HA[KI PREPORAKI VO VRSKA SO OBRAZOVNITE PRAVA NA ...razbirawe za kulturnite i jazi~nite koreni na decata. Kon krajot na ovoj period, odredeni prakti~ni ili neteoretski predmeti bi

HA[KI PREPORAKI VO VRSKA SOOBRAZOVNITE PRAVA NA NACIONALNITEMALCINSTVA I OBJASNENIJA

Oktomvri 1996 godina

ISBN 90-7598901-6

Kopiraweto na bilo koja informacija od ovaa bro{ura edozvoleno; naveduvawe na izvorot bi bilo po`elno. Originalnatabro{ura na angliski jazik e sostavena i izdadena od Fonadacijataza me|uetni~ki odnosi.

Za dopolnitelni informacii, obratete se do:

Kancelarija na Visokiot Komesar za Nacionalni MalcinstvaPrinsessegracht 222514 AP The HagueTel: +31 70 312 5500Fax: +31 70 363 5910E-mail: [email protected]

Ha[Ki Preporaki

1

VOVED

So Helsin{kite odluki od juli 1992 godina, Organizacijata zabezbednost i sorabotka vo Evropa (OBSE) ja sozdade funkcijataVisok komesar za nacionalni malcinstva kako "instrument zaspre~uvawe na konflikti vo najranata mo`na faza". Ovaafunkcija se sozdade voglavno kako reakcija na situacijata voporane{na Jugoslavija, vo vrska so koja postoe{e stravuvawe deka}e moè da se povtori i na drugi mesta vo Evropa, osobeno vozemjite na tranzicija kon demokratija i deka bi moèlo da gidovede vo pra{awe zalo`bite za mir i prosperitet, kakvi {to seutvrdeni so Pariskata povelba za nova Evropa donesena od stranana {efovite na dràvite i vladite vo noemvri 1990 godina.

Na 1 januari 1993 godina, g-din Maks van der [tul prv go prevzedevr{eweto na funkcijata Visok komesar za nacionalni malcinstva(vo natamo{niot tekst: VKNM). Koristej}i go svoeto zna~itelnoli~no iskustvo kako porane{en parlamentaren pratenik, Ministerza nadvore{ni raboti na Holandija, Postojan pretstavnik priObedinetite Nacii i dolgogodi{en advokat koj se zanimaval so~ovekovite prava, g-din van der [tul go naso~i svoeto vnimaniekon mnogute sporovi me|u malcinstvata i centralnite vlasti voEvropa koi, spored nego, poseduvaa potencijal za eskalirawe,vklu~uvaj}i gi sporovite so malcinstvata vo Albanija, Hrvatska,Estonija, Ungarija, Kazahstan, Kirgizija, Latvija, porane{natajugoslovenska Republika Makedonija, Romanija, Slova~ka iUkraina. Negoviot anga`man be{e naso~en voglavno kon situaciikoi vklu~uvaat lica-pripadnici na nacionalni/etni~ki grupi, koipretstavuvaat zna~itelno mnozinstvo vo odredena dràva, noistovremeno i zna~itelno malcinstvo vo druga dràva,pretstavuvaj}i predmet na interes na vladinite organi vo sekojaod dràvite i sozdavaj}i na toj na~in potencijalen izvor name|udràvni tenzii, duri i konflikti. Ova pred se' zaradifaktot {to vakvite tenzii pretstavuvaat zna~aen beleg naistorijata na Evropa.

Pri definiraweto na su{tinata na tenziite vo koi se vklu~eninacionalnite malcinstva, VKNM se vklu~uva vo temite kakonezavisen, nepristrasen i kooperativen u~esnik. So ogled na toadeka VKNM ne pretstavuva nadzoren organ, toj vr{i primena na

Ha[Ki Preporaki

2

me|unarodnite standardi kon koi se obvrzala sekoja od dràvite,kako ramka na analizirawe i zasnovawe na svoite konkretnipreporaki. Vo taa smisla, va`no e da se imaat na um zalo`bite nasite dràvi-~lenki na OBSE, osobeno na dràvite-potpisni~ki naKopenha{kiot dokument od Konferencijata za ~ovekovite aspektiod 1990 godina, kade {to vo Poglavje 4 se definirani detalniteobvrski povrzani so nacionalnite malcinstva. Isto taka e va`noda se napomene deka site dràvi-~lenki na OBSE so svoeto~lenstvo vo Obedinetite Nacii, imaat obvrski vo vrska so~ovekovite prava , vklu~uvaj}i gi i malcinskite prava, kako ideka najgolem del od dràvite-~lenki na OBSE se obvrzale napo~ituvawe na standardite na Sovetot na Evropa.

Po re~isi ~etiri godini intenzivna aktivnost, VKNM be{e vomo`nost gi identifikuva temite koi treba da stanat predmet nanegovoto vnimanie vo nizata dràvi, vo koi toj se vklu~il sonegoviot anga`man. Obrazovanieto na malcinstvata, osobenoobrazovanieto na ma~iniot jazik na malcinstvoto, pretstavuvaedna od najprioritetnite temi imaj}i go predvid faktot, kako {toneodamna izjavi VKNM, deka "e jasno deka obrazovanietopretstavuva isklu~itelno biten element za za~uvuvawe iprodlabo~uvawe na identitetot na licata koi pripa|aat konodredenoto malcinstvo." Imaj}i go toa predvid, VKNM pobaraesenta 1995 godina od Fondacijata za me|uetni~ki odnosidobivawe na sovetodavni uslugi od strana na edna grupa name|unarodno priznati eksperti, so cel izgotvuvawe na nivnipreporaki vo vrska so toa koi malcinski obrazovni prava bimoèle najsoodvetno i najkoherento da se primenat vo regionot naOBSE.

Fondacijata za me|uetni~ki odnosi, edna nevladina organizacijaosnovana vo 1993 godina so cel sproveduvawe na posebniaktivnosti kako poddr{ka na rabotata na VKNM, izvr{i nizakonsultacii so eksperti od razni nau~ni disciplini, vklu~uvaj}ii dve sredbi vo Hag. Me|u ekspertite koi bea konsultirani, senao|aa, od edna strana, pravnici specijalizirani po me|unarodnopravo i, od druga strana, lingvisti i obrazovni nau~nicispecijalizirani vo situacii i potrebi na malcinstvata. Stanuvazbor za slednive eksperti:

A.G. Bojd Robertson, Vi{ predava~ po Galski jazik priUniverzitetot na Stratklajd (Velika Britanija), d-r Piter

Ha[Ki Preporaki

3

van Dajk, ~len na Dràvniot sovet (Holandija), d-r AsbjornAjde, Direktor na Norve{kiot institut za ~ovekovi prava(Norve{ka), profesor Rajn Milerson, Pretsedatel zame|unarodno pravo vo King's College (Velika Britanija),profesor Alen Rosas pri Univerzitetot Abo Akademi(Finska), d-r Tove Skutnab-Kangas, profesor vo Sektorot zajazici i kultura pri Univerzitetot Roskilde (Danska),profesor Giorgi [epe od Sektorot za lingvistika priUniverzitetot Jano{ Panonius (Ungarija), profesor PatrikTornberi od Sektorot za pravo od Univerzitetot Kil (VelikaBritanija), g-din Jene van der Velde, Vi{ sovetnik priNacionalniot institut za li~en razvoj (Holandija).

Vo delot, vo koj postoe~kite standardi povrzani so malcinskiteprava pretstavuvaat i sostaven del od ~ovekovite prava,po~etokot na konsultaciite ima{e za cel da go utvrdi stepenot nausoglasenost na dràvite so site prevzemeni obvrski vo vrska so~ovekovite prava, a osobeno pravoto na nediskriminacija. Istotaka be{e utvrdena pretpostavka, deka krajna cel na site~ovekovi prava e obezbeduvaweto na celosen i sloboden razvoj nali~nosta na sekoj poedinec pod ednakvi uslovi. Sledstveno natoa, be{e utvrdena i pretpostavkata, deka gra|anskoto op{testvobi trebalo da bide otvoreno i fluidno, a soglasno na toa istotoda gi integrira vo sebe site lica, vklu~uvaj}i gi i onie koi sepripadnici na nacionalni malcinstva.

Krajnite "Preporaki vo vrska so obrazovnite prava nanacionalnite malcinstva", so eden relativno konkreten na~in naizrazuvawe pretstavuvaat obid za razjasnuvawe na sodrìnata namalcinskite obrazovni prava, osobeno na onie koi se op{toprimenlivi vo situacii vo koi e vklu~en i VKNM. Ponatamu,standardite bea tolkuvani na na~in koj }e obezbedi nivnakoherentna primena. Preporakite se podeleni vo osum poglavja koiobrabotuvaat odredeni obrazovni temi koi se pojavuvaat vopraksata. Edno podetalno objasnuvawe na Preporakite e dadeno voprilog pod naslovot "Objasnenie", kade {to moè da se najdepovrzanosta so merodavnite me|unarodni standardi.

Ha[Ki Preporaki

4

Ha[Ki Preporaki

5

HA[KI PREPORAKIVO VRSKA SO OBRAZOVNITE PRAVA NA

NACIONALNITE MALCINSTVA

Su{tina na me|unarodnite instrumenti

1) Pravoto na lu|eto koi pripa|aat na odredeno nacionalnomalcinstvo, na zadrùvawe na sopstveniot identitet, moèda se ostvari celosno samo dokolku vakvite lica imaatmo`nost da steknat soodvetni poznavawa na maj~iniot jazik voramkite na obrazovniot proces. Istovremeno, licata koipripa|aat kon odredeni nacionalni malcinstva imaat obvrskada se integriraat vo po{irokoto nacionalno op{testvo prekusteknuvawe na soodvetni znaewa za slu`beniot jazik nadràvata.

2) Pri primenata na me|unarodnite instrumenti, od koi moàt daprofitiraat licata koi pripa|aat na odredeni nacionalnimalcinstva, dràvite bi trebalo konzistentno da sepridrùvaat kon osnovnite principi na ednakvost inediskriminacija.

3) Treba da se ima predvid deka soodvetnite merodavnime|unarodni obvrski i zalo`bi pretstavuvaat minimalnime|unarodni standardi. Bi bilo sprotivno na nivnata su{tinai cel, ako ovie obvrski i zalo`bi se tolkuvaat na edenrestriktiven na~in.

Merki i izvori

4) Dràvite bi trebalo da pristapat kon malcinskite obrazovniprava na poaktiven na~in. Dokolku e neophodno, bi trebalo dase donesat posebni merki od strana na dràvite, so celaktivna primena na pravata na obrazovanie na malcinskiotmaj~in jazik vo maksimalen obem, koj go dozvoluvaatraspolo`livite resursi, i toa sekoja dràva poedine~no, kakoi preku obezbeduvawe na me|unarodna pomo{ i sorabotka, aosobeno na ekonomska i tehni~ka pomo{.

Ha[Ki Preporaki

6

Decentralizacija i u~estvo

5) Dràvite bi trebalo da sozdadat uslovi koi bi imovozmoìle na instituciite koi gi pretstavuvaatpripadnicite na nacionalnite malcinstva da u~estvuvaat, naeden celishoden na~in, vo razvojot i primenata na politikatai programite povrzani so obrazovanieto na malcinstvata.

6) Dràvite bi trebalo da im obezbedat na organiteregionalnite i lokalnite organi soodvetni nadle`nosti vovrska so obrazovanieto na malcinstvata, obezbeduvaj}i na tojna~in i u~estvo na malcinstvata vo procesot na definirawena politikata na regionalno i/ili lokalno nivo.

7) Dràvite bi trebalo da donesat merki, so koi se pottiknuvavklu~uvaweto i izborot na roditelite vo obrazovniot sistemna lokalno nivo, vklu~uvaj}i ja i oblasta na obrazovanieto namaj~iniot jazik na malcinstvoto.

Javni i privatni institucii

8) Vo soglasnost so Me|unarodnoto pravo, licata pripadnici nanacionalni malcinstva, kako i ostanatite gra|ani, imaatpravo na osnovawe i upravuvawe so svoi sopstveni obrazovniinstitucii vo soglasnost so doma{noto pravo. Ovie instituciimoàt da vklu~uvaat vo sebe odrùvawe na nastava na jazikotna malcinstvoto.

9) Pri obezbeduvaweto na pravoto na lica, koi pripa|aat naodredeno nacionalno malcinstvo, da osnovaat i upravuvaat sosvoi sopstveni obrazovni institucii, dràvite ne smeat da gospre~uvaat koristeweto na ovie prava preku utvrduvawe nanesoodvetni pravni i administrativni obvrski so koi seureduva osnovaweto i upravuvaweto so ovie institucii.

10) Privatnite institucii za obrazovanie na jazicite namalcinstvata imaat pravo da baraat sopstveni izvori nafinansirawe, bez pritoa da bidat spre~eni ilidiskriminirani vo finansiraweto od dràvniot buxet, odme|unarodni izvori ili od strana na privatniot sektor.

Ha[Ki Preporaki

7

Osnovno i sredno obrazovanie na malcinstvata

11) Prvite godini od obrazovanieto igraat klu~na uloga vorazvojot na deteto. Istraùvawata vo obrazovanietopokaùvaat deka idealen medium vo podu~uvaweto vopret{kolskoto obrazovanie ili obrazovanieto vo gradinkitee maj~iniot jazik na deteto. Dokolku e mo`no, dràvite bitrebalo da sozdavaat uslovi, so koi }e im se ovozmoì naroditelite da se posluàt so ovaa opcija.

12) Istraùvawata isto taka ukaùvaat, deka vo osnovniteu~ili{ta nastavata bi trebalo da se isveduva na jazicite namalcinstvata. Jazikot na malcinstvoto bi trebalo da seizu~uva kako redoven predmet. Slu`beniot jazik na dràvatabi trebalo isto taka da se predava kako redoven predmet, pomo`nost od strana na bilingvalni nastavnici koi imaatrazbirawe za kulturnite i jazi~nite koreni na decata. Konkrajot na ovoj period, odredeni prakti~ni ili neteoretskipredmeti bi trebalo da se predavaat na slu`beniot jazik nadràvata. Dokolku e mo`no, dràvite bi trebalo da sozdavaatuslovi koi bi im ovozmoìle na roditelite da se posluàt soovaa opcija.

13) Vo ramkite na srednoto obrazovanie, zna~itelen del odnastavata bi trebalo da se predava na jazikot namalcinstvoto. Jazikot na malcinstvoto bi trebalo da sepredava kako redoven predmet. Slu`beniot jazik na dràvatabi trebalo isto taka da se predava kako redoven predmet, pomo`nost od strana na nastavnici-bilingvisti koi imaatrazbirawe za kulturnite i jazi~nite koreni na decata. Votekot na ovoj period bi trebalo postepeno da se zgolemuvabrojot na predmeti koi }e se predavaat na slu`beniot jazik nadràvata. Naodite od istraùvawata ukaùvaat deka epodobro za deteto zgolemuvaweto na brojot na predmetitepredavani na slu`beniot jazik da se vr{i kolku {to e mo`nopopostepeno.

14) Obezbeduvaweto na mo`nosta za predavawe na nastavata voosnovnoto i srednoto obrazovanie na jazikot na malcinstvotozavisi vo golem del od rasoloìviot broj na nastavniciobu~eni za toa vo site disciplini, na maj~iniot jazik. Zaraditoa, imaj}i ja predvid obvrskata na obezbeduvawe na

Ha[Ki Preporaki

8

soodvetni mo`nosti za obrazovanie na maj~iniot jazik,dràvite bi trebalo da obezbeduvaat soodvetni institucii zaobuka na vakvite nastavnici i bi trebalo da obezbedatmo`nosti za pristap do vakvata obuka.

Obrazovanie na malcinstvata vo profesionalnite u~ili{ta

15) Profesionalnoto obrazovanie na jazikot na malcinstvata bitrebalo da se uredi na na~in, koj }e obezbedi dostapnost naobrazovanieto po odredeni predmeti vo slu~ai, kogapripadnicite na nacionalnoto malcinstvo izrazile èlba zatoa, dokolku pokaàle potreba od toa i ako brojot na vakvitelica go opravduva toa.

16) Nastavata vo profesionalnite u~ili{ta, koja obezbeduvaobuka na maj~iniot jazik, bi trebalo da se sproveduva na na~inkoj, po zavr{uvaweto na ovie nastavni programi, }e imovozmoì na studentite da ja vr{at svojata profesija kako najazikot na malcinstvoto, taka i na slu`beniot jazik nadràvata.

Malcinsko obrazovanie vo visokoobrazovniot sektor

17) Licata-pripadnici na nacionalnite malcinstva bi trebalo daimaat pristap do instituciite za obrazovanie odvisokoobrazovniot sektor na nivniot maj~in jazik dokolkupokaàle potreba za toa i ako brojot na vakvite lica goopravduva toa. Obrazovanieto vo visokoobrazovniot sektor namaj~iniot jazik moè da se napravi dostapno do nacionalnitemalcinstva preku osnovawe na soodvetni institucii voramkite na postoe~kite obrazovni strukturi i pod uslovvakvite institucii da im sluàt soodvetno na potrebite nazasegnatoto nacionalno malcinstvo. Licata-pripadnici nanacionalnite malcinstva moàt isto taka da baraat na~ini isredstva za osnovawe na sopstveni obrazovni institucii odvisokoobrazovniot sektor.

18) Vo slu~ai, vo koi malcinstvata, vo blisko minato, imalesopstveni visokoobrazovni institucii, koi gi odrùvale i sokoi upravuvale, vakviot fakt bi trebalo da se priznae priutvrduvaweto na idnite obrazovni institucii.

Ha[Ki Preporaki

9

Razvoj na nastavnata programa

19) So ogled na neophodnosta i va`nosta na me|unarodniteinstrumenti vo me|ukulturnoto obrazovanie i so celistaknuvawe na istorijata, kulturata i tradiciite namalcinstvata, dràvnite obrazovni institucii bi trebalo daja obezbedat mo`nosta od toa, op{toto zadolìtelnoobrazovanie da vklu~uva i nastava vo vrska so istorijata,kulturata i tradicijata na soodvetnoto nacionalnomalcinstvo. Pottiknuvaweto na pripadnicite na mnozinstvotoda gi izu~uvaat jazicite na nacionalnite malcinstva koiìveat vo ramite na dadenata dràva bi trebalo dapridonese za jaknewe na tolerancijata i multikulturniteaspekti vo ramkite na dràvata.

20) Nastavnata programa za malcinstvata bi trebalo da serazviva so aktivno u~estvo na tela koi gi pretstavuvaatzasegnatite malcinstva.

21) Dràvite bi trebalo da ovozmoùvaat osnovawe na centri zarazvoj i ocenka na nastavnite programi na jazicite namalcinstvata. Vakvite centri bi moèlo da se povrzat sopostoe~kite institucii, a obezbeduvaweto na vakvata vrskamoè soodvetno da pomogne vo postignuvaweto na celite nanastavnite programi.

Ha[Ki Preporaki

10

Ha[Ki Preporaki

11

OBJASNENIJAKON HA{KITE PREPORAKI VO VRSKA SO

OBRAZOVNITE PRAVA NA NACIONALNITEMALCINSTVA

Op{t voved

Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava 1948 godinapostavi novi osnovi vo ovoj domen, vo taa smisla {topretstavuva{e prv instrument so koj obrazovanieto se proglasikako ~ovekovo pravo.

^len 26 od Deklaracijata go definira osnovnoto obrazovanie kakozadolìtelno. So ovoj ~len se povikuvaat dràvite da gonapravat op{to raspolo`livo tehni~koto i profesionalnotoobrazovanie i da go napravat dostapno visokoto obrazovanie vrzovie osnovi. Odredbite od ovoj ~len isto taka jasno utvrduvaat,deka celta na obrazovanieto bi trebalo da bide dostignuvawe nacelosen razvoj na li~nosta na ~ovekot i zgolemuvaweto na po~ittakon ~ovekovite prava i osnovnite slobodi. Ponatamu, vo ~len 26se utvrduva, deka preku obrazovanieto }e se pottiknuvaatrazbiraweto, tolerancijata i prijatelstvoto me|u naciite,rasnite ili verskite grupi i }e se obezbedi pridones konodrùvaweto na mirot. Ovoj ~len isto taka utvrduva jasno, dekaroditelite imaat prioritetno pravo na izbor na vidot naobrazovanieto koj sakaat da im go obezbedat na svoite deca.Odredbite od ~len 26 se potenciraat dopolnitelno i posilno vokontekstot na me|unarodnoto pravo, ureduvaj}i gi poedinostite vovrska so toa so ~len 13 od Me|unarodnata konvencija zaekonomskite, socijalnite i kulturnite prava.

^len 26 pretstavuva osnova za otvorenosta i obezbeduvaweto namo`nosta za vklu~uvawe na odredeni me|unarodni instrumentikoi se pojavile so tekot na vremeto i koi go potvrdile idorazrabotile pravoto na obrazovanie, kako op{to, taka i vovrska so samite malcinstva.

� ^len 27 od Me|unarodnata konvencija za gra|anskite ipoliti~kite prava.

� ^len 30 od Konvencijata za pravata na deteto.

Ha[Ki Preporaki

12

Gorenavedenite ~lenovi go garantiraat pravoto na malcinstvatana koristewe na svojot jazik vo zaednicata, vo koja ìveat zaednoso drugi ~lenovi na nivnata grupa. ^lenovite koi sledat podolu,od svoja strana, obezbeduvaat garancii povrzani so mo`nosta nanacionalnite malcinstva za izu~uvawe na svojot maj~in jazik iliza u~ewe na sopstveniot maj~in jazik:

vidi� ^len 5 od Konvencijata na UNESKO protiv diskriminacijata

vo obrazovanieto;� ^len 34 od Dokumentot od sostanokot vo Kopenhgen vo

ramkite na Konferencijata za ~ovekovite dimenzii naOBSE;

� ^len 4 od Deklaracijata na ON za pravata na licata-pripadnici na nacionalni ili etni~ki, verski i jazi~nimalcinstva;

� ^len 14 od Ramkovnata konvencija za za{tita nanacionalnite malcinstva.

Site ovie instrumenti go utvrduvaat do razli~en stepen pravotona malcinstvata za odrùvawe na svojot kolektiven identitet sopomo{ na nivniot maj~in jazik. Ova pravo se ostvaruva, pred se',preku obrazovanieto. Istite ovie instrumenti, sepak, istaknuvaatdeka pravoto na obezbeduvawe na kolektivniot identitet prekujazikot na malcinstvoto mora da bide vo ramnoteà so obvrskataza integrirawe i u~estvo vo po{irokoto nacionalno op{testvo.Vakvata integracija bara sovladuvawe na znaewa kako vo vrska soop{testvoto, taka i vo vrska so slu`beniot jazik/slu`benitejazici. Promoviraweto na tolerancijata i pluralizmot, isto taka,pretstavuvaat bitna komponenta na ovoj sistem.

Me|unarodnite instrumenti vo vrska so ~ovekovite prava, koi seodnesuvaat na obrazovanieto na jazikot na malcinstvoto, sepak sedonekade neodredeni i op{ti. Tie ne obezbeduvaat konkretnadefinicija vo vrska so stepenot na dostapnosta, nitu pakutvrduvaat do koe nivo od obrazovanieto bi trebalo da seobezbedi nastava na maj~iniot jazik na malcinstvata, nitu pakgovorat za sredstvata za ostvaruvawe na toa. Vakvite koncepciidadeni preku izrazot "soodvetni mo`nosti" za nastava na jazikotna malcinstovot ili za priem na instrukcii na ovoj jazik, kako {toe utvrdeno vo ~len 14 od Ramkovnata konvencija na Sovetot na

Ha[Ki Preporaki

13

Evropa za za{tita na nacionalnite malcinstva, bi trebalo dase razgleduvaat na toj na~in, {to pritoa }e se zemat predvid idrugi elementi. Tuka se vbrojuva neophodnosta od obezbeduvawe napovolni uslovi za zadrùvawe, odrùvawe i razvoj na jazikot ikulturata, kako {to e utvrdeno vo ~len 5 od ovaa Konvencija, ilipak neophodnosta od prezemawe na neophodni merki za za{tita naetni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet nanacionalnite malcinstva, kako {to e utvrdeno so ~len 33 odDokumentot od sostanokot vo Kopenhagen vo ramkite naKonferencijata na OBSE za ~ovekovite dimenzii.

Nezavisno od stepenot na pristap koj moè da go obezbedatdràvite, istiot ne bi trebalo da se uredi na eden samovolenna~in. Od dràvite se bara da posvetat vnimanie na potrebite nanacionalnite malcinstva vo obem, vo koj istite }e bidatkonzistentno istaknati i demonstrirani od strana na soodvetnitezaednici.

Od svoja strana, pak, nacionalnite malcinstva treba dapostavuvaat odmereni barawa. Tie treba da gi priznaatodredenite legitimni faktori, kako {to se faktot na sopstvenotobrojno u~estvo vo op{testvoto, demografskata gustina vo dadeniotregion (ili vo dadenite regioni), kako i nivnata sposobnost zadavawe na svoj pridones kon trajnosta na soodvetnite uslugi iinstitucii so tekot na vremeto.

Su{tina na me|unarodnite dokumenti

Istoriski gledano, postoi eden evolutiven proces vo vrska sona~inot na koj bea definirani pravata na malcinstvata vome|unarodnite standardi. Pasivnite formuli od tipot "... nalicata-pripadnici na malcinstvata nema da im se uskratipravoto...", kako {to moè da se najde vo Me|unarodnatakonvencija za gra|anskite i politi~kite prava od 1966 godina,mu go otstapija mestot na eden popozitiven, poaktiven pristap vodefiniraweto kako na primer: " ... Dràvite }e go za{tituvaatetni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet nanacionalnite malcinstva ...", kako {to e dadeno vo Dokumentot odHa{kiot sostanok vo ramkite na Konferencijata na OBSE za~ovekovite dimenzii od 1990 godina. Progresivnata promena vopristapot bi moèla da navede na postoewe na edno restriktivno

Ha[Ki Preporaki

14

ili minimalisti~ko tolkuvawe na instrumentite, {to ne e vosoglasnost so su{tinata, zaradi koja istite bile utvrdeni.

Dopolnitelno kon toa, stepenot na pristap mora da bide ureden vosoglasnsot so osnovnite principi na ednakvost inediskriminacija, kako {to se definiriani vo ~len 1 odPovelbata na Obedinetite Nacii i vo ~len 2 od Univerzalnatadeklaracija za ~ovekovite prava i kako {to e uredeno vonajgolemiot broj na me|unarodni instrumenti. Istovremeno mora dase vnimava i na konkretnite uslovi vo sekoja dràva.

Merki i resursi

Dràvite-~lenki na OBSE se povikuvaat na ureduvawe na domenotna ~ovekovite prava na eden poaktiven na~in, kako na primer vosmisla na ~len 31 od Kopenha{kiot dokument, so koj dràvite sepovikuvaat da donesat posebni merki zaradi obezbeduvawe nacelosna ednakvost za pripadnicite na nacionalnite malcinstva.Vo taa nasoka, vo ~len 33 od Kopenha{kiot dokument postoibarawe do dràvite da go za{titat etni~kiot, kulturniot,jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnite malcinstva koiìveat na nivnata teritorija i da obezbedat uslovi zaunapreduvawe na toj identitet.

Vo odredeni slu~ai, dràvite-~lenki na OBSE se soo~uvaat soseriozni fiskalni ograni~uvawa koi bi moèle da ja namalatnivnata sposobnost za sproveduvawe na obrazovnata politika i naprogramite koi se utvrdeni za dobroto na nacionalnitemalcinstva. Iako odredeni prava mora neodlo`no da sesprovedat, dràvite bi trebalo da se stremat kon postignuvawe,progresivno, celosna realizacija na pravata na obrazovanie najazikot na malcinstvoto vo najgolem moèn obem soglasnoraspolo`livite resursi, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta odme|unarodna pomo{ i sorabotka vo smisla na ~len 2 odMe|unarodnata povelba za ekonomskite, socijalnite ikulturnite prava.

Decentralizacija i u~estvo

^len 15 od Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnitemalcinstva, ~len 30 od Dokumentot od sostanokot vo

Ha[Ki Preporaki

15

Kopenhagen vo ramkite na konferencijata na OBSE za~ovekovite dimenzii i ~len 3 od Deklaracijata na ON zapravata na lica-pripadnici na nacionalni ili etni~ki,verski i jazi~ni malcinstva, site ovie odredbi ja potcrtuvaatneophodnosta od obezbeduvawe na mo`nost za nacionalnitemalcinstva da u~estvuvaat vo procesite na donesuvaweto odluki,osobeno vo slu~ai koga odredenata oblast gi zasegnuvaneposredno.

Efektivnoto u~estvo vo procesot na donesuvawe odluki, osobenokoga istite gi zasegnuvaat malcinstvata, pretstavuva osnovnakomponenta na demokratskiot proces.

Aktivnoto vklu~uvawe na roditelite na lokalno i regionalnonivo, kako i efektivnoto u~estvo vo obrazovniot proces nainstituciite koi gi pretstavuvaat nacionalnite malcinstva(vklu~uvaj}i go procesot na razvoj na nastavnite programi koi gizasegaat malcinstvata), bi trebalo da se realizira od strana nadràvite vo smisla na odredbite od ~len 35 od Kopenha{kiotdokument, kade {to se istaknuva neophodnosta od efektivnou~estvo na ~lenovite na nacionalni malcinstva vo rabotite odjaven interes, vklu~uvaj}i gi rabotite povrzani so za{titata iunapreduvaweto na sopstveniot identitet.

Javni i privatni institucii

^len 27 od Me|unarodnata konvencija za gra|anskite ipoliti~kite prava go ureduva pravoto na malcinstvata nakoristewe na sopstveniot jazik vo zaednicata, vo koja ìveatzaedno so drugi ~lenovi od nivnata grupa. ^len 13 odMe|unarodnata konvencija za ekonomskite, socijalnite ikulturnite prava go garantira pravoto na roditelite na izbor nau~ili{ta za svoite deca koi se od drug tip, namesto u~ili{tataosnovani od strana na dràvnite organi. Ovoj ~len isto taka gogarantira pravoto na poedinci i na tela za osnovawe iupravuvawe so alternativni obrazovni institucii, se' dodekaistite se vo soglasnost so minimalnite obrazovni standardiutvrdeni od strana na dràvata. ^len 13 od Ramkovnatakonvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva go ureduvapravoto na malcinstvata na osnovawe i upravuvawe so sopstveniobrazovni institucii, pri {to dràvata nema obvrska za

Ha[Ki Preporaki

16

finansirawe na vakvite institucii. ^len 32 od Kopenha{kiotdokument ne utvrduva obvrska za dràvata za finansirawe naovie institucii, no utvrduva, deka vakvite institucii moàt "dabaraat javna pomo{ od dràvata vo soglasnost so nacionalnotopravo".

Pravoto na nacionalnite malcinstva na osnovawe i upravuvawe sosopstvenite institucii, vklu~uvaj}i gi i obrazovnite, e zacrtanovo me|unarodnoto pravo i mora da se priznae kako takvo. Iakodràvata ima pravo da go nadgleduva ovoj proces odadministrativna gledna to~ka i od gledna to~ka na toa, daliistoto e vo soglasnost so sopstvenoto pravo, dràvata sepak nesmee da go spre~i uìvaweto na ova pravo preku utvrduvawe nanesoodvetni administrativni barawa koi moàt da dovedat dotoa, vakvoto pravo vo praksa da dovede do nemo`nost zanacionalnite malcinstva da osnovaat sopstveni obrazovniinstitucii.

Iako ne postoi formalna obvrska dràvite da gi finsiraat ovieprivatni institucii, ovie ne bi trebalo da bidat spre~eni vopotragata po sredstva od sekakvi doma{ni i me|unarodni izvori.

Obrazovanie na malcinstvata vo osnovniot i sredniotobrazoven sektor

Me|unarodnite instrumenti vo vrska so obrazovanieto na jazikotna malcinstvoto utvrduvaat deka malcinstvata ne samo {to goimaat pravoto na odrùvawe na sopstveniot identitet so pomo{na svojot maj~in jazik, tuku go imaat i pravoto na integrirawe iu~estvo vo po{irokoto nacionalno op{testvo preku u~ewe naslu`beniot jazik na dràvata.

Od gledna to~ka na stavot naveden pogore, voveduvaweto napove}ejazi~nost za nacionalnite malcinstva vo dràvite-~lenkina OBSE moè da se smeta za najefektiven na~in na ostvaruvawena celite od me|unarodnite instrumenti koi ja ureduvaatza{titata na nacionalnite malcinstva kako i nivnata integracija.Na preporakite povrzani so osnovnoto i srednoto obrazovanietreba da se gleda kako na patokaz vo razvojot na politikata naobrazovanie na jazikot na malcinstvoto i kako patokaz zapravecot na ureduvawe na soodvetnite obrazovni programi.

Ha[Ki Preporaki

17

Predloèniot pristap se prepora~uva vo ramkite na obrazovniteistraùvawa i pretstavuva edno realno tolkuvawe namerodavnite me|unarodni normi.

Efektivnosta na ovoj pristap zavisi od niza faktori. Najprvin,tuka e obemot vo koj ovoj pristap }e dovede do jaknewe namaj~iniot jazik na malcinstovoto so posredstvo na nastavata iobrazovanieto. Eden drug faktor pretstavuva obemot, vo kojnastavnicite-bilingvisti }e bidat vklu~eni vo sevkupniot proces.

Eden ponatamo{en faktor koj treba da se zeme predvid, e nivotodo koe jazicite na malcinstvoto i slu`beniot jazik }e se u~at kakonastavni predmeti vo tekot na 12-te godini od obrazovanieto i nakraj, tuka e i pra{aweto za obemot, vo koj dvata jazika }e sekoristat kako obrazovno sredstvo na eden optimalen na~in voraznite fazi od obrazovanieto na decata.

Ovoj pristap se stremi kon sozdavawe prostor koj e neophoden zarazvoj na poslabiot malcinski jazik. Toj e vo sprotivnost so drugipristapi, ~ija cel e u~ewe na jazikot na malcinstvoto, pa duri isproveduvawe na minimalni instrukcii na jazikot namalcinstvoto, se' so cel da se obezbedi brz premin kon nastavaisklu~ivo na slu`beniot jazik na dràvata.

Zadskrienite vidovi na pristap, spored koi nastavata se predavaisklu~ivo na slu`beniot jazik na dràvata i preku koi decata naodnosnoto malcinstvo se integriraat celosno vo oddelenija sodeca-pripadnici na mnozinstvoto, ne se vo soglasnost some|unarodnite standardi. Sli~no na toa, istoto vaì i za odvoeniu~ili{ta, kade {to celokupnata nastava se predava isklu~ivo najazikot na malcinstvoto niz celokupniot obrazoven proces i kade{to jazikot na mnozinstvoto ne se izu~uva voop{to ili se izu~uvasamo vo minimalen obem.

Obrazovanie na malcinstvata vo profesionalni u~ili{ta

Pravoto na lica-pripadnici na nacionalni malcinstva na u~ewena nivniot maj~in jazik ili na primawe instrukcii na maj~iniotjazik, kako {to e definirano vo ~len 34 od Kopenha{kiotdokument, bi trebalo da go sodrì i pravoto na profesionalnaobuka na maj~iniot jazik za soodvetni predmeti. Vo duhot nana~elata na ednakvost i nediskriminacija, dràvite-~lenki na

Ha[Ki Preporaki

18

OBSE bi trebalo da obezbedat pristap do vakvata obuka, dokolkupostoi evidentna èlba za toa i ako brojot na licata go opravduvaistoto.

Od druga strana, ne bi smeela da se namaluva sposobnosta nadràvata za planirawe i kontrola na svojata ekonomska iobrazovna politika. Sposobnosta na licata, koi diplomirale priu~ili{tata za profesionalna obuka na jazikot na malcinstvoto,da rabotat profesionalno i na slu`beniot jazik na dràvata, bitrebalo da bide prednost za niv. Toa bi im ovozmoìlo da rabotatkako vo regionot vo koj e koncentrirano zasegnatoto malcinstvo,taka i na drugi mesta vo dràvata. Vo periodi na tranzicija konpazarna ekonomija, koga e ote`nato slobodnoto dvièwe na stoki,uslugi i rabotna raka, vakvite ograni~uvawa moàt dapretstavuvaat te{kotija za dràvata za obezbeduvawe namo`nosti za vrabotuvawe i sestran ekonomski razvoj. Od taagledna to~ka, profesionalnata obuka na maj~iniot jazik namalcinstvata bi trebalo da im ja obezbedi mo`nosta nazasegnatite studenti da dobijat i soodvetna obuka na slu`beniotjazik/slu`benite jazici na dràvata.

Obrazovanie na malcinstvata vo visokoobrazovniot sektor

Kako i vo prethodniot slu~aj, taka i ovde, pravoto na u~ewe namaj~iniot jazik ili na primawe instrukcii na maj~iniot jazik,kako {to e definirano vo ~len 34 od Kopenha{kiot dokument, bimoèlo da se odnesuva i na pravoto na nacionalnite malcinstvana obrazovanie vo visokoobrazovniot sektor na nivniot maj~injazik. I vo ovoj slu~aj mora da bidat zemeni predvid principite naednakov pristap i nediskriminacija, kako i potrebite nazaednicata i voobi~aenata broj~ana opravdanost. Vo otsustvo nadràvni sredstva, ne bi trebalo da se ograni~uva slobodata namalcinstvata na osnovawe na svoi sopstveni povisoki obrazovniinstitucii.

^len 33 od Kopenha{kiot dokument ja istaknuva va`nostadràvata ne samo da go za{tituva identitetot na malcinstvata,tuku i da go unapreduva istiot. Od taa gledna to~ka, dràvite bitrebalo da ja zemat predvid mo`nosta za sozdavawe navisokoobrazoven sektor na jazikot na malcinstvoto, dokolku epokaàna potreba od toa i dokolku brojot na pripadnicite namalcinstvoto go opravduva istoto. Vo toj kontekst, ne bi trebalo

Ha[Ki Preporaki

19

da se ograni~i obukata na nastavnici za obrazovanie na maj~iniotjazik vo visokoobrazovniot sektor.

Vo vrska so gorenavedenoto, mora da se zemat predvidfinansiskite ograni~uvawa so koi osobeno se soo~uvaat dràvitevo tranzicija kon pazarna ekonomija. Obezbeduvaweto naobrazovanie na maj~iniot jazik vo tercijalniot obrazoven sektorne moè da se izedna~i so poimot na osnovawe na paralelnaobrazovna infrastruktura. Duri i pove}e od toa, sozdavaweto naparalelni obrazovni institucii na visokoobrazovno,univerzitetsko nivo moè da pridonese kon izolirawe namalcinstvoto od mnozinstvoto. ^len 27 od Univerzalnatadeklaracija za ~ovekovite prava istaknuva, deka cel naobrazovanieto e unapreduvawe na razbiraweto, tolerancijata iprijatelstvoto me|u naciite, rasite i verskite grupi. Vo taasmisla, imaj}i ja istovremeno predvid celta na integracija,intelektualniot i kulturniot razvoj na mnozinstvata i namalcinstvata ne treba da se vr{i so me|usebna izolacija.

Razvoj na nastavni programi

Od krajot na Vtorata Svetstka Vojna do denes bea donesuvani se'pogolem broj na me|unarodni akti koi gi istaknuvaat celite naobrazovanieto. Spored ovie akti, obrazovanieto e neophodno nesamo so cel da se obezbedi stru~na ili tehni~ka obuka, tuku i dase izgradat vrednosti na tolerancija, pluralizam, antirasizam ime|unarodna i me|u-op{testvena harmonija. Vakvite barawao~igledno utvrduvaat i ovrski za dràvite koi imaat nacionalnimalcinstva vo ramkite na svoite granici. Vo ovie dràvi,me|uetni~kiot soìvot i harmonija se od vitalno zna~ewe zanivnata vnatre{na stabilnost. Vakviot soìvot i harmonijapretstavuvaat isto taka faktor na za~uvuvawe na regionalniotmir i bezbednost.

^len 4 od Deklaracijata na ON za pravata na licata-pripadnici na nacionalni ili etni~ki, verski i jazi~nimalcinstva bara od dràvite da "go pottiknat prenesuvaweto naznaewa od istorijata, prenesuvaweto na tradicii na jazikot i nakulturata na malcinstvata koi postojat vo ramkite na nivnatateritorija". ^len 12 od Ramkovnata konvencija za za{tita nanacionalni malcinstva bara od dràvite da "go promoviraat

Ha[Ki Preporaki

20

znaeweto od oblasta na kulturata, istorijata, jazikot i verata nanivnite nacionalni malcinstva".

^len 34 od Dokumentot za ~ovekovite dimenzii od sostanokotvo Kopenhagen vo ramkite na Konferencijata na OBSE sepovikuva na potrebata od toa dràvite " vo nastavnite programida gi zemat predvid i istorijata i kulturata na nacionalnitemalcinstva".

Ovie barawa pretstavuvaat obvrska za dràvite da obezbedatprostor vo nastavnite programi za izu~uvawe na istorijata itradiciite na raznite nacionalni malcinstva koi ìveat vonivnite granici. Ova moè da se postigne na unilateralno nivo odstrana na dràvnite organi i bez u~estvo na zasegnatitemalcinstva. Sepak, vakviot pristap ne se prepora~uva i bi moèlda se pojavi kako negativen faktor.

^len 15 od Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnitemalcinstva, ~len 30 od Dokumentot od sostanokot voKopenhagen vo ramkite na Konferencijata na OBSE za~ovekovite dimenzii i ~len 3 od Deklaracijata na ON zapravata na licata koi pripa|aat kon nacionalni ili etni~ki,verski i jazi~ni malcinstva ja istaknuvaat neophodnosta odu~estvo na nacionalnite malcinstva vo procesot na donesuvaweodluki, osobeno vo slu~ai koga razgleduvanite temi neposredno gizasegnuvaat ovie malcinstva.

Ottuka, neophodnosta od centri za razvoj na nastavni programi najazikot na malcinstvoto bi trebala da go olesni sproveduvawetona ovoj dvoen proces i da obezbedi kvalitet i profesionalizam voraboteweto.

Zaklu~ni napomeni

Pravoto na obrazovanie na malcinstvata pretstavuva~uvstvitelna tema za niza dràvi-~lenki na OBSE. Istovremeno,obrzovniot proces poseduva potencijali za fakti~ko olesnuvawei jaknewe na zaemnata doverba i razbirawe me|u raznite zaednicivo dràvite-~lenki.

Ha[Ki Preporaki

21

So ogled na delikatnata priroda na ovaa tematika vo dene{novreme i so ogled na prirodata na standardite vo raznite akti zame|unarodnite ~ovekovi prava, koja e donekade neodredena iop{ta, donesuvaweto na edna serija na preporaki moè dapridonese kon sozdavaweto na edno podobro razbirawe i pristapkon temite vo vrska so obrzovnite prava na malcinstvata.Ha{kite preporaki ne se izgotveni so pretenzija da ja obrabotatseopfatno ovaa tematika. Tie se nameneti da sluàt kako ednaop{ta ramka, koja moè da im pomogne na dràvite vo procesot narazvoj na obrazovnata politika sprema malcinstvata.

Documents

HA[KI PREPORAKI VO VRSKA SO OBRAZOVNITE PRAVA NA ...razbirawe za kulturnite i jazi~nite koreni na decata. Kon krajot na ovoj period, odredeni prakti~ni ili neteoretski predmeti bi