I love you(Hrovatin/Oblak)Včasih delček spomina kar ostane.Čeprav odpira rane, ga čas ne izbriše.Kot žalostna tišina morda zazveni le malo tiše.Tisto davno poletje bledi, a veter potepuhima izreden posluh in tke melodijo v domišljijomed stare sledi, ki še vedno bolijo.Bil je večer, kot nocoj, njenih štirinajst letin jaz, angleški poet, v siju polne lune s kitaro brez spodnje strune.I love you, i love you. Od takrat so minila stoletja,vsaj meni se zdi, ko pomislim na njo,ampak ona je kar stala. Stala in ostala v večnem dotiku,a še vedno ne vem, zakaj sem ji pel kar v angleškem jezikuI love you, i love you. Bil je večer, kot nocoj, ki zaustavil je svet,saj jaz, v zrcalu let še vedno sem ujetv smešno pesem treh preprostih besedI love you, i love you. Še kar traja.

Majhna soba(Hrovatin/Oblak)Majhna soba modrih sten zliva spomine čez rob tišine.Ribiške mreže šum valov, bes vetrov in kriki galebov,ko z barko priplove spet domov.Še sliši zvok kitar, še vedno je mornar, srce je še vroče.Dvajset let istih slik, vonj morjá, kot dotikko v sobi ujet pluje med viharji let.Veter razvije mu jadra domišljije,ko luna srebró skozi okno razlije.Majhna soba modrih sten zliva spomine čez rob tišine.In nebo je kot morje, davni dnevi pa rišejo obzorje,saj zdaj noč je kot slikarka lepih sanj,a póstelja je barka, on kapitan.In nebo je kot morje, davni dnevi pa rišejo obzorje.Majhna soba modrih sten zliva spomine čez rob tišineribiške mreže šum valov, bes vetrov in kriki galebov,.ko z barko priplove spet domovMajhna soba modrih sten, majhna soba modrih sten zliva spomine.

Prave ljubezni(Hrovatin/Oblak)Včasih je lažje umreti, kakor odpustiti.Vem, da spomine name skušaš v svojih solzah utopiti,a jaz bi rad spet srečal tvoj objem. Vem, da sem kriv in to priznam.Bil sem ves tvoj in zdaj sem sam,a čutim, da je danes nekaj v zraku.Nekaj, kakor veter v koraku, neko novo upanje.Zdaj vem, da ti si ta, za mene ena in edina, zdaj vem, da svet, če te ni, je kot praznina, a ne želim ničesar. Prosim te le, da mi odpustiš. Rad bi povabil te na kavo ali čaj.Najbrž slutiš, zakaj. Rad bi te vprašal, kje si in kako živiš.Se še name jeziš?In bi ti rekel, da se splača odpustiti.To moraš storiti, če želiš, če želiš spet ljubiti.Prave ljubezni ponavadi zabolijo.Dve srci veže tanka nit, v njej je vulkan čustev skrit.Prave ljubezni ponavadi zabolijo, saj od sreče do trpljenjaje vedno kratka pot. O, yeah ... Prave ljubezni ponavadi zabolijo.Dve srci veže tanka nit, v njej je vulkan čustev skrit.Prave ljubezni ponavadi zabolijo.Težko je res ljubiti, težko je odpustiti,a vsak izbere sam, a vsak izbere sam, a vsak izbere sam ...

Nekaj rabim, da pozabim(Hrovatin/Oblak)Tokrat rabim nekaj več, da pozabim, ker solze niso zadosti, ne poznam besede »oprosti«.Zvok spomina se mi zdi boljši, kot tišina,pa čeprav otožen mol v sebi skriva grenko bol, samoto in bol.Veš, nisi ti pot v večnost, zdaj to čutim, zdaj to vem,nisi zame, nisem zate, a ostaja misel nate.Tokrat rabim nekaj več, da pozabim,ker dan v meni je jezen, ampak noč še diha ljubezen.Tokrat rabim nekaj več, da pozabim,ker solze niso zadosti, ne poznam besede »oprosti«.Čaša vina se mi zdi boljša, kot praznina,pa čeprav okus sladák vleče k tebi moj korak, moj zmeden korak.Veš, nisi ti pot v večnost, zdaj to čutim, zdaj to vem,nisi zame, nisem zate, a ostaja misel nate.Tokrat rabim nekaj več, da pozabim,ker dan v meni je jezen, ampak noč še diha ljubezen.Zvok spomina se mi zdi boljši, kot tišina,pa čeprav otožni mol v sebi skriva grenko bol, samoto in bol.Veš, nisi ti pot v večnost, zdaj to čutim, zdaj to vem,nisi zame, nisem zate, a ostaja misel nate.nekaj rabim, da pozabim, ne vem pa, kaj je to ...

Spreminjam se(Hrovatin/Oblak)Spreminjam se, si to sploh opazila?Moj dan ni nič več jezen, kot da se me ljubezenje končno dotaknila.Spreminjam se, zdaj znam si odpustitiin to me osvobaja, kot da v predmestju rajabi znova smel ljubiti.Moje srce je kot večerna zarja, ki pije solze s tvojega oltarja.Poznala si moj skriti zvok samote in čakala na pravo melodijo.Zdaj rad bi ti podaril del lepote, del sanj, ki v moji duši še živijo.Poznala si moj glasen zvok tišine. Čutila, da sam sebi sem zadosti,a danes za prestale bolečine bi rad iskreno rekel ti: oprosti.Spreminjam se, še sebi prizanašam.Korak gre čez napake, kot žarek čez oblake.Vse slábo sproti ugašam.Spreminjam se, si to sploh opazila?Si vse to sploh dojela? Lahko bi me objelain nežno poljubila.

Poznala si moj skriti zvok samote in čakala na pravo melodijo.Zdaj rad bi ti podaril del lepote, del sanj, ki v moji duši še živijo.Poznala si moj glasen zvok tišine. Čutila, da sam sebi sem zadosti,a danes za prestale bolečine bi rad iskreno rekel ti: oprosti ...Oprosti ...

Solinar(Hrovatin/Bajc)Zapuščene so soline v soju juliskih noči,v tvoje prazne kavedine nihče več morja ne spusti.In nikogar več ni tu, ki bi gledal, kot si ti,kako sonce ljubi morje in v sol ga spremeni.Tvoja žetev je končana in poletja žar pojema,le galebi krožijo v siju sončnega objema.Le soline so ostale v soju juliskih noči,tebe pa solinar stari dolgo dolgo tam več ni.

Malvazija, mon amour(Hrovatin/Oblak)Spet se smejem, solze so sled preteklosti.Spet se smejem in druge kaplje štejem.V kozarcu ni več žalosti, je le malvazija.Pijem, ker jaz in ti sva življenje in domišljija.Pijem, ker jaz in ti sva kot harmonija.Malvazija, mon amour ... O, malvazija.Ti prevzameš me kot poezija.Malvazija, mon amour ... Nocoj naj spet zaslišim durtvojih not, naj se sliši povsod. Ti si veselje, si melodija.Malvazija mon amour ... O, malvazija.Za srce si kot čarovnija.Malvazija, mon amour ... Ob tebi bom do zgodnjih ur.Zvok teh not naj se sliši povsod. Ti si veselje, si melodija.V tebi je resnica, ni laži in ni prevar.V tebi je resnica, ti si tista prava stvar.Če čas ne zna ozdraviti ran, zna jih malvazija.Ne rabim več zdravnika, ne njenega dotika.Spomin me več ne ubija, spokoj mi v srce (spet) naslika moja malvazija

Ne bom pozabil na stare čase(Hrovatin/Čermak)Spet je nova noč za zabavo, stara klapa nabira se.Spet prodali bomo glavo za srce.Nora noč, ki naj nikoli ne mine. Strast prižgala bo v očehogenj, ki bo prinesel spomine, solze in smeh.Ne bom pozabil na stare čase. Vsi za enega, eden zase.To edina je pot spomina, na mladost, na norost.Ne bom pozabil na stare čase. Zase hočem vse naše sanje.Moč spomina je ujeta vanje, to je most za norost, za mladost.Spet je dobra noč za spomine. Vse diši mi po mladih dneh,ko še ni bilo sivine v laseh.Nora noč, ki se konča takrat, ko bo zmanjkalo besedin bo vsak v svojem kotu sam s sabo klel ta svet.Ne bom pozabil na stare čase. Vsi za enega, eden zase.To edina je pot spomina, na mladost, na norost.Ne bom pozabil na stare čase. Zase hočem vse naše sanjeMoč spomina je ujeta vanje, to je most za norost, za mladost.Ne bom pozabil na stare čase ...

Tu je moj dom (Hrovatin/Mef/Depangher)Kako drhte panonske trave, kako spokojno morje spi.Kot da pozdravlja dan, še zate in zame,skupaj bova šla na sončno stran.Kako dišijo trte stare, kako mogočno lipa še stoji.Kot da pozdravlja dan, še zate in zame,zdaj je pravi čas za prave ljudi.Tu je je moj dom, tu sem doma,tu je del mene, del mojega srca.In zdaj prišel je dan, še zate in zame,skupaj bova šla na sončno stran.Tu je je moj dom, tu sem doma,tu je del mene, del mojega srca.tu sem doma.

Kar je res, je res (Hrovatin/Mef)Kar je res, je res, igrali so na glas, večer je bil ta pravi ležala sva na travi. In veter je pomešal glasbo vseh teras, večer pa se je plazil med valove tvojih las. Kar je res, je res, jaz sem že malo spil, večer je bil ta pravi, dišalo je po travi. In ti si govorila, tako se pač zgodi, če nisi prav pri stvari,

če se preveč mudi. In jaz sem nekaj pravil o glasbi in lučeh, ker vem, da ne verjameš! Trava, kriva je trava, da nisva več ta prava, ne ti ne jaz. Trava, kako diši ta trava, da se sploh ne poznava. Če zaprem oči se zdi, kot da me ni.Kar je res je res, igrali so na glas, večer je bil ta pravi, ležala sva na travi.Kar je res je res, jaz sem samo ležal, smejale so se zvezde in veter je obstal. In ti si se igrala s prameni mojih las, čutil sem vročino, ki obliva mi obraz. In jaz sem nekaj pravil o glasbi in lučeh, ker vem, da ne verjameš. Trava, kriva je trava, da nisva več ta prava, ne ti ne jaz. Trava, kako diši ta trava, da se sploh ne poznava.Če zaprem oči se zdi, kot da me ni. Kar je res, je res, jaz sem samo ležal,smejale so se zvezde in veter je obstal. Kar je res, je res ...

Imej me vedno seboj(Hrovatin)Imej me vedno s seboj v glavi ali na sliki.Imej me vedno s seboj, spomni se na najine dotike, spomni se.Imej me vedno s seboj v glavi ali na sliki.Imej me vedno s seboj, a vedi, da te ni lahko spraviti v koš preteklosti.Zdaj, ko sence padajo ... Neverjetno, kako me je spremenil ta časSpomni se kdaj name, ko te luna prevzamein si v srcu sama, spomni se kdaj name.Noč hitro zgori in ne veš, kaj ti v jutru ostane. Kjerkoli nisi z menoj iz objema v objem, kjerkoli boš ti nocoj,spomni se kdaj name, ko veter te objame.Spomni se kdaj name, ko te luna prevzamein si v srcu sama, spomni se kdaj name.Noč hitro zgori in ne veš, kaj ti v jutru ostane.

Mi ljudje smo kot morje(Hrovatin/Čermak)Vroč poletni je dan s tabo ves obsijan.Tiho gledaš me, solza boža te. Vem, jutri bom sam.V sebi jočem, kot ti iščem tvoje poti,gledam te molče, zdaj prepozno je za drobne laži.Mi ljudje smo kot morje, strast valove budi.Žalost barva obzorje ... To boli.Mi ljudje smo kot morje, ko srce vzvalovi,vsak je sebi obzorje, vsak le zase živi. Na, na, na ...Noč raztaplja obraz, senci sva ti in jaz,ko nekdo kot ti, sebe se boji, vso ljubezen zgubi.V sebi jočem kot ti, iščem tvoje poti. Gledam te molče, zdaj prepozno je za drobne laži.Mi ljudje smo kot morje, strast valove budi. Žalost, barva obzorje ... To boli.Mi ljudje smo kot morje, ko srce vzvalovi,vsak je sebi obzorje, vsak le zase živi. Na, na, na ...Mi ljudje smo kot morje ...

Ti nisi sam (Hrovatin/Čermak)Je žalost, je jezain je trpljenje, je radost, je srečain je hrepenenje. In je ljubezen.Nevidna nit,ki spleta vse ljudiza vse življenje. Kadar hočeš izginiti brez sledi, ko tvoja usta prepoznajo okus laži. Ne veš kdo si,ne veš kaj bi. Veš, ti nisi sam v tem nizu. Eno smo vsi, ki smo si blizu. Eno in edino je življenje, ki je. Veš, ti nisi sam v tem nizu. Eno smo vsi, ki smo si blizu. Ena in edina je ljubezen za vse. Je žalost, je jezain je trpljenje, je radost, je srečain je hrepenenje. In je ljubezen, ki je življenje. Če so tvoje oči zastrte, tudi ko so odprte, ne začutiš v srcu poezije,

ko te oblije. Veš, ti nisi sam v tem nizu. Eno smo vsi, ki smo si blizu. Eno in edino je življenje, ki gre. Ne, nisi sam v tem nizu. Eno smo vsi, ki smo si blizu. Ena in edina je ljubezen za vse.Veš, ti nisi sam v tem nizu. Eno smo vsi, ki smo si blizu. Eno in edino je življenje, ki gre. Ti nisi sam v tem nizu. Eno smo vsi, ki smo si blizu. Ena in edina je ljubezen za vse.

1. I love you E. Hrovatin/L. Oblak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.312. Majhna soba

modrih sten E. Hrovatin/L. Oblak . . . . . . . . . . . . . . . . 3.403. Prave ljubezni E. Hrovatin/L. Oblak . . . . . . . . . . . . . 4.064. Nekaj rabim,

da pozabim E. Hrovatin/L. Oblak . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.105. Spreminjam se E. Hrovatin/L. Oblak . . . . . . . . . . . 3.396. Solinar E. Hrovatin/S. Bajc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.247. Malvasia mon amour E. Hrovatin/L. Oblak . . 4.518. Ne bom pozabil na

stare čase E. Hrovatin/M. Čermak . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.289. Tu je moj dom

E. Hrovatin/D. Mislej - Mef/N. Depangher . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.0110. Kar je res, je res

(Trava) E. Hrovatin/D. Mislej - Mef . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.1711. Imej me vedno s seboj E. Hrovatin . . . . . . . 4.2812. Mi ljudje smo

kot morje E. Hrovatin/M. Čermak . . . . . . . . . . . . . . . . . 3.5013. Ti nisi sam E. Hrovatin/M. Čermak . . . . . . . . . . . . . . . . 4.52

Srčna hvala članom Negratenere: Primož Grašič, An-drej Pirjevec, David Mavec, Matej Barič, AleksanderMaraž, Martina Feri in Manica Smrdelj. Če ne bi bilovas - ekipe Radia Koper: Andrej Šavko, Blaž Maljevac,Edi Klemenčič, Drago Hrvatin, Ksenija Kos, Mitja Mar-sič, Mitja Jazbec, Sebastian Pelan, Alan Radin, se Ra-dio Live ne bi slišal, videl in zgodil tako lepo kot seje. Hvala vam, ki misli prelijete v besedila mojihskladb: Leon Oblak, Silva Bajc, Miša Čermak, DragoMislej - Mef. In vam, ki znate sanjati z mano: Igor Ri-bič, Nataša Benčič, Primož Grašič, Toni Medved, AlenPušman, Dario Cossich, Bruno Zaro. Velika hvala po-kroviteljem, ki ste naklonjeno podprli »Enzo Live«.

Enzo HrovatinEnzo Hrovatin vokal, kitara Primož Grašič kitara Andrej Pirjevec bobni David Mavec bas Matej Barič klaviature Aleksander Maraž vokal Martina Feri vokal Manica Smrdelj vokalSnemano 2. aprila 2014 v studiu Hendrix-RadioKoper v oddaji Radio Live • Tonski mojster: DragoHrvatin • Editing in mastering: Primož Grašič •Oblikovanje: Imprimo • Foto: Alan Radin

Generalni pokroviteljBUJOL

Gostilna • Trattoria • IZOLA • ISOLA