b i l o tedaj v pr is to jnost i re -pub l i k in o b č i n , medtem ko je b i l a za f i nanc i ran je kart zadolžena d ržava .

Osnovna državna kar ta pomeni geodetsko osnovo na jveč jega mer i l a , v katerem bo topografsko p r i kaza r no ce lo tno ozeml je S loven i j e . Za gospodarsko pomembna ravninska in g r ičevnata območja se i zde lu je kar ta v mer i lu 1 : 5 000 za ostala območja pa v mer i lu 1 : 10 000. Predvidoma bo za p r i b l i ž n o dve t r e t j i n i površine S loven i je izde lana kar ta v mer i lu 1 : 5 000 , za ostalo površino pa v mer i lu 1 : 10000.

Na ka r t i so p r i kazan i : državne in republ iške meje ter meje katastrskih o b č i n , og ra je , zgradbe, spome-n i k i , industr i jsk i in gospodarski ter te lekomun ikac i j sk i ob jek t i ( tovarne, e l e k t r o v o d i , te le fonsk i v o d i , r u d n i k i , na f t ovod i , kamno lomi ) , vode z vodn im i o b j e k t i , komun ikac i j e z o b j e k t i , vege tac i j a in ku l tu^ r e , re l i e f s p las tn icami , ko tam i , in r e l a t i vn im i v iš inami ter geodetske t o č k e . Osnovna državna kar ta se t iska v treh ba rvah , kar ta 1 ; 10 000 pa v š t i r i h . Kar ta je v Gauss-Kruger jevem koord inatnem s i -stemu.

Druga pomembna pr idob i tev je nova topografska kar ta 1 : 25 000 (TK 2 5 / G ) , ki bo da la zanes l j i ve podatke ter bo iz jemnega pomena za prostorsko dokumentac i j o . Karta bo t iskana v pe t ih komb inac i j ah , med ka te r im i je za potrebe šolstva posebno zan imiva komb inac i j a , ki je t iskana v pet ih barvah, to je TK 2 5 / G - l , in TK 2 5 / G - 5 , k i je t iskana v dveh barvah. Slednja je s i j a jen pr ipomoček pr i spoznava-n ju domačega k ra ja kot slepa ka r ta .

Tret jo v e l i k o skupino kart za uradno uporabo predstav l ja jo občinske ka r te . To so karte mer i la 1 : 2 0 0 0 0 do 1 : 40 000. Podatki na teh kar tah so še ztneraj takšne narave, da niso za široko uporabo. Zato pa so, v drug i skupin i obč insk ih kart v me r i l i h 1 : 50 000 in v e č , ka r t e , ki so ze lo pr imerne in zan im i -ve tudi za potrebe l a i k o v . V me r i l i h 1 : 20 000 so izde lane karte obč ine Domža le , Z a g o r j e , Radov-l j i c a , in Škof ja Loka. V mer i lu 1 : 50 000 obč ina Novo mesto, C e l j e , Pohor je , K o z j a k , v mer i lu 1 : 120 000 pa obč ine Nova G o r i c a in Škof ja Loka. Karte v e č j i h mer i l so zan imive za šole z last i na n i ž j i h s topn jah, ker p r i kazu je jo domačo pok ra j i no , k i je o t roku b l i z u . Karte v e č j i h mer i l imajo možnost, da postanejo izreden šolski pr ipomoček na področ ju posamezne obč ine .

Četrto skupino kar t p redstav l ja jo pregledne karte 1 : 200 000 , 1 : 400 000 in 1 : 750 000. Za š o l -sko uporabo so zan imive t iste kar te 1 : 200 000 in 1 : 400 000 , k je r so odtisnene tud i upravne raz -de l i t ve .

2 . 3 . O r g a n i z a c i j e , k i i z d e l u j e j o k a r t e

Z izdelavo k las i čn ih kar t se t runutno ukva r ja ta dve v e č j i o r g a n i z a c i j i : geodetski zavod SRS in inštut

19

za geodez i jo in fo tog ramet r i j o . Geodetsk i zavod SRS i zde lu je O D K ter razne občinske karte mer i la 1 : 20 000 ter pr i ložnostne karte v r a z l i č n i h m e r i l i h .

Inšt i tut za geodez i j o in fo togramet r i jo se po leg k las ične kar togra f i j e ukvar ja tud i z or to fo to kar togra -f i j o . N jegova dejavnost se nanaša na pr ipravo kartografskega pr ikaza r a z l i č n i h temat ik na ka r t i 1 : 400 000. Pr iprav l ja tud i razne stenske zeml jev ide ter raz l i čne kartografske osnove za karte p o l j u b -n i h mer i l . N jegova posebna dejavnost se nanaša na or to fo to k a r t o g r a f i j o , ki nam postavi aero posnetke v kar tomet r ično o b l i k o . To pomen i , da ima fo tog ra f i j a oz i roma fo tomoza ik k l j u b fotografskemu v i dezu t u d i vse d imenz i jske vrednost i ka r te . N jegova dejavnost se nanaša tud i na t iskan je k a r t .

S ka r tog ra f i j o se ukvar ja v manjši meri tud i inšt i tut za geogra f i j o pri S A Z U . N jegova dejavnost je bo l j usmerjena v ap l i ka t i vne namene za potrebe šolstva, ter za geografske raz iskave.

Kot z a l o ž n i k i kartografskega mater ia la se p o j a v l j a j o r a z l i č n i z a v o d i . Med n j im i je t reba omen i t i geo-detsko upravo SRS, ki je f i nanc i r a l a riovo topografsko kar to TK 2 5 / G , ter z obč insk imi geodetsk imi upravami sof inanc i ra i zde lavo O D K . Zavod za regionalno-prostorsko p lan i ran je SRS pa je b i l f i nacer oz i roma za ložn i k skupine p reg ledn ih kart že pre j navedenih mer i l .

2 . 4 . Z a n i m a n j e j a v n o s t i z a k a r t o g r a f i j o

Ugo tav l j amo , da slovenska javnost ni dovo l j seznanjena z možnost jo uporabe kart pr i svojem vsakodnev nem d e l u , prav tako pa kar ta še ni postala osebni spreml jeva lec našega č loveka na po tovan j i h , na i z -l e t i h , in pr i d rug ih rek rea t i vn ih de javnos t ih . Ravno zaradi tega k l j u b razmeroma cenenim izvodom kart v prosti p roda j i ni pravega navdušenja oz i roma pot reb, da bi si naš č lovek takšne kar te tud i k u p i l . V tem je v z r o k , da cena ostaja razmeroma v isoka , čeprav bi se lahko z v e č j o nak lado še p o c e n i l e . I z -med vseh kart v prosti p roda j i gredo na jbo l j v promet av toka r te , medtem ko druge kar te ne d o ž i v l j a j o ponatisov v razmeroma kra tkem obdob ju . To stanje nas mora vsekakor sk rbe t i , zaka j geogra f i smo t i s t i , k i moramo kar to v b is tvu p o p u l a r i z i r a t i . Karto pa lahko p r ib l i žamo l judem na r a z l i č n i h n i v o j i h in na raz l i čne n a č i n e . Predvsem je tuka j v e l i k a možnost za tovrstno dejavnost ravno v okv i r u šole. Vendar je ta možnost premalo i zkor iščena.

3 . N A L O G E SLOVENSKE KARTOGRAFIJE

3 . 1 . P o m e n k a r t e

Kar ta je p r i kaz prostorske razpored i tve pojava in vsak, kdor ima o p r a v i t i s prostorom in o b i l i c o p o j a -v o v , si s prostorsko p reds tav i t v i j o pogostosti po java l až je ustvar i mnenje o doga jan ju v prostoru kakor pa iz množice podatkov v tabe lah . Takšna prostorska predstavi tev je tud i za nepoznava lce bo l j razum-l j i v a kakor množ ica tabel in n j i h o v i h še tako dobr ih op isov. Kar ta je tud i t is ta osnova, s katero d ruž -be predstav l ja svojo t renutno uredi tev in svojo gospodarsko ter pr i rodno razvo jno doseženo s topn jo . Ka r -ta ima v e l i k o sugestivno moč ter na enostaven in razuml j i v nač in p r i kazu je doseženo stanje ter je t a -ko najpr imernejše sredstvo obveščan ja .

3 . 2 . Z a h t e v e n a š e g a d r u : n e g a s i s t e m a

V našem družbenem sistemu, ko t e ž i m o , da bi p r i t e g n i l i v up rav l j an je č im širši krog l j u d i , ka te r im naj b i omogoč i l i kar na jbo l j enakopravno o d l o č a n j e , je samo g ra f i čna o b l i k a p r i kazovan ja podatkov t i s t a , k i to omogoča. Izhodišče vsakega družbenega nač r tovan ja , k i se pr i nas začne na n i v o j u k ra -jevne skupnost i , je i nven ta r i zac i j a prostora. Zapis i nven ta r i zac i j e prostora je na j rac iona lne jš i in n a j -preg lednejš i na kar tografsk i osnov i . Vendar pa to sredstvo l j ud je zarad i nepoznavanja in neznanja u-po rab l j an ja kar t premalo uporab l j a jo . Geogra fe čaka še v e l i k o de la ravno na področ ju uporab l jan ja in č i t an ja k a r t , da bodo ta de lovn i pr ipomoček vsaj mlajše generac i je zna le uporab l ja t i pr i svojem družbenem u v e l j a v l j a n j u i n d e l o v a n j u .

Prakt ična in vsestranska uporaba kar t je pomembna veščina vsakega našega č l o v e k a , kot č lena v sp lo-šnem l judskem odporu. G l e d e na dosedanje izkušnje je p rak t i čna uporaba kar t pr i sedanj i gene rac i j i k l j u b vsemu na n i z k i s topn j i . N e k o l i k o bo l j š i r ezu l t a t i se kaže jo le p r i m l a d i n i , k i se v razn ih p l a -n insk ih in taborn išk ih o rgan i zac i j ah dodatno seznanja z uporabo ka r t .

20

4 . KARTOGRAFIJA I N U Č N I PROGRAMI

Če si ogledamo možnost i , kako p r i t i do znanja č i t an ja k a r t , potem smo lahko presenečeni . Uporaba karte se začne šele v t re t jem razredu. G o v o r i l a je predvsem o re l i e f u ter neka te r ih geografsk ih p o j -mih ter o označbah na z e m l j e v i d u . Učenca se seznani tud i z mer i l om, vendar je zato na v o l j o samo 15 ur. Proces, ki ga program p redv ideva , je enostranski , ker gre le za p r i kazovan je konkretnega sta-nja na modelu ozi roma na s k i c i . Karta n i t i n i omenjena. M i s l i m o , da je nu jna tud i obratna smer, in sicer od kartografske ponazor i tve do konkretnega f i z i čnega ob jek ta . V programu je predv ideno tud i po -znavanje k ra jevne skupnost i , o b č i n e , n i pa z a d o v o l j i v o rešen p r i kaz teh družbeno p o l i t i č n i h eno t . V četrtem razredu se o t roc i seznanja jo že s pregledno ka r to . Torej od mer i la 1 : 100 imamo v ka r tog ra f -skem smislu preskok na mer i lo 1 : 750 000 a l i v e č . V petem razredu se o t roc i seznanja jo z Jugos lav i -j o , tore j s kar to še manjšega m e r i l a , in šele v osmem razredu se spet v rne jo b l i ž e domačemu k r a j u . V šestem razredu, k j e r je govora o p r o j e k c i j a h k a r t , je tud i premalo poudar jeno in premalo časa, da bi se o t roc i spoznal i ponovno z topografsk imi kar tami za področ je svojega ož jega doma.

Tudi v srednj i šoli v o k v i r u geogra f i j e so možnosti kartografskega i zob raževan ja ze lo m a j h n e . V e č mož-nost i , da dob i j o osnovne predstave o topografsk ih ka r tah , imajo d i j a k i na t ehn i čn i h sredn j ih šolah. U č -benik vsaj na k ra tko predstavi vse kar te osnovnega prostorskega p r i k a z a , to so katastrske mape, gospo-darske karte in topografske ka r t e , k i se nanašajo na slovensko o z e m l j e . Za g imnaz i j e in druge srednje šole učben ik i tega n i t i ne p r i k a ž e j o .

Možnost i za dopo ln i l no i zobraževan je so pr i pouku zgodov ine , telesne v z g o j e , pr i b i o l o g i j i , p r i spo-znavan ju pr i rode in d ružbe , ter pr i izvenšolsk ih obveznos t ih , kot so razn i k r o ž k i , ude js tvovanje v t a -born išk ih o rgan i zac i j ah i t d . Sistemat ično spoznavanje s kar tami in z n j i hovo uporabno vrednost jo v o k -v i r u geogra f i je ni p redv ideno , kar ta je le nazoren p r i kaz geografsk ih p o d a t k o v , ne pa predmet same-ga poučevan ja .

Ugo tav l j amo , da se morejo kar te v o k v i r u učn ih programov uporab l j a t i pr i r a z l i č n i h p redmet ih , k j e r g e -ogra f i ne sodelujemo v učno -vzgo jnem procesu, vendar pa je naloga geogra fa , da opozor i tud i druge u č i t e l j e , da v p r ime r i h , ko obravnava jo domačo o k o l i c o učenca a l i d i j a k a , uporab l j a jo ustrezne kar to grafske pr ipomočke. Če geogra f i ne bomo v z g a j a l i l j ud i v dobre č i t a l c e kar t in predvsem v v e č j e upo rabnike k a r t , se bo z g o d i l o , da bo to prevze l nekdo drug. Tedaj se po jav i vprašanje pr isotnost i geo -g ra f i j e v šo lah, ker razen širokega pogleda na svet ne bo da j a l a nobene uporabne v redno te , ki se ka ze v tem, da o t r oc i oz i roma l j ud je zna jo upo rab l j a t i kar to v vsakdanjem ž i v l j e n j u in pr i vsakdanjem d e l u . Kakor smo i z g u b i l i pr imat na področ ju i zde lave k a r t , tako nam tud i v z g o j a na pod roč ju k a r t o -g ra f i j e lahko uide iz rok . Potrebno bo tud i doseč i , da se v o k v i r u geogra f i j e posvet i v e č j a skrb pou-čevan ju k a r t o g r a f i j e .

5 . UPORABA N O V E J Š E G A KARTOGRAFSKEGA MATERIALA

5 . 1 . O s n o v n a d r ž a v n a k a r t a

To kar to lahko o t roku ponudimo že v prvem razredu. Če dobro p remis l imo , je pr ipomoček vsaj pr i de -setih urah predmeta spoznavanje narave in d ružbe . O t r o c i na ka r t i o z n a č u j e j o svo jo pot do šo le , o z -nač i j o tud i važnejša k r iž išča ter u g o t a v l j a j o , k j e s to j i kakšen znak in podobno. Tudi v drugem razre-du je možno uporab l ja t i O D K pr i 13 urah pouka . Teme se nanašajo na predmet o o t rokovem o k o l j u , o družb i ter o šo l i .

N a j v e č j a možnost spoznavanja in n a j v e č j a uporabnost O D K je v t re t j em raz redu , k j e r je 136 ur pou-k a , pr i katerem lahko uporabl jamo O D K . V nada l j n jem šolanju se učenc i s to kar to srečajo samo še in fo rmat ivno , z las t i pa pr i izvenšo lsk ih de javnos t i h , ker j im je uspešni učn i pr ipomoček pr i spoznava-n ju domačega k ra ja oz i roma domačega o k o l j a .

5 . 2 . TK 2 5 / G

Uporabnost te kar te je v e l i k a , z las t i na t i s t i h p o d r o č j i h , k j e r obsega šolski oko l i š v e č j e pod roč je . U-porabna je podobno kakor osnovna državna k a r t a , vendar j i v p rak t i čnem pog ledu manj pr imerna za

21

preučevanje domačega k ra j a . Karta je v b is tvu zahtevne jša, ker vsebuje preveč kar tografsk ih e lemen-tov kakor O D K . Karta je dober p r ipomoček , da o t roc i dob i j o predstavo o oddal jenost i posameznika od šole. V e l i k o več jo v logo pa ima TK 2 5 / G za tabo rn i ke , p lan ince in pr i predmetu splošne l judske obrambe. Predstavlja imeni ten pr ipomoček za o rgan i zac i j o razn ih o r i en tac i j sk i h pohodov, in za d e j a v -nost i , k i so vezane na o t rokovo domačo pok ra j i no .

Kot dodaten učni pr ipomoček je zan imiva TK 2 5 / G - 5 (na n je j je samo h id rogra f i j a in h ipsogra f id ) , k i jo lahko uporabl jamo kot osnovo za slepo k a r t o , k i jo o t roc i d o p o l n j u j e j o z razn im i e l emen t i . To bi b i l o najuspešnejše pr i pouku ka r tog ra f i j e v 6. raz redu , če bi učn i načrt imel na v o l j o več ur v ta namen. To kar to lahko dobimo v mapnem arh ivu geodetske uprave SRR v L j u b l j a n i , cena pa je 50 o-z i roma 30 d in za l i s t .

5 . 3 . O b č i n s k e k a r t e

Obč inske k a r t e , z las t i t i s te , k i so v mer i l u 50 000 in v e č , naj b i b i l e osebna karta vsakega učenca. V ta namen bi se b i l o potrebno dogovo r i t i z obč insk imi geodetsk imi s lužbami za zadostno k o l i č i n o t i -skov in ustrezno ceno . S pr idom se j i h da uporab l ja t i t ud i v drugem t re t jem in čet r tem razredu. D ru -ga zvrst občinske k a r t e , v mer i l u 1 : 20 000 in 1 : 50 000 , pomaga o t roku kar tografsko predstav i t i nje govo b l i ž n j o in širšo o k o l i c o v razmeroma v e l i k e m mer i l u . Te kar te so pr imernejše kot topografske kar te za predstavo domače p o k r a j i n e , vendar pa so manj p r imerne, da bi se o t r oc i z n j i m i n a u č i l i upo-r a b l j a t i ka r te . V z r o k je v t em, da so to predvsem stenske k a r t e , k i so površinsko doka j v e l i k e in ne-pr imerne za prenašanje. Te kar te in O D K lahko dobimo pr i geodetsk ih upravah posameznih o b č i n . C e -na pa je doka j r a z l i č n a .

5 . 4 . P r e g l e d n e k a r t e

V zadnjem času smo d o b i l i doka j k v a l i t e t n e kar te v Gauss-KrUger jevem sistemu mer i la 1 : 200 000 , 1 "s 400 000 in 1 : 750 000 . Kot učni pr ipomoček moramo p r ipo roča t i PTK 2 0 0 / 5 , PTK 2 0 0 / 6 (cena 50 d i n ) , PK 4 0 0 / 6 in PK 4 0 0 / 7 (cena je 18 oz i roma 15 d i n ) , PK 7 5 0 / 6 in PK 7 5 0 / 8 (5 d i n ) . Na vseh kar tah je predstav l jena p o l i t i č n a razde l i t ev povezana z r e l i e f o m , h idrografsk im omrež jem in z demografsk imi in prometn imi o b e l e ž j i . Pomembno je t o , da o t r oc i spoznajo te k a r t e , k i so osnova za na j raz l i čne jše tematske p r i kaze .

Razne k a r t e , k i za jema jo več a l i manj obširno o b m o č j e , kot so razne p lan inske ka r t e , k i pa niso ve -zane na področ je p o l i t i č n o - u p r a v n e eno te , so še zmeraj lahko doka j uporaben šolski pr ipomoček za predstav i tev o t rokovega domačega k r a j a .

5 . 5 . K a r t o g r a f s k i p r i k a z i k r a j e v n i h s k u p n o s t i

Kot smo u g o t o v i l i , so mars ik je šolski oko l i š i doka j i den t i čn i z mejami k r a j e v n i h skupnost i , z las t i na p o d e ž e l j u . To kaže v pe rspek t i v i , da dob i šola še eno možnost kar tografskega pr ikaza domačega oko -l j a . Osnovna državna kar ta ima to slabo lastnost, da je i zde lana v splošnem prostorskem sistemu, kar-ta k ra jevne skupnosti pa je p r i kaz č isto do ločene zak l j učene družbene p o l i t i č n e skupnosti in često tu-di v tesni povezav i z neko pr i rodno r e g i j o . Ker bodo te karte planerskega z n a č a j a , bo izhodišče za to vrsto kar t osnovna kar ta mer i la 1 : 5000 oz i roma 1 : 10 000. Takšne kar te bodo seveda v e l i k o bo l j uporabne kakor sama O D K .

6 Z A K L J U Č E K

V zadn jem času smo d o b i l i razmeroma v e l i k o kar tografskega g r a d i v a , k i p r i kazu je o t roku sve t , ki. ga d o ž i v l j a in opazu je . O t r o k v i d i , kako je ta n jegov svet p r i kazan na k a r t i , tore j mu bo ta kar ta b l i -z u . Šel e tako p r i b l i žana kar ta mu bo tud i sredstvo in pr ipomoček pr i n jegovem spoznavanju domačega o k o l j a ter pr i n jegovem kasnejšem družbenem up rav l j an ju . Takšen č l ovek bo kupova l k a r t o , pa ne sa-mo av tomob i l ske , ampak tud i d ruge . V e r j e t n o bo samo na ta nač in p r i b l i žana kar ta zbud i l a pot rebo, da nak lada kar t .ne bo samo 10 - 20 000 i z v o d o v , ampak bo narasla. Razuml j ivo pa j e , da bo potrefc no tud i v o k v i r u učn ih programov spremeni t i odnos do k a r t o g r a f i j e . G e o g r a f i bomo mora l i doseč i , da bodo tud i d rug i u č i t e l j i pr i svojem vzgo jnem i zob raževan ju upo rab l j a l i kar to kot učni p r ipomoček .

Juri j KUNAVER

GEOGRAFIJA NEPALSKIH POKRAJIN

UVOD

Od mojega potovanja po vzhodnem N e p a l u so m in i l a že t r i leta in je zato čas, da se tud i v G e o -grafskem obzorn iku oglasim s pr ispevkom, k i bo lahko bra lcem neko l i ko bo l j p r i b l i ž a l to odmaknjeno azi jsko deže lo . Med tem so se u red i l i v t i s i , v roke pa nam je pr išla tud i novejša l i t e ra tu ra , ki je nujno potrebna za razumevanje Nepa la kot c e l o t e . T u nimam namena predstav i t i ce lo tne geogra f i j e Nepa-la, ker bi b i l o treba po leg drugega dodat i še obširno pog lav je iz zan im ive zgodov ine nastanka in razvo -ja deže le . Pač pa se mi zd i po t rebno, da spoznamo nekatere bistvene naravne in družbeno-geografske poteze dežele oz i roma n jen ih z n a č i l n i h r e g i j . Ta potreba i zv i ra med drugim tud i iz zan iman ja za N e -pa l , k i ga vzbu ja jo precej pogoste jugoslovanske-h imala jske a lp in i s t i čne odprave in n j i h o v i tamka jšn j i uspehi. Poleg tega se veča tud i š tev i lo jugoslovanskih tu r i s t i čn ih ob iskova lcev N e p a l a .

Doslej smo o N e p a l u lahko na jveč prebra l i v dnevnem časopisju in v r e v i j a h . Posebno uporabni so č lank i v Proteusu izpod peresa T. VVraberja in J. G rego r i j a o i zvoru p reb iva ls tva , o f l o r i s t i č n i h in favn is t i čn ih znač i lnos t ih te deže le (č lank i so i zha j a l i od I . 1970 d a l j e ) .

Geološka in re l ie fna zgradba Nepa la je v b is tvu precej preprosta, k a j t i do loča jo jo do lg i vzporedn i geo loško- tek tonsk i pasovi . So posledica enostavne nesimetr ične orogeneze H i m a l a j e , katere več ina na-r i vn ih pokrovov je zdrsela od centra orogena v V isok i H ima la j i prot i j ugu . Rečna e roz i j a je nekdan j i s t rukturni re l ie f že močno p reob l i kova la , posebno z d o l i n a m i , k i p rečka jo geološke pasove. Toda i z -raz i ta godolgovatost in vzporednost pokra j insk ih pasov je k l j ub temu dominantna geografska poteza N e -pa la . Že v l l eš ičev i A z i j i je raz ločen ta sistem, ki pa ga je potrebno še neko l i ko d o p o l n i t i , (glej č lanek J. Kunaver ja in kar to pokra j insk ih pasov v Proteusu 1974 /75 , št. 5 ) .

T e r a i i n h r i b o v j e C h u r i a

Na mej i z Ind i jo na jugu sega Nepa l do roba gangeškega n i ž a v j a . To je Terai (Madesh), od 16 do 50 km širok pas n iž inskega sve ta , ki je rah lo nagnjen od gora vst ran. Prečno nanj t eče jo štev i lne vo<-de iz b i ž n j i h gora in iz cent ra lnega Nepa la pro t i jugu ozi roma prot i Gangesu. Terai je na zahodu v i -sok okrog 280 m, na vzhodu dežele pa se zn i ža na okrog 76 m. Do nedavnega je v e l j a l za nezdravo in redko nasel jeno malar ično p o k r a j i n o , katere džungle so zadnja pr ibeža l išča z n a č i l n i h i nd i j sk ih ž i v a -l i kot t i g r a , nosoroga, slonov in d rug ih . Danes smo pr iča k rčen ju gozdov , š i r jen ju in i zbo l j šav i obde-lova ln ih površin in splošnemu povečan ju zan imanja za Tera i . Eden od pog lav i t n i h pogojev za to je b i -lo nedavno i z t reb l j an je m a l a r i j e , kar zarad i težke dostopnosti neka te r ih območi j n i b i l lahek posel. Druga vzpodbuda so gradnje jezov in ure jevanje namakaln ih sistemov na v e l i k i h h ima la jsk ih rekah v k r a j i h , k je r te predrejo zadnjo v e č j o gorsko pregrajo in se r a z l i j e j o v n i ž i n o . Terai postaja dostopnej-ši tud i z gradnjo nov ih cest , na kar bodo morale marsikatere druge nepalske pokra j ine počaka t i še lep čas.

Podnebno je to v roč i monsunski pas, v katerem uspeva z imze len i t ropski g o z d , imenovan tud i džung la . Vendar bo l j ustreza termin v l a ž n i monsunski gozd , k i vsebuje tud i nekatere l istopadne vrste. V p rvo t -ni o b l i k i je gozdna vege tac i j a ohranjena le v zahodnem Teraiu in v podgor ju h r ibov ja Chu r i a , v Bha-ba r j u . Drugod pa so prisotne tud i obsežne površine sekundarne drevesne vege tac i j e »avanskega t i p a , poraščene s t r a v o , t rs t ič jem in bambusom. Ob rekah so tako imenovan i "m la j š i " in "s tare jš i " ga le r i j sk i gozdov i . Teraiski gozd sestav l ja jo nekatere ze lo uporabne vrste dreves, k i daje ze lo raz l i čen v idez v času v lažnega poletnega in suhega zimskega monsuna.

Teraiu obeta jo lepo prihodnost predvsem zarad i dobr ih obde lova ln ih n iž insk ih t a l , kar je za gorat i N e -

23

pa| še posebno ve l i kega pomena. Tu že seda j ,p r ide la jo kar 74% vsega nepalskega r i ž a , kar je prese-n e t l j i v o , saj je tud i v sredogorskem Nepa lu r i ž med g lavn im i po l jede lsk imi ku l t u ram i . V Teraiu se je-¡0 zgodn jo , srednjo in pozno vrsto r i ž a . Zgodnja dozor i v 90 dneh od konca j u n i j a , ko razsodi jo sa-d i k e . Srednja vrsta dozor i v 120 dneh in pozna v 150 dneh. Tako r i ž žan je jo od srede septembra pa skoraj do januar ja .

Terai je ze lo primeren tud i za industr i jske ras t l i ne , za r az l i čne o l j a r i c e , s ladkorn i trs in t obak . To-da go jen je teh ku l tu r ima značaj modernega tropskega p lantažnega kmet i js tva le v jugovzhodnem de lu . Pridelek sladkornega trsa je precej pod az i j sk im popreč jem, a ima lahko še lepo pr ihodnost . Uspeva tud i v nepalski no t ran jos t i , vendar le kot vr tna ras t l ina . Ena najstarejš ih indust r i jsk ih rast l in je j u t a , k i v nepalskem i zvozu zavzema 12% vrednost i . Zaenkrat je najmanj razš i r jen tobak , ki pa ga bodo zase jan na v e č j i h površinah tud i za lastne pot rebe. V Janakpuru že de la nova tovarna c i g a r e t , k i je b i l a zgra jena s pomočjo Sovjetske zveze . Terai ima v e l i k e možnosti tud i za pr ide lovan je tropskega sadja in ze len jave . Nenavadno j e , da sadje za nepalska mesta uvaža jo iz sosednje I nd i j e .

Vode v Teraiu je v po letnem času potrebno obdrža t i v st rugah, v zimskem času pa je z namakanjem mogoče posprav i t i še najmanj eno že tev . Z n a č i l e n je poda tek , da danes v N e p a l u k l j u b ugodnim k l i -matskim pogojem pospravi jo dve l e t i n i le na 20% površ in. Namakan je je najpomembnejše za r i ž , k i pot rebuje na jveč v lage v času cve ten ja (hath ia) . To pa je ok tobe r , ko monsunsko dežev je že poneha, v rekah pa je še dovo l j v o d e . V te ra iu že de lu je osem v e l i k i h namaka ln ih s istemov, t r i j e so še v i z -g r a d n j i , šest pa, j i h še nač r t u j e j o . Sedaj namakajo že 143.000 hek ta rov , lahko pa bi j i h namakal i m i -I j on .

N a j v e č j i in na jbo l j z a n i m i v i sistemi in p ro jek t i so Banbasa na Zahodn i mejn i rek i M a h a k l i ( ind i jska Sarda), Chisapani na rek i K a r n a l i , Babai , Banganga, Tinso in Kanchan Dano v srednjem Tera iu , Z a -hodni in Vzhodn i Gandak pro jek t na rek i V e l i k i G a n d a k , Kamala na istoimenski rek i in Chatra ter Kosi p ro jek ta na rek i Sapt Kos i , ker bodo jezov i v neposredni b l i ž i n i ind i jske meje so me l i o rac i j e in naprave načr tovane več inoma t a k o , da lahko kor i s t i j o obema državama. Ponekod bodo j e z o v i seveda večs topen jsk i , več inoma pa večnamenski za izrabo vodne energ i je in za namakanje . G l a v n i kana l i so spe l jan i pahl jačasto vstran od jezu na v rhn j i strani r avn i ce , nato pa se od njega cep i j o v smeri prot i jugu in vzporedno z g lavno reko še stranski k a n a l i . To so obenem tudi razbremeni ln i kana l i v času v isok ih voda . Ponekod bodo potrebni tud i zavarova ln i j ezov i v z d o l ž rek . N a j b o l j razd i ra lna med gan-gesovimi p r i t ok i je Sapt Kos i , k i že dvesto let prestav l ja svojo strugo od vzhoda pro t i zahodu. Pri tem spodkopuje svoj desni breg in un iču je ce le vasi s p o l j i v red . Na nasprotni strani pa za seboj pušča nep lodna, prodnata vršajna t l a . Ta pojav en i raz laga jo kot posledico dev iac i j ske s i l e , drugi pa s t e k -tonskim dv igan jem o z e m l j a na levem bregu Kos i ja . Kosi prinaša v v isok i vod i s seboj ve l ikanske mno-ž ine g rad i va , k i v p l i v a tud i na pres tav l jan je struge.

Terai je tud i območ je z n a j v e č j o gostoto cest , če se o redk ih cestah sploh lahko tako i z raz imo. To so asfa l t i rane ceste B i ra tnagar -Dharan , B i rgun j -Ka thmandu , Bhai rawa-Pokhara in k ra tk i odseki okrog Janakpura. Na z a č e t k u gradnje je tud i vzdo lžna cesta po Tera iu , k i bo izredno pomembna tud i za gospodarsko rast in za i n teg rac i j o vsega N e p a l a . To bo de l az i jskega sistema av toces t , ki je označen s p r io r i te tno š tev i l ko T 1, na katerega se bodo od severa v e z a l i stranski o d c e p i . Tera i ima dobre osno-ve tud i za razvo j indust r i je in t rgov ine . To omogočajo industr i jske surovine iz kmet i js tva ter b l i ž i n a indi jske meje . Na jmočne jše nepalsko industr i jsko mesto je b i l že doslej Bi ratnagar. Toda to oznako pa mu zaenkrat da je le ena tovarna za prede lavo j u t e .

Za nasel jevanje nepalskega preb iva ls tva iz prenasel jenega sredogorja je postal Terai p r i v lačne jš i šele v zadn j ih l e t i h . Z e l o ve r je tno bo pr iš lo v pr ihodnost i do še močnejš ih m ig rac i j sk ih tokov od severa pro t i j ugu , ko bodo tud i drugod zrasla močnejša industr i jska središča. Z raven pa je t ud i že l j a po ne-p a l i z a c i j i Tera ia , k j e r zarad i nekont ro l i ranega nase l jevan ja Ind i jcev- ' do druge svetovne vo jne kar 75% prebiva ls tva govor i severnoindi jske' j e z i k e . To nase l jevan je je na jveč dopr ineslo h k rčen ju te ra isk ih džungel . O č i t n o je z a v e s Nepa l gospodarski pomen Teraia izredno v e l i k . V p r ime r j av i z vso državo da-je ta " n e t i p i č n i " de l države 55% vrednost i kmet i jske p r o i z v o d n j e , 72% industr i jske p ro izvodn je in 65% vrednost i t rgov ine In t ransporta. Ne imenuje se zato brez vz roka ž i t n i c a Nepa la in stara oznaka pu-ste mokrotne džungle ni več sp re jem l j i va .

Naravno za led je Teraia p reds tav l ja jo pokra j insk i pasovi v i š j i v rša jn i svet G h a b a r j a , h r ibov je Chur ia

24

(Chure) a l i S i w a l i k , podolgovate ko t l i ne Not ran jega Teraia a l i Dun i in ve r iga Mahabbarat Lekha. "S Teraia se svet na jpre j vzpne v Bhabar, starejšo gruščnato nasipino h ima la jsk ih r e k " , kot je zapisal S. I leš ič . Groba prodnata vršnja t l a , k i sprot i nasta ja jo na podnož ju h r i bov ja C h u r i a , zara-d i močne e roz i j e niso ugodna za nase l i tev . Za to imenu je jo Bhabar tud i Char -Kos Jhad i a l i "osem mi l j širok g o z d " . Tu so ohran jen i še prvotn i sestoj i v lažnega monsunskega gozda a l i džungle in tu so glavne zaloge lesa ter pomembnejši lovski r e v i r j i . Nos i lec gozdne združbe je salovo drevo (Shorea vobusta). V n je j pa je še vrsta znan ih in manj znan ih t rdolesnih drevesnih vrst kot p ipa l (Ficus re-l ig iosa) , khai r in karma za pohištvo pa tudi drevesa z mehkejšim lasom, kot bor Pinus l ong i f o l i a ( rox-burgh i i ) .

H r i b o v j e C h u r i a a l i S i w a l i k , kot smo ga- b i l i doslej bo l j v a j e n i imenova t i , ima značaj h i -malajskega predgor ja . V njem so enostavno nagubane plast i miocensk ih s k r i l a v c e v , ki so se od laga l i v gangeškem mor ju ob zače tku h imala jske orogeneze. Mars i k je se takorekoč brez napovedi dv i gne jo d i rek tno iz n i ž i n e . V zahodnem N e p a l u dosežejo do 1900 m, v vzhodnem pa do 900 m. Hr ibov je se-stav l ja eden a l i več vzporedn ih h rb tov , k i se v l e č e j o stot ine k i l omet rov d a l e ž . Prek in ja jo j i h le p reč -no tekoče h imala jske reke. Ker so hrbt i do vrhov poraščeni z gozdom in je geološka zgradba še moč-no dominantna, so z le ta la v i d e t i kot gube v ze len i p reprog i . Sulu se v gozdu v iš je na poboč j i h p r i -d ruž i j o tud i i g l a v c i , in sicer razne vrste bo ra , hrasta in drugega d r e v j a . Toda sal p rev ludu je povsod in je tud i tu nosi lec združbe. Le poredkoma, in to okrog grebenov, se zgost i jo tud i i g l a v c i . G o z d je v tem h r ibov ju pomemben v i r uporabnega lesa, toda i zko r i šča t i ga bodo mora l i ze lo previdno> ker so t l a zaradi slabo sp r i j e t i h kamnin s i la o b č u t l j i v a za e r o z i j o . To je b i l za nasel i tev ves čas n e z a n i -miv prostor in je zato min ima lno nasel jen.

Hr ibov je Chur ia vzhodno od reke Kosi nima več pravega n a d a l j e v a n j a , kar je prece j n e n a v a d n o . V e n -dar se z d i , da se zgradbeno spoj i z Mahbharat Lekhom v enoten gorski sk lop.

Med hr ibov jem Chur ia in v isok im hrbtom Mahabharat Lekha, k i je j užn i rob nepalskega s redogor ja , s o podolžne do l i ne a l i ko t l i ne N o t r a n j e g a T e r a i a a l i D u n i , k i s o o tok i gostejše nase l i t ve . Nepalsko se ta pas imenuje " b h i t r i madesh". Duni so nastal i na tek tonsk i me j i med Chur ia in Mahab -harat Lekhom, in sicer v z d o l ž tako imenovanega "g lavnega mejnega a l i robnega na r i va " (Ma in Border Thrust). Ta pomeni prehod iz nagubanega predgor ja v s redogor je , sestav l jeno iz na r i vn i h p o k r o v o v .

N a j b o l j znani Duni so do l i ne Dang v zahodnem d e l u , do l i na vzhodnega Rapt i ja v osrednjem, no t ra -n jem Tera iu in Vzhodn i no t ran j i Tera i . To so do 100 km dolge d o l i n e , obdane od sredogcrskega in h r ibov i tega sve ta , s katerega od teka jo š tev i l n i po tok i in reke N o t r a n j i Terai v e l j a za k l imatsko p re -ce j neugoden svet , pa je k l j u b temu, posebno v srednjem d e l u , postal v zadnjem času območ je i n t en -z ivnega krčen ja gozdov ter nase l jevan ja ko lon is tov iz no t ran jos t i . K temu sta v e l i k o pomagala i z t r eb -l j en je ma la r i j e in cestna zveza ind i jska meja - Kathmandu, od katere so z g r a d i l i odcepa v do l i no vzhodnega Rapt i ja ter do reke N a r a y a n i . Nas ta ja jo nova naselbinska j ed ra , nos i l c i napredka v agrar-nem gospodarstvu pa so poskusna posestva. Uspevajo podobne ku l tu re kot v Tera iu , saj k l ima tsk i pogo-j i niso bistveno drugačn i . Prvič pa se v teh pok ra j i nah srečamo z uč inkom zavetne lege , ki ponekod povzroča zmanjšanje c e l o l e t n i h padav in v p r i m e r j a v i z v iš jem ob rob jem.

N e p a l s k o s r e d o g o r j e

Za drugo v e l i k o pokra j insko enoto N e p a l a so v rabi r az l i čna geografska imena. Orogra fsko in t e k t o n -sko j e t o N i z k a a l i M a l a H i m a l a j a . Š e pogosteje sta v rab i imeni S r e d n j i N e p a l a l i n e p a l s k o s r e d o g o r j e . Ta na jbo l j nasel jen pas pomeni osrč je nepalske države in mu p r a v i j o " p a -h a r " . Sredogorje je nastalo iz ve l i kansk ih naravn ih pok rovov , k i so j i h orogenetsk i procesi i z r i n i l i iz območja V isoke H imala je pro t i jugu v več fazah .

Iz Čela na jda l j p ro t i jugu segajočega kathmandujskega pokrovnega sistema je nastal iz redno premočr t -no po teka joč in ozek gorski hrbet M a h a b h a r a t L e k h a ( " l e k h " pomeni gorov je) . . V c e l o t i j e se-s tav l jen iz metamorfn ih kamnin in je zato neka j bo l j odporen p ro t i e r o z i j i . Mahabharat Lekh je v pr i mer jav i z osta l im sredogorjem zarad i v e l i k i h strmin poboč i j in prece jšn je v iš ine (do 3 000 m) in tud i za to , ker je v prečn i smeri ze lo malo r a z č l e n j e n , samostojna eno ta . Ob n jem se ustav l ja več ina h i -mala jsk ih voda , k i do tam teče jo od severa prot i jugu in se nato obrne jo p ro t i zahodu a l i vzhodu . Sele tako združene vode se p reb i j e j o pro t i jugu v Tera i . Lepi p r imer i za to so poreč ja reke Karna l i

25

na zahodu, V e l i k e g a Gandaka v srednjem de lu in reke Sapt Kosi na vzhodu . Mahabharat Lekh nima posebnega gospodarskega pomena, pač pa je precej pomembna k l imatska l o č n i c a .

Nepalskemu sredogor ju smo d o l ž n i posvet i t i nekaj več prostora, saj tu ž i v i 52% vsega preb iva ls tva . Namesto i z k l j učno vzporedniško po teka joč ih grebenov in d o l i n se tu ze lo pogosto u v e l j a v l j a j o tud i prečne smeri . Ta podoba je na jbo l j impresivna, če jo dož iv imo ob leta lskem pre le tu od Kathmanduja pro t i vzhodu a l i zahodu . Še bo l j drast ična je i l us t rac i j a takšne re l ie fne strukture s pomočjo š tev i la no -saških d n i . Za sto k i lomet rov do lgo po t , mer jeno v z račn i č r t i prečno na g rebene, porab i jo nosači po -prečno po 10 do 12 d n i . Na j užn i strani sredogorje z v rhov i ne preseže 2 500 m. Na severu in po-sebno na severozahodu pa sežejo precej da leč prot i jugu nekater i g reben i , ki mer i jo do 4 500 m in ce lo v e č . Preko n j i h se sredogor je že veže z V isoko H ima la j o . Od v iš ine insmer i teh grebenov je precej odv isno , k o l i k o pade dež ja na n j i h o v i odvet rn i in p r i ve t rn i s t ran i . Not ran jos t Nepa la namreč dob iva močo skoraj i z k l j u č n o z monsunskimi v e t r o v i , k i so pretežno usmerjeni od jugovzhoda .

Padavinska k a r t a , o b j a v l j e n a v W. Donner jev i k n j i g i o N e p a l u , kaže ze lo r az l i čno namočenost n e p a l -skega sredogor ja . N a j v e č padav in (3 500 mm) prejema Pokhara, zahodno od Katmandu ja . V isoke p re -grade pogor i j Annapurne , Lamjung Himala in Dhau lag i r i j a p r i s i l i j o monsunski zrak k in tenz ivnemu d v i -gan ju . Pas ze lo o b i l n i h padav in sega še v smeri severovzhoda vse do meje K i ta jske v z d o l ž srednjega toka Marsyand i ja . Toda komaj sto k i l omet rov severozahodno od tam je v pok ra j i n i Mustang na jbo l j suh kra j v N e p a l u , k j e r namer i jo le tno le 250 mm padav in . Močno namočeno je tud i pogor je A p i na seve-rozahodu N e p a l a , potem več ina v i š j i h g rebenov , k i veže jo sredogor je z V isoko H ima la jo ter Mahabha-rat Lekh. Za monsunske vet rove so zave t rn i k r a j i razen severno od V isoke H ima la je tud i na severni strani go rov ja Mahabhara t . Osredn j i de l Kathmandujske ko t l i ne dob iva le tno le 1000 do 1500 mm pa -d a v i n . Iz lastne izkušnje lahko povemo, da je sušen tud i srednj i del do l i ne A r u n a , k je r je po le t i in jeseni leta 1972 suša prece j p r i zade la Tuml ingtarsko k o t l i n o . O b m o č i j z manj kot 1000 mm le tn ih pa -dav in je v južnejšem de lu nepalskega sredogorja še p rece j .

Po temperaturah »odi nepalsko sredogorje v zmerno top lo monsunsko podneb je . K r i v u l j e srednj ih meseč-n ih temperatur se n i k j e r ne spust i jo pod 0 ° . Srednje ekstremne poletne temperature dosežejo 3 5 ° , tem-peratura na jh ladnejšega meseca pa je okrog 10° .

V neka te r ih v iš je l ežeč ih do l i nah in k o t l i n a h n i redka inverz i j ska megla in ce lo s lana. Vendar abso-lutne min ima lne temperature redko padejo pod - 3 ° C . V Kathmanduju na v i š i n i 1 300 m je januar ja srednj i dnevn i maksimum 18°C , srednj i dnevn i min imum pa 2 ° C . V Chauta r i (1 676 m) , severovzhod-no od Ka thmandu ja , je srednj i j un i j sk i maksimum 2 8 , 3 ° C , srednj i januarski min imum pa 5 , 6 ° C ,

V tckšnih k l ima tsk ih razmerah uspeva v sredogor ju do 1 000 m visoko " v l a ž n i " šalov g o z d , navzgor pa "suh i "sa lov g o z d , ki se vedno bo l j meša z d rug imi drevesnimi v rs tami . Za izpostav l jene grebene nad 2 000 m v iš ine so z n a č i l n i v l a ž n i p ragozdov i t ipa " o b l a č n i h gozdov" ( N e b e l w a l d ) , ki so posebno znan i iz tropskega pasu Južne Amer i ke . Skoznje smo po tova l i dvakra t in opazova l i gosto pragozdno podrast z v e l i k i m i praprotmi pr i t l e h , ter z mahovi in o rh ide jami poraščena debla dreves. Nad 3 000 m v isoko postanejo v teh gozdov ih pogostejše l u c i d o f i l n e vrste d rev ja kot h ras t i , i l e x , b reza , j a v o r , magno l i j a in . nazadnje drevesni rododendrom. Med i g l a v c i nastopi jo poleg bora še t i sa , macesen in cedra ter j e l k a .

Naravna vege tac i j a se je ohran i io v več jem obsegu le nad stalno nasel jen im pasom, to pa je p r i b l i žno od 2 300 m navzgor . Pravega ekonomskega gozda je n i ž j e ma lo , k rčev ine pa se še p o v e č u j e j o . Za to ni čudno , da so zemel j sk i p l azov i v monsunskem času k l j u b terasnim po l jem s i lno nevarna nad lega , k i poleg po l j ogroža jo t ud i nasel ja in ž i v l j e n j e . Po neprever jen ih poda tk ih je v enem od bo l j namočenih po le t i j i v N e p a l u zarad i tega i z g u b i l o ž i v l j e n j e nad 3 000 l j u d i . Za to omen je jo pogozdovanje nepa l -skega sredogQrja kot eno pog lav i t n i h o b l i k borbe prot i e r o z i j i p rs t i , p ro t i p lazovom in kot v i r i ndus t r i j -sk ih su rov i n . Ta p r i zadevan ja pa morajo ne jpre j j premagat i ustal jene navade , kot je na primer gozdna paša.

Prebivalstvo nepalskega sredogor ja se skoraj v c e l o t i p r e ž i v l j a s kmet i j sko de javnos t jo . N a s e l j a , med ka te r im i je ve l i k , de l r a z l o ž e n i h , se d r ž i j o predvsem bregov in s lemen, medtem ko so dna d o l i n mar-s i k je prazna in nenasel jena. Ta posel i tvena " i n v e r z i j a " je pos led ica ve l i kega n ihan ja nepalsk ih v o d a , pa tud i akumulac i j ske terase so ze lo redke . V e č p lanega sveta je le v dnu n a j v e č j i h t okov . Tako so

26

ob srednjem Arunu na j več je terasne površine pr i Tuml ing ta r ju in se ob rek i navzgor po jav i j o še na pe-t ih a l i šestih k r a j i h .

V nepalskem hribovskem kmet i j s tvu je v n i ž j i h in južne jš ih legah v ospredju r iževa ku l t u ra . V neko-l iko v iš j ih legah stopi v ospredje koruza in je r i ž po odstotku površin na drugem mestu. Ze lo pomemb-na prehrambena ku l tura je tud i proso a l i kodo , država pa bi rada dosegla tud i povečan je obsega pšenič-ne ku l tu re , ki nima t r a d i c i j e . V v iš inah okrog 2 000 m r i ža ni v e č . Poleg koruze in prosa je na po-l j ih vedno več k romp i r j a , ki postane v na j v i š j i h posel jen ih pok ra j i nah , kot npr. v So lo -Kbumbu ju , v dežel i Serp, osnovni ž i v e ž . Krompi r ja na jveč p r ide la jo v vzhodnem N e p a l u , k j e r ga precej ostane tudi za t rgovanje z n i ž j i m i k r a j i . Drugod v N e p a l u je krompir še vedno le z e l e n j a v a , ne pa osnovni živež a l i pa komerc ia ln i p ro i zvod .

V vaseh okrog Sedue nad Arunom smo v i d e l i na p o l j i h še topinambur in gomo l jn i co z okusom po kosta-n ju, katere imena n i b i l o mogoče u g o t o v i t i . Srednj i Nepa l je d e ž e l a , k je r izvrstno uspeva r a z l i č n a , znana in manj znana z e l e n j a v a . Na kathmandujskem trgu je v i d e t i ko ren je , c v e t a č o , ko le rabo , red-kev, melone in druge vrste z e l e n j a v e , k i po ve l i kos t i in t ež i presega enako ze len javo v Evropi . V e -činoma izv i ra iz kathmandujske k o t l i n e . Nepalsko prebiva ls tvo je poleg tega nava jeno na podobne o-stre začimbe kot j u ž n i sosedje. Za to ostre c h i l i papr ike ne manjka jo na nepalskem k rožn i ku .

Ob nepalskih karavanskih poteh ponu ja jo za že jo posebne j ed i l ne buče . Ob iskova lca da l j e preseneča, de se je mogoče z bananami posladkat i z dreves, ki rastejo do 1 700 m v i soko . S t rokovn jak i so v te j zvezi pr iš l i do spoznanja , da bi b i l o nepalsko podeže l je lahko izvrsten dobav i t e l j raz l i čnega sadja v vseh le tn ih časih. Močno so že razš i r jene mandarine a l i sun ta le , ki pa z nepalskega podeže l ja v j e -seni le redko pr ide jo na več je t rge . Z ind i jsko pomočjo so us tanov i l i 17 poskusnih vr tnarsk ih in sad-jarskih posta j , k i že da je jo prve obeta joče r e z u l t a t e . Podnebna raz l ičnost je v te namene ze lo dobrodo-šla, saj omogoča go jen je na jbo l j raznovrstnega sadja in ze len jave p rak t i čno v vseh le tn ih čas ih . A b -surdno pa je sedanje stanje ko država uvaža od drugod dvakrat več sad ja , kot pa ga i z v a ž a .

Industrijske rast l ine v srednjem N e p a l u še niso dob i le domovinske p rav i ce . S tor jen i pa so prv i korak i za pospeševanje o l j a r i c . Tudi stanje v ž i v i n o r e j i ni posebno razvese l j i vo , čeprav goved i v N e p a l u , p o -dobno kot v I n d i j i , ni dosti manj kot p reb iva ls tva . Verski predpisi so v e l i k a ov i ra za bol jše rezu l ta te v tej panog i , čeprav govedo lahko de la na p o l j u . B ivo l i so iz teh ome j i t ev i z v z e t i in so zato nad-vse cenjen dobav i t e l j mesa, poleg m leka . Tudi koze in deloma ovce so v nepalsk ih razmerah pomem-ben v i r hrane. Nad 3 000 m visoko je jakovo govedo še vedno nepogreš l j iv spreml jeva lec Šerp in bho-t i j kot dobav i te l j odporne vrste v o l n e , mesa, mleka ter kot tovorna ž i v i na za ekstremne gorske razmer re. V kmet i js tvu poskušajo tud i z nov imi vrstami pšenice in r i ž a . Toda v nepalsk ih razmerah takšna pr izadevanja spreml ja jo še nezaupanje in zato rezu l t a t i še niso dovo l j o t i p l j i v i .

Verski predpisi p repoveduje jo tud i už i van je kokošjega mesa, kar tudn i ni v p r id š tev i lu kokoš i , čeprav podežel je ni brez n j i h . S švicarsko pomočjo so v vzhodnem N e p a l u us tanov i l i že pred le t i t r i s i rarne, ki naj bi b i l e nosi lke razvo ja sodobnejše ž i v i n o r e j e . Toda k o l i č i n e in k v a l i t e t a sira še ne zadoščajo potrebam t rga . Dal jšo t r a d i c i j o ima v N e p a l u i zde lovan je surovega masla - g h e e - j a , posebno v v i š j i h p rede l ih , od koder ga proda ja jo v n i ž j e k r a j e . Poglav i tn i problem nepalske ž i v i no re je je pomanjkanje k rm i l . Seno namreč sušijo le Serpe in pa severno od V isoke H i m a l a j e , saj drugod ni t ravn ikov n i t i v e č -j i h pašnikov. Nepa l zato tud i z mesom ne more k r i t i vseh svo j ih pot reb. Enako v e l j a tud i za v o l n o , k i jo uvaža iz T ibe ta , k a j t i v l ažna monsunska k l ima ni pr imerna za go jen je o v a c . O v l o g i nepalske-ga sredogor ja, še posebno Kathmanduja v drug ih panogah gospodarstva bomo spregovor i l i na z a k l j u č k u , čeprav je ta v p r imer jav i s Teraiem ka j skromna.

V i s o k a H i m a l a j a

Zaradi zgodnjega zan imanja za na jv iš je gorstvo na svetu so geografske in fo rmac i je o njem bo l j zgo -daj prodrle v svet kot pa za p reos ta l i , s icer v e č j i de l N e p a l a . Prej smo i z v e d e l i za Šerpe in vemo o n j i h precej več kot pa o starem nepalskem plemenu Nevvar ih , ki so najstarejš i nos i l c i nepalske k u l t u -re in ver je tno " i z u m i t e l j i " znamen i t ih bud is t i čn ih pagod.

Visoka Himala ja je nastala v jedru h imala jske orogeneze iz korenov več na r i vn ih pok rovov , ki so se ob koncu tega procesa kot samostojni b l o k i p remika l i na razne s t ran i . Tudi v tem delu Nepa la p rev la -

2 7

du je jo raz l i čne vrste metamorfn ih kamn in , vendar je pogost tud i g r a n i t , iz katerega je zgra jen med drugim M a k a l u . Znač i l na je zgradba vrha Mt Everesta a l i po nepalsko Sagarmathe (Chomulungma je ime t ibetanskega i z v o r a ) . Na njegov v rh je b i l iz severa nar in jen pokrov iz si lurskega apnenca, kar je nenavadno n a k l j u č j e . Najs tare jš i sediment i tet iške geos ink l ina le so se namreč znašl i na temenu na jv iš je točke na z e m l j i . V N e p a l u so na jbo l j znane naslednje gorske skupine Visoke H ima la je (od zahodne do vzhodne meje države) : Ap i - Sa ipa l , G u r l a M a n d a t a - H u m l a , C h a n g - L a , Kan j i r oba , H i -u n c h u l i , D h a u l a g i r i , Annapurna , Manas lu , Ganesh, Langtang, Gau r i Sankar ,Meha langur s Sagarmatho, Kumbakharna z Maka lu jem Jonsang in Kangchenjunga z istoimenskih vrhom. Vsako do teh imen ima po leg še pr idevek H ima l . To je Ang leže v o d i l o , da so p r i č e l i uporab l ja t i množinsko o b l i k o , tore j H i -m a l a j e , in ne edninsko, kot je v rabi pr i v e č i n i evropsih narodov.

V isoka Himala ja je ena na jbo l j i z r a z i t i h in ostr ih k l imatsk ih in vege tac i j sk ih ločn ic na z e m l j i . Na n je j prenehajo v p l i v i monsuna, kar se lepo odraža na r a z l i č n i v i š in i gozdne in snežne meje na n jen i j u ž n i oz i roma severni s t ran i . V prvem pr imeru je gozdna meja vsepovsod pod 4 000 m. Nad do l i no Aruna smo gozd zapust i l i že na v i š i n i 3 600 m. Tudi snežna ločn ica je n i zko za te geografske šir ine (28° s . g . š . ) , na okrog 5 000 m. V Barunski d o l i n i je monsunski v p l i v že močno os labe l , toda č u t i t i ga je mogoče še vsaj do 5 000 m v isoko . V l a ž n o monsunsko st ru janje smo tam o b č u t i l i p rak t i čno vsak dan . Jutra so b i l a pogosto jasna, toda že v zgodnjem dopoldnevu je p r iče l p iha t i močan do l insk i v e -t e r , ki je s seboj pr inesel v l ažen zrak in meglo . Do opoldneva se je že vsa do l i na z a v i l a v meg lo , iz katere je lahko tud i deževa lo a l i snež i l o , medtem ko je v v iš inah še s i j a lo sonce. Enak in menda še močnejši po jav s t ru jan ja monsunskega zraka po d o l i n i navzgor pozna jo v d o l i n i K a l i g a n d a k i , ki ga je opisal švicarski geo log Toni Hagen. Veter pr ične p iha t i vsak dan okrog 10. ure in dob i včas ih c e -l o , orkansko moč. Po n jegov ih besedah je soteska te reke med Dhau lag i r i jem in Annapurnami presenet-l j i v o ostra k l imatska l o č n i c a , k a j t i na k ra tk i r azde l j i se k o l i č i n a padav in zmanjša od 2 000 mm na bo -r i h 250 mm I Tu pa smo že na pragu tako imenovane severne suhe cone , ki je že v območju južnega t ibetanskega robnega pogor ja .

V V isok i H ima la j i so na jbo l j namočena južna poboč ja , k j e r je temu pr imerna tud i v e g e t a c i j a . V zgo r -n jem subalpinskem nadstropju gozdne vege tac i j e so nad 3 000 m v isoko zastopani predvsem drevesni r o -dodendron (Rhododendron arboreum in Rododendron Hodgsoni) , i g l a v c i kot macesen, bor (Pinus G r i f i t h / ) , h imala jska j e l ka ) Abies spec tab i l i s , b reza , je reb ika in j avo r . Je lova drevesa pogosto porašča do lg mah, ki v is i z ve j vse do t a l . Ta tud i v d o l i n i Baruna p r i č a , da so še pr isotni v l a ž n i monsunski v p l i -v i . T. Wraber poroča, da je bor Pinus G r i f i t h y znač i l en predvsem za bo l j sušne kra je na severni strani V isoke H i m a l a j e , kar da je tamkajšn j i p o k r a j i n i v p r imer jav i z južne jš imi h ima la jsk imi območ j i precej svojstven v i d e z .

Z n a č i l e n primer postopnega prehoda v bo l j sušna severna območja je prav pok ra j ina So lo -Khumbu pod Sagarmatho. Padavin je tam le še 1 000 do 1 500 mm. Za to se dv igne jo tud i vse l o č n i c e , ki dose-že jo ekstremne vrednost i . K l imatsk i pogo j i omogoča jo , da je č lovek tu nasel jen najv iše na zem l j i pa t ud i po l j a imajo absolutno na jv iš jo lego. N a j v i š j e stalno naseJje je Pangpoche na 3 985 m. Krompir in a jda uspevata na p o l j i h po le t i ob l judenega nasel ja D ingpoche ja (440 2m) še 4 500 m v isoko . N a j -v iš ja šerpovska planšarska koča pr i k ra j u Lobuche je 4 930 m v isoko . In končno tud i pre laz Nagpa - L - L a , prek katerega Šerpe t rgu je jo s T ibetom, spada med na jv iš je na svetu.

V poprečnem p ro f i l u so zvezn ice med k l imatsk im i in vege tac i j sk im i ločn icami tore j nagnjene prot i j u -gu . V d o l i n i Baruna je zgorn ja gozdna meja že na v i š in i 4 200m, v So lo -Khumbu ju pa je 4 300 m v isoko .

Snežna ločn ica je v teh no t ran j i h do l i nah na 5 400 do 5 600 m, v T ibe tu pa šele na 6 000 m, kar pa je samo teore t i čna vrednost . Za to na j v i š j i d e l i H imala je n ima jo posebno v e l i k i h in d o l g i h l eden i -k o v . Med na jda l j š im i je leden ik Khumbu (15 km) , ki seže s svo j im jez i kom do 5 000 m. Tako z re jo po l j a Dingpooheja v komaj 1 ,5 km odda l jeno če lo ledenika Tuo. V d o l i n i Baruna sega Spodnj i barun-ski ledenik do 4 500 m, kar je posledica bo l j eksponirane lege. Nasprotno pa se Zgo rn j i barunski l e -d e n i k , k i je bo l j severno, konču je 500 m v i š j e .

Nad gozdno mejo uspeva ce la vrsta r a z l i č n i h rododendronov, ka te r ih ve l ikos t se z v iš ino postopoma manjša. N i z k i Rhododendron setosum je podoben našim vrstam in uspeva še 5 000 m v isoko . Enako v i -soko segata tud i dve vrst i b r i na . To sta p r i t l i k a v i b r in a l i Juniperus s ib i r i ca ter i nd i j sk i b r in ( Jun i -

28

perus ind ica w a l i c h i a n a ) , k i je pogostejši v barunski d o l i n i . Lahko bi r e k l i , do imajo sestoji tega br ina tam v logo našega rušja. Segajo do okrog 4 800 m. Vege tac i j a v tem pasu na splošno močno spomi-n ja na alpske razmere, ker so v n je j zastopane mnoge znane oz i roma le malo drugačne rast l inske v rs te , predvsem med f l o r o . Domače uč i nku je j o v prv i vrst i r a z l i č n i sv i šč i , pa p lan ike in kamnok reč i . Bota-n i k i so mnenja , da je marsikatera alpska rast l ina zašla v naše k ra je iz a z i j s k i h gorstev in iz H ima la -je (g le j č lanek T. Wrabra , Proteus, I . 1974 /75 , št. 9 - 1 0 ) . Kot zanimivost doda jamo, da so a lp in i s t i p r ines l i iz južne stene M a k a l u j a l i ša je , ki ras te jo še 7 500 m v i soko . Menda je to na jv i š je znano rastišče neke rast l ine na našem p lane tu .

Pas V isoke H ima la je za Nepa l nima posebnega gospodarskega pomena, če izvzamemo takse, ki j i h morajo p lačeva t i a lp in i s t i čne odprave za osvajan je v rhov . N a j v e č j o korist od n j i h so doslej ime l i Šer-pe kot v iš insk i nosači in kot vodn i k i t r eck ing a l i t u r i s t i čn ih odp rav , k i so na pot i le nekaj t ednov . H ima la izem a l i h imala jsk i a l p i n i zem in znanstveno raz iskovanje težko dostopnih gorskih k ra jev so t o -rej u t r l i prve korake za razvo j h imala jskega t u r i z m a , k i počas i dob iva v e č j e d i m e n z i j e . Polet i z l e -ta lom nad na jv iš je vrhove že do lgo niso več posebnost! Že več let je odpr to manjše le ta l i šče v k ra -ju Lukla v S o l o - K h u m b u j i , 14 km zračne čr te od Namche Bazar ja . Japonc i so tu z g r a d i l i ce lo man j -ši h o t e l , in sicer v k r a j u , ki mu je zmagovalec Sagarmathe Sir Edmund H i l l a r y komaj pred nekaj l e -t i podar i l osnovno šolo. O množičnem tu r i zmu v H ima la j i še prece j časa ne more b i t i govora . D ruga-če je v Kathmandujsk i . k o t l i n i .

Šerpe se p r e ž i v l j a j o predvsem z go jen jem k r o m p i r j a , a jde in ječmenG, ki so na splošno na jv i š je segajo-če ku l t u re . Na jman j tako pomembna je šerpovska ž i v i n o r e j a , k i je osnova re la t i vne b l a g i n j e tega h i -malajskega l juds tva . Šerpe se ukva r j a j o predvsem s k r i žan jem jakovega goveda s t ibetansk im, govedom. K r i ž a n c i so dobre mlekar ice in tovorna ž i v i n a , k i jo p roda ja jo c e l o v T i b e t . Trgov ina s T ibetom je k l j u b ome j i t vam za Šerpe še vedno ž iv l jenskega pomena, čeprav se danes o d v i j a tud i po cest i čez pre-laz Khodar i . Šerpe po tu je jo na jp re j z ž i v i no peš preko pre laza N a g p a - L a v j u ž n i T i be t . Tam za p ro -dano ž i v i n o nakup i j o t ibetanskega in k i ta jskega b l a g a , predvsem vo lno za kathmandujske t k a l n i c e p re -prog, b l agove , r i ž , č e v l j e , po rce lan , suho meso i t d . Do Kathmanduja p r i p e l j e j o b lago k a m i o n i . Za prodano~biago t rgovec nakupi v Karhmanduju predvsem i iste predmete , ki j i h bo lahko proda ja l na po-t i do Namche ja . To pa je indijsko^ b l a g o , s ladkor , č a j , m i l o , ba r ve , vo lna in ure. Takšna trgovska " t u r n e j a " t ra ja p r i b l i žno dva mesecc.

S e v e r n a h i m a l a j s k a s u š n a c o n a

Spoznajmo še zadn jo znač i l no nepalsko pok ra j i no . Obsega prve grebene južnega robnega t ibetanskega pogor ja in podolžne d o l i n e , k i so po ložene med njega in V isoko H ima la j o . Imenova l i b i j i h lahko t u -d i No t ran je a l i Zah ima la jske d o l i n e . To so manjše pok ra j ine Humla , J u m l a , Mugu in Do lpa ob zgor -n jem K a r n a l i j u , pokra j ina Mustang ob zgorn jem K a l i G a n d a k i j u ter i zv r i ne podolžne do l i ne Manang ob zgornjem Marsyand i ju in Buri G a n d a k i j u . Zarad i zat išne lege je padav in skrajno malo in p o k r a j i -ne imajo zato marsik je polpuščavski v i d e z . Padavinski rež im i z kazu je skoraj 40% padav in v zimskem času, kar je posledica v p l i v o v z imskih p o t u j o č i h depresi j iz S redozeml ja . Vege tac i j ska ode ja je tu krepko razredčena in spremenjena. V v i š j i h legah v gozdu p rev l adu je j o i g l a v c i , na v l ažne j š i h t l e h v dnu d o l i n pa uspevajo t o p o l i , kar je znač i l na podoba v gorsk ih o b m o č j i h zahodno od tod . Slaba po-raščenost ornogča močno e roz i j o prs t i , ki pa jo še poveču je jo slabo spr i je te te rc ia rne kamn ine , ki so znači lnost južnega roba T ibe ta .

Med zan im ive jš im i je pokra j ina Mustang, k i je k l j u b p rev ladu jočemu t ibetanskemu z n a č a j u že zgodo-v insko vezana na N e p a l . V nepa lsko- t ibe tansk i v o j n i leta 1855 se je tamka jšn j i radža postav i l na ne-palsko st ran. Prebivalstvo je mešanega narodnostnega sestava. Pozornost v zbu ja t ud i drugačen t i p kme-t i j s t va . Namesto r i ža in koruze na p o l j i h p rev ladu je pšen ica , po leg n je pa še a jda in j ečmen . Toda krompir ima prece j manjšo v e l j a v o kot v Khumbu ju . Pol jedels tvo v teh razmerah ne more več sha ja t i brez namakanja in so zato po l ja več inoma le v dnu d o l i n . K l ima tsk i pogo j i so ugodni ce lo za neka-tere vrste sadja, toda da l j od go jen ja d i v j e vrste mare l i ce še niso p r i š l i . Tudi tu je najpomembnejša kmet i jska panoga ž i v i n o r e j a , vendar poleg jakov in k r i žancev g o j i j o tud i os le , kon je in m u l e , kar je v N e p a l u redkost. Ž i v i n o r e j c i iz Mustanga pasejo svojo ž i v i n o de loma tud i na t ibe tanskem o z e m l j u , okrog 7 k i lomet rov g l o b o k o , pa tud i t r gu je jo s T i b e t a n c i .

29

O z n a k a N e p a l a k o t d e ž e l e v r a z v o j u

Nepa l t renutno spada med gospodarsko najmanj razv i te deže le na svetu. Ta • n e z a v i d l j i v po loža j je po -s ledica vrste naravnih in družben ih znač i lnos t i deže le oz i roma dosedanjega razvo ja . Med posebno moč-n imi zav i r a l n im i d e j a v n i k i je b i l a skoraj stoletna v ladav ina rodbine Rana, k i je imela v rokah vse po-membnejše po l i t i čne in gospodarske p o z i c i j e , zraven pa še v e l i k o kmečke z e m l j e . Z že lezno roko je drža la oblast v rokah do leta 1951, ko so naprednejše nepalske po l i t i čne si le spet postavi le na če lo države k ra l j a iz stare gurkovske rodbine Shah-ov . Do takrat je b i l Nepa l skoraj popolnoma i zo l i r an od sveta , le nepalskl najemni v o j a k i so sode lova l i v br i tansk i vo jsk i v obeh svetovnih vo jnah kot i z -raz določene povezanost i s takra tno k o l o n i j a l n o ve les i l o .

Sedanje ov i re hi t rejšega razvo ja so predvsem splošna nerazvi tost gospodarstva, pomanjkanje minera ln ih in drug ih surovin in ene rg i j e , izredno razgiban r e l i e f , k i skrajno o težkoča izgradn jo prometnega omre-ž j a , oddal jenost od mor ja in ne nazadnje tud i ind i jska konkurenca. Poroči la geo logov , k l j u b t e m e l j i -temu raz iskovan ju , niso posebno obe ta joča . Ve r j e t no se bo i zp lača lo izkor išča t i le nahaja l išča c i n k a , bak ra , sl jude in magnez i ta . U p a j o , da bodo postala gospodarsko pomembna tud i nahaja l išča p l ina in naf te v srednjem in predvsem v južnem N e p a l u .

Doslej so i zkor išča l i le t r i nehaja l išča revne že lezove rude. V Thoseju, vzhodno od Kathmanduja so iz 15 majhn ih peč i nekoč d o b i v a l i na leto komaj 14 ton surovega že leza , ki so ga večinoma na k ra -ju samem prede lova l i v raz l i čne kovaške i zde l ke . Tudi nova nahaja l išča žal n imajo v e l i k i h za log . N a j -več je b l i z u Kathmanduja ima le 8 m i l j onov ton za log hemat i ta . Prevažal i ga bodo do Hi taure v b l i -ž ino ind i jske meje in tam prede lova l i s pomočjo indi jskega koksa. Ta in nekater i drugi manjši obra t i bodo d ržav i omogoč i l i vsaj de lno ohran i t i av tonomi jo v oskrbi z železarskim'^ i z d e l k i , kar pa bo zara-di razv i te indijske.' meta lu rg i je ze lo težko . Še več ja težava je s premogom. Imajo petnajst nahaja l išč premoga, toda zaradi izredno močne tektonske razloml jenost i in premaknjenost i n ima jo p rak t i čno nobe-ne gospodarske vrednost i .

V energet ik i se N e p a l u odp i ra jo na j več je možnosti z Izgradnjo v e l i k i h in š tev i ln ih h id rocen t ra l . Tre-nutno je v d ržav i komaj pet HE in 11 TE. Skupno je ins ta l i ran ih 25 800 k W . V i zg radn j i je nov ih pet HE in dve TE s skupno močjo 41 000 kW. V p r imer jav i s tem je ce lo tn i energetski po tenc ia l N e -pala ze lo v e l i k , saj je preračunan na okrog 83 000 M W . Jugos lav i ja ima za pr imer javo podoben mak-s imaln i h idroenergetski po tenc ia l . Za izrabo vodne energ i je se ponu ja jo na jbo l j raznovrstne možnost i . Trenutno je n a j v e č j i h idropro jek t v i zg radn j i na rek i Karna l i v zahodnem N e p a l u . Jez pr i Ch isapa-n i j u bo 207 m visok in bo zadrževa l 15 mr t ja rd m^ vode. Akumulac i j sko jezero bo seglo okrog 100 km da leč v notranjost deže le In bo ce lo izbo l jša lo prometne zveze . Kapac i te ta tu rb in bo 1 800 M W . Od tam nameravajo i z v o z i t i v Ind i jo letno o k o l i m i l i j a rdo kWh. Pri tem pro jek tu so udeleženi Japon-c i , pr i drugem na jveč jem na rek i Sapt Kosi pa so inves t i t o r j i K i t a j c i . G l a v n i j e z , k i bo s luž i l ener -g e t i k i in namakanju , bo pr i k r a j u Cha t ra , k j e r reka preb i ja Mahabharat Lekh. Drug i jez na isti rek i pa bo že na indi jskem ozeml j u pr i k ra ju Hanumannagar, ki bo skupaj z namakaln im omrežjem v prv i v rs t i skrbe! za usta l i tev voda In bol jšo izrabo zeml je na obsežnem vršaju na levem bregu reke Kosi .

N e p a l c i s i ob teh načr t ih upravičeno postav l ja jo vprašanje , kam naenkrat s to l i kšn imi ko l i č i nam i ener -g i j e , saj je deže la p rak t i čno brez e lek t r i čnega omrež ja , industr i jsk ih od jemalcev je ma lo , Ind i ja pa t u d i ne more b i t i e d i n i potrošni: . Za to so v ospredju jasne t e ž n j e , da bi po leg nekaj v e l i k i h HE zgra-d i l i še več manjših HE, ki bi lahko oskrbovale z energ i jo t ud i podeže l je In manjše industr i jske cen t re . G radn ja t ak ih ob jek tov tud i n i tako zamudna, ve r j e tno pa b i pospešila razvo j prometnega omrež ja .

Promet je zagotovo med na j t ež j e r e š l j i v i m i , a ž iv l jensko važn im i problemi te skrajno razgibane h ima-lajske deže le . Imajo komaj 700 km as fa l t i ran ih cest , med n j im i dve cestni povezav i z ind i jsko mejo od Bhairawe do Pokhare In od Birgunja do Kathmanduja . Od tu so K i t a j c i zg rad i l i že omenj.eno cesto do prelaza Khodar l In naprej do Lhase. Poleg n j i h je v Teraiu še precej s lab ih makadamskih cest , ki za av tomobi lsk i promet v e l i k de l leta niso uporabne. V nepalskem sredogor ju pa tud i makadamskih cest rri mogoče v z d r ž e v a t i , ker so zarad i strmin in drsenja zeml je ze lo o b č u t l j i v e v monsunskem času. Cestnega prometa z a t o , razen na omenjen ih cestah, v N e p a l u enostavno n i . N a č r t i p redv ideva jo n a j -prej izgradnjo dveh podo lžn ih cest . Ena v Teraiu bo de l az i j ske avtoceste š tev i lka 2. Od tu se bodo cep i l e prečne ceste v nepalsko notranjost. Druga podolčna cesta bo povezala kathamandujsko k»THno J k ra j i vzhodno in zahodno od n j e .

30

N a j v e č j i napredek v prometu je b i l s tor jen v zadn j i h l e t i h z razš i r i t v i j o letalskega prometa. V Ka th -manduju in v B i ra tnagar ju sta dve mednarodni l e t a l i š č i , t r ina js t l e t a l i š č , ki so več inoma v Tera iu , s lu-ži za no t ran j i .promet in niso opreml jena z asfal tno s tezo, v e č j e š tev i lo pa je STOL le ta l išč (short t a -ke of and landing) v no t ran jos t i . Teh v času poletnega monsuna ne morejo upo rab l j a t i . No t ran jemu l e -talskemu prometu je zarad i težav v i zg radn j i cestnih zvez pr ihodnost , brez dvoma zago tov l j ena . Če -prav se z razvo jem leta lskega prometa ne morejo p r i m e r j a t i , pa pomeni jo nov i v i seč i mostovi čez d i v -je himalajske reke marsik je prav tako v e l i k in pomemben napredek. Za b l i ž n j o bodočnost ima Nepa l najbol jše možnosti v povečan ju p ro izvodn je hrane in indust r i j sk ih ras t l i n . To bodo lahko z a g o t o v i l i predvsem nov i namakaln i sistemi v Tera iu in splošna modern izac i j a kme t i j s t va . Iz Teraia i z v i r a tud i v e -čina viškov r i ž a , k i omogoča jo , da je Nepa l eden pomembnejših i z vozn i kov te ž i t a r i c e na svetu. I nd i -ja je v teh pog led ih zagotovo na jbo l j zan imiv nepalski par tner , ostala pa bo lahko še naprej d o b a v i -te l j i ca mnogih indust r i jsk ih i z d e l k o v , k i j i h Nepa l sam še do lgo ne bo i z d e l o v a l . Z a t o je ustrezna or ien tac i ja na ind i j sk i t rg za razvo j nepalskega gospodarstva prvenstvenega pomena.

LITERATURA:

Donner W . , N e p a l , Raum, Mensch und W i r t scha f t . Band 32 der Schr i f ten des Insti tuts fUr As ienkun-de in Hamburg. Wiesbaden 1972.

Frank D . , Traumland N e p a l . Süddeutscher V e r l a g , München 1974.

Gregor i J . , Nepa l od n i ž ine do n a j v i š j i h gora . Proteus 1973-1974 , 1 . 3 6 št. 1 L j ub l j ana . G l e j še 1 3 6 , št. 3 in 1. 36 , št. 6 .

Hagen T . , Dyhrenfur th G . O . Fürer -Ha imendor f C h . v o n , Schneider E . , 1963. Mount Everest, Format ion , Populat ion and Exp lo ra t ion of the Everest Region. London.

Ilešič S . , A f r i k a , Južna A z i j a , Avs t ra l i j a z O c e a n i j o in j užn im po la rn im svetom. Gospodarska geogra f i j a sveta I I . L jub l jana 1957.

Jer in Z . , Vzhodno od Kathmandu ja . L jub l jana 1965.

Kunaver A. in d r u g i , M a k a l u , L j u b l j a n a , 1965

Kunaver J . , Če geograf Potu je . S k l ad i vom in kompasom po d o l i n i Baruna. Iz kn j i ge M a k a l u . L j ub -l jana 1974.

Prispevek h g l a c i a l n i geomor fo log i j i do l i ne Baruna v Khumbakarna H ima lu vzhodn i N e -p a l . Sklad '-Borisa K i d r i č a . T ipkop is .

O geološkem r a z v o j u nepalske H i m a l a j e . Proteus 1 . 3 7 , 1975, št. 5 , L j u b l j a n a .

Levstek I . , Blažej J . , H ima la ja i n č lovek L jub l jana 1957.

T ha pa N . B . , Thapa D. P . , Geography of N e p a l . Bombay 1969.

Wissmann H . v . , D ie heut ige Verg le tscherung und Schneegrenze in Hochas ien , mi t Hinweisen auf d ie Verg le tscherung der l e t z ten E isze i t . A k d . d . Wiss und der L i t . A b h . d e r M a t . - N a t u r -wiss. K l . Jh rg . 1959, N r . U . M a i n z 1959.

Wraber T . , L jud je pod v rhov i H i m a l a j e , Proteus, 1 . 3 3 , 1971 št. 6 .

Srečanje z nepalsk imi drevesi in g rm i . Proteus, 1. 3 6 , 1974, št. 5.

N e k a j ras t l in z v isoke H ima la j e . Proteus, 1 . 3 7 , 1975, št. 9 - 1 0 .

ILUSTRACIJE

k č lanku J . Kunave r j a : G e o g r a f i j a nepa lsk ih p o k r a j i n .

1. v e r t i k a l n i p ro f i l Mustangbhot - Terai

2. karta izrabe voda v N e p a l u

3 . v e r t i k a l n i p ro f i l razpored i tve v e g a t a c i j e in ku l t u r v N e p a l u .

Tatjana

NAFTA

ŠIFRER

IN N J E N POMEN ZA DEŽELE BLIŽNJEGA IN SREDNJEGA V Z H O D A

Dežele B l ižn jega in Srednjega vzhoda , k i zavzemajo prostor med Sredozemskim oz i roma Črn im in Rde-č im mor jem (vk l j učno Egipt) in Arabsk im za l i vom ter segajo t j a do ruskih in pakistanskih m e j a , d ru -ži o b i l o skupnih potez tako v f i z ičnogeogra fskem kot v družbenogeografskem pog ledu . Tu mis l imo t a -ko na podobna k l ima tska , ' h idrogeografska in vege tac i j ska svo js tva , kot tud i na podobne k u l t u r n e , d r u ž -bene , gospodarske in p o l i t i č n e razmere. V zadnjem času pa sl išimo i z g o v a r j a t i ime B l i ž n j i vzhod n a j -večk ra t v zvez i z n a f t o , saj je narava deže le ob Perzi jskem z a l i v u tako bogato obdarovala s " č r n i m z l a t o m " , da po današnj ih ocenah same hran i jo kar 56% vseh sve tovn ih za log (oko l i 49 m i l i j a r d ton) .

N a f t a je v tem področ ju nastala predvsem v mezozo iku in t e r c i a r j u , ko so obrobna mor ja p rep lav l j a l a v e l i k de l današnjega B l ižn jega oz i roma Srednjega vzhoda , napredovala p ro t i t edan j i kopn in i in se po-novno umika la ter pr i tem puščala za seboj ogromne množine organskih os tankov , le je pozneje p re -k r i l f i n , drobnozrnat pesek, ki so ga nanašale reke s kopnega . Tako so v teh posebno ugodnih geo lo -ških oko l i šč inah nasta ja la bogata lež išča n a f t e , k i danes po svo j ih ogromnih za logah n ima jo tekmeca na svetu . To nam dobro i lus t r i ra t ud i podatek o sami p roduk t ivnos t i posameznih na f tn ih v r e l c e v . M e d -tem ko da ena v r t i na ob Perzi jskem z a l i v u poprečno 280 000 ton naf te le tno ( I . 1972 je samo 3 200 v r t i n v tem področ ju da lo t r e t j i n o svetovne p r o i z v o d n j e ) , je v Z D A načrpa jo iz ene v r t ine samo 1000 t o n , v Zahodn i N e m č i j i 2 500 ton in v A v s t r i j i 2 000 ton l e tno .

N a f t o so na B l i žn jem in Srednjem vzhodu pozna l i in upo rab l j a l i že v najs tare jš i dob i č loveške zgodo-v ine Tako so jo že Sumer i jc i pred 5 - 6 0 0 0 le t i r a b i l i za r azsve t l j a vo , o b i tumenu govor i tud i stari ep G i l gameš , pa tud i Herodot poroča o p r i dob i van ju naf te v o k o l i c i k ra ja Susa. Dandanes pa potu je na f -ta iz tega območ ja prav v vse de le sve ta . Leta 1972 je kar 5 3 % vse naf te p revze la Evropa, s 34% j i s led i ta D a l j n j i vzhod (Japonska) in A v s t r a l i j a , v e l i k o manj naf te pa je odšlo v Južno (4%) oz i roma Severno Amer i ko (5%) ter v A f r i k o (3%) .

Na vsem B l i žn jem in Srednjem vzhodu so danes le redke d e ž e l e , k i niso r a z v i l e svoje lastne p r o i z v o d -n je na f t e . Takšne so J o r d a n i j a , J_ibanon in A fgan i s tan , vendar sta p rv i dve le de ležn i do ločenega , ne prav majhnega dohodka od na f t e , k i ya dob iva ta kot pov rač i l o za naf tovode po teka joče preko njunega ozeml ja ter za pr istaniške usluge v na f tn ih pr is tan išč ih T r i po l i in Sidon.

V vseh na f t n i h deže lah na tem področ ju je tud i ze lo porasel v p l i v države same v p ro i zvodn j i na f te . Neka te re države so v c e l o t i a l i le de loma n a c i o n a l i z i r a l e svojo na f tno indus t r i j o . Poleg t r a d i c i o n a l -n ih na f t n i h družb so nastala nova d r ž a / n a p o d j e t j a , tako v I raku , I ranu, K u v a i t u in Saudovi A r a b i j i . V odnost ih med državami i z v o z n i c a m i naf te in mednarodnimi na f tn im i ¡družbami pomeni pomemben k o -rak naprej udeležba držav samih pr i d e l i t v i dohodka . Po d o l o č i l i h o r g a n i z a c i j e OPEC (Organza t ion of pe t ro leum expor t ing countr ies) mora jo b i t i d ržave same udeležene z najmanj 5 1 % od ce lo tnega dohod-ka od na f te .

S A U D O V A ARABIJA je rned vsemi na f tn im i d ržavami deže la super la t i vov : n jena puščavska t l a sk r iva jo med vsemi n a j v e č j e dosle j znane za loge naf te na svetu (oko l i 2 1 % ) , že le ta je n a j v e č j i producent na f -te na B l i žn jem in Srednjem vzhodu (in za Z D A in ZSSR t r e t j i na svetu) , pred nedavnim pa je posta-la t ud i n a j v e č j i i z v o z n i k naf te na svetu .

Do o d k r i t j a " č rnega z l a t a " v l e t i h pred drugo svetovno vo jno je b i l a ta v e l i k a deže la zarad i neugod-ne k l i m e , pomanjkan ja vode in v isokega odstotka puščavskih t a l , k i močno o v i r a j o razvo j kme t i j s t va , komaj ka j znana na zunan j i h t r ž i š č i h . N a f t a je to s l i ko b is tveno spremeni la . Leta 1971 je d ržav i v r -g la že 2 , 2 m i l i j a r d i d o l a r j e v , kar pomeni 9 0 % vseh d ržavn ih dohodkov . Deže la je tako prešla v no -

32

vo fazo , v ka te r i se na poseben nač in prep le ta ta t r a d i c i j a in napredek. O k o l i 4 , 5 m i l i j ona beduinov (skoraj po lov i ca ce lo tnega prebiva ls tva) sicer še vedno nada l ju je svoj stari nač in ž i v l j e n j a , medtem ko so predvsem vzhodne pokra j ine s svo j im i na f tn im i p o l j i , na f tovod i in indust r i jo že dob i le povsem drug, moderen v i d e z .

Prva naf ta je p r i tek la iz saudskih ta l t i k pred zadnjo vo jno (Damman) in so jo sprva z l ad j i cam i p re -pe l java l i na o tok Bahrein v tamkajšn jo r a f i n e r i j o . Kmalu pa so Saud i j c i sami zg rad i l i pr istanišče za nafto v Ras Tanur i , ki je danes po poznejš ih dograd i tvah eno n a j v e č j i h v območ ju Perzi jskega z a l i v a . Prav tuka j je leta 1945 p r i če la z delom tud i v e l i k a ra f i ne r i j a na f t e , k i je z letno kapac i te to 20 m i -l i jonov ton danes prav tako med n a j v e č j i m i na B l ižn jem in Srednjem vzhodu . Prvim uspešnim v r t i nam so s led i le vedno nove in nove , tako na kopnem kot pozneje tud i na morskem dnu . N a j omenimo sa-mo ogromno naf tno po l je Ghawar jugozahodno od Ras Tanure, ki se razteza 230 km da leč od severa prot i j ugu , da je samo več kot po lov i co vse saudske naf te in sodi med na j več ja na svetu sp loh. In še več I Na osnovi neka te r ih uspel ih v r t i n zahodno od tod , k i so j i h nav r ta l i p rv ič po le tu 1957, sk lepa-j o , da gre tud i tamkaj za naf tno po l j e podobno v e l i k i h razsežnost i . Z naf to ze lo bogato pa je tud i morsko dno pred saudsko obalo (Safanya, M a n i f a , Berri i t d . ) , odkoder se naf ta prav tako steka v Ras Tanuro. Leta 1972 so v Saudovi A r a b i j i nač rpa l i že 301 ,15 m i l i j onov ton na f te . Ta štev i lka pa v k l j u r čuje tud i p ro izvodn jo (15 m i l i j onov ton) v saudskem de lu nekdanje nevt ra lne cone med Kuva i tom in Saudovo A r a b i j o , ki sta si jo sosedi zarad i n jenega naf tnega bogastva leta 1964 r a z d e l i l i , medtem ko gospodarsko nepomembna nevt ra lna cona med Saudovo A r a b i j o in Irakom še vedno obstoja v me jah , do-ločen ih s sporazumom še leta 1922. N a j v e č j i de l naf te so na tovo r i l i na tanker je v Ras Tanuri (255 m i -l i jonov ton) , 21 m i l i j onov ton je steklo po na f tovod ih do Sredozeml ja , ostalo pa so p rede la l i v doma-č i h ra f i ne r i j ah a l i na Bahreinu.

Saud i j c i so tud i r e a l i z i r a l i že star načrt in v ze lo kratkem času t reh let p o l o ž i l i 1 213 km dolg na f -tovod od svo j ih na f tn ih po l j do pristanišča Sidon v Libanonu. Ob ra tova t i je zače l leta 1950, ima 7 č rpa ln ih postaj in letno kapac i te to 25 m i l i j onov ton . Za to do lgo pot potrebuje naf ta kar 16 d n i . Ob naf tovodu so zg rad i l i t ud i novo , moderno cesto, skopal i 29 vodn jakov za p i tno vodo ter ob g l avn ih č rpa ln ih postajah pos tav i l i nova mala mesta, k i pomeni jo prve utr ipe ž i v l j e n j a v teh doslej tako od-I judn ih in odda l j en ih k r a j i h .

Kot zanimivost omenimo še de js tvo , da predstav l ja jo drugi najpomembnejši v i r dohodkov za Saudovo A r a b i j o muslimanski r o m a r j i , k i p r i ha ja jo vsako leto obiskovat "sveta mesta islama" Meko in Med ino . Z g r i n j a j o se iz vseh koncev sve ta , le tno pa j i h pr ide o k o l i 800 000.

IRAN je t ista deže la na B l ižn jem oz i roma Srednjem vzhodu , k je r so na jpre j z a č e l i č rpat i naf to in k i jo danes na tem področ ju prekaša le Saudova A r a b i j a . Iz i ranskih v r t i n je leta 1972 p r i t ek lo 254 m i -l i j onov ton n a f t e , k i je v rg la d ržav i kar 2 m i l i j a r d i d o l a r j e v .

N a f t a se v Iranu p rv i č omenja leta 1872, letu 1901 so ustanov i l i že prvo naf tno d ružbo , leta 1908 so 150 km proč od obale Perzi jskega z a l i v a p rv ič n a l e t e l i na bogato v r t i n o (Mas j i d - iSu la iman) , od -koder so naf to leta 1913 po na f tovodu spe l j a l i v Abadan , tedaj majhen kra j s 400 p reb i va l c i ( leta 1970 - 294 000 p reb i va l cev ) . Tu so z g r a d i l i pr istanišče in r a f i n e r i j o . O d k r i t j a vedno nov ih na f tn ih po l j so s led i la drugo za drug im in se nada l j u j e j o vse do današnj ih d n i . Med n a j v e č j a , če ne n a j v e č -je med n j im i sodi G a c h Saran, vsa pa se naha ja jo v jugozahodnem de lu države v apnenčastem pred-go r j u pogor ja Zagros. Vse naf tne v r t i ne so postopoma z na f tovod i poveza l i z r a f i ne r i j o Abadan a l i s k ra jem Bandar Mashur , k i je b i l do lgo časa najpomembnejše iransko pr istanišče za i zvoz na f te . A b a -dansko ra f i ne r i j o so v sk ladu s potrebami počasi v e č a l i in r azš i r j a l i in jo ima jo danes za n a j v e č j o na svetu sp loh.

Tudi v r tan ja za naf to na dnu Perzi jskega z a l i v a so da la od l i čne r e z u l t a t e . Na naf to so n a l e t e l i tako v zgorn jem kot t ud i v spodnjem de lu z a l i v a že v b l i ž i n i Hormušklh v r a t . Za rad i to l i kšne o b i l i c e n a f -t e , je postalo staro pr istanišče Bandar Mashur neustrezno, zato so zg rad i l i novo , moderno naf tno luko na o toku Kharg v severnem de lu z a l i v a , odda l jenem od obale 40 km. Do n jega so spe l j a l i s c e l i n e kar šest podmorskih na f tovodov , poveza l i pa so ga tud i z b l i ž n j i m i podmorskimi na f t n im i n a h a j a l i š č i , tako da je danes Kharg s svo j im i š tev i l n im i p o m o l i , ob ka te r ih lahko p r i s ta ja jo t ud i super tanker j i z nosi lnost jo do 500 000 b r t , na j več je pr istanišče za naf to na svetu sploh z le tno kapac i t e to skoraj 300 m i l i j onov t o n . V p r i hodn j i h le t i h pa bodo na njemu p r i č e l i t ud i u t e k o č i n j a t l zemel j sk i p l i n za potrebe

33

japonskega gospodarstva. N a f t a iz podmorskih nahaja l išč v spodnjem de lu za l i va (Sassan, Tostem i d r . ) pa se po na f tovod ih steka na otok Lavan, odkoder jo tudi i z v a ž a j o .

Iranska t la pa ne sk r iva jo samo ogromnih množin naf te ( 9 , 5 % vseh svetovn ih z a l o g ) , temveč tud i o g r o -mne množine zemel jskega p l i n a , katerega za loge c e n i j o na 12 t r i l i j o n o v m^ (Kogan, Pazanan) in je tako Iran v tem pogledu t r e t j i na svetu. I ranci so si s sovjetsko pomočjo zg rad i l i 1 700 km do lgo o-mrež je p l i n o v o d o v , k i vod i od p l i nsk ih |X>lj na jugozahodu deže le do Teherana in nekater ih d rug ih v e č j i h mest ter da l j e do sov je tsk ih me ja , kamor zemel jsk i p l i n v v e l i k i meri t ud i i z v a ž a j o .

Iran je v z a d n j i h l e t i h naprav i l s i lno v e l i k gospodarski razvo j in ima a m b i c i j o postat i ena p rv ih eko -nomskih si! v A z i j i . Da je vse to lahko dosegel , se ima seveda predvsem z a h v a l i t i n a f t i , k i t vo r i kar 8 2 , 2 % vrednost i ce lo tnega iranskega i zvoza . Tako so lahko zrast la š tev i lna nova industr i jska pod je t j a predvsem v o k o l i c i Teherana, k j e r i zde la jo kar 65% vseh indust r i j sk ih i zde lkov v d e ž e l i in zapos l ju je 36% vseh indust r i jsk ih d e l a v c e v . Industr i jsko bo l j r azv i t o je tud i področ je Esfahana, k j e r so Sov je t i v zameno za redno dobavo zemel jskega p l i na zg rad i l i Irancem novo , moderno j e k l a r n o , k i s to j i ob boga-t i h za logah železne rude in kva l i t e tnega premoga. Podoben dogovor so s k l e n i l i tud i z Romuni, k i j i m bodo v Tabr izu pos tav i l i novo tovarno t rak to r j ev v zameno za redne poš i l j ke n a f t e . Najs tare jše i n d u -st r i jsko področ je v deže l i pa je vsekakor sam Khuzistan v jugozahodnem de lu deže le s svo j im i r a f i ne -r i j a m i , na f tovod i ter ostalo na f tno -kemično indus t r i j o , k i je še vedno vod i l na industr i jska panoga v d e -ž e l i .

Iran šteje danes že 33 m i l i j o n o v p r e b i v a l c e v , od tega j i h kar 70% še vedno ž i v i od kmet i j s t va , za to moramo ce lo ten napredek v d e ž e l i o cen jeva t i t ud i z v i d i k a gospodarskega napredka p o d e ž e l j a ! Res j e , da so i z v e d l i agrarno re formo, z g r a d i l i š tev i lne nove zb i ra l n i ke vode za potrebe umetnega namakan ja , u v e d l i svetova lno s lužbo v kmet i j s t vu i t d . , k l j u b temu pa je iranska vas še vedno pr izor išče revščine in zaostalost i ter soc ia lne neenakost i . I ranci s i ze lo p r i zadeva jo , da bi pospeši l i razvo j tud i na tem področ ju in so zato npr . le to 1971-1972 prog las i l i za " l e t o k m e t i j s t v a " .

Z e l o uspešni so v Iranu tud i pr i i zg radn j i in f ras t ruk ture , saj so svojo deže lo že prepreg l i z dobr im i as fa l tn im i cestami vsaj v g l a v n i h smereh. Koren i to so se spopr i j e l i t ud i z nepismenostjo ter ze lo i z b o l j -šal i sistem šolstva in zdravstvene s lužbe. Tako je Iran zarad i svojega vsestranskega in d inamičnega raz -vo j a že dosegel t is to s topn jo , ko se po mnenju mednarodne banke lahko d a l j e r azv i j a z lastnimi s i l am i , zato so ga že leta 1969 č r t a l i iz seznama gospodarske pomoči po t rebn ih deže l v r azvo ju .

KUVAIT je b i l še pred nekaj dese t le t j i neznatna puščavska knežev ina ob v rhu Perzi jskega * a l i v a , k a t e -re p r e b i v l a c i so se u k v a r j a l i z g radn jo arabskih jadrn ic (dau) ter z lovom na b isere , v svo j i h rokah pa so d r ž a l i t ud i n i t i t ranz i tne t rgov ine med sodednj imi d r žavam i . O k d r i t j e naf te je ta t r a d i c i o n a l n i na -č i n ž i v l j e n j a dobesedno o d p l a v i l o , saj tempo soc ia lne in gospodarske preobrazbe v Kuva i t u nima p r i -mere v svetu .

Za naf to so p r i č e i i v te j d e ž e l i s t i ka t i v l e t i h pred zadn jo vo j no in že leta 1938 o d k r i l i naf tno po l j e Burgan, ki v e l j a danes za najbogatejše na svetu . Temu o d k r i t j u so s led i la nova , tako da so v Kuva i t u in kuva i tskem de lu nekdanje nevt ra lne cone leta 1972 nač rpa l i že 166,15 m i l i j o n o v ton na f te , kar po-m e n i , da Kuva i t na tem področ ju prekašata le Saudova A r a b i j a in I ran. Kuvai tska naf ta ima še to u-godnost , da l ež i le v majhn i g l o b i n i in da teče v na f tovod ih po naravnem padcu do pristanišča M ina a l - A h m a d i , k j e r jo na tova r j a j o na t anke r j e . N a f t a v rže K u v a i t u kar 9 5 % vsega narodnega dohodka , za to se deže la v vso uprav ičenost jo p r i p rav l j a na t is t i dan , ko bodo na f tn i v r e l c i vendar le usahn i l i .

V obalnem področ ju južno od istoimenskega g lavnega mesta, ki se je iz navadnega r ib iškega nasel ja r a z v i l o v na jmoderneie ure jeno arabsko mesto s š i rok imi u l i c a m i , b l o k i , ze l en im i park i ter bu jno rasto-č im i p redmest j i , nač r tu je j o nove industr i jske ob jek te pa tud i nova nase l ja . Tu že stoje r a f i ne r i j e na f -t e , tovarne cementa , tovarna umetnih g n o j i l , to industr i jsko področ je naj b i ime lo tud i lastno e l e k -t ra rno , pristanišče in napravo za d e s a l i n i z a c i j o morske vode ter novo tovarno av tomob i l sk ih gum, pod-j e t j e za remont lad i j in c e l o j ek l a rno . Ker pa cement , umetna g n o j i l a in še nekatere druge indus t r i j -ske izde lke ponu ja jo tud i ostale naf tne države in d ržav i ce ob Perzi jskem z a l i v u , j i h je včas ih težko plas i ra t i na zunari jem t rž i šču . Da bi se i zogn i l tem težavam je Kuva i t sk len i l s Sudanom do lgoročen sporazum, po katerem mu bo ta dobav l j a l ž iv inore jske pro izvode in bombaž v zameno za umetna gno -j i l a . T i v e l i k o p o t e z n i gospodarski nač r t i i z p r i č u j e j o , da v i d i Kuva i t svojo bodočo pot v i ndus t r i a l i za -

34

c l j l d e ž e l e , potem ko so se n a č r t i , da bi ta deže la postala nekakšno f i nančno središče v tem območ-¡u (podobno L ibanonu) , niso obnes l i . Poleg Industr i je Ima Kuva i t ze lo razv i t o tud i r i b i š t vo , o p r e m l j e -no z modernim l ad j ev j em, sposobnim tud i za lov na odpr t ih ocean ih . Prav tako pa si domač in i ze lo p r izadeva jo , da bi kar se da dobro i z r a b i l i svoje tur is t ične možnos t i . Obs to ja jo že n a č r t i , da bi p r i -obaln i o tok Fa i lakkah spremeni l i v p ravca t i t u r i s t i čn i pa rad iž z modernimi h o t e l i , u re jen imi p lažami in lastnim le ta l iščem.

Kuvai t je danes deže la z na j v i š j im narodnim dohodkom na p reb i va l ca na vsem B l i žn jem oz i roma Sred-njem vzhodu , zato je prav i magnet za revnejše preb iva ls tvo iz sosednj ih d r ž a v . Medtem ko je d ržava še leta 1937 štela le 37 000 l j u d i , j i h šteje danes že m i l i j o n in bo do le ta 2 000 dosegla p redv ido -ma 3 m i l i j o n e p reb i va l cev . Posledica tega s i lnega demografskega razvo ja je tud i d i v j a urbanska rast , k i jo le s težavo krote s š i rokopotezn imi u rban is t i čn imi n a č r t i , k i so j i h že večk ra t r e v i d i r a l i . Prista-vimo še, da ima Kuva i t tud i od l i čno o rgan iz i rano šolstvo in zdravstvo ter da je v vseh o z i r i h p rav i vzor osta l im podobnim na f tn im d ržav i cam ob Perzi jskem z a l i v u (Ka ta r , A b u D h a b i ) , k i s icer šele vs ta -ja jo iz 'peska, a so že od ločno zastav i le svoj korak v bodočnost . Kuva i t je b i l v tem pod roč ju še t j a do srede šestdesetih let p rav i ku r i ozum, danes pa dob iva vse več nadar jen ih posnemova lcev .

IRAK je leta 1972 iz svo j ih v re l cev načrpal 67 m i l i j onov ton naf te In spada za to na če t r to mesto med naf tn imi deže lami na B l i žn jem oz i roma Srednjem vzhodu . O na f t i se je v I raku p r i če l o g o v o r i t i že kmalu po prelomu s t o l e t j a , leta 1912 pa so 130 km zahodno od K i r kuka p r v i č n a l e t e l i na na f to in p r i -če l i s p ro i zvodn jo . Toda šele po koncu prve svetovne vo jne so p r i č e l i z i n tenz i vne j š im i v r t a n j i in l e -ta 1927 p rv ič n a l e t e l i na bogatejše v r t i ne severno od K i r k u k a . Pozneje so o d k r i l i na f to tud i v j u g o v z -hodnem de lu države že v b l i ž i n i iranske meje Da bi svojo naf to lahko sp rav i l i na zunan j i t rg - n a f -tna po l j a o k o l i K i r kuka so skoraj enako odda l jena od Perzi jskega z a l i v a kot od M e d i t e r a n a , po leg t e -ga pa je iraška za l ivska oba la s i lno k r a t k a , mor je pa p l i t v o in za to neugodno za pr istanišča - so l e -ta 1934 z g r a d i l i p rv i na f tovod (premera 31 cm) od K i r kuka do Hai fe in T r i p o l i j a z le tno k a p a c i t e t o 4 m i l i j one t o n . S š i r jen jem na f tn ih po l j o k o l i K i r kuka in s tem zvišano p r o i z v o d n j o , pa je ta na f t o -v o d , od katerega je b i l odvisen c e l o t n i i raški i zvoz n a f t e , posta ja l p rema jhen , za to so se že le ta 1939 o d l o č i l i za gradnjo novega , vzporednega k raka . Do r e a l i z a c i j e tega načr ta pa je lahko pr iš lo šele po zadn j i svetovn i v o j n i . Leta 1948 so zarad i iz rae lsko-arabskega k o n f l i k t a z a p r l i na f tovod pro t i H a i f i , že staremu naf tovodu K i r k u k - T r i p o l i pa so leta 1949 doda l i n o v , širši (premer 41 cm) k r a k . Le-ta 1952 so nato p o l o ž i l i nov naf tovod (premer 76 cm) do sirskega pr istanišča Baniyas in mu leta 1962 doda l i še enega, k i lahko naf to a l t e rna t i vno vod i do luke T r i po l i a l i Baniyas. S temi obsežn imi g rad -n jami se je poveča la kapac i te ta i raških naf tovodov od p redvo jn ih 4 m i l i j o n o v na današn j ih 60 m i l i j o -nov ton naf te l e tno .

Na f t na po l ja v severnem de lu Iraka so že od vsega zače tka da j a l a g l avn i de l iraške na f t e , saj nač r -pa jo samo iz naf tnega naha ja l išča v o k o l i c i K i r k u k a , k i je do lgo več kot 100 k m , kar 7 0 % vse na f -te v d e ž e l i . V načr tu i m a j o , da bi odtod spe l j a l i na f tovod do Bagdada.

Vendar pa tud i j užn i de l države ni brez " č rnega z l a t a " . Tukaj so šele le ta 1948 z rusko pomoč jo p r -v i č n a l e t e l i na tna f to (Nahr Umr) in nato v istem ozkem pasu med reko Šat - e l - A r a b in kuva i t sko me-jo v kra tkem o d k r i l i še dve naha ja l i šč i (Zubay r , Rumai la) , ki so ju nato z na f tovodom p o v e z a l i s p r i -staniščem Fao t i k ob i z l i v u te reke. Ker pa je mor je tu p l i t v o in oba la za to za v e č j e lad je nedostop-na , so 32 km proč od oba le že v g l o b l j i h vodah Perzi jskega z a l i v a z g r a d i l i dve nov i pr is ta ja I išči za t a n k a r j e , tako da se bo i z voz naf te lahko ze lo poveča l . Saj t ud i za I rak , ko t za vse ostale naf tne države v tem pod roč ju , v e l j a , da so dohodk i od prodaje naf te osnovno g i b a l o ce lo tnega gospodarske-ga ž i v l j e n j a . Leta 1970 je b i l a naf ta udeležena kar s 9 3 % pr i v rednost i ce lo tnega iraškega i z v o z a , s l ed i l i so j i d a t e l j i 2% vrednost i iraškega i z v o z a ) , ed in i za i z voz pomembnejši p ro i zvod iraškega kme-t i j s t va .

Z D R U Ž E N I ARABSKI EMIRATI so državna tvorba najmla jšega da tuma, k i v c e l o t i šteje samo 200 000 p reb i va l cev . Ko so namreč A n g l e ž i leta 1971 dokončno zapus t i l i oba le Perzi jskega z a l i v a tud i med po lo tokom Katar in Hormuškimi v r a t i , se je sedem tamošnj ih e m i r a t o v , k l j u b močnemu nasprotovanju I rana, zd ruž i l o v novo d r žavo . Na z e m l j e v i d i h bomo v tem področ ju našl i še staro ime Truc i l Oman oz i roma Pogodbena obala a l i c e l o Piratska o b a l a . Zadn je ime i zv i r a še iz časov, ko je na tem s šte-v i l n i m i majhn imi o t o č k i zak r i tem ob rež ju še c v e t e l o t i ho taps tvo , pogost i pa so b i l i t ud i p i ra tsk i napa-di predvsem na angleške l a d j e , ki so p l u l e tam mimo. Da bi s i z a g o t o v i l i varno p l o v b o , so A n g l e ž i še leta 1820 s k l e n i l i s tamka jšn j im i šejk i p r i m i r j e , odtod tud i naz iv Pogodbena o b a l a .

35

Dokler niso tud i v tem področ ju o d k r i l i bogat ih nahaja l išč na f te , so ž i v o t a r i l i t i emi ra t i v v e l i k i od -maknjenost i in revščin i med morjem in puščavo, " č rno z l a to " pa je tud i tem kra jem odpr lo n o v e , b o l j svet le perspekt ive.

To v e l j a predvsem za n a j v e č j i med vsemi e m i r a t i , Abu D h a b i , k i se šir i od južnega konca po lo toka Katar prot i Hormuškim vra tom. N a f t o so tu o d k r i l i le ta 1953 in to le 20 km proč od oba le (Murban) , ki pa je tu strma in nedostopna. Za to so z izkor iščanjem lahko p r i č e l i šele leta 1963 po dog rad i t v i 100 km dolgega naf tovoda do varnega in dovo l j g lobokega pristanišča D jebe l Dhannah. Prvemu o d k r i t j u so s led i la še druga, tako na kopnem kot pod mor jem. Nekatera teh podmorskih na f tn ih naha ja l išč so le podal jšek i ranskih na f tn ih p o l j . N a f t o iz n j i h so spe l j a l i po na f tovod ih do o točka Das, na katerem so zg rad i l i moderno pr is ta ja l išče za t anke r j e . V tem področ ju so ze lo de javn i z last i J a p o n c i , k i m i s l i -jo leta 1976 p r i če t i s tega otočka i z v a ž a t i tud i v t e k o č i n j e n i zemel jsk i p l i n . Leta 1972 so v tem em i -ratu načrpa l i že 50 m i l i j onov ton na f t e , to pa je več kot v Ka ta ru , v sosednjem emira tu Dubayy a l i na Bahreinu. S prodajo naf te so p r i č e l i v redko nasel jeno d e ž e l i c o s tekat i l ep i d o h o d k i , s ka te r im i po -skušajo v č im krajšem času nadoknad i t i zamujeno in u je t i korak z os ta l imi za l i vsk im i na f tn im i d ržava -m i .

Poleg Abu Dhab i ja so doslej o d k r i l i na f to le še v dveh od sedmih emi ra tov . To sta Dubayy in Shar jah , ki l ež i t a severneje od prvega v smeri prot i Hormuškim v ra tom. V obeh pr imer ih gre za podmorska na-ha ja l i šča na f te , večkra t že v področ ju me jn ih t e r i t o r i a l n i h voda . Tako se je emirat Shar jah zap le te l z Iranom v prav i obmejn i spor, saj je s ledn j i že ob nastanku Združen ih arabskih emiratov leta 1971 zasedel t r i sporne o toke (med n j im i A b u Musa) , ki s i j i h last i ta oba soseda. V emira tu Dubayy so l e -ta 1972 načrpa l i že 7 , 5 m i l i j ona ton naf te (dvakrat več kot na Bahreinu) , tako da je skupnja p r o i z -vodn ja nafte v Zd ružen ih arabskih em i ra t i h leta 1972 dosegla že 5 7 , 5 m i l i j onov ton in s tem peto me-sto med na f tn im i d ržavami na B l i žn jem oz i roma Srednjem vzhodu .

Tudi KATAR je postal neodvisen leta 1971 ter d o ž i v l j a zarad i svojega naf tnega bogatstva v e l i k e in sko-kov i te spremembe, saj je po de ležu narodnega dohodka na p reb iva lca že skoraj u je l K u v a i t . Obsega n i zko apnenčasto ploščo instoimenskega po lo toka in šteje le 133 000 p reb i va l cev . N a f t o so o d k r i l i že leta 1939 na nedostopni zahodni o b a l i (Dukhan) , toda šele po drug i svetovn i v o j n i so lahko z g r a d i l i t ud i naf tovod preko po lo toka do pr istanišča Umm Said na vzhodnem o b r e ž j u . V zadn j i h 15 l e t i h so od -k r i l i na f to na več mestih tud i na morskem dnu in jo z na f tovod i spe l j a l i do o točka H a l u l , k j e r jo na -t aka jo na t a n k e r j e . Katarske podmorske v r t i ne so tako uspešne, da d a j e j o že 5 0 % vse domače p r o i z -vodn je na f t e , k i je leta 1972 dosegla že 23 ,25 m i l i j onov ton in tako uvrs t i la Katar na šesto mesto na B l i žn jem oz i roma Srednjem vzhodu . V i s o k i dohodk i od prodane naf te so domačinom o m o g o č i l i , da so v g lavnem mestu Ad Dawhah zg rad i l i eno najmodernejš ih naprav za desa l i n i zac i j o naf te na sve tu , v Umm Saidu pa nač r tu je jo tud i v e l i k o pet rokemično tova rno , k i bo svoje pro izvode i zvaža la predvsem v jugovzhodno A z i j o .

N a j v z h o d n e j e med vsemi obravnavan imi deže lami lež i s u l t a n a t a O M A N , k i šteje 800 000 p reb iva l cev in že me j i na Omansk i z a l i v ter Arabsko mor je . Obsega pokra j ine Masca t , Oman in Dhofar že na skrajnem vzhodnem robu Arabskega po lo toka . Pogorje ob Omanskem z a l i v u prestreže sicer nekaj več padav in , k i pa v te j k l i m i ne za leže jo dos t i . Za nasel i tev in po l jede ls tvo je nekaj ugodnejša le o-ba la zahodno od g lavnega mesta Mascat in prov inca Dhofar na jugu že ob mej i z Jemenom, s icer pa je oba la pusta in nep r i l j udna . N e k a j več ž i v l j e n j s k i h sokov je temu področ ju nekoč v l i v a l a t rgov ina med B l i žn j im vzhodom in I n d i j o , s icer pa so vasi ž i v e l e i zo l i r ano od sveta in ce lo druga od druge. Tako je b i l o , dok le r niso zahodno od presto ln ice zas led i l i n a f t o , jo spe l j a l i do novega pr istanišča se-verne je od Muscata in leta 1972 že dosegl i p ro izvodn jo 13 ,6 m i l i j onov ton . Sedaj so se lahko tud i v Omanu po v z o r i h svo j ih zahodn ih sosedov l o t i l i d e l a . Z g r a d i l i so nove moderne h o t e l e , nač r tu je j o noveceste , grade pr istanišča ter se bore pro t i nepismenost i . Vsi poznava l c i razmer pa nag laša jo , da omanska naf tna po l j a niso tako bogata kot t ista v območ ju Perzi jskega z a l i v a ter da so močno og rože-na od zas lan ja ja .

SIRIJA je prva med vsemi doslej naštet imi d r žavam i , ki ne seže d i rek tno v območ je z naf to tako bo -gatega Perzi jskega z a l i v a , vendar pa n jene meje le v k l j u č u j e j o tud i de l M e z o p o t a m i j e , prav tako zna-ne po svo j i naf tonosnost i . Tako so tud i S i r i je? , ki so j i h v zpodbud i l i i rašk i uspehi v geološko podobnih o k o l i š č i n a h , z a č e l i z v r t a n j i že. t i k pred zadn jo svetovno v o j n o , vendar sprva brez uspeha. Šele sre-di petdeset ih let so v skrajnem severovzhodnem de lu deže le že onstran Eufrata le o d k r i l i dve na f t n i

36

p o l j i in ju leta 1968 s 700 km do lg im naf tovodom poveza l i s svojo luko Tartus. Leta 1973 so v S i r i j i načrpa l i že 8 , 2 m i l i j ona ton na f t e , manjši de l katere ra f i n i ra jo v Homsu, k i je b i l a med zadn jo i z r a -elsko-arabsko vo jno močno poškodovana in k i naj b i po obnov i dosegla kapac i te to 6 m i l i j o n o v ton n a f -te le tno .

Emirat BAHREIN obsega 33 o tokov in o točkov v prostranem z a l i v u med Saudovo A r a b i j o in K a t a r j e m , vendar so v g lavnem le t r i j e med n j im i nase l jen i . Šteje 230 000 p reb iva lcev in j e , v nasprot ju z d ru -g imi d ržav icami ob Perzi jskem z a l i v u , imel že pred odk r i t j em naf te svojo posebno v e l j a v o v tem pro -storu. Bahrein je b i l namreč središče ž ivahne t ranz i tne t rgov ine med sosednj imi državami in uspešnega lova na bisere, zaradi š tev i l n ih kraških i zv i rov pa se je predvsem v severnem de lu g lavnega otoka moč-no razv i l o tud i oazno po l j ede ls tvo . V e r j e t n o so s i ga nekdaj lud i zaradi o b i l j a sladke vode in n e k o l i -ko bo l j znosnega podnebja A n g l e ž i i zb ra l i za središče svoje gospodarske in p o l i t i č n e moči v tem o b -moč ju .

Na naf to so tuka j n a l e t e l i p rv ič leta 1932, kar je vzpodbud i lo tu je naf tne d ružbe , da so zače le z v r -t a n j i tud i v sosednih deže lah . Bahrein poseduje danes naf tno po l je A w a l i na g lavnem ' o t o k u , s 5 0 % pa je udeležen tud i pr i i zkor iščan ju podmorskega ležišča Abu Safah, ki s i ga d e l i s Saudovo A r a b i j o . Leta 1972 so načrpa l i 3 , 5 m i l i j onov ton na f t e , kar je sicer najmanj med vsemi za l i vsk im i d r žavam i . Na g lavnem o toku s to j i v e l i k a ra f i ne r i j a naf te (12 m i l i j onov ton naf te l e tno ) , k i do 70% svoje zmo-g l j i v o s t i ra f in i ra naf to iz Saudove A r a b i j e . Da bi popest r i l i in p o ž i v i l i svoje gospodarstvo, so na Ba-hre inu zg rad i l i tud i v e l i k o tovarno a l u m i n i j a , doslej ed ino v območ ju Perzi jskega zal iva, , k i zapos lu-je 2 000 l j ud i in da je 12 000 ton te kov ine le tno . Postavi l i so jo ob loka lnem zemel jskem p l i n u , k i s luž i kot energetski v i r , takorekoč na pol po t i med dobav i t e l j em surovine in pot rošn ikom. Boksit uva-ža jo namreč iz A v s t r a l i j e , končn i produkt pa je namenjen predvsem v Zahodno Evropo in ce lo v Se-verno A m e r i k o . Z g r a d i t i pa nameravajo tud i cementarno in tovarno r i b j i h konze rv , saj je r i b i š t vo , z le tn im ulovom 16 000 ton r i b , kar lepo r a z v i t o . V p r ihodn j i h l e t i h bodo na o točku Muhar raq , k i je sedaj z nasipom in cesto povezan z g lavn im o tokom, zg rad i l i v e l i k nov dok za super tanker je . Tudi B ahre in se lahko podobno kot Kuva i t pohva l i z dobro razv i t im šolstvom in soc ia ln im skrbrstvom, za kar porab i jo po lov i co ce lo tnega narodnega dohodka.

TURČIJA zavzema skra jn i zahodni de l B l i žn jega vzhoda , k je r doslej niso o d k r i l i pomembnejših za log n a f t e . Leta 1972 so v te j d e ž e l i načrpa l i 3 , 4 1 m i l i j onov ton na f t e , kar pa ne zadošča n i t i za doma-če pot rebe. Prvo naf to so nav r ta l i v jugovzhodnem de lu države leta 1940 (Ramandagh) in nato v za -če tku petdeset ih let v b l i ž i n i n a l e t e l i še na nova naha ja l išče . V zadn j i h l e t i h so b i l e uspešne tud i v r t i ne na vzhodu med Eufratom in T igr isom, v vseh pr imer ih pa gre le za manjša naha ja l i šča . Turk i ima jo svojo ra f i ne r i j o v k r a j i h Mersin in I z m i t , nač r tu je jo pa tud i novo v Trabzcnu ob Črnem mor j u .

Med vsemi državami na B l ižn jem in Srednjem vzhodu , ki še premorejo na f t o , je IZRAEL na na js lab-šem, čeprav so s ledov i naf te iz o k o l i c e Mr tvega rndr ja že do lgo znan i . Pr ičetek in tenz ivne jš ih v r tan j sega komaj dve dese t le t j i n a z a j , ko so leta 1955 v b l i ž i n i Gaze tud i že o d k r i l i na f to . Vendar so to le skromne v r t i n e , iz ka te r ih n i k o l i ne načrpa jo več kot 100 000 ton naf te le tno . Seveda se je po le tu 1967 energetska b i l anca deže le ze lo p o p r a v i l a , ko so I z rae lc i v svojem vo jnem pohodu prot i Sue-škemu prekopu zasegl i tud i naf tna po l j a na zahodni o b a l i Sinajskega po lo toka z le tno kapac i t e to 7 m i -l i j onov ton . Danes so ta po l ja zopet pod eg iptovsko upravo , Izrael sam pa zopet razpolaga le s svo-j i m i skromnimi na f tn im i v i r i . Vse bo l j pa p r idob iva na pomenu zemal jsk i p l i n , saj so v šestdesetih l e -t i h o d k r i l i več obe ta j oč i h p l i nsk ih po l j (Gu r im) , i z ka te r i h odva ja jo p l i n po p l i novod ih do k e m i č n i h tovarn ob Mr tvem mor ju in do indust r i jsk ih ob jek tov v puščavi N e g e v . Že leta 1960 so tud i spe l j a l i na f tovod od pristanišča Elat do ra f i ne r i j e v H a i f i , leta 1970 pa še drug i krak do Ashqelona ob Sredo-zemskem mor ju , k i naj b i s luž i l predvsem t r a n z i t u . Prvotno kapac i te to tega naf tovoda naj b i do le ta 1975 d v i g n i l i od 25 na 60 m i l i j onov ton naf te le tno . Ob koncu tega naf tovoda so 20 km severneje od Ashqelona z g r a d i l i novo ra f i ne r i j o (5 m i l i j onov ton le tno ) , k i naj b i s svo j im i p ro i zvod i oskrbova-la predvsem Jeruza lem in o k o l i c o .

Iz sestavka smo lahko spozna l i , kako od loču joč pomen ima naf ta za posamezne deže le ob Perzi jskem z a l i v u . Če ob z a k l j u č k u postavimo B l i ž n j i in Srednj i vzhod še v svetovni o k v i r , bomo lahko doumel i n jegov pomen tud i za svetovno energetsko gospodarstvo. Leta 1972 je svetovna p ro i zvodn ja naf te dose;-g la 2 . 5 2 7 , 4 m i l i j o n e t o n , od tega je pr iš lo i z na f tn ih po l j ob Perzi jskem z a l i v u kar 879 ,85 m i l i j o n o v ton a l i dobra t r e t j i na ce lo tne p ro i zvodn je na svetu. Med dva jse t im i na jmočne jš imi p r o l z v o d n i k i naf te

3 7

na svatu v tem le tu ¡¡h je b i l o kar sedem a l i t r e t j i na iz B l ižn jega oz i roma Srednjega vzhoda . In če si p r i k l i čemo v spomin še de js tvo , da hrani to majhno področ je kar 56% vseh svetovn ih z a l o g , in če vemo, ka j danes naf ta v svetu pomeni , bomo laž je razumel i razne o b č u t l j i v e po l i t i čne s i t u a c i j e , k i j i h ž i v l j e n j e prav na tem področ ju kar pogosto sp le ta . Prav tako pa je tud i jasno, da se za l i vske d r -žave vse bo l j jasno zaveda jo , da prav sedaj b i j e " n j i h o v t renutek" in da si je prav danes treba ust-v a r i t i t is to sol idno ekonomsko bazo , k i bo omogočala sol idno ž i v l j e n j e tud i t e d a j , ko bodo na f tn i v r e l -c i vendar le usahn i l i .

LITERATURA:

Ferdinand Maye r : Erdöl im Nahen Os ten . Wiener geographische Schr i f ten : 4 3 - 4 4 - 4 5 (1975) , stran 187-204.

Eckart Ehlers: Iran E.-dölwirtschaft - Aussenhandel - Indust r ia l is ierung. Geograph ischer Taschenbuch 1970-1972. Wiesbaden 1972, str . 177-196 .

A l l a n G. H i l l : Bahrain i s independent . Ef for t to remain G u l f supremacy. Geog raph i ca ! magaz ine , London: X L I V (1972), 12, s t r . 846 -852 .

A l a n G. H i l l : Clouds over K u w a i t . Threatened a f termath to an ¡o i l boom. Geograph ica ! magaz ine , London: X L I V (1972), 11, s t r . 753 -758 .

Wa l te r Strzygowski - W igand Ri t ter : Kuwa i t - Zent rum am Arabischen G o l f . M i t t e i l u n g e n der O s t e r e i -ch ischen geographischen Gese l l scha f t , W i e n : (1972), 1 - 2 , s t r . 105 -124 .

Barbara W a c e : Oman leaps in to the 20th Century. Progress under the dynamic Su l tan. Geograph ica ! magaz ine , London: X L I V (1972), 10, str 681 -686 .

Nelka VERTOT

NASTAJA N O V ZEMLJEVID SVETA

Po drug i svetovni v o j n i se je zače l razpad k o l o n i a l n i h i m p e r i j e v , kar je p r i p e l j a l o do nastanka vrste nov ih neodvisn ih držav ter do popolne spremembe p o l i t i č n e g a zeml jev ida sveta( tabe la št. 1). Nas top i -lo je obdobje in tenz ivnega osvobajanja " zasužn jen ih " narodov Izpod k o l o n i a l n i h nadoblast i posameznih k o l o n i a l n i h v e l e s i l j v z a d n j i h dveh dese t l e t j i h predvsem: V e l i k e Br i tan i je (33), F ranc i je (18) Špani je (1) , Portugalske (5) ter Be lg i j e in N izozemske (4) . Š tev i lo novonasta l ih držav v teh dveh dese t l e t j i h (67), je v e č j e od š tev i la novonasta l ih držav v vsem prejšnjem s to le t j u .

N a j v e č držav je v obdobju 1955 - 1975 doseglo neodvisnost v A f r i k i , to je na k o n t i n e n t u , k j e r j e b l -la po drug i svetovn i v o j n i še večin«-; narodov pod tu jo nadoblast jo (43 držav a l i 77% preb iva ls tva ) , naj manj pa v Evropi (1 država oz 0, .'6% p reb iva ls tva ) , ki je b i l a dobesedno že " rešena" ko lon ia lnega jarma.

Manjše š tev i lo držav je doseglo neodvisnost v tem obdob ju v A z i j i (11 držav o z . 3 , 9 % preb iva ls tva) te r Srednj i in Južn i A m e r i k i (7 držav o z . 4 , 1 % preb iva ls tva) - g le j tabe lo št 1. Tam so se d r ž a v e , ki so b i l e že sposobne za samostojno pot razvo ja (pomeni , da so imele r azv i t o t ud i že domačo i n t e l i -genco , sposobno p revze t i in " v o d i t i nada l j n i b o j " t ud i v svobod i ) , " osvobod i l e " ko lon ia lne nadob la -st i že pred letom 1955. Z e l o zaostale odvisne države teh območ i j pa so b i l e v tem pogledu tako z e -lo na t l e h , da so pot rebovale več časa za pr ip ravo na o rgan iz i rano borbo za osvobodi tev in so se os-vobod i le šele po le tu 1970 a l i se osvobaja jo šele danes. Zan je posebej v e l j a , da prav danes d o ž i v l j a -jo ju t ro novega, svobodnega dne .

G l e d e na š tev i lo držav in š tev i lo "osvobo jenega" preb iva ls tva v n j i h , je do leta 1962 močno v o d i l a af r iška ce l i na (tabela št. 2, tabe la št. 3 In d iagram št. 1) , k j e r je v obdob ju 1955-1962 prog las i lo

38

neodvisnost 27 d r žav , na osta l ih kon t inen t ih pa sta se v tem času osvobodi l i le dve az i j sk i d r ž a v i c i : C iper in Kuva j t .

Tabela št. I . D ržave , ki so proglasi le neodvisnost po le tu 1955

K O N T I N E N T Površina

k m 2

Preb. 1974

(v m i l j . )

Gostota preb.

Štev i lo držav % nov ih K O N T I N E N T

Površina k m 2

Preb. 1974

(v m i l j . )

Gostota preb. skupaj nov ih v pov .

v št. preb.

Evropa 10519367 472 61 33 1 0 , 0 0 3 0 , 0 5

A z i j a 40413888 2448 47 39 11 2 , 5 3 , 9

A f r i k a 30173248 374 12 47 43 7 4 , 8 7 7 , 1

Severna Amer ika 24242364 339 13 2 - - -

Srednja in Južna Amer ika 17795420 206 11 27 7 3 , 2 4 , 1

Avs t ra l i j a in Ocean i j a 8941029 21 2 7 5 5 , 7 17,5

An ta rk t i ka 13176727 0 ,001 - - - - -

SVET (kopno)' 149262043 3860 24 155 67 18 ,0 10,2

Tabela št. 2. G i b a n j e števi la d r žav , ki so dosegle neodvisnost od 1955-1975 po kon t i nen t i h

Štev i lo držav

Leto Evropa A z i j a A f r i k a Srednja in Juž-

na Amer ika Avs t ra l i j a in

O c e a n i j a Skupaj

1956 3 3 1957 1 1 2 1958 1 1 1959 -

1960 1 18 19 1961 1 1 1962 4 2 1 7

1963 1 1 1964 1 3 4

1965 2 1 3 1966 2 2 4

1967 1 1

1968 3 1 4

1969 -

1970 1 2 3 1971 4 4

1972 -

1973 1 1 2 1974 1 1

1975 5 1 1 7

S k u p a j : 1 11 43 7 5 67

39

Tabela št. 3. G i b a n j e števi la d r žav , ki so proglasi le neodvisnost po le tu 1955 (glede na leto proglasi tve neodvisnosti)

Leto Št. držav "neodv . % št. neodv. držav

1956 3 4 , 5 1957 2 3 1958 1 1 ,5 1959 - -

1960 19 28 1961 1 1,5 1962 7 10,5 1963 1 1 ,5 1964 4 6 1965 3 4 , 5 1966 4 6 1967 1 1 ,5 1968 4 6 1969 - -

1970 3 4 , 5 1971 4 6 1972 - -

1973 2 3 1974 1 1,5 1975 7 10,5

S k u p a j : 67 100 ,0

N a j v e č držav afr iškega kont inenta je doseglo neodvisnost leta 1960, to je v " l e t u afr iške p o m l a d i " , ki ime resnično zas luž i . Tega leta je od 19 "osvobo jen ih" držav na svetu, doseglo neodvisnost 18 a f r i šk ih in le ena az i jska (C iper ) . Države na drug ih kon t inen t ih so v boj za osvoboditev do leta 1968 posegale le občasno (glej d iagram št. 1 in tabe l i št. 2 in 3 ) . Leta 1962 sta posegla vmes Jamajka ter Tr in idad in Tobago iz Srednje Amer ike ter Zahodna Samoa izmed "oceansk ih" d ržav} leta 1966 sta proglasi la neodvisnost Barbados in G v a j a n a . Boj odv isn ih a f r išk ih držav s ko lon ia ln im i s i lami se je in tenz ivno nada l jeva l do leta 1968, ko se je ve l i ka "pop lava" osvobajanja tud i na tem kont inentu ne-k o l i k o um i r i l a . Vz rok ni b i l v popoln i "osvobod i t v i " c e l i n e , n i t i v pouščanju napetosti med odv isn i -mi d ržavami , ampak v porastu p o l i t i č n i h problemov svetovnega mer i l a . Takrat so se odnosi med d rža -v a m i , borba za obo rož i tev , tekma v oboroževanju ter interesi " v e l i k i h " za ponovno vp l i van je v " m a l i h " državah tako s topn jeva l i , da so po t isn i l i boj za osvoboditev še zasužnjenih narodov na stran-ski t i r . Toda le začasno. Ze l j a po svobodi je v nesvobodnih pokra j inah ž ive la napre j . In b i l a je moč-na. Zato so obravnavane države i? leta 1970 ponovno začele boj za svobodo. Takrat so vod i l e a z i j -ske in avstralske d ržave . Leta 1970 sta se osvobodi l i d r žav i c i F i j i in Tonga v O c e a n i j i , 1971 leta pa so proglasi le neodvisnost Bahrajn, Bangladeš, Katar in Združen i Arabski emirat i med az i j sk im i d ržava-m i . "Odv isne lat insko-ameriške d ržave , med ka ter imi so v osvobodi lnem bo ju uspele nekatere že leta 1962 (Jamajka ter Tr in idad in Tobago) in 1966 (Barbados in G v a j a n a ) , so ponov i le svoje zahteve in leta 1973 je uspela Bahama, leta 1974 Grenada in leta 1975 Surinam. Tega leta je proglasi lo neod-visnost tud i pet a f r išk ih d r žav .

Danes so na svetu le še majhne površine ozemel j "odv i sn ih d r ž a v " , k je r se tud i bor i jo za neodvisnost ter z močno že l jo in v e l i k i m upanjem čakajo na dan svobode.

Dodajam preglednico obravnavanih držav z nekater imi osnovnimi geografskimi podatk i o n j i h . Morda bodo za koga zan im iv i ( tabela št. 4 ) .

40

Z A K L J U Č E K

Z dosegom neodvisnost i je nare jeno v e l i k o , obenem pa tud i s i lno malo . Neodvisnost je s icer res d o -sežena, država je uradno svobodna, težave in prob lemi se pa dejansko za m lado , novo d ržavo p r a v -zaprav šele z a č e n j a j o .

Prav z dosegom neodvisnost i - možnost jo samostojnega razvo ja - se odpre t is ta zapo rn i ca , ki je dosle j zadrževa la š tev i lne gospodarske in družbene prob leme, skr i te za "masko" k o l o n i a l n e uprave. Zda j so vsi sk r i t i p rob lemi s top i l i kot težka naloga pred "novonasta lo d r ž a v o " , k i se mora z n j i m i nu jno spo-p r i j e t i .

Tako j , ko taka "odv isna država" doseže samostojnost (neodvisnost) , je n jen na j važne jš i p rob lem v p r a -šanje lastnega gospodarskega razvo ja . Osvobojene države o b i č a j n o n ima jo d o v o l j las tn ih sredstev za h i t re jš i gospodarski razvo j ter tako mnogo dragocen ih m o č i , k i b i j i h mogle po rab i t i za i zg radn jo svo je -ga upravnega in gospodarskega sistema, porab i jo z iskanjem sredstev, k i b i r azvo j o m o g o č i l e . Ne da bi zmanjševa l i težo p rob lemov , s ka te r im i se sreču je jo novo nastale d r ž a v e , pa moramo vseeno pr izna-t i , da je b istveno doseženo. Neodvisnost je sprost i la d r u ž b e n o - p o l i t i č n i in ekonomski napredek zaosta l i h in i zkor iščan ih p o k r a j i n . Na ta nač in d o ž i v l j a j o mnoge države danes ju t ro novega svobodnega dne svoje p o m l a d i . . .

. . . mogoče ne bo odveč

Če k d a j , potem posebno danes v e l j a , da se pr i reševanju vprašanj gospodarskega in družbenega p o l o -ža ja ne more in ne sme noben narod in država i z o l i r a t i od osta lega sve ta . To bi škodova lo na jp re j n j e j sami , z a v i r a l o p a b i razvo j tud i d rug ih držav i n narodov . V s i n a r o d i i n v s e d r ž a v e s o s e d o l ž n i m e d s e b o j n o p o d p i r a t i i n s i p o m a g a t i . Vs i smo č l a n i ene same v e l i k e skup-nosti - č loveštva.

Nu jnos t medsebojnega povezovan ja in sodelovanja n e r a z v i t i h je ne izbežno d e j s t v o , k i j e u r e s n i č l j i v o šele po p r i d o b i t v i neodvisnost i .

Prav ta "še le" odp i ra možnost zače tka samostojne in svobodne po t i r azvo ja in ugodnega ter h i t rega gospodarskega ter družbenega napredka.

V IRI IN LITERATURA:

D E L O . G l a s i l o Soc ia l i s t i čne zveze de lovnega l judstva S l o v e n i j e , L j u b l j a n a , Le tn i k i 1960-1975 .

D E M O G R A P H I C Y E A R B O O K 1973, Un i ted N a t i o n s , N e w Y o r k 1974. Depar tment o f Economic and Soc ia l A f fa i r s S ta t i s t i ca l O f f i c e .

STATISTICAL YEARBOOK 1974, Un i ted nat ions , N e w Y o r k 1975. Depar tment o f Economic and Soc ia l A f fa i r s S ta t i s t i ca l O f f i c e .

PODATKI D O K U M E N T A C I J E republ iškega cent ra k lubov O Z N , L j u b l j a n a , Canka r j eva 1 .

V i l k o F inžgar : Današnja A f r i k a . G O V I I (1960) , št . 4 , str . 100 -105 .

Lojze Gosar : Gospodarsko -po l i t i čna stran vprašanja o l a k o t i na svetu GO X (1963) , št . 1 - 2 , s t r . 3 - 6

Lojze Gosar : N e k a j mis l i o p reob l judenost i na sve tu . GO IX (1962) , št. 1 - 2 , str 4 - 9 .

Josué de Castro: The Geography of hunger . Boston 1952.

V l a d i m i r Koko le : N i g e r i j a - n a j v e č j a af r iška d r ž a v a . G O V I I (1960) , št. 4 , s t r . 9 7 - 1 0 0 .

Stane Košnik : Zapadna Samoa - nova samostojna d ržava . GO IX (1962), št. 1 - 2 , s t r . 9 - 1 0 .

Avguš t in Lah: Sodobni svet in mednarodni odnos i . M l a d i in mednarodno razumevan je . Republ išk i center k lubov O Z N , L jub l j ana 1968, s t r . 12 -40 .

Jakob Medved : N e k a t e r i p rob lemi sodobne A f r i k e . G O X V (1968) , št . 3 - 4 , s t r . 3 2 - 3 6 .

M i l a n N a t e k : Rast š tev i la p reb iva ls tva p o k o n t i n e n t i h . Drobne nov ice G O X I I I (1966) , š t . l , s t r . 2 2 - 2 3 .

41

Tabela št. 4. Države, ki so proglasile neodvisnost pred le t i 1956 in 1975

DRŽAVA (kontinent)

Površina km2

Št. preb. Gostota preb.

Narod. doh. (dolar na preb. )

1970

Datum Pol i t . Status pred pro-g las i tv i jo neod-

visnosti

G lavno mesto Uradni DRŽAVA (kontinent)

Površina km2

(v 1000) 1973 a l i 74

Gostota preb.

Narod. doh. (dolar na preb. )

1970

proglasitve neodvisnosti

ured.

Status pred pro-g las i tv i jo neod-

visnosti ime št. preb. (v 1000)

jez ik

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

EVROPA

Mal ta 316 000 322 995 689 21. 9 1964 monarhi ja* britanska ko lo-n i ja

Va l l e t t a 16 malteški angleški

Skopaj: 316 322 995 689

A Z I J A

Bahrajn 662 000 227 324 1 367 15. 8 1971 monarhija (emirat)

Protektorat V e l i -ke Br i tani je

Ma na ma h 90 arabski

Bangladeš 142 776 71 614 441 119 26 .3 .1971-1 . 12.1.1972-11.

republ ika provinca Pakis-tana

Dacca 1 311 bengalski

Ciper 9 251 659 68 863 1 .10.1960 republ ika britanska ko lo -n i ja

Nicosia 118 grški , turški

Južni Jemen 278 700 1 555 5 79 30 .11 .1967 republ ika ko lon i ja in Pro-tektorat V e l . Bri-tan i je

AI Shäab 30 arabski , angleški

Katar 22 014 86 4 4 352 3. 9 .1971 monarhija (emirat)

Protektorat V e l i -ke Br i tan i je

Doha 50 arabski

Kuvai t 16 000 883 38 4 049 19.6 .1961 monarhi ja (sejkat ,e-mirat)

Protektorat V e l i -ke Br i tani je

A I Ku-wayt

295 arabski

Maledivski o to-k i

298 115 339 92 26 .7 .1965 republ ika Protektorat V e l i -ke Br i tani je

Male 15 maledivski

Ma lez i ja 332 995 11 700 31 313 31 .8 1957 (16 .9 .1963-federaci ja)

monarhija ( federaci-

britanska ko lo -n i ja

Kuala Lumpur

477 mala jsk i , angleški

Oman

Singapur

Združeni arab-ski emirat i

Skupaj:

AFRIKA

A l ž i r i j a

Angola

Botsvana

Burandi

Centra lnoaf r i -ška republ ika

Čad

Dahomej

212 457

83 600

2 293 190

1 246 700

600 372

27 834

622 984

722

581 2 185 3 575

208

1 760 672 89 954

15 772

5 900

646

3 600

1 720

1 284 000 3 868

112 622 2 912

2

52

6

5

1

127

24

419 24. 7 .1970 ™ > " a r h i i ° (sultanat)

916 9 . 8.1965 republ ika

269 2 .12 .1971 federaci ja šejkatov

324 5 . 7 .1962 republ ika

290 11.11.1975 republ ika

242 30 . 9 .1966 republ ika

71 1 . 7 1962 republ ika

127 13. 8 .1960 republ ika

74 11 8.1960 republ ika

82 1. 8 .1960 republ ika

10

Protektorat Ve . 16 arabslo l ike Bri tanne

del Ma lez i je . . (14 .drz .Fede- S " W > r e rac i ja M a l e z . )

Protektorat V e - Abu l ike Bri tani je Dhabi

departma pomor-ske Franci je

provinca portu-ga l . pomor . ter i -to r i j a

Protektorat V e -l ike Bri tani je

te r i to r .pod u-pravo O Z N , p o d admin.Be lg i je

avtonom. repub l i -ka v okv i ru združene Francije

avtonom. repub. v okv i ru združ. Franci je

avtonom. repub. v okv i ru Zdru-žene Franci je

Alger

Luanda

Gaberones

Bujumbura

Bangui

Fortlamy

Porto Novo

2 004 ¡™ l G ' S , k i ' k i t a j sk i , tami lsk i , angleški

25 arabski

1 200 arabski

561 portugalski

19 angleški

k i rund i , 79

francoski

238 francoski

193 francoski

73 francoski

Ekvator ia lna G v i n e j a

Gabon

Gambi ja

Gana

Gorn ja V o l t a

G v i n e j a

G v i n e j a Bisao

Kamerun

Kopverdski o tok i

10

28 051

267 667

10 347

238 538

274 200

254 857

298

515

4 93

9 355

5 737

4 208

10

32

36

20

15

264 12 .10 .1968 republ ika

670 17. 8 .1960 republ ika

82

provinca preko-morske Špani je, Santa (od 1 .1 .1964 Isabel špan. avtonom. pokra j ina)

avtonom. repub. . . . . v L ibre-

v okv i ru Zdru - ... v i l l e zene Franci ie

„ . i.i br i tanska ko lo - „ . 07 18. 2 .1965 republ ika .. Bathurst

r n i i a

256 6 . 3 .1957 republ ika

59 5 . 8 .1960 republ ika

br i tanska ko lo -n i ja in t e r i t o -r i j pod oblast .

O Z N

Akra

avtonom. repub. . v okv i ru Zdru - , _ .. aougou zene Franci e

37 španski, j e -z i k p lemen: l b o , B u b i , Hausa

105 f rancosk i ; do -morodci go-vore j e z i k bantu (fang)

angleški ; d o -morodci go-vo r i j o w o l l o f , mand ingo, fu la

634 angleški

132

2 . 1 0 . 1 9 5 8 repub l ika te r i to r p reko- C o n a k 4 3 7 r mor. Franci ie

f rancosk i ; do -morodn i rvo l -t a ,mande , pular

f rancoski j ( m a l i n k e , k i -ssi, fu lba)

36 125

470 200

509

6 167

13

12

227 25 . 9 .1973 republ ika

187 1. 1 .1960 repub l ika

provinca preko- „ . • r, i Bissau

morske Portugal .

t e r i t o r . pod nad- , n , h , , JaoundS

zor . O Z N , a d m . vodeno preko Franc, in V e l . Br i tan i je

71 portugalsk i

178 f rancosk i , angleški

4 033 284 67 5 . 7 .1975 republ ika provinca pre-komor. Potug.

Praia 34 portugalsk i

N a j v e č j i napredek v prometu je b i l i t o r j e n v zadn | lh l e t i h z razš i r i t v i j o letalskega prometa. V Ka th - ' manduju in v B i ra tnagar ju sta dve mednarodni l e t a l i š č i , t r lna|st l e ta l i š č , ki so večinoma v Te ra iu , s lu -žI za no t ran j i .promet In niso opreml jena z asfal tno s tezo, več je š tev i lo pa je STOL le ta l išč (short t a -ke of and landing) v not ran jos t i . Teh v času poletnega monsuna ne morejo upo rab l j a t i . No t ran jemu l e -talskemu prometu je zarad i težav v Izgradn j i cestnih zvez pr ihodnost , brez dvoma zago tov l jena . Č e -prav se z razvojem letalskega prometa ne morejo p r i m e r j a t i , pa pomeni jo nov i v iseč i mostovi čez d i v je himalajske reke marsikje prav tako v e l i k In pomemben napredek. Za b l i ž n j o bodočnost ima Nepa l na jbo l jše možnosti v povečan ju pro izvodnje hrane in industr i jsk ih ras t l i n . To bodo lahko z a g o t o v i l i predvsem nov i namakaln i sistemi v Teraiu in splošna modern izac i ja kmet i j s t va . Iz Teraia i z v i r a tud i v e -č ino v iškov r i ž a , k i omogoča jo , da je Nepa l eden pomembnejših i zvozn ikov te ž i t a r i ce na svetu. I nd i -ja je v teh pog led ih zagotovo na jbo l j zan imiv nepalski par tner , ostala pa bo lahko še naprej dobav i -t e l j i c a mnogih industr i jsk ih i z d e l k o v , k i j i h Nepa l sam še do lgo ne bo i zde lova l . Za to je ustrezna o r i e n t a c i j a na ind i j sk i t rg za razvo j nepalskega gospodarstva prvenstvenega pomena.

LITERATURA:

Donner W . , N e p a l , Raum, Mensch und Wi r t scha f t . Band 32 der Schr i f ten des Instituts für As ienkun-de in Hamburg. Wiesbaden 1972.

Frank D . , Traumland N e p a l . Süddeutscher V e r l a g , München 1974.

G rego r ! J . , Nepa l od n i ž ine do na j v i š j i h gora. Proteus 1973-1974, 1 .36 št. 1 L jub l j ana . G l e j še 1 36, i t . 3 In 1. 36 , št. 6 .

Hagen T . , Dyhrenfur th G . O , Fürer-Halmendor f C h . v o n , Schneider E . , 1963. Mount Everest, Formot ion, Populat ion and Explorat ion of the Everest Region. London.

t l e i i i S , , A f r i k a , Južna A z i j a , Avs t ra l i j a z O c e a n i j o In južn im po larn im svetom. Gospodarska geogra f i j a sveta I I . L jub l jana 1957,

Je r i n Z . , Vzhodno od Kathmanduja. L jub l jana 1965.

Kunover A . in d rug I , M a k a l u , L j u b l j a n a , 1965

Kunaver J č e geograf Potuje. S k lad ivom I n kompasom p o d o l i n i Baruna. I z kn j i ge M a k a l u . L jub -l jana 1974.

Prispevek h g l a c l a l n i geomor fo log l j l do l i ne Baruna v Khumbakarna H ima lu vzhodn i N e -pa l . Sklad Borisa K i d r i č a . T lpkop l t .

O geološkem razvo ju nepalske H lma la |e . Proteus 1 . 3 7 , 1975, Št. 5, L j ub l j ana .

Levstek I . , Blažej J , , H ima la ja In Človek L jub l jana 1957.

T ha pa N . B . , Thapa D. P . , Geography of N e p a l . Bombay 1969.

Wissmann H . v . , D ie heut ige Vergletscherung und Schneegrenze In Hochasien, mi t Hinweisen auf d ie Verg letscherung der le tz ten Eiszei t . A k d . d . Wlss und der L i t . A b h . d e r M a t . - N a t u r -wiss. K l . Jhrg . 1959, N r . U . M a i n z 1959.

Wraber T . , L jud je pod v rhov i H ima la je , Proteus, 1 . 3 3 , 1971 št. 6 .

Srečanje z nepalsk lml drevesi in g rmi . Proteus, 1. 36 , 1974, št. 5.

N e k a j ras t l in z v isoke H ima la je . Proteus, 1 . 3 7 , 1975, št. 9 - 1 0 .

ILUSTRACIJE

k č lanku J . Kunaver ja : Geog ra f i j a nepalsklh pok ra j i n .

1, v e r t i k a l n i p ro f i l Mustangbhot - Teral

2, kar ta Izrabe voda v N e p a l u

3 , v e r t i k a l n i p ro f i l razporedi tve vega tac l j e in ku l tu r v N e p a l u .

31

Nige r i j a

Ruanda

Sao Tome in Principe

Senegal

Sierra Leone

Slonokoščena obala

Somali ja

Sudan

Svazi

Tanzani ja

8 10

923 768 59 607

26 338 3 984

964

196 722

71 740

319 822

637 657

2505 813

17 363

939 701

78

4 227

2 667

4 641

3 003

16 901

463

14 377

72

140

76

20

35

13

6

23

14

145 1 .10 1960 f e d e ^ n a republ ika

57 1. 7.1962 republ ika

12. 7.1975 republ ika

217 4 . 4 .1960 republ ika

167 27. 4 .1960 republ ika

347 7 . 8 .1960 republ ika

89 1. 7 .1960 republ ika

117 1. 1.1956 republ ika

274 6 . 9 .1968 monarhija

100 26 . 4 .1964 federat ivna (Tanganjika fepub l ika od: 14 12. 1961 , Z a n z i -bar in Pom-ba od: 10.

12.1963)

britanska ko lon i ja

te r i t . pod upravo O Z N pod adm. Bel-g i je

Lagos

K iga l i

provinca pre- • _ Tome komor. Portugal.

del federaci je M a l i v okv i ru Združ . Franci je

britanska ko lo -n i ja

avtonom rep. v okv i ru Zdru-žene Franci je

br i tan. ko lon i ja in te r i t . pod u-pravo O Z N

br i tansko-egip-tov . kondom

Protektorat Ve l i ke Britan.

Dakar

Freetown

Abid jan

Chartoum

Mbabane

te r i t . pod upravo Dodoma O Z N - Tangani-ka in br i tan pro-tek . Zanzibar

1 477 angleški

francoski 26 kinjamanda

17 portugalski

581 francoski

187 angleški

650 francoski

Mogadishu 230 somalski

262 arabski

angleški 17

svazi

344 suah i l i , angleški

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Togo 56 600 2 117 35 134 27 . 4 . 1 9 6 0 repub l ika av tonom. rep . v -mejah Združ . Franc i je

Lome 193 francoski

Tun iz i j a 164 150 5 509 31 277 20 . 3 .1956 repub l i ka zvezna d rž . s Franc, un i jo Tunis 840 arabski

Uganda 235 866 10 810 41 135 9 . 1 0 . 1 9 6 2 republ ika br i tanska ko lo -n i j a

Kampala 332 angleški

Za i re (Kongo K insh . ) 2345 409 23 563 9 131 30. 6 .1960 republ ika b e l g i j . k o l o -

n i j a Kinsha-sa

1 624 f rancoski

Zambi ja 746 254 4 635 6 397 2 4 . 1 0 1964 repub l ika del federac. Rodezi je in Njase pod pro-tek to r . V e l . Br i tan i je

Lusaka 381 angleški

Skupaj : 23396 299 281 815 12

SREDNJA AMERIJA

Bahama 11 405 193 15 - 10. 7 .1973 monarhi ja* br i tanska ko -lon i ja Nassau 102 angleški

Barbados 430 243 558 639 3 0 . 1 1 . 1 9 6 6 monarhi ja* br i tanska ko -lon i ja

Br idge-town

195 angleški

Grenada 344 95 292 279 7 . 2 .1974 monarhi ja* zvezna država z V e l . Br i tan.

Saint Georges

27 angleški

Jamajka 10 962 1 976 171 686 6 . 8 .1962 monarh i ja* č l a n i Karibske federac i je

Kingston 192 angleški

Tr in idad in Tobago

5 128 1 064 184 878 31. 8 .1962 monarhi ja* č lan Karibske federac i je

Port of Spain

106 angleški

Skupaj : 28 269 3 571 126

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

J U Ž N A AMERIJA

Gvajacia 214 970 758 3 372 26 . 5 .1966 republ ika br i tan . ko lo -n i ja

George-town

195 angleški

Surinam 142 822 432 3 755 25 .11 .1975 republ ika avtonom. t e r i -to r i j N izozem.

Paramari-bo

150 nizozemski

Skupaj: 357 792 1 190 3

AVSTRALIJA O C E A N I J A

N

F i f l 18 272 551 29 423 10 .10 .1970 monarhi ja* britanska ko lon i ja Suva 60 angleški

Nauru 21 7 339 31. 1.1968 republ ika te r i to r i j pod nadzor. O Z N , pod a d m i n . A v -stro L , Nove Ze lend . in V e l . Br i tani je

Jangor 0 , 4 angleški

Papua -Nova Gv ine ja

461 691 2 563 10 280 16. 9 .1975 monarhi ja* avtonom. te r i t . pod a d m i n . A v -st ra l i je

Port Moresby

66 angleški

Tonga 699 92 111 167 4 . 4 .1970 monarhija Protektorat V e l . Br i tani je

N u k u ' a l of a

25 tonganski, angleški

Zahodna Samoa 2 842 152 50 215 1. 1.1962 monarhija

t e r i t . pod nad-zor . O Z N , pod admin. Nove Ze land i je

Ap ia 29 samoa nski , angleški

Skupaj: 483 525 3 365 7

OPOMBA:*Šef države je britanska k r a l j i c a , k i jo predstavlja generalni guverner.

DlAAlArl (t <

HKH-p ¿TtyiLA KOKTlUtUTlM/. KI t>Q H0«L»41ÜE WeOVliUOtT >0 kETu. N t f

«t LETO >U)«LA»fT¥C uoaiMIO»!/.

Iltk lin l«l lltt lit« l«H I1U I1W 14« iN* I H) IIM Iftf lil o 11)1 11)1 lili Utl tllf

SV» OPA AHI* AM«tA lt£ü l»|UÍ .«m«A «MIAU]« K ocfmju •

M

D R U Š T V E N E V E S T I

O b č n i zbor Geografskega društva Sloveni je 20. 5. 1976

Občnega zbora GDS se je ude lež i l o le oko l i 40 č lanov k l j u b temu, da je b i l o poslanih preko 700 pismenih v a b i l . O reformi oziroma preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je preda-val mag. Drago Glogovšek iz Zavoda SRS za šolstvo.

Po po roč i l i h predsednika, b laga jn ika in nadzornega odbora so r a z p r a v l j a l a posebej pouda r j a l i , da mora GDS v pr ihodnje posvet i t i g lavno pozornost zasnovi sodobnega, marksist ično usmerjenega geo -grafskega pouka v osnovni šol i in v usmerjenem izobraževanju. Razvoj "šolske" geograf i je ni le zadeva u č i t e l j e v , temveč mora postat i skrb vseh geografov in vseh geografskih ustanov. Društvo naj za to da pobudo za izde lavoraz iskave o reformni vsebini in metodah geografskega pouka kot ce lov i te raziskovalne naloge, k i na j vk l j uču je tud i učben ike , pr i ročn ike in učna sredstva.

Po sklepu ustrezne komisi je so pr iznanja za več le tno pr izadevno de lo v GDS d o b i l i Stojan Trošt, d r . Franc Lovrenčak, M i l a n V reča , mag. Mar jan K lemenč ič , Franc M a r i č , N i k o Hočevar , Ju l i j ana Modr ič in Mar i j a Košak. V nov i IO GDS so b i l i i z vo l j en i dr . Jakob Medved, dr . M i r k o Pak, M a -r i j a Košak, dr . Franc Lovrenčak, C i ta M a r j e t i č , Mara Radinja, Mar jan Ravbar, Anton Gosar , M i -lan A d a m i č - O r o ž e n , d r . Igor Vr išer , Metka Špes, M i lena Pak, M i l a n N a t e k , M i l a n V r e č a , pred-stavnik študentov ter de legat i a k t i v o v , v nadzorni odbor pa Dušan Kompare, dr . Ivan Gams in dr. V lad im i r K lemenč ič .

Dušan Plut

49

OBVESTILO UREDNIŠTVA

Uredništvo rev i je prosi sodelavce, da prispevkov ne poš i l ja jo v rokopisu, temveč nat ipkane na pisalni stroj in sicer z normalnim razmakom med vrst icami (32 vrst ic na eni strani) ter z ustreznim robom na lev i in desni strani teksta. Popravkov naj bo č im man j , besedila pa naj bodo tudi jez ikovno ure jena, skratka primerna za t i sk .

Gra f i čne pr i loge naj bodo zrisane s črnim tušem na prosojnem p a p i r j u , spremno besedi lo pa na t ipka -no na posebnem l istu pap i r ja To ve l j a tud i za f o tog ra f i j e . Risbe naj bodo 1 , 5 - 2 krat več je od z r -ca la rev i j e .

Č lank i naj ne presegajo 10 - 15 t i pkan ih s t ran i , o da l jš ih pr ispevkih se je treba z uredništvom pose-bej dogovor i t i . Kratke nov i ce , kn j i žna poroč i la ipd. naj ne presegajo pet t i pkan ih st rani .

K č lanku naj a v t o r j i obvezno p r i l o ž i j o povzetek (sinopsis), ki naj ne presegajo deset vrst ic in druge podatke, ki so po UDK potrebni (uradni naslov ustanove, k je r je avtor zaposlen; poštno š tev i lko k ra -j a , naz iv av to r ja ) ter naslov stanovanja in števi lko ž i ro računa. Prispevke poši I ja j te na naslov uredni -ce (L jub l jana, Gr in tovška 1) po možnosti v začetku vsakega če t r t l e t j a ( januar ja , a p r i l a , j un i j a in sep-tembra).

Uredništvo vab i k sodelovanju tako geografe, k i de la jo v raz iskovaln ih ustanovah, kakor tud i " a p l i k a -t i vne geog ra fe " , ki so zaposleni v raz l i čn ih razvo jn ih ustanovah, predvsem pa geografe - šo ln ike , da sodelu je jo z last i z d idak t i čno -metod ičn im i pr ispevk i .

50

UD K 711.4 i 914.971.2

Geograf i ja, regionalna geografija urbani razvoj, SR Slovenija

Kokole V . 61000 Ljubljana, Yu, Zavod za družbeno planiranje, Cankarjeva 1

Težnje k policentričnem urbanem razvoju v SR Sloveni j i .Geografski obzornik XXI I I (1976), St. 1 - 2, p.

Avtor opredeljuje značilnosti urbanega omrežja, ki ga označuje prevladujoča "rank-size" distribucija in razmeroma stabilna razmerja. Zarodi sprememb v teh-nologi j i prometa se predindustrijski vzorec prostorske razporeditve ponovno uve-l jav l ja preko omrežja vodi lnih centralnih krajev. Vsekakor po bo industrija osta-la osnova za nadaljnj i razvoj enajstih, oziroma tr inajst ih, najpomembnejših urba-nih aglomeracij v SR Sloveni j i . Nekatere bodo imele več jeder (npr. Koper - Ir zola - Piran).

Kokole V .

UDK 914.971.2 "Ve l ike Lašče" + 911.2 : 168.2

Geograf i ja, regionalna geografija prirodnogeogrofska del i tev, pokrajina okrog Ve l i k ih Lašč, Slovenija

Petrič 1. 61000 Ljubljana, Y u , Bratovževa ploščad 5

Laška pokrajina in njena prirodnogeogrofska del i tev. Geografski obzornik XXI I I (1976), št. 1 - 2, p.

Regija s središčem v Ve l i k ih Laščah je prirodnogeografsko različna zlasti glede rel iefa, ta lnih tipov in vegetaci je. Podane so značilnosti subregij, ki se odra-žajo tudi v razl ični izrabi t a l .

Gams 1.

UDK 911.2 : 550.34 "Starijsko podolje"

Geograf i ja , f iz ična geografi ja, regionalna geografi ja, geomorfologija, potresi, Starijsko podolje

Gams 1.

61000 Ljubljana, Yu, PZE za geografijo fi lozofske fakultete, Aškerčeva 12

Potres 6. maja 1976 in neotektonska morfologija Starijskega podolja.

Geografski obzornik XXI I I (1976), št. 1 - 2, p.

Vrsta geomorfoloških pojcvov v območju najmočnejših potresnih sunkov v Posočju, zlasti v Starijskem podolju, govori za tektonsko pogojenost. V širšem okviru spa-da podolje v labilno perijadransko cono.

Gams 1.

UDK 338 : 914.971.2 "Beneška Slovenija" + 911.3 : 312

Geograf i ja, družbena geografi ja, regionalna geografija prebivalstvo, gospodarski razvoj, Beneška Slovenija

Vertovec M. Beneška Slovenija, 1.,

Novejši prebivalstveni In gospodarski razvoj v Benški Slovenij i . Geografski obzor-nik XXI I I (1876), št. 1 - 2, p.

Avtor osvetli slabe gospodarske razmere Nadiške Beneške Slovenije, kar povzro-ča med drugim tudi močno depopuloci jo, slabo pa vpl iva tudi na. narodnostne razmere.

Radinja M.

• V I

UD K 912 : 371.3 + 914.971.2

Geograf i ja, geografija v Soli, kartografi ja problematika kartografskega proučevanja

Berlot Z . ' 61000 Ljubljana, Yu, Inštitut geodetskega zavoda SRS, Šaranovičeva 12

Uporaba novejšega kartografskega gradiva za potrebe šolske geografije - proble-matika kartografskega proučevanja

Geografski obzornik XXI I I (1976), št. 1 - 2, p.

Avtor nas seznani z nekaterimi značilnostmi v slovenski geografi j i in razmišlja 0 dostopnosti in javnosti geografskih kart ter ugotavlja prešibko zanimanje jav-nosti za kartografi jo. Poziva geografe šolnike, naj sodobno karto, ki čedalje bol j pridobiva na pomenu, bolj pr ibl ižajo učencu in naj mu pr ivzgoj i jo ustrezen odnos do n je.

Radinja M.

UDK 915.41.3

Geograf i ja , regionalna geografija Nepa l , Himalaja

Kunaver J. 61000 Ljubl jana, Yu, Pedagoška akademija v Ljubl jani , Stari trg 34

Geografi ja nepalskih pokrajin Geografski obzornik XXI I I (1976), št. 1 - 2, p.

Nepalsko ozemlje je eden od najboljših primerov, kjer se prirodno zasnovana po-krajinska območja skoraj povsem ujemajo z znači lnimi proizvodnimi in naselbin-skimi območj i . To so vzporedni, razl ično široki pokrajinski pasovi, ki so v naj-več j i meri posledica enostavnega poteka zgrodbenih pasov Himalaje in ki se v le -čejo od zahodne do vzhodne strani dežele. Pravilno pasovito strukturo modif ic ira-jo le nekatere kotl ine nepalskega sredogorja in neenakomerna razporeditev mon-sunskih padavin. Tej pasovitosti se v Nepalu pridruži še vertikalna pokrajinska strat i f ikaci ja, prirodno in družbena,

Kunaver J .

UDK 9,15 - 011 + 915.3 : 553.98

Geograf i ja, regionalna geografija Bl ižnj i in Srednji vzhod,nafta

Šifrer T.

61000 Ljubljana, Yu, PZE za geografijo filozofske fakul tete, Aškerčeva 12

Nafta in njen pomen za države na Bližnjem in Srednjem vzhodu

Geografski obzornik XXI I I (1976), št. 1 - 2, p.

Na Bližnjem in Srednjem vzhodu načrpajo danes pribl ižno tret j ino vse nafte na svetu, hrani pa to območje več kot polovico vseh doslej znanih zalog "črnega z la ta " . Iz članka lahko povzemamo, kako je s proizvodnjo nafte v posameznih državah tega področja ter kako so posamezne med njimi znale in zmogle izkor i -st i t i to bogastvo za svoj družbeno-gospodarski razvoj.

Šifrer T.

UDK 913 - 77 "1955/1975"

Geograf i ja , pol i t ična ekonomija

Regionalno geograf i ja, neodvisne države, zemljevid sveta

Vertot N . 61000 Ljubljana, Yu , Inštitut za geografijo univerze, Aškerčeva 1^11 Nastaja nov zemljevid sveta GO XXI I I (1976), št. 1 - 2, p.

Po drugi svetovni vojni se je začel razpad kolonialnih imperi jev, kar j« pripe-l ja lo do nastanka vrste novih neodvisnih držav ter do popolne sprememba po l i t i č -nega zemljevida sveta. Danes je med najbolj perečimi mednarodnimi problemi : ravno vprašanje nerazvit ih držav. Glavni problem je nenehno poglabljanje pre-pada med "bogatimi metropolami" in "revnimi proletarskimi norodi" . Prispevek go-vori o državah, ki so dosegle neodvisnost v zadnjih dveh desetlet j ih.

Vertot N .