I škola tani kerdi tle čhavengeJek brošura bašo neve sikljojbaskere plania hem o nevo školakoro zakoni kova usmerinela pe prema tute so isi tut čhave ki teluni škola (osnovno škola), specialno teluni škola, specialno škola ja pale ki samikani škola

2

Tu sian važno

Tu sian odova so terdžovea najpaše tle čhavenge. Odoleske but i važno tu hem tle čhavengere škola te ovel jek šukar relacia hem maškarbutikeribe (suradnja, sorabotka) keda i ko pučibe tle čhavengoro angledžajbe. Akale maškarbutikeribaja bajrola tle čhavengoro šaipa ola te šaj te džanangle so poviše so šaj keda i ko pučibe olengoro džanibaskoro hem socialno naperdujbe.

Tu keda džanea savi buti tani dindi e školake tegani tu barakerea tle šaipa te šaj te ovel tut maškarbutieribe tle čhavengere školaja. Akale brošuraja dela pe tuke informacia bašo disave promene so kerena pe ki škola hem so uticinena upro tle čhavengoro školakoro džajbe.

O LAFI DAJ-DAD HEM MANUŠ KASKE I DINDO TE ARAKHEL E CHAVEN

Obično jek kotar i daj ja pale o dad tane odola kaske i dindo te arakhel e

čhave/čhaven ja pale solduj džene. O manuš kaske i dindo te arakhel e čhaven

isi ole odgovornost te ovel e čhaven jek šukar arakhibe, sigurnost hem sikavibe.

Okova kaske i dindo te arakhel e čhaven isi ole/ola pravo te lel sa o podatke

keda i ko pučibe o čhave ja pale sikljovne ki škola, hem okola podatke soj tane

garavde (telo sekretesi) olenge ovena phravde keda i ko pučibe o čhave.

Ko drumo prema isto cili

O školakoro zakoni hem o sikljojbaskoro plani ka garantirinen kaj dela pe sa e sikljovnenge jek isto sikljobe šukar kvaliteteja bizo razlika kori ola bešena, ki savi škola ola džana hem bez razlika savi forma isi e škola kori so ola džana. Ola dena isto bučakere pravcia. O parlamenti potvrdindža jek nevo školakoro zakoni so važinela baši sa i edukacia e čhavenge hem e ternenge ki Švedia.

Ko školakoro zakoni terdžola maškar o javera buča kaj sa o sikljovne ka len than ki edukacija te nane olen disavo opravdimo soskipe te na len than. Tu sar daj-dad isi

3

tut odgovornost te dikhe tlo čhavo/čhaj te ovel ki škola. Tu te na prijavindžan kaj tle čhave na ka oven ki škola a tle čhave nane ki škola bizo opravdanje, palo školakoro zakoni tu ka ove informirimo bašo odova isto dive.

Tu te mangljan te oven tle čhave oslobodime disave divesa tegani tu trebela te vakere e školakere direktorea. O direktori odlučinela bašo oslobodibe. Te mangljan tle čhave te oven oslobodime taro disave obavezna predmetia hem bašo odova tre-bela te vakere e direktorea. Akale neve zakonea asavke oslobodiba taro predmetia ulo hari popharo. O direktori šaj te oslobodinel samo ko okola slučaja kori so isi specijalno razlogia, hem odova šaj te ovel samo disavo puti ko jek sikljojbaskoro berš hem odova na tromala te tiknjarel e sikljovnengoro šaipa te pheren odova so rodela pe ko džanibaskoro rodiba. Ama tut isi pravo te rove tut bašo jek asavko rešenje ko okružno sudo.

O šeralo manuš (i komuna ja pale e privatno školakoro ingaribe) isi ole o lokalno odgovornost baši škola. Te iklilo disavo problemi kori so tu našti te haljove tut sar so trebela e školakere personalea ja pale e školakere ingaribaja tegani šaj te obratine

4

tut ko šeralo manuš. Sakone šerale manuše isi ole pismena pravilia sar manuš šaj te žalinel pe prema i edukacia hem sar ola ka ispitinen pe. Bašo odova tu šaj pučea tle čhavengere škola.

Ko nevo školakoro zakoni isi disave neve pravilia bašo odova so šaj te kerel i škola te isi disavo sikljovno (učeniko) so smetinela o redo, na ponašinela pe šukar ja pale ke-rela disave bare problemia. Osim kotar odova kaj ov/oj ka ovel paldim/o/i dži e lek-ciakoro krajo hem so ka del pe kazna te ačhol poviše vreme ki škola, o direktori šaj te del jek pismeno opomena. Ki opomena ka ovel informacia so ka ovel e sikljovnea/ sikljovnaja te na ulo/uli pošukar. Ko primer šaj odova sikljovno te ovel čhivdo ki javer škola.

Akava nevo školakoro zakoni dela e direktoreske šaipa te šaj te ikalel disave sikljovne kotar i teluni škola, specialno škola, hem kotar i samikani škola, odova sikljovno te kerela pharipa e javere sikljovnenge bašo olengoro siguripe, studiribaskoro rahati. Asavke buča kerena pe te na pomožindže o javera merke. O ikalibe šaj te ovel najviše jek kurko hem odova šaj kerela pe duj puti ko jek termini. E asavke sikljovne isi pravo te del pe oleske nadoknada bašo našavd sikavibe a tu sar manuš so arakhea e čhave isi tut pravo te žaline tut bašo direktoreskoro reženje ko oblasno sudo.

Neve sikljojbaskere plania

E neve školakere zakonea sar osnova, o sikljojbaskoro plani baši teluni škola, speci-alno škola, teluni specialno škola hem i samikani škola, kerdža pe adžahar so sakone školakere forma isi olen olengoro sikljojbaskoro plani. Sa o škole o komunlna, privatna hem o državna ka ikeren pe ko odova sikljojbaskoro plani so važinela baše odole školakere forma. Tu keda ka čitine o sikljojbaskoro plani tegani ka džane savo osnovno vrednost isi e škola, savi buti isi ola hem savo cili. Ko sikljojbaskoro plani perela o kurseskoro plani hem o džanibaskoro rodiba bašo sa o predmetia.

Sar ka keren buti o škole – odova šaj te ovel javer čhane baši sakoja škola, sakone školakoro ingaribe hem personali odlučinela odova maškar peste. Hem e sikljovn-enge ka del pe šaipa te oven aktivna ki odoja buti. Tu sar daj-dad šaj te len than ki odoja buti odolea so ovea vikimo ko sastankia hem ko angledžajbaskoro vakeriba, tu te mangljan šaj te kontaktirine tle čhavengere škola te šaj te suradžine olencar ko javer čhani.

5

SIKLjOjbASKORO pLANI

Ko sikljojbaskoro planeskoro jekto kotor vakerela pe bašo e školakoro osnovno vrednost hem buti. Othe i zorakerdo (potvrdimo) kaj ki školakiri buti ka dikhel pe e društvoskere demokratikane vrednostia hem kaj sarine so kerena buti ki škola ka respektirinen sakone manušeskoro vrednost hem amari sredina.

Ko sikljojbaskoro planeskoro dujto kotor terdžola o generalno cili hem e edukacia-kere linie. Akate dena pe o norme, vrednostia hem o džaniba bašo sakova sikljovno so ka džanel keda ka ovel gotovo e školaja. O sikaviba ki sakoja škola ka pomožinen akale cilenge te šaj ola te džan angle. E sikljojbaskoro planeskoro jekto hem dujto kotor važinena hem ki angleškolakiri (vrtičeskiri, gradinakiri) buti hem bašo aktivi-kanokher (frita) – samo disave tikne kotor ana važinena.

Ko trino kotor vakerela pe bašo kurseskere plania hem bašo džanibaskoro rodiba ko sa o predmetia.

6

KuRSeSKeRe pLANIA heM džANIbASKeRe ROdIbA

E kurseskoro plani bašo sakova predmeti opisinela soske odova predmeti sikljola pe ki škola soj o cili e sikavibaja hem bašo save džaniba ka del pe tle čhavenge te džanangle (unapredinen). E kurseskoro plani dela hem jek centralno sodržina (sadržaj). Odova tani i obavezno sodršina kori so ka vakerel pe ko sikavibe bašo o predmeti, ama isi šaipa baši sakoja škola oj te dodajnel diso pestar.

E džanibaskoro rodiba bašo disavo predmeti kompletirinela e sikljojbaskere plane hem koristinela pe kaj te šaj te oceninel pe tle čhavengoro džanibaskoro angledžajbe. Ola opisinena so trebela o sikljovne te džanen ko disave periodia hem sar ola ka dičhon. Ki teluni škola isi džanibaskere rodiba bašo priznajme džaniba ko krajo kotar trinto klasi bašo o predmetia: švedikani čhib, švedikani čhib sar dujto čhib, matematika, Sarinipaskere orientiribaskere (SO) predmetia hem Natura orientiri-baskere (NO) predmetia. Ko šovto klasi isi džanibaskoro rodiba bašo sa o predmetia osim ko moderna čhibja, a ko enjato klasi isi džanibaskere rodiba bašo sa o predmetia.

Ko trinto klasi koristinela pe o džanibaskoro rodibe kaj te šaj te oceninel pe dali is tle čhaven priznajme džaniba. Ko šovto klasi (kotar o sikljojbaskoro berš 2012/13) hem ko enjato klasi koristinel pe o džanibaskoro rodibe kaj te šaj te oceninel pe savi ocenibaskiri skala ka del pet le čhavengere džanibaske ko odola predmetia. O džanibaskoro rodibe tano kerdo prema jek nevi ocenibaskiri skala oj tani detali-rimi ko šovto hem enjato klasi bašo ocenibaskiri skala E, C hem A. Keda vakerela pe priznajme džaniba mangel te vakerel pe o najteluno pozitivno džanibe hem oleske dela pe i ocena E.

7

I Ki teluni škola isi džanibaskoro rodibe bašo sa o predmetia. I trenikaniškola isi

ola džanibaskere rodiba ko enjato klasi bašo o osnovna džaniba ja pale bašo o

hor džaniba.

I specialno škola, soj tani dešeberšengiri, isi ola džanibaskere rodiba bašo priz-

najme džaniba ko krajo kotar o štarto klasi ko akala predmetia: švedikani čhib,

i švedikani čhib sar dujto čhib, matematika hem nišanikani čhib (lalorikani čhib),

sarinipaskere orientiribaskere predmetia (SO) hem natura orientiribaskere pred-

metia (NO). Ko eftato klasi isi džanibaskoro rodibe ko sa o predmetia osim ko

moderno čhibja a ko dešto klasi isi džanibaskoro rodiba ko sa o predmetia.

I samikani škola ikerela pe ko telune školakoro džanibaskoro rodibe bašo trino

hem šovto klasi.

Potele ko teksti, keda ka vakerel pe bašo džanibaskoro rodiba tegani odoja informa-cia važinela samo baši teluni škola (osnovno škol). Tut so isi čhave ki specialno teluni škola, specialno škola ja samikani škola tegani važinela i informacija sok ko okviri.

Mangea te čitine poviše bašo školakoro zakoni ja sikljojbaskoro plani tegani tu šaj džaja ko Skolverketeskoro webbthan: www.skolverket.se/skollagen2011 (školakoro zakoni)

www.skolverket.se/nyalaroplaner (sikljojbaskoro plani)

8

NevI OceNeNgIRI SKALA

Akana kerdža pe jek nevi ocenengiri skala. E neve ocene-gere skala isi šov kotora: A, B, C, D, E hem F. I ocena A tani najuči a o E tani najteluni priznajmi ocena. I ocena F nane priznajmi ocena. Te na alo o sikljovno dovolno ki škola hem našti oceninela pe baši ocena tegani čhivela pe jek linija.

Baši teluni specialno škola isi pandž ocene: A, B, C, D hem E. Othe nane i ocena F ja pale i linija. Disavo sikljovno te na reslja e džanibaskoro rodiba baši ocena E ja pale te na alo dovolno ki škola tegani na ka čhivel pe ocena bašo o predmetia.

Kaj te šaj te del pe o ocene A, C ja pale E tegani manuš trebela te pherel o džanibaskoro rodiba. Kaj te šaj te lel pe i ocena B tegani trebela te pherel pe o džanibaskoro rodibe baši ocena C hem jek baro kotor baši ocena A trebela te ovel pherdo. Isto adžahar kaj te šaj te lel pe i ocena D tegani trebela te pherel pe o džanibaskoro rodi-ba baši ocena E hem jek baro kotor kotar o džanibaskoro rodiba baši ocena C.

Te isi tut ja pale tle čhaven te pučen soske dindža pe asavki ocena, palo školakoro zakoni isi tumen pravo te del pe tumenge informacia.

OceNA KOTAR O šOvTO KLASI

Kotar o anglojeven 2012 berš ka čhiven pe ocene kotar o šovto klasi hem palo odova sakova termini sa dži kote te lel pe i paluni ocena ko enjato klasi. E termineskere ocene ka čhiven pe prema e sikljovneskere džaniba so sikavela dži ko termineskoro krajo. O procenibe ko šovto klasi ka kerel pe prema o džanibaskoro rodiba bašo šovto klasi. Kotar o eftato klasi o procenibe kerela pe prema e džanibaskoro rodiba ko enjato klasi.

MVG20

20

17,5

15

12,5

10

0

15

10

TIDIGARE NY

0

A

B

C

D

E

F

–

VG

G

9

procenibe hem angledžajbaskoro vakeribe

Kaj te šaj te ova sigurna kaj tle čhave angledžana (unapredinena) sar so terdžola ko sikljojbaskoro planeskoro generalno dugoročno cili ko sakova predmeti, buti i važno e školakiri buti te kerel pe ki suradnja e dajencar-dadencar. Ko jek školakoro berš o sikavno/sikavni (učiteli, učitelka) kerele redovno procene bašo tle čhavengoro sikljoj-be hem angledžajbe. Tuke dela pe informacia bašo odova najhari jek puti ko termini, odova ovela keda o sikavno/sikavni ja pale e klaseskoro sikavno dikhela pe tuja hem tle čhavea ko angledžajbaskoro vakeribe.

Keda ka ovel akava angledžajbaskoro vakeribe tegani ka kerel pe hem jek individua-likano angledžajbaskoro plani. O individualikano angledžajbaskoro plani ka ovela ole procene bašo tle čhavengoro džanibaskoro angledžajbe bašo odola predmetia so dela pe olenge sikavibe. Othe ka ovel hem jek krato raporti bašo o buča soj kerde tle čhavenge so trebela olenge kaj te šaj ola te resen ko sikljojbaskoro cili hem te džan angle so šaj so poviše.

Mangea te čitine poviše bašo angledžajbaskere vakeriba, individualikano angledžajbaskoro plani pismeno procenencar (IUP) hem bašo o programi so kerena pe praktično buča (åtgärdsprogrammet), tegani odoja informacia šaj arakhea ko Skolverketeskoro webbthan:www.skolverket.se/iup

10

O pravo te šaj manuš te džalangle so poviše so šaj

Sa e sikljovnenge (učenikonge) ka del pe olenge i stimulacia so trebela bašo sikljojbe hem bašo olengoro lično angledžajbe kaj te šaj ola te džan angle so šaj so poviše. Odova važinela hem okole sikljovnenge so nane lenge pharo te resen o džanibaskoro rodibe. Okola sikljovne so reskirinena te na resen o minimalno džanibaskoro rodiba, olende isi pravo te del pe olenge specialno dumodejbe. Odova tano e direktoreskoro odgovornost te dikhel dali trebela e sikljonenske pomoč hem te kerel pe jek praktično programi bučencar.

Tu hem tle čhaven isi pravo te len than ko keribe buti ko asavko praktično programi bučencar. Tu akana šaj palo o školakoro zakoni te rove tut ko Skolväsendets överkla-gandenämnd bašo e direktoreskoro rešenje bašo keribe praktično programi bučencar. Tu šaj te rove tut te andža pe rešenje te na kerel pe praktično programi bučencar ja pale sar kerela pe o programi hem oleskiri sodržina. Tut isi šaipa te rove tut o direk-tori te andža rešenje te del pe savko specialno dumodejbe disave specialno sikavibas-kere grupake posebno, ja pale te andža rešenje bašo adžahar vakerdo prilagodimo studiribaskoro džajbe.

Mange te čitine celo sikljojbaskoro plani?

Tu šaj poručinea ja pale te huljare o sikljojbaskoro plani kotar e Skolverketeskoro webbthan www.skolverket.se

ISbN 978-91-86529-93-2 grafisk form: Ab TypoformOmslagsfoto: Michael McLainFoto inlaga: Michael McLainSkolverket 2012