2

mailto:tatjana.krasovec@dz-rs.simailto:igor.zobavnik@dz-rs.si

3

I UVOD Z razvojem ekonomije vedno bolj cveti tudi oglaševanje, saj proizvajalci in oglaševalci iščejo vedno nove poti obveščanja potrošnikov o svojih storitvah in produktih. Časopisne, radijske in televizijske oglase ter reklame v zadnjih desetletjih dopolnjuje zunanje oglaševanje: razni napisi, izveski, veliki plakati (jumbo plakati in billboardi) ter svetlobni napisi in panoji ob cestah, na avtobusnih postajališčih, na ograjah, na stavbah itd. Zunanje oglaševanje omogoča doseg širšega občinstva, pri čemer znižuje stroške oglaševanja v primerjavi z oglaševanjem na televiziji. Pluralizacija medijev in življenjskih slogov, neprestani tehnološki razvoj in vse večja mobilnost ljudi povzročajo, da je danes zunanje oglaševanje bolj aktualno kot kadarkoli prej (deloma povzeto po Wikipediji). Zunanje oglaševanje je lahko dejavnik, ki pomembno vpliva na varnost prometa, saj atraktivni oglasi privlačijo pozornost voznikov, določene barvne ali svetlobne oznake pa utegnejo biti zamenljive s prometno signalizacijo ali pa jo celo prekrivajo. Svetleči oglasi so tudi porabniki energije, vplivajo pa tudi na svetlobno onesnaževanje mest in podeželja. Nenazadnje se s preštevilnimi oglasi spreminjajo tradicionalne podobe urbane in naravne krajine. Zaradi navedenega se je pokazala potreba, da države ali lokalne skupnosti zunanje oglaševanje regulirajo ali omejijo. V tej nalogi bomo prikazali, kako je zunanje ali obcestno oglaševanje urejeno v Sloveniji in v nekaterih drugih državah po izboru naročnika. Osredotočili se bomo na: Avstrijo, Brazilijo, Estonijo, Francijo, Veliko Britanijo in na ZDA. Podatke smo pridobili predvsem iz zakonodaje navedenih držav, s spletnih strani njihovih pristojnih organov ter iz medijev. 1.2 Pravna ureditev oglaševanja ob cestah v Sloveniji Zakon o cestah prepoveduje postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje1 v območju državne ceste zunaj naselja. Izjema je možna glede enostavnih objektov, kot so obvestila, namenjena izboljšanju prometne varnosti, ali glede oglaševanja gospodarskega subjekta, ki dejavnost izvaja v stavbi, zgrajeni v varovalnem pasu državne ceste ali pa če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine državne ceste, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z državne ceste. Za take izjeme izda dovoljenje Direkcija RS za infrastrukturo. V naselju pa se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije2. Postavljanje elektronskih prikazovalnikov ob državnih cestah je prepovedano. Svetlobne vitrine se lahko ob državnih cestah v naselju postavljajo zunaj vozišča državne ceste (78. člen Zakona o cestah). Zakon o cestah pa postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje ob občinskih cestah ne ureja, ker je to prepuščeno občinam, ki izvajajo tudi nadzor z občinskimi inšpektorji za ceste. Zakonodaja s področja cestne infrastrukture lahko rabo prostora omejuje le v varovalnem pasu javne ceste, kjer so razni subjekti pri izvajanju aktivnosti vezani na soglasje upravljavca javne ceste. Zakon namreč določa, da je ob državnih cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Posegi v tem prostoru so dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste (t.j.

1 Objekti za obveščanje in oglaševanje so po Zakonu o cestah reklamni stolpi, panoji, table,

transparenti in drugi nepremični in premični nosilci, namenjeni za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil (39. tč. 2. člena Zakona o cestah). 2 Posamezni pojmi so obrazloženi v Zakonu o cestah.

4

Dars za avtoceste in hitre ceste oziroma Direkcija za infrastrukturo za druge državne ceste), ki pa izven varovalnega pasu ceste nima nobene pristojnosti.

Varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena. Meri se od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša: - pri avtocestah 40 metrov, - pri hitrih cestah 35 metrov, - pri glavnih cestah 25 metrov, - pri regionalnih cestah 15 metrov, - pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov (66. člen Zakona o cestah). Upoštevati je treba tudi Pravilnik o projektiranju cest, ki določa, da je konstrukcijo ali objekt za obveščanje ali oglaševanje ob cesti dopustno postaviti z minimalnim odmikom 5 metrov od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem. Izven varovalnega pasu ceste, kjer upravljavec ceste nima nobenih pristojnosti več, pa lahko pridejo v poštev še drugi predpisi. Objekti za oglaševanje so po svoji pojavnosti lahko zelo raznovrstni posegi v prostor, od česar je odvisno tudi njihovo normativno urejanje. Nekateri so dejansko objekti po Zakonu o graditvi objektov, pri nekaterih pa gre za posege, ki sploh niso objekti, temveč gre za razne izveske, premične oglase, oglase, nameščena na vozila, fasade, ograje in podobno. Kadar gre za objekte, je možnost njihovega postavljanja odvisna od tega, kaj o lokaciji in pogojih za njihovo postavitev določajo občinski prostorski akti in drugi predpisi (npr. predpisi s področja kulturne dediščine). Enostavne objekte, kamor sodi večina oglaševalskih objektov, se lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, a mora gradnja še vedno biti skladna s prostorskimi akti in drugimi predpisi, slednji pa lahko za njihovo postavitev terjajo pridobitev soglasja ne glede na to, ali je gradbeno dovoljenje sploh potrebno. Za vse ostale vrste objektov (nezahtevni, manj zahtevni, zahtevni) pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje (povzeto po dopisu MOP z dne 9. 6. 2017). Po veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih postavitev objektov za oglaševanje na kmetijskih zemljiščih ni dopustna. Za postavitev objektov za oglaševanje bi bila potrebna predhodna sprememba rabe kmetijskega zemljišča. V praksi pa je v veljavi še nekaj občinskih prostorskih aktov, ki gradnjo objektov za oglaševanje na kmetijskih zemljiščih dopuščajo, saj so bili sprejeti pred novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki to prepoveduje (povzeto po dopisu MKGP z dne 22. 8. 2017). II PRAVNA UREDITEV OGLAŠEVANJA OB CESTAH V NEKATERIH DRŽAVAH 2.1 Avstrija Obcestno oglaševanje je v Avstriji urejeno z Zakonom o cestnem prometu (Straßenverkehrsordnung, StVO), ki pri tem ne razločuje različnih kategorij cest. Loči pa oglaševanje v naseljih in zunaj njih. Načeloma oglaševanje znotraj naselij dovoljuje občina. Zunaj naselij pa so za obcestno oglaševanje postavljeni tako strogi kriteriji, da je v praksi zunanje oglaševanje zaradi varnosti prometa praktično nemogoče. Pri tem velja, da se kot ukrep oglaševanja (Werbemaβname) šteje že vsak plakat in za vse je potrebno dovoljenje pristojnega občinskega ali okrožnega organa. Poleg tega je treba upoštevati še morebitne deželne in regionalne specifične predpise, kot so gradbeni redi, prostorsko načrtovanje itd.

5

Zakon o cestnem prometu določa, da je za vsako uporabo ceste, ki ni promet – npr. za komercialno dejavnost ali oglaševanje –, potrebno dovoljenje. Praksa šteje, da je dovoljenje potrebno celo za zatikanje reklam za brisalce parkiranih avtomobilov. Dovoljenje se lahko izda le, če nameravana uporaba ceste3 ne bi bistveno vplivala na varnost, nemotenost in pretočnost prometa ter na povečanje hrupa. Če je treba, se dovoljenje zaradi varnosti in pretočnosti lahko časovno omeji ali se mu doda pogoje. Prekliče se, če so odpadli pogoji za njegovo izdajo (povzeto po 82. členu StVO in po spletni strani WKO Wien). Dovoljenje se vedno izda le za določen del ceste. Znotraj naselij (im Ortsgebiet) se dovoljenje izda, če so spoštovani kriteriji, ki jih zakon določa v 83. členu. V njem so natančneje določeni primeri, ki bi pomenili bistven vpliv na varnost, nemotenost in pretočnost prometa, npr.:

- če bi se s tem prekrilo cestno razsvetljavo, napise cest in oznake hiš, - če bi se poškodovala cesta, - če predmeti v zraku niso najmanj 2,2 metra nad pločnikom ali vsaj 4,5 metra nad

cestiščem, - če predmeti ob vozišču otežujejo hojo pešcev po pločniku ali bankini in niso vsaj 60

cm oddaljeni od vozišča. Zunaj naselij pa velja posebna ureditev po 84. členu navedenega zakona. Po njem je vsako oglaševanje (ne glede na kategorijo cest) v oddaljenosti do 100 metrov od roba cestišča prepovedano. Za izjeme znotraj tega pasu veljajo strogi pogoji: preveriti je treba vpliv na cestni promet in prometno varnost, tudi glede na največjo dovoljeno hitrost vozil. Poleg tega lahko organ reklamo ali obvestilo dovoli le:

- če reklama ali sporočilo služi nujnim potrebam uporabnikov ceste, ali - če je reklama v bistvenem interesu uporabnikov ceste, ali - če se naj postavi v območju, ki je po prostorskih in gradbenih predpisih dežele

namenjeno za gradbeno zemljišče (Bauland). Gre lahko za razne industrijske in komercialne cone, športne objekte itd., ki so zunaj naselja.

Zakon omogoča, da pristojni organ vse reklame in sporočila, postavljena v nasprotju z gornjo prepovedjo ali brez ustreznega dovoljenja, »brez nadaljnjega postopka odstrani«. (prim. 84/4 StVO). Po podatkih Gospodarske zbornice Dunaj je postopek preverjanja potrebe za reklamo izven naselij podvržen zelo strogim kriterijem. Odloča se v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na konkretno vsebino reklame ali obvestila. Dovoljenje se izda le, če se v konkretnem primeru ugotovi nujen ali bistven splošni interes za reklamo oz. obvestilo. Splošni interes mora prevladati nad kriterijem prometne varnosti, kar je v praksi praktično nemogoče izkazati. Stroge kriterije, ki se v postopku preverjajo, je treba presojati tudi v skladu s strogo sodno prakso avstrijskega upravnega sodišča (povzeto po spletni strani: WKO in WKO Wien). Za odločanje so pristojne občine, če gre za občinsko cesto, sicer pa okrožni upravni organi. Poseben postopek ni predpisan, prav tako ne kakšni posebni dokumenti, ki bi jih bilo treba predložiti. Poleg navedenega zveznega Zakona o cestnem prometu pa je treba pri postavljanju oglasov oz. reklam upoštevati tudi deželne prepise, ki urejajo podobo naselij. Po koroškem Ortspflegegesetz je treba za postavitev in spremembo reklamnih objektov pridobiti dovoljenje. Izvzete so le zastave z reklamnim napisom, reklame na transparentih in na strešnih površinah. Pojma reklame sicer zakon ne določa, razumeti pa je, da želi zakon zajeti

3 Cesta se v tem primeru razume kot vozni pas (Fahrbahn) in pločniki.

6

vse oblike oglaševanja, kot so oglasni panoji (Plakatwand), razni stebri, itd. Izven naselij pa lahko pridejo v poštev tudi zakoni s področja varstva narave (npr. koroški Naturschutzgesetz), ki za postavljanje reklam izven naselij predvideva dodatno dovoljenje. Koroška – točneje Urad koroške deželne vlade – je na to temo izdala še natančnejše smernice, ki določajo splošne pogoje za postavljanje reklam in posebne pogoje za ceste v naselju in ceste izven naselja. Splošni pogoji med drugim določajo, da oglaševanje ne sme oteževati prometa, omejevati vidljivosti, prav tako se ne smejo zakrivati prometni znaki. Potrebno je dovoljenje lastnika zemljišča, kjer se postavljajo, mesto postavitve pa mora določiti upravljavec ceste. Posebni pogoji za reklame ob javnih cestah v naselju med drugim določajo, da se ničesar ne sme postavljati 30 metrov pred in za križiščem ali krožiščem, na avtobusnih postajališčih (Busbucht), na gradbiščih in na področju, kjer je dokazano več prometnih nesreč. Za javne ceste izven naselij pa med drugim velja, da se ne sme ničesar postavljati na območju ovinka, prav tako ne 150 metrov pred in za križiščem, na avtobusnih postajališčih, na gradbiščih in na področju, kjer je dokazano več prometnih nesreč. Ne sme se prekrivati prometnih znakov, ki morajo biti od oglasa oddaljeni vsaj 100 metrov. V obeh primerih je določena tudi razdalja, na kateri se lahko ponavlja oglas istega uporabnika: 20 m v naselju in 100 m izven naselja (npr. ob času volitev). Dodatno za avtoceste in hitre ceste še velja, da se lahko oglašuje samo na uvozu in izvozu z avtoceste, ne pa ob glavnem cestišču. Reklame in obvestila ne smejo biti vidni z glavnega voznega pasu (Hauptfahrbahn). Za nekatere hitre ceste (S 37) velja absolutna prepoved oglaševanja (povzeto po gradivu Richtlinien für das Aufstellen von zeitlich begrenzten Werbungen und Ankündigungen). 2.2 Brazilija Na zvezni ravni je oglaševanje na prostem v bližini cest omenjeno v členih 77-B in 77-C Brazilskega prometnega zakonika (Código de Trânsito Brasileiro - Lei nº 9.503, de 23 de setembro de 1997). Za vse vrste oglaševanja, tako za povsem komercialno kot tudi za institucionalno ali volilno, velja, da mora oglas poleg osnovnega sporočila vsebovati še sporočilo informativne oziroma izobraževalne narave v zvezi s prometom. Navedeno izrecno velja tudi za oglaševanje na prostem. Drugih določb v zvezi z morebitnim omejevanjem zunanjega oglaševanja v navedenem zakoniku in tudi v drugi zvezni zakonodaji ni zaslediti. 2.2.2 São Paulo V São Paulu so leta 2006 sprejeli lokalni zakon (Lei nº 14.223, de 26 de setembro de 2006), s katerim se urejajo elementi, ki sestavljajo mestno okolje (Dispõe sobre a ordenação dos elementos que compõem a paisagem urbana do Município de São Paulo). Zakon, ki je začel veljati 1. januarja 2007, se popularno imenuje tudi Lei Cidade Limpa, kar bi v prevodu lahko pomenilo "zakon o čistem mestu". Za njegovo uveljavitev je predvsem zaslužen bivši župan Gilberto Kassab. Namen zakona je bil preprečiti zelo moteče vizualno onesnaževanje mesta, s čimer naj bi se mestno okolje naredilo bolj prijetno in urejeno. Zakon med drugim prepoveduje zunanje oglaševanje v mestu, poleg tega pa določa dimenzije napisov in tabel poslovnih prostorov. Njegov namen je tudi izboljšanje varnosti pešcev in voznikov. Poleg tega je bil namen zakona tudi obuditev nekaterih pravic prebivalstva, kot je npr. pravica do življenja v mestu, ki spoštuje integriteto mestne stavbne arhitekture in zgodovinsko dediščino (Wikipedia: Lei Cidade Limpa). Zakon v 18. členu na mestnem območju São Paula izrecno prepoveduje nameščanje oglasnih sporočil (anúncio publicitário) na javne in zasebne nepremičnine, in sicer tako zazidane kot tudi nezazidane. V skladu z 21. in 22. členom zakona pa se lahko oglasna

7

sporočila v skladu s specialnim predpisom vseeno nameščajo na urbano pohištvo (mobiliário urbano), kot so npr. postajališča za avtobuse in taksije, javne merilne naprave (relógios públicos), cestne table (placas de rua)4 ter nekateri drugi objekti. V skladu z določili 6. in 13. člena zakona je dovoljena samo namestitev po enega informativnega obvestila (anúncio indicativo), s katerim lahko posameznik na lastnem poslovnem prostoru oz. kraju poslovanja prikaže podatke o dejavnosti in storitvah, s čimer javnost dobi vse potrebne informacije; pravilo velja tako za javne kot tudi za zasebne nepremičnine. Primer za to so table na fasadah, ki označujejo trgovine. Poleg informativnih obvestil obstajata v skladu z navedenim zakonom v mestu São Paulo še dve vrsti obveščanja. Posebno obvestilo (anúncio especial) ima za cilj obveščanje na kulturnem, izobraževalnem ali nepremičninskem področju, vključena pa je tudi politična propaganda, prodajne table in oglasne pasice (bannerji) za kulturne dogodke. Poleg tega pa obstaja še obvestilo družb javnega prava (anúncio de corporação com poder público), ki je rezultat javno-zasebnega partnerstva; tu gre npr. za table z imeni podjetij, ki skrbijo za javni prostor, kot so parki in trgi (Wikipedia: Lei Cidade Limpa in zakonske določbe). Za navedena obvestila je treba pridobiti dovoljenje v skladu s I. odsekom IV. poglavja zakona, dovoljenja pa se vpišejo v poseben register (Cadastro de Anúncios – CADAN). V 9. členu zakona je podrobneje navedeno, kje vse se ta obvestila ne smejo nameščati. Med drugim so to: mestna zemljišča, stene in strehe stavb na teh zemljiščih, vodne struge, poti, parki, trgi in druga javna mesta (razen v posebnih primerih), izključno stanovanjski predeli, različni infrastrukturni objekti za oskrbo prebivalstva in signalizacijo prometa, drevesa, poleg tega pa tudi kolesa, motorna kolesa, avtobusi, avtomobili in druga motorna vozila, pri čemer so izjema vozila za prevoz tovora. Vsaj 30 metrov pa morajo biti obvestila oddaljena od nekaterih javnih objektov, kot so tuneli, prehodi, mostovi in viadukti. V 10. členu, ki določa še nekatere dodatne omejitve, pa je poleg ostalega določeno, da je prepovedano tudi nameščanje takih obvestil, ki bi lahko zaradi podobne oblike in barve povzročila zamenjavo z znaki prometne signalizacije. Velikost informativnih obvestil mora biti po 13. in 16. členu zakona v sorazmerju z dimenzijo pročelij; če ima pročelje manj kot 10 metrov v dolžino, je omejitev velikosti informativnega obvestila do 1,5 m², če ima od 10 do 100 metrov v dolžino, je omejitev 4 m², če pa je dolžina pročelja 100 metrov ali več, se lahko namestita dve informativni obvestili, od katerih nobeno ne sme presegati površine 10 m², med njima pa mora biti razdalja najmanj 40 metrov. Med drugim 13. člen zakona še določa, da kadar je obvestilo nameščeno na totemu (kovinski steber), mora biti obvezno znotraj zemljišča, na katerem se nahaja poslovni objekt, v višino pa celotna konstrukcija skupaj z obvestilom ne sme segati več kot 5 metrov. V 7. členu zakona je podrobneje določeno, za katera obvestila oz. napise njegove določbe ne veljajo. To so mdr. imena, simboli ali logotipi, ki so že vdelani v fasade, imena stavb in hotelov, različna obvestila na podlagi veljavne zakonodaje, opozorilni napisi za nevarnost itd. Poglavje V obravnavanega zakona določa sankcije za njegove kršitve, in sicer: opomin, globa (ki se v primeru ponavljanja kršitev podvoji), prenehanje dovoljenja za namestitev obvestila in njegova odstranitev. Do kršitve pride, če je obvestilo nameščeno brez dovoljenja, če ima neustrezne dimenzije, če je rok dovoljenja potekel ali če je obvestilo v slabem stanju. Mestno županstvo São Paula je na svoji spletni strani objavilo ilustrirani priročnik s podrobnejšimi pojasnili o izvajanju obravnavanega zakona (Manuar Ilustrado de Aplicação da Lei Cidade Limpa e normas complementares).5

4 Pri slednjih gre v bistvu za to, da se na kovinskem stebru poleg tabel npr. za smeri ulic doda še tabla,

ki je namenjena oglaševanju.

8

Med posledicami sprejetja zakona je bilo zaznati preusmeritev oglaševanja na druge komunikacijske medije, zlasti internet. Povečala se je tudi uporaba vsiljene elektronske pošte (spam sporočila). Številni podjetniki, zlasti trgovci seveda niso bili zadovoljni z zakonom, saj se je z njegovo uveljavitvijo zmanjšala možnost oglaševanja njihovih izdelkov oz. storitev. Mestne oblasti so v zvezi s kršitvijo zakona v preteklih letih naložile kršiteljem plačilo znatnega števila glob, kar je tudi pomenilo velik priliv v mestno blagajno, vendar pa se število izrečenih kazni iz leta v leto zmanjšuje zaradi čedalje boljše ozaveščenosti prebivalstva v zvezi z izvrševanjem zakonskih določb (Wikipedia: Lei Cidade Limpa). Obstaja pa tudi druga plat zadeve. Mesto São Paulo je po prejšnji zasičenosti z javnim oglaševanjem že v prvem letu po uveljavitvi zakona resda odstranilo 15.000 reklamnih panojev in 300.000 predimenzioniranih tabel pred trgovinami, vendar pa se je s samo odstranitvijo še bolj okrepil vtis, da je mesto (tudi po oceni domačih strokovnjakov) grda betonska džungla, še zlasti potem, ko so bivša mesta za oglaševanje enostavno ostala prazna. Ljudje so se bili primorani soočiti z javnim prostorom v novi luči. Ravno zaradi te odstranitve se je tudi razkril pogled na izrazito družbeno neenakost; bolj vidni so postali revni predeli mesta (favele), pa tudi v notranjosti poslovnih obratov je bilo kar naenkrat mogoče od zunaj opaziti npr. veliko število ilegalnih imigrantskih delavcev, ki so bivali in delali v istem prostoru. Kakih pet let po uveljavitvi zakona se je zunanje oglaševanje ponovno začelo nadzorovano uporabljati, predvsem prek infrastrukture – npr. panojev na avtobusnih postajališčih (The Guardian, spletna stran). V letošnjem letu pa so mestne oblasti – po nekaterih ocenah v nasprotju z zakonskimi določbami – dovolile nameščanje oglasov na mostovih (PSD, spletna stran). 2.2.3 Druga mesta v Braziliji São Paulo pa ni edini primer mesta, v katerem so z omejevanjem zunanjega oglaševanja poskušali zajeziti prekomerno vizualno onesnaževanje. Podoben zakon o čistem mestu oz. o urejanju oglasov, ki sestavljajo mestno okolje, so npr. sprejeli tudi v mestu Londrina (zvezna država Paraná), in sicer v letu 2010 (Lei nº 10.966, de 26 de julho de 2010), spremenjen pa je bil v letu 2013 (Lei nº 11.994, de 27 de dezembro 2013), ko je bila prejšnja prepoved zunanjega oglaševanja omiljena z možnostjo nameščanja oglasov na urbanem pohištvu (Soluart, spletna stran). Še en primer mesta, ki je z zakonom omejilo zunanje oglaševanje, je Porto Alegre v zvezni državi Rio Grande do Sul na jugu Brazilije. Zakon s tega področja (Lei nº 8279, de 20 de janeiro de 1999) je bil sprejet že v letu 1999 in ureja oglaševanje na urbanem pohištvu in na drugih lokacijah. Načeloma je za zunanje oglaševanje potrebno dovoljenje mestnega upravnega organa, pristojnega za okolje (Secretaria Municipal do Meio Ambiente (SMAM)). 2.3 Estonija Področje oglaševanja ob cestah je urejeno v Zakonu o prometu, Gradbenem zakonu, Zakonu o lokalnih davkih in v Zakonu o oglaševanju. Oglaševalec mora imeti soglasje lastnika ceste, če gre za oglaševanje znotraj varovalnega pasu ceste, pa mora imeti tudi posebno dovoljenje. Praviloma odloča lokalna skupnost. Predložiti je treba obrazec in skico kraja, kjer naj bi se reklama postavila. Priložiti je treba tudi osnutek reklame. Vsaka večja lokalna skupnost ima strokovnjaka za zunanje oglaševanje, ki se po potrebi posvetuje z Uradom za promet ali Uradom za nacionalno dediščino. Okolica

5 http://gestaourbana.prefeitura.sp.gov.br/wp-content/uploads/2016/10/Cartilha-Lei-Cidade-Limpa.pdf

http://gestaourbana.prefeitura.sp.gov.br/wp-content/uploads/2016/10/Cartilha-Lei-Cidade-Limpa.pdf

9

cest ne sme povzročati motenj prometa. Lokalne skupnosti imajo glede tega svoje smernice ali pravila o zunanjem oglaševanju. Po Zakonu o lokalnih davkih mora oglaševalec plačati davek na oglaševanje za obvestila in oglase, postavljene na območju lokalne skupnosti. Zakon o oglaševanju (Advertising Act) ne določa nobenih posebnih pravil o obcestnem ali zunanjem oglaševanju, temveč daje občinam pravico, da s svojimi pravili uredijo zunanje oglaševanje ter izvajajo nadzor nad njim. Gradbeni zakon loči med državnimi in lokalnimi cestami. S prvimi upravlja Uprava za ceste, z lokalnimi cestami pa lokalne skupnosti. Ta zakon določa tudi varovalne pasove na javnih cestah, znotraj katerih je prepovedana namestitev svetlobnih naprav, informacij ali reklam, ki bi lahko motili promet. Glede cest znotraj t.i. evropske cestne mreže6 je ta varovalni pas na vsaki strani ceste širok 50 metrov, za ostale ceste pa je praviloma 30 metrov. Podrobneje pa neprometno informiranje – kamor sodi oglaševanje – ureja Zakon o prometu. Ta določa, da je neprometno informiranje objava, obvestilo, reklama ali znak, ki je nameščen na pritrjenem ali premikajočem nosilcu, če taka informacija ni namenjena urejanju prometa in ne ustreza zahtevam za naprave za urejanje cestnega prometa (traffic control device). Zakon o prometu določa, da je za neprometne informacije znotraj varovalnega pasu ceste potrebno dovoljenje, ki ga da lastnik ceste. Izjema velja za oglaševanje na stavbah. Za dovoljenje je treba predložiti skico in načrt lokacije, kje naj bi informacija bila. Znotraj varovalnega pasu ni mogoče postaviti neprometne informacije, če ta:

- zavaja uporabnike ceste ali ovira njihov pogled na naprave za urejanje cestnega prometa,

- otežuje prepoznavanje naprav za urejanje cestnega prometa, - ogroža promet s tem, da zmede uporabnike ceste ali privlači njihovo pozornost, - zmanjšuje vidljivost na križišču.

Neprometna informacija, ki bi jo zaradi svoje oblike, barve ali zasnove (design) lahko zamenjevali za napravo za urejanje cestnega prometa, ne more stati ob cesti ali v njenem varovalnem pasu. Ob cesti znotraj t.i. evropske cestne mreže ali v njenem varovalnem pasu se lahko postavi neprometna informacija le, če je postavljena vzporedno z osjo ceste. Nadalje se taka informacija lahko postavi znotraj varovalnega pasu in pod zgoraj opisnimi pogoji le, če je njen rob oddaljen vsaj 12 metrov od roba cestišča. Lastnik informacije mora plačati vse stroške postavitve, vzdrževanja in njene odstranitve. Prav tako pa mora uporabnikom cest povrniti vso škodo, ki bi nastala z njeno nepravilno postavitvijo (v celoti povzeto po ECPRD št. 3099). 2.4 Francija V Franciji je bila leta 2010 sprejeta sprememba Zakonika o okolju (Code de l'environnement7), ki je s petletnim prehodnim rokom poostrila pogoje za zunanje oglaševanje. Cilj zakona je bil med drugim zmanjšati svetlobno onesnaževanje in prihraniti energijo. Postavljanje zunanjega oglaševanja je omejeno s predpisi o okolju in o varstvu bivalnega okolja. Spoštovati je treba zahteve glede velikosti in gostote oglasov ter pridobiti potrebna dovoljenja župana ali prefekta. To velja za vse zunanje nosilce (npr. oglasne table

6 Road in the European road network.

7 Dostopen na:

https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=06C2877A6186B8DBBE891EFCA9C9D870.tpdila22v_1?cidTexte=LEGITEXT000006074220&dateTexte=20170213

https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=06C2877A6186B8DBBE891EFCA9C9D870.tpdila22v_1?cidTexte=LEGITEXT000006074220&dateTexte=20170213https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=06C2877A6186B8DBBE891EFCA9C9D870.tpdila22v_1?cidTexte=LEGITEXT000006074220&dateTexte=20170213

10

oz. panoje), osvetljene in neosvetljene, ki lahko vsebujejo reklamo (napis, oblika, slika), obvestilo za javnost ali pritegujejo njeno pozornost, če so vidni z javne ali zasebne ceste, ki je namenjena za javni promet. Nekatere lokalne skupnosti so za zunanje oglaševanje predpisale davek. Oglaševanje je dovoljeno:

- v naseljih, - izven naselij samo na železniških postajah in na letališčih, - na športnih objektih, ki imajo najmanj 15.000 sedežev, - v neposredni bližini trgovskih središč, če to dopušča lokalni predpis o oglaševanju

(RPL, pojasnilo gl. v nadaljevanju). Določene so tehnične zahteve glede gostote oglasov, njihove velikosti in največje višine glede kraja namestitve:

- v naseljih z nad 10.000 prebivalcev (z njimi so izenačena manjša naselja, ki skupaj tvorijo urbano skupnost z več kot 100.000 prebivalci) in znotraj manjših letališč ter železniških postaj izven naselja so dovoljene:

o neosvetljene reklame z največjo površino 12m² in največjo višino 6 oz. 7,5 metrov nad tlemi,

o osvetljene ali digitalne reklame z največjo površino 8m² in z največjo višino do 6 metrov nad tlemi.

- na letališčih nad 3 milijonov potnikov letno: digitalne ali neosvetljene reklame s površino do 50m², v višini največ 10 metrov nad tlemi,

- v naseljih z manj kot 10.000 prebivalci je dovoljena neosvetljena reklama na zidu ali ograji z največjo površino 4m² in največ 6 metrov nad tlemi. Osvetljena ali digitalna reklama je v njih prepovedana.

Določene so še druge podrobnosti glede neosvetljenih reklam (postavljene morajo biti vsaj 50 cm od tal, 10 metrov stran od vrat oz. oken stanovanjskega objekta in po odstranitvi starih reklam) in osvetljenih reklam (največja velikost glede na površino fasade, itd). Digitalne reklame morajo biti opremljene z mehanizmi, ki preprečujejo zaslepitev in omogočajo stopnjevanje osvetlitve glede na svetlobo v okolju. Za postavitev je načeloma potrebna priglasitev. Odločanje je v pristojnosti prefektur8. Če so občine izdale lokalni predpis o oglaševanju (RPL), pa so s tem prevzele tudi pristojnost odločanja namesto prefektur. Za nekatere oblike oglaševanja (nameščanje reklamnih panojev oz. ponjav, postavljanje reklam velikih dimenzij v času občasnih prireditev, postavljanje reklam na velikih športnih objektih itd.) pa je potrebno predhodno dovoljenje9. Na napravi oz. nosilcu reklame mora biti vidno označen datum in številka dovoljenja, trajanje oglaševanja in dovoljene površine. Kot navedeno, je oglaševanje prepovedano zunaj naselij (z izjemo letališč, železniških postaj, velikih športnih objektov in neposredne bližine trgovskih centrov, če to dovoli lokalni predpis). Poleg tega pa Zakonik o varstvu okolja prepoveduje vsako oglaševanje na:

- zgodovinskih spomenikih, - naravnih spomenikih, - v nacionalnih parkih in naravnih rezervatih, - na drevesih.

Oglaševanje je med drugim prepovedno tudi na stebrih za elektriko, za telekomunikacije in javno razsvetljavo ter na javni opremi za cestni, železniški, pomorski ali zračni promet.

8 Teh je v Franciji 101 – toliko kot departmajev.

9 Obširen obrazec je razviden na: https://www.formulaires.modernisation.gouv.fr/gf/cerfa_14798.do.

https://www.formulaires.modernisation.gouv.fr/gf/cerfa_14798.do

11

V večjih naseljih ali zunaj naselij (npr. večjih športnih objektih) pa je oglaševanje kljub temu prepovedano, če je reklama vidna z avtoceste, priključka na avtocesto, s hitre ceste ali z javne ceste zunaj naselja (vse povzeto po Service-Publique). Od splošne prepovedi oglaševanja izven naselja pa so izvzeta obvestila, ki oglašujejo proizvodnjo ali prodajo lokalnih proizvodov, kulturna dogajanja in zgodovinske spomenike ter občasne izredne kulturne ali turistične prireditve. Tovrstna obvestila so lahko postavljena največ 5 km pred vstopom v mesto oz. 10 km, če gre za zgodovinske spomenike. Zakonik je predvideval 5 letni rok za odstranitev drugih tabel oz. napisov. Julija 2015 je bilo tako treba zunaj naselij odstraniti vsa obcestna obvestila (teh naj bi bilo po nekaterih podatkih več kot 600.000), ki so oglaševala bližino restavracij, hotelov, avtomobilskih delavnic itd. (povzeto po Zakoniku o okolju in po članku Bientôt moins de panneaux publicitaires sur les routes de France). Občine lahko sprejmejo svoje predpise, ki so strožji od splošnih nacionalnih. To lahko storijo v t.i. RLP (règlement local de publicité) – lokalnem predpisu o oglaševanju. V primeru sprejetja RPL o oglaševanju odloča župan in ne prefekt. RPL je priloga lokalnemu urbanističnemu načrtu, če ta obstaja. Zakon o cestnem prometu vsebuje splošno prepoved oglaševanja, ki bi utegnilo zmanjšati vidnost ali učinkovitost prometnih oznak, zaslepiti uporabnike javnih cest ali vplivati na njihovo pozornost, kar bi lahko ogrozilo varnost cestnega prometa. Izven naselja je prepovedano postavljati oglasne table in reklame, vidne s ceste, v oddaljenosti 20 metrov od obeh robov cestišča nacionalne ceste, departmajske ceste in občinske ceste. Podzakonski akt lahko določi izjeme, če ne vplivajo na vidljivost prometne signalizacije in ne ogrožajo prometne varnosti. V naselju so prepovedane oglasne table in reklame, vidne z avtoceste ali hitre ceste, v oddaljenosti 40 metrov od obeh robov cestišča. Izven naselja pa je prepovedano postavljati reklame in oglase v oddaljenosti 200 metrov od zunanjega roba cestišča avtoceste ali hitre ceste (povzeto po Zakonu o cestnem prometu). 2.4.1 Grenoble Strožje predpise od nacionalnih je glede reklamiranja sprejel Grenoble – mesto, ki ima okoli 150.000 prebivalcev. Ekološko naravnana mestna vlada želi preprečiti vizualno onesnaženje in zavarovati prebivalce, zlasti otroke, pred agresivnim oglaševanjem. Mestu so želeli povrniti njegovo identiteto in poudariti kulturo, zgodovino, umetnost in povezanost z naravo. Leta 2014 je župan, član zelene stranke, prepovedal zunanje oglaševanje v mestu. V naslednjem letu naj bi odstranili okoli 326 oglasov, med njimi 64 velikih billboardov (po 8m²), odpovedali pa so tudi pogodbo z največjim zakupnikom oglaševalskega prostora, kateremu je preostalo le oglaševanje na avtobusnih postajališčih. Namesto oglasov naj bi v mestu postopoma posadili okoli 50 dreves. V mestu so v nadaljevanju omogočili brezplačno oglaševanje kulturnikom, občini in nekaterim družbenim skupinam. A ti oglasi so manjši in namenjeni pešcem in ne mimovozečim avtomobilistom. Ukrep naj bi spodbudil oz. okrepil tudi male trgovce, saj so si drage oglaševalne kampanje lahko privoščili le veletrgovci in multinacionalke. Po občinskih ocenah naj bi ukrep za mesto pomenil med 100.000 in 150.000 EUR manj letnih prihodkov, po ocenah oglaševalcev pa kar 650.000 EUR letno. Mesto namerava izgubo pokriti z manjšim proračunom. Po novem je oglaševanje možno na zasebnih površinah (a le omejeno) ter na postajališčih avtobusa in tramvaja, saj bo ta pogodba potekla šele leta 2019 (povzeto po: À qui profite la suppression de la pub à Grenoble? in po gradivu Grenoble libère l´espace public).

12

2.5 Velika Britanija V Veliki Britaniji ni enotne ureditve za obcestno oglaševanje, zato se omejujemo le na njen prikaz v Angliji. Na splošno ureditev oglaševanja temelji na pravilih o posegih v prostor (planning control system). Lokalni organi za prostorsko urejanje so pristojni tudi za oglaševanje, nadzor nad njim in za izdajanje dovoljenj. Trenutno je to urejeno v Predpisu o načrtovanju mest in podeželja (Nadzor nad oglaševanjem)10, ki velja od leta 2007. Glede dovoljenja za oglaševanje veljajo tri kategorije:

- oglaševanje, dovoljeno brez izrecnega ali domnevanega soglasja lokalnega organa za prostorsko urejanje,

- oglaševanje, za katerega se šteje, da je dovoljenje dano že na podlagi zakona (domnevano soglasje),

- oglaševanje, za katerega je potrebno izrecno soglasje lokalnega organa. Kategorija zavisi od velikosti, višine, lokacije in narave reklame. Tako npr. velja, da se za napis nepremičninske agencije »na prodaj« šteje, da je dovoljenje dano in ni treba nobenih postopkov. Zunanji oglasi morajo izpolnjevati 5 standardnih pogojev:

- morajo biti čisti in urejeni, - morajo biti varni, - morajo imeti dovoljenje lastnika objekta, kjer se postavljajo. To vključuje Upravo za

avtoceste (Highway Authority), če se reklama postavlja ob cesti. - ne smejo zakrivati ali onemogočati razumevanja prometnih in železniških znakov ali

kako drugače ogrožati prometa, - morajo se skrbno odstraniti, če tako zahteva organ za prostorsko urejanje.

Tudi za oglaševanje ob cestah izda dovoljenje lokalni organ za prostorsko urejanje, ki pa se predhodno posvetuje z Upravo za avtoceste, če bo reklama stala blizu glavnih cest. Lokalni organ mora presojati javno varnost, pri čemer mora zlasti upoštevati možni učinek reklame na vedenje voznikov in možnost zamenjave s prometnimi znaki in signali. Organ mora ugotoviti, ali bi bilo oglaševanje na predlaganem mestu tako moteče ali zavajajoče, da bi pomenilo nevarnost za razumno previdne voznike ali druge udeležence v prometu. Ravno glede takšne presoje javne varnosti je potrebno mnenje Uprave za avtoceste. Slednja pa mora obvezno podati svoje mnenje, če se predlaga oglaševanje, ki je vidno z avtoceste (highway), in ima migetajoče ali gibljive elemente ali dele ter utripajoče luči. Vlada pa je izdala tudi smernice11, kdaj se šteje, da je oglaševanje tako nevarno za javno varnost, da morajo biti vozniki še posebno previdni (npr. na križiščih, v krožiščih, v bližini prehodov za pešce itd.). Nameščanje oglaševanja brez potrebnih dovoljenj, vključno z dovoljenjem lastnika zemljišča, je kaznivo (v celoti povzeto po ECPRD 3099). 2.6 Združene države Amerike Na zveznem nivoju je bil leta 1965 sprejet Zakon o olepšanju avtocest (Highway Beautification Act), ki se nanaša na najpomembnejše državne avtoceste, od katerih so npr.

10

The Town and Country Planning (Control of Advertisements) (England) Regulations 2007. 11

Več o tem gl. Government´s Planning Practice Guidance: https://www.gov.uk/guidance/advertisements#considerations-affecting-public-safety.

https://www.gov.uk/guidance/advertisements#considerations-affecting-public-safety

13

nekatere vključene v vsedržavno mrežo avtocest (Interstate Highway System). Zakon se nahaja v sklopu 23. naslova (title) Zveznega zakonika ZDA (U.S. Code), ki se nanaša na javne ceste, in sicer pod §131, ki govori o nadzoru oglaševanja na prostem.12 Med drugim je v uvodnih določbah zakona navedeno, da je nadzor oglaševanja ob avtocestah namenjen spodbujanju varnosti potovanja in zaščiti naravnih lepot. Postavitev oglasnih oz. reklamnih panojev je omejena na trgovinske in industrijske cone, ki jih določijo zvezne države in občine. Prepovedana je postavitev novih oglasnih oz. reklamnih panojev, ki niso ustrezni glede na njihovo zahtevano velikost, umestitev ali osvetlitev, in sicer na oddaljenosti 660 čevljev (201,2 m)13 od roba avtoceste in v njenem vidnem polju. Vsaka zvezna država mora določiti pravila za učinkovit nadzor nad oglaševanjem, sicer izgubi pravico do 10 % sredstev, ki ji za avtoceste pripadajo iz zveznega proračuna. S tem v zvezi je bil z vsako zvezno državo sklenjen tudi poseben sporazum. 2.6.1 Vermont Zvezna država Vermont, ki se nahaja na severozahodu ZDA, je ena od štirih zveznih držav, ki so uvedle prepoved postavljanja in tudi odredile odstranitev obstoječih reklamnih panojev (billboards) ob cestah.14 Zakon, s katerim je bilo prepovedano postavljanje oglasnih panjev ob avtocestah in drugih javnih cestah, je bil sprejet leta 1968, torej kmalu po uveljavitvi zgoraj navedenega zveznega Zakona o olepšanju avtocest. Besedilo zakona je vključeno v 10. naslov kodificirane vermontske zakonodaje (The Vermont Statutes Online).15 Naslov se uradno imenuje Ohranjanje narave in razvoj (Conservation and Development), konkretno pa se določbe o prepovedi postavljanja reklamnih panojev nahajajo v 21. poglavju – Storitve turističnih informacij (Tourist Information Services). Med definicijami zakon mdr. navaja oglaševanje na prostem oz. zunanje oglaševanje (Outdoor advertising); po navedenem zakonu to pomeni postavljanje znakov, ki oglašujejo, pritegnejo pozornost ali usmerjajo ljudi oziroma jih obveščajo o podjetjih, blagu, storitvah, zabavi itd., pri čemer so ti znaki vidni z avtoceste oziroma druge javne ceste. Kot znak (sign) se po navedenem zakonu šteje vsaka konstrukcija, napis, naprava ali prikaz, bodisi začasne ali trajne narave, ki je lahko premična ali pritrjena na tla, z namenom opozarjanja ljudi na določena dejstva (mdr. gre tudi za oglaševanje), ki se vidi z avtoceste ali druge javne ceste (10 V.S.A. § 481). Zakonodajalec ugotavlja, da Vermont obiskuje veliko število turistov in da mnogi prebivalci te zvezne države od turizma dejansko živijo. Številne naravne lepote privabljajo obiskovalce in s tem posredno omogočajo vsesplošen razvoj. Razpršeno oglaševanje na prostem bi slabo vplivalo na razgled na te naravne lepote, sploh pa ne gre za učinkovit način obveščanja turistov. Poleg tega je razširjanje oglaševanja na prostem nevarno za uporabnike avtocest (10 V.S.A. § 482). Vsekakor pa se zakonodajalec zaveda in je to tudi v javnem interesu, da se turistom vseeno zagotovijo najrazličnejše informacije. Politika zvezne države je s tem v zvezi naslednja: ustvariti načine, da turisti dobijo zadostne splošne in posebne informacije

12

Uradno poimenovanje tega dela naslova je 23 U.S. Code § 131 - Control of outdoor advertising, dostopen pa je na spletni strani: https://www.law.cornell.edu/uscode/text/23/131. 13

Preračuni čevljev v metre in kvadratnih čevljev v kvadratne metre v nalogi so povzeti po spletni strani Metric Conversions.: http://www.metric-conversions.org/. 14

Ostale zvezne države s prepovedjo oglaševanja ob cestah so: Aljaska, Havaji in Maine. Postavljanje novih oglaševalskih panojev prepovedujejo tudi nekatera večja mesta, kot so npr. Houston, Los Angeles, St. Paul in Kansas City, podobno pa velja tudi za več tisoč občin (Scenic America: Billboard Fact Sheet, spletna stran). 15

Zakonodaja je dostopna na spletni strani: http://legislature.vermont.gov/statutes/chapter/10/021 Vermontske generalne skupščine (Vermont General Assembly), ki je zakonodajno telo te zvezne države. Okrajšava navedenega naslova je "10 V.S.A.", kar sicer pomeni Vermont statutes annotated, torej gre za zakone zvezne države Vermont z obrazložitvijo.

https://www.law.cornell.edu/uscode/text/23/131http://www.metric-conversions.org/http://legislature.vermont.gov/statutes/chapter/10/021

14

pravočasno in z uporabo sodobnih sistemov trženja in tehnologije, zagotoviti ustrezno zbiranje in razširjanje teh informacij ter preprečiti samovoljno izvajanje drugega oglaševanja na prostem (10 V.S.A. § 483). Zvezna država Vermont je določila, da je pristojni organ na tem področju Svet za potovalne informacije (Travel information council – v nadaljevanju Svet), ki ga sestavlja 7 članov; poleg predstavnika zvezne države še 6 voljenih članov. Gre za predstavnike različnih gospodarskih panog, pa tudi kmetijskega sektorja in splošne javnosti. Posebni tričlanski odbori delujejo v imenu Sveta tudi na nivoju posameznih okrožij. Svet določa pravila za izvajanje oglaševanja in opravlja svetovalno vlogo (10 V.S.A. § 484). Državna transportna agencija (Agency of transportation) je pristojna za izdelavo, postavitev in vzdrževanje uradnih poslovnih usmerjevalnih znakov (Official business directional sign), s katerimi se turiste obvešča o smeri in razdalji do namestitvenih kapacitet, komercialnih storitev za turiste ter do različnih turističnih, zgodovinskih, kulturnih, izobraževalnih in verskih lokacij (10 V.S.A. § 486). Državna agencija za trgovino in razvoj (Agency of commerce and community development) pa o navedenih namestitvah, storitvah in lokacijah obvešča prek različnih tiskovin, ki so dostopne na najrazličnejših lokacijah; če gre za plačljivo oglaševanje, mora biti to tudi posebej navedeno (10 V.S.A. § 487). Nihče ne sme na prostem postaviti ali vzdrževati oglaševalskih znakov, vidnih potujoči javnosti, razen če je to v skladu s tem poglavjem (10 V.S.A. § 488). Svet določa dimenzijo, obliko, barvo, osvetlitev, način izpisa in besedilo uradnih poslovnih usmerjevalnih znakov za posamezne dejavnosti. Znak je lahko postavljen samo v kraju, v katerem se nahaja določeni poslovni prostor. Od tega se lahko odstopi npr. zaradi prometne varnosti. Pri postavitvi znakov je nasploh treba zagotoviti čim večjo varnost in udobnost za udeležence v prometu, poleg tega pa tudi ohranitev razgleda na naravne lepote. Za postavitev znaka mora zainteresirani podjetnik zaprositi Svet, ki mu lahko načeloma dovoli postavitev največ štirih takih znakov. Kjer je zaradi izkazanih potreb podjetnikov to primerno – pa tudi zaradi varnostnih in drugih razlogov –, se ob avtocestah in drugih javnih cestah določijo posebni prostori, kjer so nameščeni oglasi (Information plaza – informacijski center). V tem primeru se obstoječi znaki odstranijo, zainteresirani podjetniki pa na omenjenih prostorih lahko zakupijo oglasne table (advertising plaques). Državna agencija za trgovino in razvoj krije stroške izgradnje novih informacijskih centrov in za namestitev oglasnih tabel v okviru centrov v državni lasti (10 V.S.A. § 490, § 491 in § 492). Zakon nadalje določa pravila za postavitev znakov na sami parceli (on-premise signs), s katerimi se oglašujejo prodaja nepremičnine, njeno oddajanje v najem ali dejavnosti, ki se na tej parceli opravljajo. Znaki, ki oglašujejo opravljanje dejavnosti na parceli, ne smejo presegati površine 150 kvadratnih čevljev (square feet), kar je 13.9 m². Ta omejitev se ne nanaša na znake, postavljene pred letom 1971, pa tudi ne na znake, ki so bodisi pritrjeni na stavbe, v katerih se opravlja dejavnost, ali pa so del teh stavb. Določena je tudi največja dovoljena razdalja znaka od avtoceste. Znak lahko sega največ 25 čevljev (2,3 m) v višino oziroma največ 10 čevljev (0,9 m) nad streho, če je pritrjen na stavbo oz. predstavlja njen del (10 V.S.A. § 493). Nadalje zakon podrobno določa različne izjeme, ki veljajo glede postavitve znakov. Tako so iz opisane ureditve izvzeti npr. znaki na vagonih, cestnih motornih vozilih (če ne gre za izkrivljanje namena zakona), različne oznake v zvezi s prometom, pravna obvestila, znaki za dobrodošlico, obvestila o različnih znamenitostih, o javnih nepridobitnih organizacijah, cerkvenih zbirališčih, začasnih dogodkih, lokalnih kmetijskih tržnicah, lokalnih znamenitostih itd. (10 V.S.A. § 494). Različne omejitve oz. posebna pravila veljajo tudi za dovoljene znake (10 V.S.A. § 495).

15

Odstranitev nedovoljenih znakov izvede na stroške kršitelja Državna transportna agencija brez predhodnega obvestila (10 V.S.A. § 497). Pristojbina (fee) za postavitev uradnih poslovnih usmerjevalnih znakov je 175 USD16 na znak, vsako leto pa se za obnovitev dovoljenja za postavitev plača pristojbina v višini 100 USD. Za posamezno tablo v okviru informacijskih centrov se plača pristojbina v višini 25 USD, enako pa velja tudi za vsakoletno podaljšanje (10 V.S.A. § 501). Kazni za kršitev določil v tem poglavju so naslednje: denarna kazen do 100.000 USD, zaporna kazen v trajanju do 30 dni ali oboje skupaj (10 V.S.A. § 503). Poleg navedenega zakona je o prednostih prepovedi zunanjega oglaševanja mogoče najti zapise tudi v drugih virih. Tako lahko v blogu iz leta 2012 zasledimo podatek, da je ob prepovedi oglasnih panojev v letu 1968 obstajal močan odpor s strani tako oglaševalcev kot tudi lastnikov zemljišč, ki so si s tem v zvezi obetali zaslužek. Na koncu pa je prevladala zavest prebivalcev te zvezne države, da bodo na ta način živeli v bolj privlačnem okolju in da je zakon celo dober za posel. Namreč, turisti ravno zaradi tega radi prihajajo v Vermont in seveda potrošijo kar nekaj denarja, vse pomembne kraje in dejavnosti pa lahko najdejo tudi brez obilice reklamnih panojev, ki sicer kvarijo podobo večine drugih zveznih dežel. Javno dobro se ohranja v obliki izboljšanega okolja. Ker so vsa podjetja podvržena enakim omejitvam, ki imajo samo nekatere manjše izjeme, morajo najti druge načine tekmovanja. Zaradi omejitev naj bi bil prikrajšan relativno majhen delež prebivalcev in podjetij (povzeto po: Lipsky, 2012, spletna stran). Za sprejem samega zakona je sicer mogoče največje zasluge pripisati republikanskemu politiku in okoljevarstveniku Tedu Riehleju (Vermont Public Radio, spletna stran). Obstajajo pa tudi nasprotna mnenja, ki skušajo dokazati škodljivost prepovedi obcestnega oglaševanja za gospodarstvo zvezne dežele. Po raziskavi, ki jo je navajalo podjetje za zunanje oglaševanje BPS Outdoor Media, je namreč gospodarstvo dveh zveznih držav (Vermont in Maine) po prepovedi zunanjega oglaševanja v primerjavi z ostalimi zveznimi državami padlo z ocene C- na oceno F, kar je najnižja možna ocena (Nomad Communications, spletna stran). 2.6.2 Druge ameriške zvezne države V zvezni državi Maine je bila prepoved postavljanja oglasnih panojev ob avtocestah uveljavljena 1. januarja 1978. Besedilo zakona, s katerim se je izvedel ta ukrep, je vključeno v 23. naslov kodificirane zakonodaje Maina.17 Naslov obravnava področje prevoza (Transportation), vse določbe v zvezi z oglaševanjem pa se nahajajo v 1. delu tega naslova, ki se imenuje Državni zakon o cestah18 (State Highway Law), natančneje v 15. poglavju, ki govori o varovanju cest (Protection of Highways) ter podpoglavju 1 – znaki in označbe (Signs and Markers), pa tudi v 21. poglavju, ki govori o potovalnih informativnih storitvah te zvezne dežele (Maine Traveler Information Services). Zakon določa pogoje za postavitev znakov, in sicer podobno kot je prikazano zgoraj v primeru zvezne države Vermont; v členu §1153. npr. določa prepoved nepravilno postavljenih oglasnih znakov in odreja njihovo odstranitev, pa tudi kazni za kršitve. Po uveljavitvi navedenega zakona pred skoraj 40 leti je bilo po vsej zvezni državi do leta 1984 odstranjeno okoli 8500 oglasnih panojev. V letu 2013 je bilo v zakonodajni postopek

16

Ameriški dolar (USD); 1 evro je 1,1961 USD po tečajnici Banke Slovenije za dan 22. 9. 2017. 17

Maine Revised Statutes; zakonodaja je dostopna na spletni strani http://legislature.maine.gov/legis/statutes/ zakonodajnega telesa te zvezne države (Maine Legislature). 18

Iz člena §2. navedenega zakona namreč izhaja, da pojem ceste (highway) ne obsega samo avtocest, pač pa tudi vse vrste lokalnih cest. Podobno sicer velja tudi drugje po ZDA.

http://legislature.maine.gov/legis/statutes/

16

vloženo devet predlogov različnih zakonov, s katerimi naj bi se spremenila ureditev zvezne države glede oglasnih panojev, vsi predlogi pa so bili dokončno zavrnjeni (povzeto po VCSH6, spletna stran). V kodificirani zakonodaji zvezne države Havaji (2016 Hawaii Revised Statutes)19 je v 15. naslovu, ki obravnava prevoz in javne službe (Transportation and Utilities), 264. poglavje posvečeno cestam (Highways). Peti del tega poglavja obravnava zunanje oglaševanje (Part V. Outdoor Advertising). Gre za člene §264-71 do §264-79, v katerih so poleg ostalega navedena pravila oglaševanja, nadzor nad njim, način odstranitve neustreznih zunanjih oglasov ter kazenske določbe. Dovoljeni so samo nekateri omejeni primeri zunanjega oglaševanja. Zvezna država Havaji se je odstranjevanja oglasnih panojev lotila že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Po mnenju pristojnih prometnih oblasti te zvezne države je turizem pomemben za njeno gospodarstvo in zato poslovna skupnost zvezne države razume potrebo po zaščiti in ohranjanju lepot Havajskega otočja (Scenic America: Communities Prohibiting Billboards in Billboard Control is Good for Business, spletni strani). Na Aljaski pa so v zvezi z oglasnimi panoji v letu 1998 izvedli splošno glasovanje o vloženem zakonskem predlogu za njihovo prepoved (The Alaska Prohibition of Billboards Initiative). Namen predloga je bil za vedno prepovedati nameščanje oglasnih panojev. Kot oglasni pano je definiran vsak znak ali oblika zunanjega oglaševanja, ki ni v skladu z zakonom. Določene so tudi kazni za kršitve. Glede oglaševanja so dovoljene nekatere manjše izjeme. Predlog zakona je bil sprejet z veliko večino (72,38 %) oddanih glasov (povzeto po Ballotopedia, spletna stran). Vsebina zakona je vključena v kodificirano zakonodajo zvezne države Aljaska (Alaska Statutes and Constitution).20 Natančneje, nahaja se v okviru naslova 19, ki ureja ceste in trajekte (Highways and Ferries). V poglavju 25 tega naslova so štirje členi, pri čemer se obsežen 2. člen (Article 2. Outdoor Advertising) v celoti (od AK ST § 19.25.075 do § AK ST 19.25.180) nanaša na zunanje oglaševanje (Outdoor Advertising). III ZAKLJUČEK Obcestno oglaševanje je v Avstriji urejeno z Zakonom o cestnem prometu, ki pri tem ne razločuje različnih kategorij cest. Načeloma oglaševanje znotraj naselij dovoljuje občina, ki mora preverjati njegov vpliv na varnost, nemotenost in pretočnost prometa. Zunaj naselja je vsako oglaševanje (ne glede na kategorijo cest) v oddaljenosti do 100 metrov od roba cestišča prepovedano. Sodna praksa in praksa upravnih organov je glede morebitnih izjem, ki jih zakon ureja, zelo stroga. Odloča se v vsakem konkretnem primeru posebej. Oglaševanje je zunaj naselja možno predvsem v območju, ki je po prostorskih in gradbenih predpisih dežele namenjeno za gradbeno zemljišče (v industrijskih in komercialnih conah, na športnih objektih itd). Spoštovati je treba še druge predpise, ki urejajo podobo naselij in varstvo narave. V Braziliji na zvezni ravni prometni zakonik določa, da morajo vsi oglasi poleg osnovnega sporočila vsebovati še sporočilo informativne oziroma izobraževalne narave. V São Paulu so leta 2006 sprejeli lokalni zakon, katerega namen je bil preprečiti vizualno onesnaževanje mesta. Med drugim prepoveduje zunanje oglaševanje v mestu, razen na urbanem pohištvu, poleg tega pa določa dimenzije napisov in tabel poslovnih prostorov. Njegov namen je tudi izboljšanje varnosti pešcev in voznikov. Dovoljena je samo namestitev po enega informativnega obvestila, poleg tega pa so dovoljena še posebna obvestila ter obvestila družb javnega prava. Za vsa navedena obvestila je treba pridobiti dovoljenja, ki se

19

Zakonodaja je dostopna na spletni strani: http://law.justia.com/codes/hawaii/2016. 20

Dostopna je na spletni strani: http://codes.findlaw.com/ak/.

http://law.justia.com/codes/hawaii/2016http://codes.findlaw.com/ak/

17

vpišejo v poseben register. Zakon podrobneje določa, kje vse se ta obvestila ne smejo nameščati. Določena je velikost obvestil, ki mora biti v sorazmerju z dimenzijo pročelij. Nekaj let po uveljavitvi zakona se je zunanje oglaševanje ponovno začelo nadzorovano uporabljati, predvsem prek infrastrukture – npr. panojev na avtobusnih postajališčih. V letošnjem letu pa so mestne oblasti dovolile nameščanje oglasov na mostovih. Podoben zakon o urejanju oglasov, ki sestavljajo mestno okolje, so v letu 2010 sprejeli tudi v mestu Londrina, v mestu Porto Alegre pa je bil zakon, ki ureja oglaševanje na urbanem pohištvu in na drugih lokacijah, sprejet že v letu 1999. Področje oglaševanja ob cestah je v Estoniji urejeno v Zakonu o prometu, Gradbenem zakonu, Zakonu o lokalnih davkih in v Zakonu o oglaševanju. Zakon o prometu določa, da je za neprometne informacije znotraj varovalnega pasu ceste potrebno dovoljenje, ki ga da lastnik ceste. Znotraj varovalnega pasu ni mogoče postaviti neprometne informacije, če ta zavaja uporabnike ceste ali ovira njihov pogled na naprave za urejanje cestnega prometa, otežuje prepoznavanje naprav za urejanje cestnega prometa, ogroža promet, s tem da zmede uporabnike ceste ali privlači njihovo pozornost ali zmanjšuje vidljivost na križišču. Varovalni pas znaša 30 oz. 50 metrov na vsaki strani ceste. V Franciji je zunanje oglaševanje po Zakonu o okolju dovoljeno le v naseljih, izven naselij pa le na železniških postajah in na letališčih, na športnih objektih, ki imajo najmanj 15.000 sedežev in v neposredni bližini trgovskih središč, če to dopušča lokalni predpis o oglaševanju. Določene so tehnične zahteve glede gostote oglasov, njihove velikosti, največje višine in glede kraja namestitve, pri čemer veljajo dodatne omejitve za mesta, ki imajo do 10.000 prebivalcev. V slednjih je osvetljena ali digitalna reklama prepovedana. Od splošne prepovedi oglaševanja izven naselja pa so izvzeta obvestila, ki oglašujejo proizvodnjo ali prodajo lokalnih proizvodov, kulturna dogajanja in zgodovinske spomenike ter občasne izredne kulturne ali turistične prireditve. Občine lahko z lokalnim predpisom o oglaševanju sprejmejo strožje pogoje od nacionalnih. Omejitve oglaševanja določa tudi Zakon o cestnem prometu: tako je npr. izven naselja prepovedano postavljati reklame in oglase v oddaljenosti 200 metrov od zunanjega roba cestišča avtoceste ali hitre ceste. Primer dobre prakse v Franciji je mesto Grenoble, ki je leta 2015 začelo izvajati prepoved zunanjega oglaševanja v mestu. Obstoječi oglasi so manjši in namenjeni predvsem kulturnikom, občini in nekaterim drugim družbenim skupinam. V Angliji ureditev oglaševanja temelji na predpisih o posegih v prostor, lokalni organi za prostorsko urejanje so pristojni tudi za oglaševanje, nadzor nad njim in za izdajanje dovoljenj. Zakon določa standardne pogoje za zunanje oglaševanje in vrste dovoljenj. Tudi za oglaševanje ob cestah izda dovoljenje lokalni organ za prostorsko urejanje, ki pa se predhodno posvetuje z Upravo za avtoceste, če bo reklama stala blizu glavnih cest. Lokalni organ mora presojati javno varnost, pri čemer mora zlasti upoštevati možni učinek reklame na vedenje voznikov in možnost zamenjave s prometnimi znaki in signali. Omenjena Uprava mora obvezno podati svoje mnenje, če se predlaga oglaševanje, ki je vidno z avtoceste (highway), in ima migetajoče ali gibljive elemente ali dele ter utripajoče luči. V ZDA je bil na zveznem nivoju leta 1965 sprejet Zakon o olepšanju avtocest, ki se nanaša na najpomembnejše državne avtoceste. Vsaka zvezna država mora določiti pravila za učinkovit nadzor nad oglaševanjem, sicer izgubi pravico do 10 % sredstev, ki ji za avtoceste pripadajo iz zveznega proračuna. Zvezna država Vermont je leta 1968 sprejela zakon, po katerem nihče ne sme na prostem nepooblaščeno postaviti ali vzdrževati oglaševalskih znakov, vidnih potujoči javnosti. Svet za potovalne informacije kot pristojni organ določa dimenzijo, obliko, barvo, osvetlitev, način izpisa in besedilo uradnih poslovnih usmerjevalnih znakov za posamezne dejavnosti. Kjer je to primerno, se ob avtocestah in drugih javnih cestah določijo posebni prostori, kjer so nameščeni oglasi. Zakon nadalje določa pravila za postavitev znakov na sami parceli.

18

Pretežno je v zvezi s tem zakonom zaslediti pozitivne ocene, obstajajo pa tudi nasprotna mnenja, ki skušajo dokazati škodljivost prepovedi obcestnega oglaševanja za gospodarstvo. Med preostalimi tremi preostalimi zveznimi državami, ki prepovedujejo postavljanje oglasnih panojev ob avtocestah, je bilo v Mainu v letu 2013 v zakonodajni postopek vloženo devet predlogov različnih zakonov, s katerimi naj bi se spremenila ureditev glede oglasnih panojev, vsi pa so bili zavrnjeni. Zvezna država Havaji se je odstranjevanja oglasnih panojev lotila že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Na Aljaski pa so v zvezi z oglasnimi panoji v letu 1998 izvedli splošno glasovanje o vloženem zakonskem predlogu za njihovo prepoved. Predlog zakona je bil sprejet z veliko večino. Pripravila: Marjana Križaj Janez Blažič Literatura in viri: 2016 Hawaii Revised Statutes. Spletna stran: http://law.justia.com/codes/hawaii/2016 (oktober 2017). 23 U.S. Code § 131 - Control of outdoor advertising. Spletna stran: https://www.law.cornell.edu/uscode/text/23/131 (september 2017). À qui profite la suppression de la pub à Grenoble? Spletna stran : http://www.lefigaro.fr/medias/2014/11/26/20004-20141126ARTFIG00005--qui-profite-la-suppression-de-la-pub-a-grenoble.php (oktober 2017). Alaska Statutes and Constitution. Spletna stran: http://codes.findlaw.com/ak/ (oktober 2017). Ballotopedia: Alaska Prohibition of Billboards, Measure 5 (1998). Spletna stran: https://ballotpedia.org/Alaska_Prohibition_of_Billboards,_Measure_5_(1998) (oktober 2017). Bientôt moins de panneaux publicitaires sur les routes de France. Spletna stran: https://www.francebleu.fr/infos/societe/bientot-moins-de-panneaux-publicitaires-sur-les-routes-de-france-1436749216. (oktober 2017). Código de Trânsito Brasileiro - Lei 9503/97 | Lei nº 9.503, de 23 de setembro de 1997. Spletna stran: https://presrepublica.jusbrasil.com.br/legislacao/103494/codigo-de-transito-brasileiro-lei-9503-97 (september 2017). Dopis MKGP z dne 22. 8. 2017. Podatkovne zbirke Državnega sveta. Dopis MOP z dne 9. 6. 2017. Podatkovne zbirke Državnega sveta. ECPRD Request no. 3099, Roadside advertising. Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/secured/whatsnew.do (oktober 2017). Government´s Planning Practice Guidance. Spletna stran: https://www.gov.uk/guidance/advertisements#considerations-affecting-public-safety (oktober 2017).

Grenoble libère l´espace public. Spletna stran: http://www.lefigaro.fr/assets/pub.pdf (oktober 2017). Lei Municipal de São Paulo 14223 de 2006. Spletna stran: https://leismunicipais.com.br/a/sp/s/sao-paulo/lei-ordinaria/2006/1422/14223/lei-ordinaria-n-14223-2006-dispoe-sobre-a-ordenacao-dos-elementos-que-compoem-a-paisagem-urbana-do-municipio-de-sao-paulo (september 2017). Lei nº 8279, de 20 de janeiro de 1999 (Porto Alegre). Spletna stran: https://leismunicipais.com.br/a/rs/p/porto-alegre/lei-ordinaria/1999/827/8279/lei-ordinaria-n-8279-1999-disciplina-o-uso-do-mobiliario-urbano-e-veiculos-publicitarios-no-municipio-e-da-outras-providencias (oktober 2017). Lipsky, Michael (2012): Vermont’s Ban on Billboards Good for Business, and People. Spletna stran: http://www.demos.org/blog/vermont’s-ban-billboards-good-business-and-people (september 2017). Manuar Ilustrado de Aplicação da Lei Cidade Limpa e normas complementares. Spletna stran: http://gestaourbana.prefeitura.sp.gov.br/wp-content/uploads/2016/10/Cartilha-Lei-Cidade-Limpa.pdf (september 2017). Metric Conversions. Spletna stran: http://www.metric-conversions.org/ (september 2017).

http://law.justia.com/codes/hawaii/2016https://www.law.cornell.edu/uscode/text/23/131http://www.lefigaro.fr/medias/2014/11/26/20004-20141126ARTFIG00005--qui-profite-la-suppression-de-la-pub-a-grenoble.phphttp://www.lefigaro.fr/medias/2014/11/26/20004-20141126ARTFIG00005--qui-profite-la-suppression-de-la-pub-a-grenoble.phphttp://codes.findlaw.com/ak/https://ballotpedia.org/Alaska_Prohibition_of_Billboards,_Measure_5_(1998)https://www.francebleu.fr/infos/societe/bientot-moins-de-panneaux-publicitaires-sur-les-routes-de-france-1436749216https://www.francebleu.fr/infos/societe/bientot-moins-de-panneaux-publicitaires-sur-les-routes-de-france-1436749216https://presrepublica.jusbrasil.com.br/legislacao/103494/codigo-de-transito-brasileiro-lei-9503-97https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/secured/whatsnew.dohttps://www.gov.uk/guidance/advertisements#considerations-affecting-public-safetyhttp://www.lefigaro.fr/assets/pub.pdfhttps://leismunicipais.com.br/a/sp/s/sao-paulo/lei-ordinaria/2006/1422/14223/lei-ordinaria-n-14223-2006-dispoe-sobre-a-ordenacao-dos-elementos-que-compoem-a-paisagem-urbana-do-municipio-de-sao-paulohttps://leismunicipais.com.br/a/sp/s/sao-paulo/lei-ordinaria/2006/1422/14223/lei-ordinaria-n-14223-2006-dispoe-sobre-a-ordenacao-dos-elementos-que-compoem-a-paisagem-urbana-do-municipio-de-sao-paulohttps://leismunicipais.com.br/a/sp/s/sao-paulo/lei-ordinaria/2006/1422/14223/lei-ordinaria-n-14223-2006-dispoe-sobre-a-ordenacao-dos-elementos-que-compoem-a-paisagem-urbana-do-municipio-de-sao-paulohttps://leismunicipais.com.br/a/rs/p/porto-alegre/lei-ordinaria/1999/827/8279/lei-ordinaria-n-8279-1999-disciplina-o-uso-do-mobiliario-urbano-e-veiculos-publicitarios-no-municipio-e-da-outras-providenciashttps://leismunicipais.com.br/a/rs/p/porto-alegre/lei-ordinaria/1999/827/8279/lei-ordinaria-n-8279-1999-disciplina-o-uso-do-mobiliario-urbano-e-veiculos-publicitarios-no-municipio-e-da-outras-providenciashttp://www.demos.org/blog/vermont's-ban-billboards-good-business-and-peoplehttp://gestaourbana.prefeitura.sp.gov.br/wp-content/uploads/2016/10/Cartilha-Lei-Cidade-Limpa.pdfhttp://www.metric-conversions.org/

19

Nomad Communications (2016): Four States That Ban Billboards—Who? What Does it Mean? Spletna stran: http://blog.nomadcommunications.com/blog/four-states-that-ban-billboards-who-what-does-it-mean (september 2017). Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1). PSD: Prefeitura contraria Cidade Limpa e libera anúncio em pontes. Spletna stran: http://psd.org.br/noticia/prefeitura-contraria-cidade-limpa-e-libera-anuncio-em-pontes/ (oktober 2017). Richtlinien für das Aufstellen von zeitlich begrenzten Werbungen und Ankündigungen. Spletna stran: https://www.ktn.gv.at/Service/Formulare-und-Leistungen/VT94 (oktober 2017). Scenic America: Billboard Control is Good for Business. Spletna stran: http://www.scenic.org/billboards-a-sign-control/the-truth-about-billboards/100-billboard-control-is-good-for-business (oktober 2017). Scenic America: Billboard Fact Sheet. Spletna stran: http://www.scenic.org/storage/PDFs/scenic%20america%20billboard%20fact%20sheet.pdf (september 2017). Scenic America: Communities Prohibiting Billboards. Spletna stran: http://www.scenic.org/billboards-a-sign-control/tools-for-action/33-communities-prohibiting-billboards (oktober 2017). Service–Publique. Spletna stran: https://www.service-public.fr/professionnels-entreprises/vosdroits/F24301 (oktober 2017). Soluart: A Lei Londrina Cidade Limpa e os anúncios publicitários (outdoor, painéis, etc). Spletna stran: https://soluart.com.br/londrina-cidade-limpa-outdoor/ (oktober 2017). Straßenverkehrsordnung, StVO. Spletna stran: https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10011336 (oktober 2017). Tečajnica Banke Slovenije. Spletna stran: http://www.bsi.si/podatki/tec-bs.asp (september 2017). The Guardian (2015): Can cities kick ads? Inside the global movement to ban urban billboards. Spletna stran: https://www.theguardian.com/cities/2015/aug/11/can-cities-kick-ads-ban-urban-billboards (september 2017). VCSH6: 40th anniversary of a billboard-free Maine. Spletna stran: http://www.wcsh6.com/news/local/40th-anniversary-of-a-billboard-free-maine/456514521 (oktober 2017). Vermont General Assembly, The Vermont Statutes Online, Title 10: Conservation and Development, Chapter 21: Tourist Information Services. Spletna stran: http://legislature.vermont.gov/statutes/chapter/10/021 (september 2017). Vermont Public Radio: Billboard ban turns 40. Spletna stran: http://vprarchive.vpr.net/vpr-news/billboard-ban-turns-40/ (september 2017). Wikipedia: Lei Cidade Limpa. Spletna stran: https://pt.wikipedia.org/wiki/Lei_Cidade_Limpa (september 2017). Wikipedia: Oglaševanje. Spletna stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ogla%C5%A1evanje (september 2017). WKO Wien. Spletna stran: http://werbungwien.at/2016/03/20/aussenwerbung-und-stvo/ (oktober 2017). WKO. Spletna stran: https://www.wko.at/branchen/information-consulting/werbung-marktkommunikation/Aussenwerbung-und-StVO.html (oktober 2017). Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) Zakon o cestnem prometu (Francija). Spletna stran : https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do?idSectionTA=LEGISCTA000006159605&cidTexte=LEGITEXT000006074228 (oktober 2017). Zakon o oglaševanju (Estonija). Spletna stran: https://www.riigiteataja.ee/en/eli/ee/Riigikogu/act/515032016001/consolide (oktober 2017). Zakonik o okolju (Code de l'environnement). Spletna stran: https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=06C2877A6186B8DBBE891EFCA9C9D870.tpdila22v_1?cidTexte=LEGITEXT000006074220&dateTexte=20170213 (oktober 2017).

http://blog.nomadcommunications.com/blog/four-states-that-ban-billboards-who-what-does-it-meanhttp://blog.nomadcommunications.com/blog/four-states-that-ban-billboards-who-what-does-it-meanhttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2005-01-3896http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2006-01-1071http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-5732http://psd.org.br/noticia/prefeitura-contraria-cidade-limpa-e-libera-anuncio-em-pontes/https://www.ktn.gv.at/Service/Formulare-und-Leistungen/VT94http://www.scenic.org/billboards-a-sign-control/the-truth-about-billboards/100-billboard-control-is-good-for-businesshttp://www.scenic.org/billboards-a-sign-control/the-truth-about-billboards/100-billboard-control-is-good-for-businesshttp://www.scenic.org/storage/PDFs/scenic%20america%20billboard%20fact%20sheet.pdfhttp://www.scenic.org/billboards-a-sign-control/tools-for-action/33-communities-prohibiting-billboardshttp://www.scenic.org/billboards-a-sign-control/tools-for-action/33-communities-prohibiting-billboardshttps://www.service-public.fr/professionnels-entreprises/vosdroits/F24301https://www.service-public.fr/professionnels-entreprises/vosdroits/F24301https://soluart.com.br/londrina-cidade-limpa-outdoor/https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10011336https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10011336http://www.bsi.si/podatki/tec-bs.asphttps://www.theguardian.com/cities/2015/aug/11/can-cities-kick-ads-ban-urban-billboardshttps://www.theguardian.com/cities/2015/aug/11/can-cities-kick-ads-ban-urban-billboardshttp://www.wcsh6.com/news/local/40th-anniversary-of-a-billboard-free-maine/456514521http://legislature.vermont.gov/statutes/chapter/10/021http://vprarchive.vpr.net/vpr-news/billboard-ban-turns-40/http://vprarchive.vpr.net/vpr-news/billboard-ban-turns-40/https://pt.wikipedia.org/wiki/Lei_Cidade_Limpahttps://sl.wikipedia.org/wiki/Ogla%C5%A1evanjehttp://werbungwien.at/2016/03/20/aussenwerbung-und-stvo/https://www.wko.at/branchen/information-consulting/werbung-marktkommunikation/Aussenwerbung-und-StVO.htmlhttps://www.wko.at/branchen/information-consulting/werbung-marktkommunikation/Aussenwerbung-und-StVO.htmlhttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-5732http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2012-01-2012http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-1474http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-1878https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do?idSectionTA=LEGISCTA000006159605&cidTexte=LEGITEXT000006074228https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do?idSectionTA=LEGISCTA000006159605&cidTexte=LEGITEXT000006074228https://www.riigiteataja.ee/en/eli/ee/Riigikogu/act/515032016001/consolidehttps://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=06C2877A6186B8DBBE891EFCA9C9D870.tpdila22v_1?cidTexte=LEGITEXT000006074220&dateTexte=20170213https://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do;jsessionid=06C2877A6186B8DBBE891EFCA9C9D870.tpdila22v_1?cidTexte=LEGITEXT000006074220&dateTexte=20170213