H DOLENJSKI LIST G-a - A S I L O S O C I Y L I S T l Ć N E Z E Z E D E O V N E G 1 j J L • i T • '.«. D t. R a ] \ S D " 3 V ! E i

Novo mesto, starodavno in sta-roslavno, je imelo že marsi­katero kulturno manifestaci­

jo, takšno, k i je prerasla področne •n dolenjske meje in se vrasla v splošno kulturno rast naše dežele. Spomnimo sc na Linhartov »Ta ve­seli dan« — prvo, še danes najpri-kupnejšo slovensko ljudsko igro, k i so jo prvič zaigrali v Novem mestu, Pred 114. leti. A l i prodor »moder­nih« z očakom Jakopičem na likov­ni razstavi pred štiridesetimi leti. *n še marsikaj v starejši in najno­vejši dobi, kar je poseglo čez novo­meške ograde, vzkalilo in rodilo C v e t in sad. K a r se je manifestiralo v našem splošno družbenem in kul-

ne televizijski valovi. T a pomen je: najožji stik z gledavci, s poslušavci, z neposrednostjo posredovanja in sprejemanja, pa naj gre za osred­nje gledališke hiše ali za podežel­ski oder. Da pa bo amaterstvo dra­goceno, po vsebini in obliki, si mo­ra prizadevati, da bo res živo, ustrezno našemu človeku in naše­m u času. Za »živo amaterstvo« gre­do naša prizadevanja, za požlahtni-tev, za globinsko širino vsega ama­terskega kulturnega dela in ustvar­janja. Veliko smo že dosegli, za­vrgli, kar je bilo zastarelo, nepri­merno, kar že v preteklosti ni ime­lo tiste življenjske sile, k i bi lahko posegla še v naš čas. Prilagajati se

P R E D V . R E V I J O D R A M S K I H S K U P I N S L O V E N I J E V N O V E M M E S T U

Prisrčen pozdrav in dobrodošlico!

turnem življenju, postalo tehtno po svoji vrednosti in podnetilo marsi-kakšno novo pobudo, se izrazilo i n Prešlo v trajnost, k i živi in rodoviti. Kdo dvomi, da bo vrednote ljudsko kulturne dejavnosti razgrnil in pri­pomogel k novi vnemi tudi festival, k i bo v torek na odru Doma ljud­ske pnsvete odgrnil zaveso!

Gostje, gledališki amaterji, bodo t o k r a t prišli v to zgodovinsko in krajevno tako zanimivo mesto. V mesto, kjer je 'snoval T rd ina i n kjer se zdi, da Kette še zmeraj šepeta svoje najlepše stihe, v mesto, k i je povezano s toliko imeni po­membnih mož peresa, čopiča, kla­virskih tipk, gledališke maske. Pri ­šli bodo v mesto, kjer se staro skladno srečuje in spaja z novim, n ? zunaj in v bistvu, kjer starinske hišice na Bregu mežikajo v najso­dobnejše bloke. Pet dni, od 22. do ~?- maja, bodo prihajali gledališčni-ta. spre jemal i bomo goste, dram­ske družine s Štajerskega Zasavja, 2 Gorenjskega, z Dolenjske na Peti republiški reviji dramske dejavno­sti. Pozdravljali bomo odrske dru-^ne, k i so bile za dobo od lanskega ° o letošnjega festivala izbrane kot n a Jbol jše na področju našega ama­terskega gledališkega udejstvovanja.

Amaterskega! T o velja še poseb­no poudariti. Priznanje in čast lju-a e m , k i v tem, včasih tako pretira­j o »zaslužkarskem« času, v teh »po­d a r j e n i h « težnjah, nesebično, brez materialnih koristi , iz plemenitega Y e s e l j a in ljubezni služijo, v najlep-* * m pomenu besede, gledališču, ~.- iu> glasbi in podobnim »nehas-. m « dejavnostim. L e priznajmo, da ? e kljub vsej »ljubezni«, k i jo čuti ' " g o j i v sebi amater do tovrstnega a?*a> to presneto težavno področje, *> terja nemalo požrtvovalnosti i n * u «u pogumnega vztrajanja. In vsaj

sodim, da amaterstvu še malo ne »zvoni navček«. Nasprotno: v p i j e n j u ljudstva bo imelo vse po­membnejši pomen in namek, k i m u

ne bodo mogl i vzeti ne radijski

življenju, k i vre in kipi kot še ni­kol i okrog nas in v nas, p r i s l u h n i t i njegovim mnogoglasnim utripom, ga izražati, mu dajati vsebino tudi z igro, s pesmijo, z glasbo, z vsemi različnimi kulturnimi izrazili — to je velika naloga, dragoceno poslan­stvo »živega« amaterstva. To bodi vodilo i " i namen naših Svobod in prosvetnih društev. In v tem je tudi namen takih revij. Pogled na pre­hojeno pot, na cvet in sad, in pobu­da za nadaljnjo pot, še v večjo glo­bino in širino in višino. In vsem, ki so s srcem in dušo v tem delu, k i ga pomagajo dvigati in poglab­ljati, našo zahvalo in priznanje!

Lepo število teh delavcev na pod­ročju kulturnega udejstvovanja med ljudstvom bomo srečali in vi­deli v Novem mestu. Tokrat bodo to člani igralskih družin. Prišli bo­do iz Maribora, Trbovelj, Kranja, Mežice, iz Kostanjevice, Jesenic, Vidma-Krškega, Velenja. Odkri l i nam bodo, kaj znajo in zmorejo. Srečali se bedo z Dolenjsko in No­v im mestom, s prebivalstvom, k i tako rado sprejema in ceni take lepe, plemenite obiske.

Vsem vam, k i pridete: prisrčen pozdrav in dobrodošlico! Kot dra­gih prijateljev vas bomo veseli. Vas izpod planin, vas od Save in Drave, vas izpod Gorjancev, vas od Meže in vas iz Šaleške doline! In vseh drugih, k i boste obiskali to ljudsko kulturno manifestacijo, to gledali­ško revijo v dolenjski metropoli! Pa tudi vam naj bo prijetno sreča­nje z dolenjsko deželico i n njenimi ljudmi, prijetno lepo srečanje z va­šimi gledavci!

Iskren pozdrav pa veljaj tudi vsem tistim gledališkim družinam, tistim amaterjem, k i na tej reviji tokrat sicer ne bodo nastopali, k i pa po vsej naši domovini tako pri ­zadevno i n uspešno posredujejo dramske stvaritve delovnim ljudem!

S E V E R I N ŠALI sekretar okrajnega sveta

Svobod in prosvetnih društev

Vsem darovalcem za Debeli rtič!

Akcijski odbor za Debe­l i rtič p r i Okra jnem odbo­r u Rdečega križa Novo mesto naproša vse kolekti-

V R E M E OD 11. DO 27. M A J A Približno do 24. maja bo

Prevladovalo deževno in hladno vreme- Po 24. maju Pa izboljšanje vremena in topleje.

Dr. V . M .

ve , k i so n a m e n i l i s vo j e p r i s p e v k e h u m a n i a k c i j i z a i z g r a d n j o k l i m a t s k e g a zdravil išča z a naše o t r o k e n a D e b e l e m rtiču, n a j o t e m , k o l i k o s o p r i s p e v a l i , o b v e s t i j o n e p o s r e d n o ak­c i j s k i o d b o r p r i o k r a j n e m o d b o r u R K v N o v e m me ­s t u . Prepričani s m o , d a s o se m n o g i k o l e k t i v i naši prošnj i že o d z v a l i . K e r bo­m o v p r i h o d n j i številki D o ­l e n j s k e g a l i s t a že pričel i poročat i o p o t e k u a k c i j e , že l imo z b r a t i d o t a k r a t č imveč p o d a t k o v o d a r o ­v a l c i h .

Prispevajte za izgradnjo klimatskega zdravilišča R K S Debeli rtič!

Akcijski odbor p r i O O R K , Novo mesto

športna srečanja v Novem mestu

odpovedana! Medobčinski z a v o d z a p rosve t -

no-pedagoško službo v N o v e m m e s t u i n s t r o k o v n i a k t i v uči­teljev te r p r o f e so r j e v t e l esne v z g o j e Javl ja i ta , d a z a r a d i ep i ­d e m i j e v n e t j a očesne v e z n i c e 20. m a j a v N o v e m m e s t u n e b o n a p o v e d a n i h republiških t e k m o v a n j srednješolske i n osnovnošolske m l a d i n e .

V L A D O L A M U T : N o v o m e s t o i z R a g o v e g a l o g a

Vsa vprašanja šolstva približajmo vsem občanom

ibčine so izboljšale svoje odnose do šolstva in mu namenile letos v našem okraju že milijardo in 300 milijonov dinarjev, posebej pa bo šlo za najnuj­nejše investicije v šolstvu še 280 milijonov — Osebni dohodki prosvetnih delavcev se bodo po dosedanjih predvidevanjih zvišali v okraju za približno 21 odstotkov — šolski odbori naj se še bolj uveljavijo tudi pri uresničevanju šolske reforme — Naloga vseh organizacij SZDL: seznaniti vse člane s po­

ložajem šolstva

Potem ko je komis i j a za družbeno upravljanje p r i okrajnem odboru S Z D L po dolgem delu anal iz i ra la seda­nje stanje v osnovnem šolstvu i n je izvršni odbor na dveh sejah določil stališča i n naloge organizacij S Z D L đo te družbene službe, je v ponedeljek poslušal referat celotni okra jn i odbor Socialistične zveze. P r ebra l ga je predsednik podkomis i je za šolstvo prof . I van Kasesn ik , medtem ko je sejo vod i l predsednik okrajnega odbora S Z D L V i k t o r Zupančič. M e d gosti smo vide l i tud i pod­predsednika glavnega odbora S Z D L Slovenije F ranca K i -movca-2igo, več l judsk ih poslancev našega okraja, več ravnateljev osnovnih šol i n predsednikov šolskih odborov t ist ih šol, na kater ih je komis i ja posebej i ska la podatke in pregledovala razmere. — Po razprav i se je razv i la zelo plodna razprava, o kater i bomo več poročali v pr ihodn j i številki, danes pa objavl jamo glavne m i s l i i z osnovnega poročila na ponedel jkovi seji okrajnega odbora Social i ­stične zveze.

K a j j e napo t i l o o k r a j n i odbor , d a j e sp re j e l to, s i ­cer res obsežno, toda t u d i že d o k a j k r a t p r e d i s k u t i r a n o pog lav je n a d n e v n i red? V o d i l n i m o t i v i p r i t e m so b i l i p r edvs em v t em, d a spoznamo, kakšen m a t e r i ­a l n i n a p r e d e k j e doseg lo osnovno šolstvo v t e m l e tu . K a k o s t em i s r eds tv i gospo­d a r i m o i n k j e je v l o ga šol­s k i h odborov ob gospodar ­j e n j u , v s e b i n s k i i n o b l i k o v ­n i r e f o rm i šole, i de jn i v r e d ­nos t i šole, k a k o j e s k a d r i , p r a v i l i i n p r a v i l n i k i i n z d r u g i m i p r edp i s i šol, s pe-dagoško-protsvetno službo i n z vzgo jo učiteljskega k a ­d r a — n a vse to j e se ja opo­z o r i l a vse o rgan i zac i j e So ­cialistične zveze v o k r a j u .

Z a m a t e r i a l n i položaj os­n o v n i h šol so vse k o m u n e v t e m l e t u v e r j e tno res d a l e o d sebe svo j m a k s i m u m . K a k o b i s i ce r tolmačili po­rast s redstev v p r i m e r j a v i z l a n s k i m l e t om s k u p n o z a 37 ods to tkov? L a n s k i odnos m e d o s ebn im i i n m a t e r i a l ­

n i m i i z d a t k i (88:12 odstot.) se b o letos p o p r a v i l z a pet ods to tkov — torej 83:17 o d ­s to tkov . V ce lo t i segajo l e ­tos n a m e n j e n a s reds t va z a šolstvo že p r e k o m i l i j a r d e i n 300 m i l i j o n o v d ina r j e v ! S r eds t va , p r edv idena za i n ­vest ic i je , bodo po vseh po­k a z a t e l j i h znašala b l i z u 280 m i l i j o n o v d inar j e v . T o so v s e k a k o r številke, k i so resničen d o k a z r a z u m e v a ­n j a vse družbe i n kažejo t u d i n a resničnost gorn je t r d i t v e o m a k s i m a l n i h n a ­p o r i h v s edan j em položaju. T u d i osebni d o h o d k i pro ­sve tn ih de l a v c ev v o k r a j u se bodo Po p r edv i d e van j i h izboljšali za 24 ods to tkov .

Gospodar j en j e s s r eds t v i p o šolskih o d b o r i h šol j e ocenjeno kot dobro . T i n a ­mreč p r e d v s e m r a z p r a v l j a ­jo o n o t r a n j i d e l i t v i d o h o d ­k a šole n a ma t e r i a l n e , osebne i zda tke , a m o r t i z a c i ­jo, s k l a d e i td . S e v e d a dose­gajo načelo »dobrega go­spodarja« bo l j t i s t i šolski odbo r i , k i so bol j s e znan je ­

n i s ce lo tno prob lemat iko , šole, občinskega s k l a d a z a šolstvo i n t u d i p o l i t i k o o b ­činskega l j udskega o d b o r a v ce lot i . T a m je m a n j n a ­pak, več k o n s t r u k t i v n i h r a zp rav in tud i večja a k t i v ­nost. M a n j so se šolski o d ­bor i u v e l j a v i l i n a področju i z va j an j a šolske re fo rme — tako v s eb inske i n o b l i k o v ­ne. Z a to pa so d o b i v a l i d o ­sle j tud i vse p r ema lo pomo ­či. O ide jnost i p o u k a i n šir­j e n j u v p l i v a šole n a v z v e n je b i l o t u d i precej p o v e d a ­nega, t ako dobrega kot s l a ­bega. T o d šolski odbo r i še or je jo l ed ino . O b t e m j i m l a h k o precej pomagajo šoT-ak i k o l e k t i v i , k i te na loge i zva ja jo v s a k d a n .

S tan j e v zasedbi učnih mest i zkazu j e t r enutno po ­m a n j k a n j e 306 učiteljev. Najhujše je v T r e b n j e m i n v S e v n i c i (35 i n 29 odstot-(Nadaljevan je na 2. strani )

V torek zvečer otvoritev revije

V torek, 22. m a j a zvečer ob 20. u r i , se b o d v i g n i l a zavesa n a o d r u P r o s v c t n e -gD d o m a v N o v e m mestu' : zaCtMa se bo V . r e v i j a d r a m s k i h s k u p i n S l o ven i j e , k i b o t r a j a l a d o 26. m a j a . T a k o j po o t v o r i t v i bodo n a ­s t o p i l i člani Svoboda C e n ­ter i z T r b o v e l j z znano G o l -d o r i j e v o "komedi jo Krčma­r i c a M i r a n d o l i n a . S p o r e d r ev i j e o b j a v l j a m o n a 14. s t r a n i današnje številka D o l e n j s k e g a l i s t a .

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED SZDL o problemih osnovnega šolstva

(Nadaljevanje s 1. strani )

k o v p r a z n i h učnih mest! ) , najboljše p a v N o v e m m e ­s t u , Brežicah i n V i d m u - K r -škem Iz t a k e g a položaja je t u d i s l e d i l p r ed log v refe­r a t u , d a z r e f o rmo učitelji­šča še počakamo n a k a j ča­sa, d a b i dozo re l i pogoj i z a p r e h o d n a višje o r g a n i z i r a ­n o pedagoško g imnaz i j o i n postopno vključevanje a b ­so l ven tov v pedagoško a k a ­demi j o . V r z e l i v številu p r e d m e t n i h učiteljev na j b i se pospešeno i zpo ln j e va l e s p o s e b n i m i o b l i k a m i . T u d i v p i s na učiteljišče na j b i se povečal, s k r b z a naraščaj pa naj pos t opoma pre ide n a šolske k o l e k t i v e — r a z u m ­l j i v o s k u p n o s p o t r e b n i m i s r e d s t v i za štipendije,

V u r e j an j e n o t r a n j i h p r edp i sov šol, p r a v i l a i n p r a v i l n i k e o d e l i t v i d o h o d ­ka ta o s e b n i h d o h o d k o v v l a ­gajo k o l e k t i v i o g r omne n a ­pore . N e k o l i k o p r e m a l o po­moči je dos le j škodovalo, v e n d a r kaže, da se b o s t a -

14. maja na sejmu N a ponedeljkov živinski

sejem v Novem mestu so živinorejci pripeljali 785 prašičev v starosti od 6 do 12 tednov. O d teh je bilo 729 prodanih. Cena se je gibala od 6.000 do 9.000 din. Promet je bi l zelo živahen, saj je bilo kupcev dovolj Iz bližnjih in daljnih kra­jev, pa tudi iz sosednje Hrvaške.

M A T I Č N I U R A D I Z V I D M A - K R S K E G A SPOROČA A p r i l a n I b i l o ro j s t ev i z v e n

bolnišnice. Poročali s o s e : Ivam Cerjalk,

d e l a v e c , ta. P a v l a K e l h a r , k r o -flaeica, o b a i z p r e s l a d o J a ; S t a -EliElLav K o z o l e , d e l a v e c s Trške

forc, i n M i l e n a Levičar, po l j e -elika iz G o l e k a ; R i h a r d A v s e c ,

d e l a v e c , ta Frančiška P a j t l e r , poJjeđetka, o b a i z Bučerce; A n ­ton, Jame, d e l a v e c i z Les lkovca , ta A n a G l a s , d e l a v k a i z V i d m a -Krškega ; J a n e z K r a n j e c , i n k a -E a « i z Krške v a s i , ta N a d a G l a s , l i a t a i ka r i c a i z Brež ic ; J o -t e t Mf lcec , d e l a v e c i z V i d m a -K r S k e g a , ta K a r o l i n a B e r n a r ­d e , g o s p o d i n j s k a pomočnica i z V M m a - K r S k e g a ; F r a n c G a ? p e -r i n , taJcasant i z G o r . S p o k i c , ta A n a Sotošdk, k u h a r i c a i z A n o v -C a ; A l o j z i j Jera ik , električar i z Vldma-Krštoega, i n R o z a G o r -JuiP, bolničarka i z N o v e g a m e -e l a .

U m r l i s o : M a r i j a K n e z , p o ­c e s t n i c a i z R a v e n , 72 l e t ; M a ­r i j a Božič, p o s e s t n i c a i z R a v e n , 81 l e t ; M a r i j a Ceim-šeik, gospo ­d i n j a i z V i d m a - K r S k e g a , 77 l e t ; Fttamc Vanič, p o s e s t n i k i z V i d -r n a - K r S k e g a , 79 let .

nje izboljšalo Po tej se j i . N eka t e r e zd rave , a t u d i škodljive težnje so b i l e podčrtane. Se posebno m e ­sto s o t a vprašanja d o b i l a v r a z p r a v i .

Re fe ra t ugo tav l j a , d a je sedanje s tan je v p rosve tno -pedageških z a v o d i h v V i d -mu-Krškem i n N o v e m me ­stu tako , d a n e b o mog l o zadovo l j i t i zahtev i n na log . Z a t o j e umes ten pred log , d a se f o r m i r a en s k u p n i medobčinski z a vod v o k r a ­j u , k i b o s p r i s t a n k o m vseh k o m u n o p r a v l j a l z ah tevne na loge s področja prosvet -no-pedagoške službe. T a zavod b o r e l a t i v n o t u d i ce­nejši, z bo l j s m o t r n o zapo ­s l i t v i j o k a d r a p a v s e k a k o r t u d i kvalitetnejši.

B i s t v e n e na loge , k i j i h to bogato g r ad i v o n a l a g a o r ­g a n i z a c i j a m Socialistične zveze, p a so težke i n odgo­vo rne . K r a j e v n e o r g a n i z a ­c i je na j b i čimprej s e zna ­n i l e članstvo s položajem šolstva i n t a k o nada l j e va l e že začeto de l o občinskih odborov . T i so namreč v e ­činoma že r a z p r a v l j a l i o šolstvu, dobre m i s l i pa n i ­so v edno p rod r l e n a v z d o l i n n iso našle k o n k r e t n i h i z v r ­ševalcev. U s m e r j a n j e šol­s k i h odbo rov n a b i s t v ena vprašanja je t u d i ena važ­n i h n a l o g . R a z e n tega se kaže t u d i v e l i k a po t reba po n a d a l j n j e m usposab l j an ju članov šolskih odborov , d a b i laže o p r a v l j a l i težke n a ­loge. Poročanje z b o r o m ob ­čanov o p r o b l e m i h šole s a ­m o ob proračunskih r a z p r a ­v a h je vse p r e m a l o ; po t reb­n i bodo posebni zbo r i , po­svečeni samo t e m u družbe­n e m u vprašanju. T u d i k r a ­j e v n i o d b o r i i m a j o i z n a k a ­zane p r ob l ema t i k e široko področje de javnos t i , saj so p r i p o m o g l i k z n a t n o h i t r e j ­šemu ods t ran j e van ju m a l i h , p a t u d i v e l i k i h p r o b l e m o v s vo j i h šol. P r i t e g n i l i so . ce­le v a s i , k j e r so l j ud j e ve ­l i k o p r i speva l i z a n a b a v o opreme, pa t u d i inves t i c i j e v z g radbe i n d r u g e r e k v i z i ­te, šolske v r t ove i t d .

N a t a k način bodo l a h k o vse o rgan i zac i j e Socialistič­ne zveze resnično približale p r o b l e m a t i k o šolstva v s em občanom. N j i h o v o sode lo ­van je pa bo u s t v a r i l o p r e d ­v s em lažje pogoje za uče­n j e n j i h o v i h l a s t n i h o t rok . L e t a k a šola bo o d i g r a l a s\'Ojo osnovno v logo, v z g a -

Morda je najpomembnejši dogo­dek zadnjega tedna — vsaj v za­hodnem taboru — globok razcep, k i se je na videz nenadoma pojavil med Washingtonom in Bonnom za­radi Berlina. Kot je znano, se je Zahod na sestanku zunanjih mini ­strov N A T O v Atenah nekako spo­razumel o tej zadevi. ZDA naj b i se pogajale z ZSSR o Ber l inu v smislu ameriškega predloga, k i med dru­gim določa, naj b i nadzorstvo nad dohodi do Berl ina med drugim iz­vajali tudi zastopniki obeh Nemčij, torej tudi D R Nemčija. Znano je bilo, da ta predlog Bonnu ni všeč, kakor m u ni všeč noben predlog, k i omogoča pogajanja z Vzhodom. To­da zahodnonemški zunanji minister Schroeder se v Atenah n i upiral tej zamisli. Pozneje je celo izjavil, da je ameriški načrt dober.

Toda Washington je delal račun brez krčmarja oziroma brez — Ade-nauerja. T a je po obisku v zahod­nem Berl inu izjavil, da nima nobe­nega smisla pogajati se z Rusi, ker ne bo to nikamor pripeljalo. Skrat­ka, nastopil je proti vsakršnim po­gajanjem z ZSSR.

Že dolgo jc bilo znano, da je Ade-nauer proti slehernim pogajanjem, ker h i ta nujno privedla do prizna­nja nemških meja iz leta 1945, pred­vsem pa do njegovega odhoda s po­litičnega odra. Toda malokdo je pričakoval, da bo naravnost saboti­ral že pripravljen predlog, o kate­rem se je ves Zahod, vštevši zuna­njega ministra Schroderja, že spo­razumel, vsaj načelno.

Poteza starega bonnskega »patri­arha«, k i se še krčevito drži za dr­žavno krmilo Zahodne Nemčije in postaja čedalje bolj neodgovoren,

je naravnost razbesnela VVashing-

ton. Vse kaže, da je izraz »razbesne­la« v tem pr imeru upravičen. Ken-nedy osebno sicer n i komentiral naravnost Adenauerjeve izjave, pač pa je povedal, da se bo še naprej trudil, da b i začel pogajanja s Sov­jetsko zvezo. Še več, poslal je v Mo­skvo svojega tiskovnega šefa Salin-gerja, k i se je več ur pogovarjal s premierom Hruščevom in po raz­govoru, čeprav je bi l zelo skopih

potrebna. Stara os Washington-Ber-l in je slonela na zunanji polit iki pokojnega ameriškega zunanjega ministra Fosterja Dullesa, k i je obravnaval hladno vojno v skoraj religiozni luči, v smislu križarske vojne proti z lu (komunizmu), k i so m u bila sleherna pogajanja z Vzho­dom zoprna in se je z n j im pogajal, kolikor se je pač mora l pogajati. Skratka, Dulles je kljub velikemu

RAZCEP NA ZAHODU besed, izjavil, da je ustvarjeno ugod­no vzdušje za nadaljevanje stikov.

Adenauerjeva neodgovornost se kaže tudi v njegovih omalovaževal-nih izjavah o mal ih državah v Evro­pi, k i b i se hotele pridružiti Skup­nemu trgu, in celo o Ve l ik i Br ita ­niji. Čeprav so te izjave pozneje demantirali, je vstal ves britanski tisk in napadel Adenauerja. Britan­ski dnevnik »Daily Espress« je na prvi strani objavil čez vse stolpce velik naslov »Gospod A nas ne ma­ra«.

Vse kaže, da je Adenauer izgubil čut za določeno mero. Nobena skrivnost ni, da »somrak« tega tev-tonskega boga spremlja v Bonnu zmeda, hudi politični škandali in korupcija. Toda spor med Bonnom in Washingtonom opozarja še na nekaj drugega.

Čeprav predsednik Kennedv nima namena popuščati Sovjetski zvezi v bistvenih točkah — i n ena izmed najbolj bistvenih točk je zahodna navzočnost v zahodnem Berl inu — je vsekakor sklenil, da je v spreme­njenih razmerah prožnost nujno

diplomatskemu izkustvu, k i ga je brez dvoma imel, obravnaval sve­tovne zadeve čustveno i n moralizi­ral o svetu. Kennedv se je izkopal iz te čustvenosti, k i je dostikrat značilna prav za Američane, in gle­da razumsko na pogajanja z Vzho­dom. Vsekakor ga je k temu pri­silil tudi razvoj, neslutena tekma v oboroževanju, napredek v raketni tehniki in čedalje določnejše spo­znanje, da b i bilo verjetno nad po­lovico Američanov ubitih v more­bitnem atomskem spopadu. Zal, Adenauer te evolucije n i napravil . O d tod tudi sedanji hudi razcep.

Američani nadaljujejo s stilu v Moskvi , kar pomeni, da se ne ozi­rajo več na Adenauerja. Grožnje, k i j ih je te dni slišati iz Bonna o novem Rapallu, j i h očitno niso ga­nile. N i nobene nevarnosti, da b i Bonn sklenil kak separaten spora­zum s Sovjetsko zvezo, si mislijo v Washingtonu. Pač pa na skrivaj upajo, da bo najnovejši razvoj do­godkov le prisi l i l starega kanclerja k odstopu in da bodo novi ljudje v Bonnu večji realisti.

Usklajevanje osebnih dohodkov Komisija za izvajanje

predpisov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohod­kov pri O b L O Novo mesto se jc doslej sestala že na dveh sejah. Člani komisije so najprej obdelali vsa na­vodila in predpise in se do­govorili o kriterijih. Opaziti je, da v podjetjih In zavodih vse preveč čakajo na ukre­pe komisije, namesto da bi se sami lotili vsklajevanja

j a t i svobodnega us t va r j a vca in u p r a v l j a v c a , k i bo j u t r i zasedel v sa odgovo rna me­sta v naši družbi, us t va r j a l in razpore ja l družbena s reds tva v s k l o p u s o c i a l i ­stične skupnos t i .

pravilnikov o delitvi čiste­ga dohodka in osebnih do­hodkov v smislu novih na­vodil. Komisija je najprej zahtevala od podjetij, k i doslej, čeprav je 31. decem­ber 1961. kot skrajni rok že davno potekel, še niso po­slala pravilnikov na vpo­gled, naj slednje takoj po­šljejo. Ugotovili sq, da je v novomeški občini se vedno 17 manjših obrtnih in go­stinskih podjetij, k i pravil­nikov niso izdelala. Komi ­sija je 15. maja imela z di ­rektorji in predstavniki DS teh podjetij posvet.

V uvodnih analizah je ko­misija že izbrala 2 zavoda in 3 podjetja, kjer so lani

delili sorazmerno visoke osebne dohodke, k i niso bili v skladu s porastom storil­nosti. V enem izmed teh podjetij so posamezniki imeli v letu 1961 povprečno 190 tisoč din osebnih dohod­kov na mesec, v drugem pa po 130 tisoč na mesec. K o ­misija bo najprej analizira­la te primere. Vsa podjetja in zavodi bodo dobili okvir­na navodila o tem, kako naj vsklajujejo svoje pravilni­ke o delitvi čistega in oseb­nih dohodkov z novimi predpisi. O delu komisije bomo sproti podrobneje po­ročali, pričakovati pa je, da bo trajalo dlje časa, ker so naloge obsežne.

1Z MflliH STBIJH j

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

Živahna družbeno-politična dejavnost pr i odstranjevanju slabosti v gospodarskem in družbenem življenju je že rodila sadove, k i se zrcalijo v večji odgovornosti p r i uporabi družbenih sredstev, v krepitvi socialistične zakonitosti in v drugih pozitivnih prizade­vanjih. T a proces prihaja posebno do izraza V številnih kolektivih, kjer se na pobudo or­ganizacij Zveze komunistov uveljavlja duh bolj odkrite kritike raznih napak.

Zunanja trgovina bo skušala v celoti uresničiti priporočila najvišjih političnih organov i n se bo držala smernic, k i j i h vse­buje govor predsednika republike Tita — je bilo rečeno na nedavni seji upravnega odbo­ra Zvezne zunanjetrgovinske zbornice. Slaba koordinacija, nelojalna konkurenca, odkriva­nje poslovnih tajn, pretirana potovanja v tujino in drugi negativni pojavi bodo morah T naši zunanji trgovini izginiti. Res je, da so podjetja tudi doslej spremljala pojave na tujem trgu, niso pa se dovolj poglabljala v perspektivne možnosti za uveljavitev naše proizvodnje v svetu. Tu j i trg pa ne čaka od­prt ih rok. V zadnjem času so sprožili vrsto postopkov proti posameznim zunanjetrgo­v inskim podjetjem pred častnim sodiščem Zvezne zunanjetrgovinske zbornice. Medtem ko se je prej častno sodišče le redko sesta­jalo, zaseda zdaj skoraj permanentno. — Pričakovati je, da bo Zvezna ljudska skup­ščina v kratkem razpravljala o osnutku za­kona o blagovnem prometu s tujino, k i ga je tov. T i to napovedal v svojem govoru v Splitu. T a zakon naj bi pripomogel urejati

odnose v naši zunanji trgovini in pravilneje usmerjati zunanjetrgovinsko dejavnost.

Na sestanku Sveta živilske industrije v Beogradu so posebej opozorili na anomalije, da p r i nenehnem naraščanju zalog še vedno naraščajo cene v trgovini na drobno, čeprav proizvajalci znižujejo cene, j i h trgovina še vedno zvišuje. Zato je potrebno tesno sodelo­vanje med proizvajalci in njihov skupni nastop na trgu, da b i preprečili naraščanje maloprodajnih cen.

ODKRITA KRITIKA NAPAK • V Ljubljani so v petek odprl i medna­

rodni obmejni sejem »Alpe — Adria«. Na sejmu razstavlja 173 podjetij iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Sejem bo vsako leto. Razširjal bo možnosti mednarodnega sode­lovanja, sproščal nove pobude in v praksi odkrival številne možnosti sodelovanja in blagovne menjave.

0 Na IV. občnem zboru Zveze naravnih zdravilišč Slovenije v Slatini Radencih so ugotovili, da naravna zdraviliška sredstva niso povsod dovolj izkoriščena in raziskana. Nujno je, da se v graditev zdraviliških kra­jev vključujejo tudi gostinske in turistične organizacije, k i naj ustvarijo najširše mož­nosti za rekreacijo in razvedrilo, s tem pa povečajo tudi dohodek od turizma.

• V Vipolžah na B rd ih je bilo v nedeljo veličastno srečanje avstrijske, italijanske in

slovenske mladine kot manifestacija mi ru in prijateljstva. V okviru srečanja so bile športne in kulturne prireditve. Na zborova­nju je govorila predsednica C K L M S Fran­cka Strmole.

® V Mar iboru se je pred nekaj dnevi mu­dilo na tridnevnem obisku nad 300 potnikov »Vlaka bratstva in enotnosti« iz Srbije. O d železniške postaje do spomenika so srbski gostje hodil i po preprogi cvetja, nato pa so tri dni uživali gostoljubje mariborskih dru­žin in delovnih kolektivov, k i so j im omogo­čili izlete v razne kraje. S tem so se Maribor­čani skušali vsaj skromno oddolžiti za vse, kar so bratje iz Srbije med vojno storili za naše izseljence.

• Te dni pride v javno razpravo osnutek odloka o delovnem času in odmoru poklic­nih voznikov v cestnem prometu. Po tem odloku šofer ne sme nepretrgoma šofirati nad pet ur, skupno število ur šoferjeve vož­nje v 24 urah pa ne sme presegati deset ur. Čezurno delo šoferjev ne more trajati nad 18 ur tedensko. Dokazano je namreč, da se je večina prometnih nesreč pripetila zaradi preutrujenosti šoferjev.

# Pomladna setev se naglo bliža koncu, sklepanje kooperacijskih pogodb pa še znatno zaostaja. Setev bo v glavnem zaklju­čena do 15. maja. Stanje pšenice in drugih ozimnih posevkov je zelo različno. V večjem delu žitorodnih krajev kaže pšenica zelo do­bro in obeta se bogat pridelek. T am , kjer kaže pšenica slabše, jo bo treba vsekakor še dodatno pognojiti.

• V m e s t u Alž iru je s k u p i n a ogorčenih A lž i rcev z o g n j e m o d g o v o r i l a n a s t a ln e p r o v o k a c i ­j e oasovcev i n ubo j e , k i se v r ­ste d a n z a d n e m . Alž irc i s o s s t r o jn i c o s t r e l j a l i i z a v t o m o b i l a , p r i čemer j e b i l o 18 l j u d i u b i ­t i h , 54 p a r a n j e n i b .

• D e l i ameriških k o p e n s k i h , p o m o r s k i h i n l e t a l s k i h s i l i z t i -h o m o r s k i h oporišč so k r e n i l i p r o t i T a j l a n d u . N a u k a z p r e d ­s e d n i k a K e n n e d v j a so enote ameriške mornariške pehote z a ­sed le položaje n a r e k i M e k o n g , n a m e j i m e d T a j l a n d o m i n L a o s o m . T i p r e m i k i so v z v e z i z najnovejšo laoško k r i z o .

• P r e d s t a v n i k z a t i sk a m e r i ­škega p r e d s e d n i k a S a l i n g e r j e m e d b i v a n j e m v M o s k v i i m e l s e d e m u r n i r a z g o v o r s p r e m i e ­r o m Hruščevom. P o r a z g o v o r u Je b i l S a l i n g e r z e l o s k o p z b e ­s e d a m i , p o v e d a l p a je , da je u s t v a r j e n o u g o d n o vzdušje z a nada l j e van j e s t i k o v m e d Z D A i n Z S S R .

• V z a h o d n e m B e r l i n u se j e začela s o d n a o b r a v n a v a p r o t i s k u p i n i n e k d a n j i h p o l i c a j e v i n p r i p a d n i k o v nacističnih juriš-n i h o d r e d o v , obtoženih, d a so m e d d r u g o s v e t o vno v o j n o u b i ­j a l i Žide i n R u s e .

• P r e m i e r Hruščev je n a če­l u p a r t i j s k e i n v l a d n e de l e ga ­c i je Z S S R p r i s p e l n a u r a d n i o b i s k v B o l g a r i j o . M o s k o v s k a » P r a v d a « piše ob te j pr i ložno­s t i , d a bo o b i s k p r i s p e v a l k n a ­d a l j n j i p o g l o b i t v i b r a t s k e g a p r i ­j a t e l j s t va m e d o b e m a deželama, da p a je »n j egov p o m e n dos t i širši-.

• V Španiji še v e d n o s t a v k a k a k i h s to tisoč d e l a v c e v . P o l i ­c i j a p r i t i s k a i n d i v i d u a l n o n a stavkajoče i n u p a , d a b o t a k o z a t r l a g i ban j e . F r a n c o j e i z d a l u k a z , d a j e t r e b a s t a v k o z a v s a k o ceno zadušiti.

• N a i n d o n e z i j s k e g a p r e d s e d ­n i k a S u k a r n a . so n a p r a v i l i a t e n ­tat, p r i k a t e r e m p a se S u k a r -n u n i z god i l o nič za l ega . N e k a j oseb iz n j egove n e p o s r e d n e o k o ­l i c e j e b i l o r a n j e n i h . ' ' S o d i j o , da j e a t en ta to r , k i s o ga p r i ­j e l i , član fanatične s ek t e »Da­r u ! I s lam« .

• V a t i k a n s k i r a d i o j e te d n i v p o s e b n i o d d a j i »Glas s v e t i h oče tov « n a p a d e l s o v j e t skega k o z m o n a v t a T i t o v a z a r a d i n j e ­gove i z j ave , d a v v e s o l j u nI v i d e l n e boga ne ange lov . T « p o m n e n j u v a t i k a n s k e g a k o ­m e n t a t o r j a s p o d k o p a v a t eme-Ije ve re .

DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST!

Vrsta posvetovanj

pri okrajnem odboru SZDL

V sadnji številki smo poro­čali o delovnem načrtu okraj­nega odbora do zgodnje jese­ni. Danes si poglejmo, katere naloge so si vodstvo okrajne­ga odbora in njegove- komisi­je zadali mimo sej okrajnega odbora.

Izvršni odbor okrajnega od­bora bo v tem času razen o gradivu za osnovno šolstvo, ki je bilo že na ponedeljkovi seji, razpravljal še stalno o te­zah in mislih, ki naj bi jih vsebovali novi statuti komun. Na tem dela posebna podko­misija. S predavateljskim ak­tivom bodo poglobljeno obde­lali osnutek ustave, enako tu­di s predstavniki, vseh stro­kovnih društev v okraju. Ra­zen priprav, ki jih sicer zahteva vsaka seja okrajnega odbora SZDL, bodo pred iz­vršnim odborom na vrsti še materiali za posvetovanje o tovarniškem tisku, analiza ob­činskih tednov tiska in dru­gih akcij, ki so bile ob tem izvedene, analize s področja delovanja družbenih organi­zacij in društev.

Okrajni odbor bi z vrsto po­svetovanj rad razčistil veliko vprašanj, ki se pojavljajo na različnih področij. Tako bo razen že izvedenega posveto­vanja o vzgoji učiteljskega kadra, ki je bilo 25. aprila, organiziral še posvetovanja o skupnih akcijah ob taborje­njih in letovanjih mladine. Za gospodarske organizacije pri­pravljajo še ta mesec posveto­vanja o tovarniškem tisku. Predsednice občinskih konfe­renc za družbeno aktivnost žen se bodo zbrale na poseb­nem posvetu, kjer bodo obde­lale pereča vprašanja iz svoje prakse. Tudt koordinacija de­la in programska vprašanja delavskih univerz in Zavoda za izobraževanje kadrov in Produktivnost dela bo pred­met posebnega posvetovanja. Za jesen pa pripravljajo dru­go posvetovanje o delu zuna­njepolitičnih sekcij. To bo, če se v tem času ne bo njihovo Število tako povečalo, da bi kazalo organizirati že občin­ska posvetovanja.

Iz teh nalog sledijo kon­kretne akcije vseh osmih ko­misij pri okrajnem odboru, " se ravno v zadnjem času krepko lotevajo zastavljenih nalog.

Čebelarji v Spod. Posavju Čebelarsko društvo V idom-

Krško zajema skoraj 200 čla­nov iz pet ih družin, k i delu­jejo v Sevnic i , Bres tan ic i , Vidmu-Krškem, Brežicah ter Dobov i . V m a r c u se je v Vidmu-Krškem n a občnem zboru zbralo več kot 70 pred­stavnikov i z vseh pet ih d ru ­žin. Zb ra l i so se čebelarji iz vsega Spodnjega Posavja, možje, k i čebelarijo že pet desetletij, mlajši tovariši i n tud i p ion i r j i so b i l i zastopa­n i , saj imajo n a mnog ih šo­lah čebelarske krožke.

P r ed občnim zborom je o življenju čebel predaval pro­fesor E d i Senegačnik, ki je hkra t i p r ikaza l tud i nadvse zanimiv s t rokovn i sovjetski barvn i f i lm . Ze lo lepe s l ike i n prisrčna, včasih tud i mal ­ce segava beseda predavate­l ja — oboje je poslušavcem nudi lo obi lo užitka. Po pre­davanju je predsednik d ru -

»Srečno! Vrnit« se udar­ni!« — Tako so želeli mla­dim brigadirjem kranjsko-novomeSke delavsko kmeč­ke M D B »Jožeta Strupija« mladinci na novomeški že­lezniški postaji. Brigada, ki šteje 110 mladincev, je 7. maja odpotovala na avto­mobilsko cesto Paračln-Niš, delala pa bo dva meseca v okolici Velike Plane v Srbi-JL

stva tov. Anton B iz jak otvo-r i l občni zbor, vs i navzoči pa so soglasno i zvo l i l i za de­lovnega predsednika najsta­rejšega posavskega čebelarja upokojenega šolskega upra­vitel ja ter znanega javnega delavca F ranca Vadnala i z Dobove.

K o so prebra l i poročila o delu društva v razdobju 1931 do 19G2 je predsednik tova­riš B iz jak v lepem nagovoru or isa l p lodno i n uspešno če­belarsko delo, k i ga je v 52 let ih oprav i l delovni predsed­n ik tov. F ranc Vadna l , m u čestital za 70-letnico i n m u hkra t i izročil d ip lomo ter praktična dar i la . S lovensk i učitelj, k i je vse svoje delo­vanje posvet i l k u l t u r n e m u napredku kra ja i n okol ice, kjer je živel, ter razvoju če­belarstva, je prejel zasluže­no priznanje. Jubi lant se je ganjen zahval i l i n poudar i l , da je bi lo njegovo delo ve­dno tesno povezano z l jud­stvom ter da učiteljevo me­sto n i le v šoli, temveč tud i zunaj šole p r i de lu v organi­zacijah. N a občnem zboru so čestitali še enemu jub i lantu, tov. Jožetu Du lar ju iz V i d -ma-Krškega, k i je proslavl ja l 60-letnico rojstva i n 30-letni-co čebelarjenja.

Razprava po poročilih se je dotakni la mnog ih težav, k i tarejo čebelarje, ter raz­

n ih organizac i jskih vprašanj. Razprav l ja l i so o obupnem, stanju čebclnih družin, o škodi, k i jo je povzročil po­sevek silažne sončnice na ve­l i k i h površinah, o odnosih z DOZ zaradi- zavarovanja če­bel, o pr idobivanju matične­ga mlečka, prodaj i medu, o pasiščih i n podobnem. Obč­ni zbor sta pozdravi la i n de­lo čebelarjev pohval i la pro­fesor E d i Senegačnik kot predstavnik Zveze čebelarjev iz L jubl jane i n tov. S lavko Šribar kot predstavnik obči­ne i n ObO S Z D L iz V idma-Krškega. Poudar i la sta vel ik pomen izvoza medu, saj ga iz Slovenije izvozimo vsako leto za m i l i j on dev iznih d i ­narjev, čebele pa opravljajo kor istno delo tud i s tem, ko oplajajo sadno drevje i n rastl ine.

N a občnem zboru so spre­je l i načrt dela za leto 19S2 in i zvo l i l i nev odbor, v ka­terem so večji del dosedanji tovariši. Nov i odbor se je že sestal v Dobovi , k jer je pre­gledal delovni načrt i n raz­prav l ja l o pr ip ravah na obč­ni zbor Zveze čebelarskih društev Slovenije, k i bo v M u r s k i Sobot i . Čebelarji v Spodnjem Posavju pa pr idno delujejo še naprej i n upajo, da j i m bo narava vsaj letos nakloni la dobro let ino.

Oton Mikulič

Manj pridig, pa vec ukrepov

Pristojni organi večkrat razpravljajo o vlogi sindikata v novem gospodarskem siste­mu. Poudarjajo, da so bili iz­vršni odbori sindikalnih po­družnic in izjemoma tudi ob­činski sindikalni sveti v pre­teklem obdobju preveč- pridi-garski oziroma načelni.

Če bi analizirali vlogo iz­vršnih odborov sindikalnih podružnic med dvema občina­ma ObSS v Novem mestu, bi ugotovili, da so ti odbori na­loge res površno opravljali ali pa jih sploh niso izpolnjevali tako, kakor bi bilo potrebno. Sestajali so se poredkoma, razprave o problemih in po­javih pa so bile načelne. To je dokazalo tudi decembrsko posvetovanje s celotnim ple­numom ObSS ter predsedni­ki in tajniki sindikalnih po­družnic. Kazalo je, da so bili ljudje, ki so bili prvi pokli­cani razpravljati o problemih delitve dohodka, s stvarmi premalo seznanjeni. Molk ne­

katerih udeležencev na tem posvetovanju pa je še pove­dal, kako malo vedo b pod­jetju in ,ustanovi, kjer so za­posleni. Ti predstavniki so bili od tam, kjer se govori o nedotakljivosti vodilnih v ko­lektivih (Zdravilišče Dol. To­plice, Hote! Kandija, novo­meška Allekarna), kjer poli­tične sile sploh niso prišle do izraza, Se manj pa bi lah-ko govorili o uveljavljenem delavskem samoupravljanju. »Glavc<: teh kolektivov so ved­no saviovoljno ukrepale in se niso zmenile za pripombe »od spodaj«, ker so jih spet šči­tili »tišji*. V izvršnih odbo­rih sindikalnih podružnic je zato večkrat prevladala boja­zen; menili so, da se ne spla­ča drezati v oklep, ki ščiti ti­ste »zgoraj«.

Poglavitni problem je ka­der, ki sestavlja vodstvo sin-dikalnc podružnice. Ta se ne­prestano menja, ne da bi se

CD@aOfDiDQ.tD Prišel je v novomeški obrat velikega podjetja z

lesnimi izdelki in prinesel s seboj približno ta­kole karakteristiko: delavec srednjih let, borec, nagnjen k pijančevanju in osebnim sporom. Do­delili so mu delovno mesto v decimirnici, prv: ekonomski enoti tega obrata, kjer je postal pred-delavec. To je bilo pred petimi meseci. — Čas je tekel, obrat se je boril za plan in trg, v prvi

ekonomski enoti pa Č I s n r J I i i i f A s 0 s e začele dogajati O K U U l j I V U čudne reči. K obrato-

cnmnunlin v o d j i s o Prihajaii 9 U | l I U V U l j U anonimni listki s pri-• A i r a h f l tožbr.mi, da preddeta-|6 l l G i J U vec nnžpr.e vsakogar:

kaznovati! 2£&*5 ST ' e . dno več, delavci pa

so zahtevali premestitev in so odpovedovali de­lovno razmerje. — Preddelavec je malo dal na opozorila vodstva in političnih organizacij. Na delo je priliajal pijan in zamujal. Zbral je krog pri­stašev, jim pojasnjeval, da »je uprava kriva, da tako malo zaslužijo«, in od njih pobiral denar za pijačo. Kdor mu ni dal, mu je zagrozil, da ga bo... Pilo se je večkrat, med delovnim časom in po njem. — »Izbran« krog ljudi, najslabših de­lavcev s preddelavcem na čelu, je popival tudi dan poprej, preden je v ekonomsko enoto prišel obra­čunski list. Preddelavec je svojim »kolegom« spretno natvezil, da bodo za april malo dobili, in »pojasnil«, zakaj bodo tako malo dobili. — Ko je prišel naslednji dan na delo, je minilo že pol ure. Ukazal je, da se stroji ustavijo, toda poslušal ga ni nihče. Ogorčen, da ga noče nihče poslušati, je šel sam od stroja do stroja in ustavil motorje. Prva ekonomska enota, kjer je 21 ljudi, pol ure ni delala. Šele ko je prišla komisija, so stroji spet stekli...

Kje je vzrok temu, kar se je dogodilo v prvi ekonomski enoti? Nedvomno v organizaciji dela. Preddelavec, ki se je ubadal z vsemi rečmi, le organizacije ni imel na skrbi, je zadeve po svoje pojasnjeval. Ni mu bilo mar, ali delavci dosegajo norme ali ne. Prva ekonomska enota pa je pri­prava za proizvodnjo; če zastane delo v decimir­nici, ne' dosegajo norme tudi v ostalih enotah. Delo je zastalo »po zaslugi« ene same osebe.

Kdo bo kril izgube? Kdaj bomo prenehali z zaščito negativnih pojavov? Ali je slab delavec, ki je pozabil, da bi bil moral biti kot borec celo za zagled drugim res več kot celoten kolektiv? Vsakomur priznavamo zasluge, toda s podobnim, kot se je zgodilo v decimirnici, se ne moremo strinjati. Ali bodo politične sile slednjič le ukre­pale ali pa bomo morali • o negativnih pojavih še pisati? Primar smo navedli, delovni kolektiv no-volesovega obrata, ki nedvomno zna ceniti borbo za plan in trg, ter politične' organizacije pa naj o pojavu in človeku, ki ga kot nesposobnega pred-delavca ne bi smeli imeti na takem dolovnem mestu, same obravnavajo.

prej seznanil s problemi ko­lektiva in bi odigral svojo vlogo. V prihodnje bomo v odbor sindikalne podružnice volili pač tiste ljudi, za kate­re bomo vedeli, da bodo dalj časa ostali pri podjetju, torej največ neposredne proizvajal­ce. Delo sindikata in samo-upravnih organov bo potem veliko bolj življenjsko, obrav­navani pa bodo konkretni pri-meri. Tako se bomo tudi izo­

gnili pridigarstvu, ki ga mno­gi očitajo sindikatu.

V sedanjem obdobju ven­darle ne kaže, da bi ena or­ganizacija zmogla vse naloge brez podpore drugih organi­zacij in organov. Skupno so­delovanje bo potrebno pred­vsem tedaj, ko se bo treba iz­reči o zaključkih komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodar­skih organizacijah.

Kaj Je z živinorejo? Enajsta seja upravnega odbora Okrajne kmetijsko-

gozdarske zbornice, ki jo je vodil predsednik zbornice Lojze Pajnič, je poskušala kar se da stvarno razpravljati o nekaterih perečih vprašanjih kmetijstva, ki v našem okraju — podobno je tudi v ostalih okrajih Slovenije — Premaguje vrsto težav tako v družbeni kakor v zasebni proizvodnji. Poročevalec inž. Janez Miklavc je obširno spregovoril o vseh glavnih kmetijskih panogah ter pod­črtal probleme tistih dejavnosti, ki imajo sicer ugodne pogoje za razvoj, nismo pa pri njih opazili kakšnih po­sebnih premikov oziroma izboljšav. Dodal je še, da bi se °b pametnem gospodarjenju izognili več izgubam, ki jih ugotavljamo zlasti spričo precejkrat nesmotrne reje živine.

Z u v o d n i m poročilom j e poten) inž. M i k l a v c n a v z o ­če podrobne j e s e z n a n i l s s t a n j e m v živinoreji, k i res n i b r e z p o m a n j k l j i v o s t i i n o v i r . O m e n i l je, d a i m a -rno letos v o k r a j u o k r o g 71.000 g l a v goveda , d a p a se število s t e m še n i u s t a ­l i l o , k e r l a h k o kma lu - p r i ­čakujemo poras t živinoreje. D o d a l j e , d a j e v družbe­n e m s e k t o r j u l e 5 odstot­kov v s eh goved i i n d a bo šele r a z vo j z a d r u g i n soc i ­alističnih posestev omogo ­čil pospeševanje živinoreje.

Po ras t ž iv ine v družbenem sek t o r ju je že zdaj večji ko t v zasebnem, v p r i h o d n j e pa b o to še b o l j občutno. Spričo u g o d n i h tržnih raz ­m e r i n os t a l i h pogojev, z l a ­s t i če bodo živinorejci uspe l i izboljšati setev ži­v a l s k e h r a n e t e r seveda d o ­g rad i t i dovo l j stojišč z a ži­v ino , bedo u s p e h i še zanes­l j i ve je doseženi.

P P O B L E M S T . l : MLEK.O* Čeprav n a e n i s t r a n i go­

v o r i m o o t o l i k o i n t o l i k o -k i a t n e m povečanju števila

goveđa, m o r a m o r e s n i c i n i l j u b o ugo t ov i t i , d a je v okra ju ' k r a v m o l z n i c v edno m a n j , d a s i r a v n o j i h j e l e ­tos skora j t r i k r a t več1, ko t smo j i h i m e l i 1957. P o ­m a n j k a n j e m l e k a n a t r g u je občutno. V h l e v i h i m a ­mo take krave , k i s količi­n o m l eka 1 n e zadovo l j i j o . N i k v a l i t e t n e g a m l e k a . U g o ­t a v l j a m o t u d i , d a so p ro i z ­v o d n i stroški m l e k a p r e v i ­s o k i . C e upoštevamo, d a je treba m o l z n i c e s k r b n o ne ­govat i i n p o r a b i t i p r i t e m precej več d e l o v n i h u r kot za d r u g o govedo, n a d r u g i s t i a n i p a , d a j e povprečna mlečnost p r e m a j h n a , so i z ­gube p r i p r o i z v o d n j i m l e ­k a res v e l i k e . M n o g o k r a t s i s i c e r pomagamo n a ta način, d a m l e k o p roda j amo draže, seveda p a t ako p r o b l e m a ne bomo rešili.

T o v . M i k l a v c j e poročilu ugo tov i l , d a b o m o o n a ­p r e d k u l a h k o g o v o r i l i l e takra t , če b o m « žival im

n u d i l i h r a n o s p redp i sano h r a n i l n o vrednost jo . Za to naj bo m e r i l o za d o b r o h r a n o v p r i h o d n j e n j ena kalorična vrednost , n e pa k i l o g r a m i i n tone.

Družbeni s ek t o r p r o i z v a ­j a n a leto 2.204 ton m l e k a , to pa je le 10% celotne k o ­ličine m l e k a , k i se p ro i z ­vede v našem o k r a j u . M l e ­k o i z družbenih ob ra tov d o b i j o največ m l e k a r n e . Z a l , de l a j o te s polovično kapac i t e to , k a r b i p o m e n i ­lo, d a p rev zame jo l e ok rog 11.500 l i t r o v m l e k a , k i ga pretežno prede la jo , d e l o m a pa proda ja jo v konsumu ' .

T a k o poročilo k a k o r t u d i r a z p r a v a s ta po t em n a v a ­j a l a v r s t o dokazov , češ d a je p r o i z v o d n j a m e s a m n o ­go cenejša i n d a b o t r e b a p ra v s e m u s m e r j a t i ž ivino­rejo. V p r i h o d n j e na j b i m l e k o p r o i z v a j a l a le d v a okoliša: K m e t i j s k o - g o z d a r -s k i p r e d e l o v a l n i k o m b i n a t i n Dob . D r u g o d b i z g rad i l i v r s t o pilališč i n h l e v o v t e r posk rbe l i , d a b i b i l o meso kva l i t e tno . Ce družbeni sek­

tor n e b i zmoge l v seh n a ­log v živinoreji, b i prešli n a pogodbeno re jo s p r i v a t ­n i m i živinorejci.

O k r o g 95 ods to tkov ž iv i ­n a je last zasebn ih gospo­dars tev . Največji družbeni pro i zva ja l ec m e s a p a so z a ­družne ekonomi j e , k i z m e ­som k r i j e j o koma j o s m i n o pot reb n a t r gu .

V r a z p r a v i je inž. B r a n k o Vo l j e p o u d a r i l , d a b o m o kval itetno.živino d o b i l i t u ­d i iz pitališč. P i t a l i p a b o ­mo l e t a k a te leta, k i že po n a r a v i ustreza jo kakovos t i p i tanoga goveda. P r e d s e d u ­joči - p r edsedn ik zbo rn i c e L o j z e Pajnič je z a l e m de­j a l , d a bomo m o r a l i resno paz i t i , d a se bodo i z va j a l e odredbe, k i določajo, ka t e ­ra te le ta sme jo v z a k o l .

Z A D R U G E I N P O S E S T V A Z A O D K U P ZEMLJIŠČ

K o so člani u p r a v n e g a odbo ra nato ugotav l jam p r e ­m a j h n o a k t i v n o s t gospodar ­s k i h k m e t i j s k i h o r g a n i z a ­c i j za k r e p i t e v socialistič­

nega s e k t o r j a so se s e z n a ­n i l i tudii s težavami, k i se po jav l j a j o v z v e z i s t e m vprašanjem. M e n i l i so, d a b i b i l o t r e b a t eme l j i t o p r o ­učiti postopek p r i o d k u p u i n že v n a p r e j izločiti v s a t i s ta de l a , s k a t e r i m i se b r e z potrebe povečujejo l i s t ine i n ce lo ten e labora t z a p r e ­nos l a s t n i n s k e prav i ce . U p r a v n i odbo r j e naložil z b o r n i c i , na j n e m u d o m a opozor i gospod, k m e t . o r ga ­n i zac i j e n a i z va j an j e n j i ­h o v i h na l og , o z i r o m a na j z b o r n i c a v s em s v o j i m čla­n o m razpošlje priporočila z u s t r e zno vseb ino .

R a z p r a v e o p r o b l e m i h , k i j i h j e načela O k r a j n a k m e ­t i j s ko - go zda r ska z b o r n i c a , se ne b i sme l e u s t a v i t i n a r a v n i u p r a v n e g a o d b o r a te us tanove , pač pa b i m o r a l i o n j i h razmišljati vs i , o d d e l a v c a v k m e t i j s k i o r g a n i ­zac i j i d o ob l a s tn ih o r ganov i n političnih organizaci j j ,

- R e s n i p o m e n k i o t em, p r e d ­v s e m p a us t r e zn i u k r e p i v tej s m e r i bodo k o r i s t n o n a ­pot i l o z a smotrnejšo p o l i ­t i k o v k m e t i j s k i h panogah .

Učitepčniki o skupnih problemih Z z a d n j i m posve tova -

n | j m s l o v e n s k i h učite-Ijiščnikov 12. i n 13. m a ­j a v S m i h e l u p r i N o v e m m e s t u Je pos t a l a t a o b l i k a dijaškega z b o r o v a n j a že t r a d i c i o n a l n a . L a n i je b i l o posvetovanje v C e ­l j u , le tos p a ga $e p r i ­p r a v i l a m l a d i n s k a o r ga ­n i z a c i j a novomeškega učiteljišča.

D v o d n e v n o posve tovan je j e pričel p r edsedn ik m l a ­d i n s k e o r g a n i z a c i j e n a n o ­vomeškem učiteljišču J u r e P e r k o , k o j e razen d i j a k o v i n gostov v d v o r a n i d i j a ­škega d o m a v S m i h e l u po ­z d r a v i l tud i p r e d s e d n i k a republiškega sve ta z a šol­s t vo V l a d k a M a j h n a , p o d ­p redsedn i co O L O N o v o me­sto inž. V i l m o Pirkovič i n p r e d s e d n i k a ok ra jnega o d ­

bo ra S Z D L N o v o mes to V i k t o r j a Zupančiča. U d e ­leženci, m e d k a t e r i m i j e b i l o t u d i več pro fesor j ev z v s eh s l o v e n s k i h učiteljišč, so po t em poslušali izčrpen i n prece j obsežen re ferat . Poročevalec J u r e P e r k o j e v n j e m o s v e t l i l v se p r o b l e ­me, o k a t e r i h so pog l ob l j e ­n o r a z p r a v l j a l i že o b l a s t n i o r g a n i i n politične o r g a n i ­zaci je . V e n d a r se poročtilo n i u s t a v i l o samo p r i t em .

P r a v i l n a j e bdla u g o t o v i ­tev, d a s o p r o b l e m i vseh učiteljiščnikov s k u p n i . P o ­sebno je b i l a podčrtana v zgo j a učiteljskega n a r a ­ščaja. T a m o r a b i t i p r i m e r -n a času' i n r a z v o j u , n j e j n a času in ra zvo ju , n j e j pa pređmetn'ki. N o v a šolska r e f o r m a j e to s a m o d e l o m a rešila. R a z e n tega p a s m o p r e n a g l i l i z us t anov i t v i j o

NAGRADA ALI PRETVEZA? V podjetju Elektro-Novo mesto so za prvomaj­

ske praznike razdelili 46 članom kolektiva zapestne ure. Zato, ker so že 10 let nepretrgoma v elektro­tehniški stroki. Delavski svet je že pred letom dni sprejel sklep o tem. Ure so kupili v Ljubljani, čeprav so se že prej pogajali za nakup v novo­meški trgovini. 46 zapestnic ur je veljalo 849.767 din, z dajatvami vred (znesek je bil izplačan iz sklada osebnih dohodkov) pa so stale 1 milijon 459 tisoč 208 dinarjev.

Ne bi bili radi krivični, saj so na podoben način mnogi kolektivi »nagrajevali« svoje člane že nekaj let nazaj. Kolektiv Elektro pa je to opravil v zelo nepravem času. Takrat, ko smo že resno razprav­ljali o štednji in o raznih anomalijah v našem gospodarstvu. Ko so bile ure razdeljene, se je v kolektivu pričelo negodovanje. Pojavile so se govo­rice o tem,* kdo je imel pravico do ure, in jc ni dobil, in kdo jo je dobil, pa ni imel pravice do nje. Kolektiv je bil na en mah razdeljen v uža-Ijence in v prizadete, oboje pa vpliva na notranje odnose in zmanjšuje voljo do dela.

Največje zlo pa ni v tem. Gre za pojav, ki za­služi ostro in odločno obsodbo kjerkoli bi se še primeril. V našem družbenem sistemu je dovolj meril, po katerih lahko nagrajujemo vsakogar po njegovem delu. Delo pa ni zasluga, ampak dolžnost •n družbena potreba. Zato nimata ne DS in ne kolektiv prav nobene pravice deliti kakršnekoli na­grade. Vsakogar pošteno plačujmo z a delo, ki ga opravlja!

pedagoške a k a d e m i j e , k e r še n i so d o c e l a razčiščeni p o j m i , kakšna u s t a n o v a j e p r a v z a p r a v to. Z a t o b o s p r i h o d n j i m šolskim l e t o m u k i n j e n a pedagoška g i m n a ­z i j a v N o v e m mes tu , n j e n i d i j a k i pa bodo prešolani n a učiteljišče, k i : b o spet d e ­l a l o po s v o j e m p r o g r a m u .

V e d n o pogosteje se r a z ­p r a v l j a o t em , kakšen na j bo učiteljiščnik, k o z a p u ­st i šolo. Cas i n potrebe dandanes zahteva jo , d a m o ­r a bita učitelj » doma « v s v o j i s t r o k i , to j e , d a j e dober s t r o k o v n j a k i n vzgo ­j i t e l j , n a d r u g i s t r a n i p a m o r a poznati i vse t iste reči, s k a t e r i m i se u k v a r j a j o po­l i t i k i in gcs jpndars tven ik i . S e v eda j e večkrat težko zah t eva t i , d a b i učitelj v se to vede l , ka j t i v s a v n e m a za de lo , p o s luh za p r o b l e ­m e i n s m i s e l z a reševanje težav — to j e zda j še ce lo po t rebno — i zha ja j o p r e d ­vsem i z šolske dn splošne i zobrazbe . R a z v i d n o je , d a j e v precejšnji m e r i odv i s ­no tud i o d ustanove , učite­ljišča, a l i se bo n jegov a b ­so l vent znašel a l i ne. Izo­braževalni proces pos t a v ­l ja p r ed učitelja t s k e n a ­loge, d a j i h bo sposoben o p r a v l j a t i l e s t r o k o v n j a k . D a b i to doseg l i , je nu jno , d a pošljemo abso l v en ta n a eno le tno plačano p r a k s o k d o b r e m u u p r a v i t e l j u . N a ­pačno b i b i l o m l a d e m u člo­v e k u na l a ga t i naloge, k a ­kršnih še starejši z do l go ­l e tno p r a k s o ne mor e j o i z ­p o l n i t i !

N e d v o m n o je po t r ebno d vo jno izobraževanje. D r u ­go, izvenšolsko, na j p r e v z a ­me jo p r edsv em o r gan i z a c i ­je M l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a je v ta n a m e n že u v e l j a v i ­l a v r s to ob ' i k đe.'a z m l a ­d ino , .še posebej za šolsko m l a d i n o . N i pd;več govor i t i <> izvenšo'.sk1 de javnos t i i n uspeh ih m ' a d ' n e . M o r d a j e

dragocen u s p e h takega de ­l a t u d i to, d a šolska m l a d i ­n a po zna p r o b l e m e i n s a ­mos to jno ter z z r e l i m p o ­s l u h o m r a z p r a v l j a o n j i h .

O t em , d a m l a d i n a p r a ­v i l n o r a z p r a v l j a o perečih p r o b l e m i h , je v r a z p r a v i s p r e g o v o r i l a t u d i inž. V i l ­m a Pirkovič. N a g l a s i l a je, d a smo l a h k o prepričani, d a bodo t ake r a z p r a v e p r i ­nesle uspeh . V l a d k o M a j ­hen p a j e de j a l , d a se zda j z a v z e m a m o z a enoten k o n ­cept izobraževanja. T r e n u t ­no ga še n i mogoče u v e l j a ­v i t i , k e r n i m a j o v s a po ­dročja e n a k i h pogojev, s le j ko pre j p a ga b o m o m o r a l i u v e s t i . —iz—

Letos: 44 dovoljenj za gradnje

Organi O b L O Novo mesto so letos i zda l i 44 dovoljenj za graditev. Dovoljenja se v ve­čini pr imerov nanašajo na preureditve a l i dozidave stavb, nekaj je tud i gospo­darsk ih poslopi j ( razni kozol­c i , pod i i n podobno) . Zelo vel iko število prošenj je še nerešenih; največ so j i h vlo­žili interesenti za manjše gradnje, predvsem za preure­ditve i n dozidave stavb.

L J U D J E M E D S E B O J

»Kredit moram dobiti!«

Prosilcev za posojilo iz občinskega stanovanj­skega sklada je bilo mnogo več kot sredstev, na­menjenih zasebnim gradnjam. Vrhu vsega pa je naneslo, da je bilo med prosilci nekaj takšnih, ki so prepričani, da posojilo morajo dobiti. To so bili posamezniki iz lokalne uprave, ki so na­števali svoje zasluge in ugotavljali: »Toliko sem pa menda že zaslužil, da si bom lahko s posojilom

zgradil hišo!« Sredstev pa je bilo malo in ni­kakor jih ni bilo mo­goče »nategniti«... Upravni odbor je stal pred težko odločitvi­jo: ali deliti sredstva po konkurzni sposob­nosti prosilcev in upoštevati načelo:

dajmo tistemu, ki potrebuje le malo, da bo do­gradil, ali upoštevati »argumente« o zaslugah, obraze in... Tudi zamere se človek boji. Ne ve­mo, kako so odločili; upravni odbor se pritisku ni takoj vdal, res pa je, da je imel težko nalogo. — Pojav lahko označimo samo kot izsiljevanje. V naši družbi smo vsi enakopravni, zato ne sme biti nikomur pod častjo postaviti se v vrsto in čakati. Toliko manj pa je opravičljivo, če posa-mezniki izsiljujejo prednost zaradi svojih poli­tičnih zaslug. Z zavestjo ljudi, ki je bila najtrd­nejši temelj v vsej revoluciji in povojni izgradnji, smo mogo naredili. Mar bomo zdaj z zavestjo trgovali? Mar ne poslavljamo na ta način na laž vse tisto, za kar smo prelili mnogo krvi in znoja? In' še to: kaj bomo storili, če bodo državljani zahtevali javen odgovor na vprašanje, kako so bila razdeljena sredstva sklada? Vse kaže, da bodo v bodoče popolnoma upravičeno tak način razprave in obveščanja zahtevali češće kot do­slej. In kaj potem? Hišica se bo nenadoma po­drla, pri tem pa bo prav gotovo precej prahu...

Pred posvetovanjem o tovarniškem tisku

O k r a j n i odbo r S o c i a l i ­stične zveze bo o r g a n i z i r a l v p r i h o d n j e m t ednu posve­tovanje o v l og i , mes tu in p o m e n u tovarniškega t i ska . Posve tovan je je n a d a l j e v a ­n je n a p o r o v v o k v i r u letoš­n jega meseca t i s k a v o k r a ­j u , d a b i proučili vse mož­ne o b l i k e sodobTicga obve ­ščanja l j u d i .

T r e n u t n o s ta v o k r a j u

d v a t i p a tovarniških g l a s i l : t aka , k i že ima j o t r ad i c i j e in izkušnje i n so t u d i že o b l i k o v n o i n vseb insko i z ­g rad i l a v cenjene p r i p o ­močke d e l a v s k i h svetov, k o ­l e k t i v o v i n t u d i že de lno k o m u n , i n take , k i šele n a ­stajajo i n od igrava jo v g l a v n e m v logo i n f o r m a t o r ­ja. Najhujša n a p a k a večine od n j i h je neredno i z h a j a -

S kakšno moralno pravico jemlje zdravnik v Trebnjem na mesec po 223.662 din osebnih dohodkov?

Človek se n a j p r e j v p r a ­ša: k j e j e m e j a n e s r a m n e ­ga izkoriščanja naše d e m o ­kratične u r e d i t v e , k o t s i g a d o v o l j u j e j o n e k a t e r i s k r a j ­n o sebični p o s a m e z n i k i m e d n a m i ? K j e j e n j i h o v čut o d g o v o r n o s t i p r e d družbo, k j e so o s n o v n a m e r i l a z a poštenost i n z a t r e z n o p r e s o j o , k a j j e p r a v i n k a j ne? N e h o t e se n a m v s i l j u j e p r i m e r a :

m e d t e m k o množice za­v e d n i h g r ad i t e l j e v s o c i a l i ­z m a z v s o p r i z a d e v n o s t j o i n u d a n o s t j o požrtvovalno p o m a g a j o n a p r e d k u p o s t r ­m e m k l a n c u n a v k r e b e r , se­d i n a t e m našem v o z u ne­k a j izkoriščevalcev, k i b r e z o b z i r n o i n s k r a j n o ne­s r a m n o , p a h k r a t i še koša­to i n b a h a t o v p i j e n a d množ ico : » L e pogan ja j t e , le p o t r u d i t e se, m o r a m o n a p r e j ! L e daj te ! ! « K d o so t i izkoriščevalci? P o s a m e z ­n i k i , k i so p o z a b i l i n a svo­j o čast i n poštenje i n k i spričo šibkosti v posamez ­n i h o r g a n i h našega samo­u p r a v l j a n j a g r a b i j o z obe­m a r o k a m a v s vo j nena­s i t n i žep!

N a j b o d o v o l j . O g l e j m o s i ra j e p r i m e r , k i odgova r ­

j a g o r n j e m u n a s l o v u : z d r a v n i k d r . Jože P a v l i n ,

u p r a v n i k Z d r a v s t v e n e g a d o m a v T r e b n j e m , j e d o b i l v l e t u 1961 izplačanih s k u p ­n o 2,683.946 d i n a r j e v oseb­n i h d o h o d k o v a l i p o v e d a n o p o domače: n j e g o v a l a n s k a mesečna plača znaša nič m a n j k o t 223.662 d i n a r j e v V j a n u a r j u , f e b r u a r j u , a p r i l u , j u n i j u , j u l i j u , avgu­s t u i n o k t o b r u j e d o b i l p o 78.013 d i n , m a r c a 88.568 d i n , m a j a 126.689 d i n , sep­t e m b r a 277.013 d i n , n o v e m ­b r a 567.585 d i n i n decem­b r a še 386.001 d i n a r . R a ­z e n z n e s k a 2,683.946 d i n p a je d o b i l l a n i izplačanih v Z d r a v s t v e n e m d o m u še 691.999 d i n z a k i l o m e t r i n o ( z a o b i s k e n a d o m o v i h ) , k a r spe t p o m e n i n a m e s e c povprečno p o 57.650 d i n d o h o d k o v . O s t a n i m o p r i povprečnih mesečnih oseb­n i h d o h o d k i h : 223.662 d i ­n a r j e v ! č l ovek b i m e n i l , d a je z d r a v s t v e n a služba v t r e b a n j s k i občini n a z a v i d ­l j i v i višini — žal p a to še daleč n i r es ! N a občinskem l j u d s k e m o d b o r u v edo po­veda t i , d a p r a v t a služba n i k a k o r n i občini ne v po­nos , ne v z a d o v o l j s t v o šte­

v i l n i h p a c i e n t o v , k i so že l e t a i n l e t a n a v e z a n i s a m o n a enega z d r a v n i k a v vse j občini! K d o j e k r i v , d a v občini še v e d n o n i d r u g e g a z d r a v n i k a ? O t e m v t e m l e k r a t k e m s e s t a v k u ne b o m o r a z g l a b l j a l i ; č loveku p a se neho te p o r o d i vprašanje: čemu p a teh l e 223.662 d i ­n a r j e v ne b i d e l i l i z 2 i n b i i m e l a d v a z d r a v n i k a v s a k n a m e s e c p o 111.830 d i n a r j e v d o h o d k o v ? ( N a ­i v n o vprašanje l a i k a , k a j ­ne, d r . P a v l i n ? ) N i s m o po­k l i c a n i r a z p r a v l j a t i v t em­le članku t u d i o k v a l i t e t i z d r a v s t v e n e službe v tre­b a n j s k i občini, z v e d e l i p a s m o z a pritožbe, d a spre ­j e m a z d r a v n i k v T r e b n j e m v a m b u l a n t o n a e n k r a t t u ­d i p o 4 d o 5 p a c i e n t o v i n j i h h k r a t i o b d e l u j e !

M o r d a se b o n a današ­n j i s e j i s v e ta z a v o d a — z d r a v s t v e n e g a d o m a v T r e b n j e m — t u d i p o j a s n i ­l o , k a k o j e z l a n s k i m i do­d a t k i z a »delo z d r a v n i k a i z T r e b n j e g a n a z d r a v s t v e ­n i p o s t a j i v Mokronogu « , k a k o je z z a k o n s k i m i o sno ­v a m i z a n a d u r e v t r e b a n j ­s k e m z d r a v s t v e n e m d o m u i n k a k o j e z d r u g i m i o b l i ­

k a m i d v i g a n j a o s e b n i h do­h o d k o v , k i so p o g n a l i ž ivo s r e b r o d i n a r j e v d r . P a v l i ­n u t a k o z e l o v i s o k o . D a n e s d o p o l d n e namreč z a s e d a svet z a v o d a , k i b o n e d v o m ­no p o s t a v i l p r a v o besedo g l ede p r e j e m k o v v z d r a v ­s t v e n e m d o m u . M o r d a b o razčistil t u d i vprašanje so­o d g o v o r n o s t i z a škodo, k i j e n a s t a l a l a n i v M o k r o n o ­g u spričo s l a b e g a d e l a t a m ­kajšnjega z d r a v n i k a d r . N o s e t a i n k i d o s e g a p o m n e n j u o d g o v o r n i h p r e d ­s t a v n i k o v O Z S Z 6 m i l i j o ­n o v d i n a r j e v . M o r d a , p r a ­v i m o — k e r u g o t a v l j a m o

• h k r a t i , d a j e v e l i k a škoda, d a svet z a v o d a t e h i n po­d o b n i h vprašanj n i zas le ­d i l i n u r e d i l že l a n i !

S v e t z a v o d a d a n e s t u d i ne b o m o g e l m i m o oseb­n i h d o h o d k o v računovod-k i n j e t e ga z d r a v s t v e n e g a d o m a ; M a r t a P r i j a t e l j j e d o b i l a l a n i izplačanih z a svo j e r e d n o , h o n o r a r n o i n n a d u r n o de l o s k u p n o 870 tisoč 860 d i n a r j e v a l i pov­prečno p o 72.571 d i n n a m e s e c ! ( škoda , d a n i n a s v e t u več računovodskih i n k n j i g o v o d s k i h m e s t p r i z d r a v s t v e n i h d o m o v i h :

m a r s i k a k p r e d s e d n i k O b L O , p r e d s e d n i k o k r a j n e g a sodišča, p r e n e k a t e r i p r o ­f esor , z n a n s t v e n i k i n res­nični s t r o k o v n j a k b i l a h k o o b e s i l n a k l i n s vo j p o k l i c i n z a p r o s i l z a d o b r o plača­n o m e s t o v z d r a v s t v e n e m d o m u ! ! )

N a r a z p o l a g o i m a m o več p o d a t k o v . o n e p r a v i l n e m n a g r a j e v a n j u o d g o v o r n i h uslužbencev v t r e b a n j s k e m z d r a v s t v e n e m d o m u ; o n j i h b o m o poročal i p r i h o d ­njič, k e r pr ičakujemo o d današnje seje s v e t a zavo­d a m a r s i k a j . Z e n i m i z m e d p o d a t k o v p a m o r a m o po -streči p r e b i v a l c e m t r e b a n j ­s k e občine že d a n e s :

d r . Jože P a v l i n i n M a r t a P r i j a t e l j l e t o s n i s t a p r i j a ­v i l a v p r e d p i s a n e m r o k u ( i n ne p o n j e m ! ) s v o j i h čistih d o h o d k o v v s m i s l u z a k o n a o d a v k u o d oseb­nega d o h o d k a , d a b i j i m a občinska u p r a v a z a d o h o d ­ke o d m e r i l a d a v e k o d oseb­nega d o h o d k a , k i g a m o r a ­t a plačati. N j u n e d o h o d k e j e p o i z j a v i p r e d s t a v n i k a O b L O zda j u r a d n o ugo to ­v i l uslužbenec O b L O , da ­vek p a b o s t a m o r a l a plača­t i s k a z n i j o v r e d , o čemer b o m o p r a v t a k o še p o r o ­čali.

I n še n e k a j : v s i l j u j e se n a m m i s e l , d a b i p r a v o ­časen p o s e g p r i s t o j n i h o r ­ganov O b L O i n d o b r o de l o o r g a n o v u p r a v l j a n j a v sa­m e m z a v o d u l a n i ( m o r d a p a t u d i že p r e j ) l a h k o p r e ­preči lo a n o m a l i j e , k i me­čejo čudno luč n a nečedne r a z m e r e v d e l i t v i d o h o d ­k o v v t r e b a n j s k e m zd rav ­s t v e n e m d o m u . K a j več o t e m p a še p r i h o d n j i t eden .

nje. V s e b i n s k e p o m a n j k l j i ­vos t i p a ima j o v z r o k v r a z ­v o j n i po t i , p o j m o v a n j u v l o ­ge, p o k r o v i t e l j s t v u , dušenju i n i c i a t i v e i n d r u g e m .

Ide jno -vzgo jna k o m i s i j a ok ra jnega odbora i n k o m i ­s i j a z a t i sk p r i p r a v l j a t a z a posvetovanje v r s t o p r e d l o ­gov, k a k o b i to s reds tvo obveščanja n a p r a v i l i še bo l j učinkovito. P r e d v s e m gre z a to, d a se natančneje določi n a m e n l i s t a kot o b ­veščevalca, v zgo j i t e l j a i n g rad i t e l j a družbene zaves t i v k o l e k t i v i h . N a posve tova ­n j u n a m e r a v a j o še posebej obde l a t i v l o g o l i s t a v t a k i h k o l e k t i v i h , k i so ra zb i t i po deloviščih, področjih, o b r a ­t i h i t d . (gradbeništvo, goz­dars t vo , k m e t i j s k i k o l e k t i ­vi ) . P i s a n a beseda b i l a h k o o p r a v i l a v r s to na log , k i j i m s icer noben sestanek n i kos , saj se l a h k o l j ud j e s z n a n j a -j o z dogodk i , n a l o g a m i i n m i s l i m i t ak ra t , k o i m a j o čas z a to.

Pričakujemo, d a bo z a r a ­d i a k t u a l n o s t i posve t ovan ja n a s edan j i s t opn j i družbe­n i h odnosov v k o l e k t i v i h udeležba polnoštevilna. N a posve tovan je so s k l e n i l i p o v a b i t i večino večjih i n t u d i manjših k o l e k t i v o v , k j e r b i b i l a u v e d b a " takega s t i k a m e d l j u d m i nadvse k o r i s t n a

G m

OBVESTILO GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM

Obveščamo vse gospodar­ske organizacije, da prireja Združenje knjigovodij LRS v Ljubljani v času od 21. do 26. maja 19G2 s e m i n a r j e glede izvajanja načel delitve čistega dohodka in sestave ustrezne dokumentacije.

Društvo knjigovodij v No­vem mestu nima v programu tega seminarja. V kolikor gospodarske organizacije ni­so prejele posebnega obvesti­la, lahko prijavijo udeležbo Združenju knjigovodij LRS v Ljubljani, Trubarjeva 14-1., p. p. 8.

Duh revolucije in uporne misli Borci obsojajo petolizništvo neznočajnih posameznih državljanov, med katerimi so tudi redki nekdanji pripadniki NOB! — Pri nas: »nesposoben delovni invalid« s priznano pokojnino, v Nemčiji: garač z 12-urnim delavnikom! — S stradežem prihranjeni stari avtomobili na račun naše socialistične zaščite

in skupne blagajne nimajo nič skupnega s častjo delovnih ljudi nove Jugoslavije!

O k o l i 1500 l j u d i se je zbra­l o v nedeljo, 13. maja , n a pros lav i 20. obletnice Gor jan­skega batal jona v Orehov ic i p o d Gor janc i . V osnovn i šo­l i je b i l o razstavljeno zadnje večje predsmrtno delo poko j ­nega umetn ika akademskega s l i ka r j a V l a d i m i r j a Lamuta , z b i r k a »Po poteh Gorjanske-ga bataljona«, k i obsega 42 umetniških de l i n večje šte­v i lo sk i c . Razstavl jeno je b i l o tud i b l i zu 50 dokumentarn ih fotografi j i n fotografij spo­m i n s k i h obeležij i z krajev, k j e r se je Gor jansk i batal jon ustav l ja l a l i b o r i l .

S lavnost i se je razen do­mačih predstavnikov udeležil tud i p r i o r kartuzi je Pleterje d r . Leopo ld Edgar . K o je pozdrav i l navzoče, je pred­stavnik Z B N O V tov. R u d i Pušenjak-Uragan povabi l se­kre tar ja O K Z K S nekdanje­ga komandanta Gorjanskega batal jona tov. F r a n c a P i rko -viča-Corta, naj . spregovori . Tov. Pirkovič je najprej o r i -

" s a l zgodovino nastanka In razvoja batal jona i n poudar i l , da je batal jon častno izpol-

"njeval svoje vojaške i n pol i ­tične naloge. Sko z i batal jon je v t em obdobju šlo oko l i 2 tisoč borcev; mnog i i zmed n j ih so pozneje v d rug ih enotah N O V oprav l ja l i odgo­vorne naloge. To so b i l i bor­c i revolucionarnega duha i n Uporne m i s l i , najmočnejšega orožja, k i n a m je pomagalo izvojevati svobodo i n grad i t i socia l izem. Tega revolucio­narnega i n upornega duha moramo v naših l judeh ohra­n jat i .

Naša nedavna zgodovina nas uči: zanašajmo se nase! Vedno sta nas reševali zavest i n odločnost, da s i hočemo izvojevati boljše življenje, brez oz i ra n a žrtve, k i b i j i h m o r a l i pretrpet i . Tovariš Pirkovič je opozor i l n a do­godke v l e tu 1948 i n na spor z V z h o d o m ter poudar i l , da tud i današnji čas n i lahak. Ogromno smo zgrad i l i po vojni , nebrzdana želja po na­p r edku pa nas je včasih vo­d i l a tud i v razsipnost. Prav­k a r uvel javl jamo ukrepe, k i bodo zagotovi l i štednjo. Upo­rabo sredstev moramo ome­jevati , čeprav bo to težko z last i t am, k jer so b i l i va­jeni »na široko« gospodarit i . V s e m n a m je jasno, d a ta generacija ne bo mog la pre­nest i vsega: bremen revolu­cije i n povojne izgradnje. Povečevati moramo stor i l ­nost, toda tako, da bomo v delovnem času nared i l i več i n boljše i n p r i tem k a r naj­bolj varčevali.

Tov. Pirkovič se je v go­voru dotakni l še dveh pro­blemov. Poudar i l je, da so mnog i naši bo r c i z neresnič­n i m i iz javami pomagal i neka­ter im, k i tega niso zaslužili, do razn ih soc ia ln ih olajšav za borce N O V . V vseh takš­n i h p r i m e r i h bomo p r o t i k r i v c em postopal i po zakoni­t ih predp is ih . P r i tem p a imamo še vedno vrsto skro­m n i h i n zaslužnih borcev N O V , k i doslej svo j ih prav ic še niso uvel javl jal i , pa j i h nihče ne v id i . T e m moramo v p r v i v rs t i pomagati . Drug i

dokaj žalosten pojav p a je odhajanje nekdanj ih borcev na delo v Zahodno Nemčijo. Upoko jen i i n p r i nas »ne­zmožni dela«, se t a m udinja­jo tu jcem i n čisto brez so­c ia ln ih prav i c ko t sodobni sužnji delajo tud i po 12 i n 10 u r n a dan ter se vračajo domov z av tomobi lom. V ra ­čajo se bo ln i i n izčrpani na ramena naše družbe. M a r so pozabi l i , da služijo prav t i ­s t i m l judem i n prav t is temu vojaškemu stro ju, k i je p r ed dvema desetletjema prepla-

Kadar mrtvi govore © ©

govi skupini je bila 18. maja določena akcija blizu Metlike. Franci se je ta dan oddvojil od skupine z namenom, da dobi zvezo z domačini. Blizu Metlike so ga iz bunkerja opa­zili Italijani in ga obkolili v Strmcu blizu Metlike. Pri za­sliševanju ni odgovarjal na vprašanja Italijanov. Zato so ga v jezi pobili s puškinimi kopiti.

Njegova smrt je med ljud­mi v Metliki, zlasti med mla­dino, izzvala ogorčenje. Nje­gov grob je bil ves zasut s cvetjem, čeravno so Italijani pokopališče zastrašili. K po­grebu so smeli le ožji sorod­niki. Okupatorji so se bali ce­lo mrtvih borcev za svobodo. Mrtvi so spregovorili z moč­nejšim glasom kakor živi. še isti dan in naslednji mesec so odšli iz Metlike vsi mladinci — Francijevi letniki.

Kljub množičnemu terorju, zapiranju študentov, rezervnih oficirjev, partizanskih družin in drugih se je delo za OF v mestu močno razmahnilo. Mladi so položili temelje našemu lepšemu življenju.

REGINA FIR

Pred dvajsetimi leti je na silne in mučeniške smrti, mlad in poln vere v lepše in boljše življenje umrl Franci Sušeč, organizator mladine in Skoja v Metliki.

Franci Sušeč je bil rojen v Metliki 8. septembra 1920 kot sin obrtnika. Osnovno šolo je obiskoval v Metliki. Že takrat se je aktivno udejstvoval v so-kolskem društvu. Takoj v za­četku okupacije se je pridru­žil kot sokol pristašem in aktivnim delavcem Osvobodil­ne fronte. Delal je med mla­dino v Metliki, ki se je sko­raj v celoti pridružila OF. Sam je bil pri delu zelo po­gumen in vztrajen. Ponoči je Pisal po zidovih parole in le­pil lepake OF. pred odhodom " partizane je sam zbiral po mestu orožje in ga tudi vozil v ročnem vozičku iz mesta. V mestu je organiziral aktiv Skoja in zbiral tudi ostalo mladino.

V partizane je odšel 9. ma­ja 1942 s skupino dvanajstih fantov, med katerimi je b'ilo največ mladincev iz Metlike. Bil je pripadnik Belokranjske če-te, fct je bila v maju 1942 raz­deljena v štiri skupine. Nje-

v i l našo zemljo i n p r i nas ropa l i n m o r i l ter povzročil smr t mi l i j onov najboljših l jud i po vsem svetu? M a r ne b i t i »sodobni sužnji«, če b i enako p r idno de la l i doma, pod ugodnejšimi pogoj i več i n boljše zaslužili? T u d i pro­t i n j i m bo naša družba ukre ­pa la po zakon i t ih predp is ih , saj so pozabi l i na svojo čast.

Ob koncu govora je tova­riš Pirkovič čestital prebi ­va lcem i n borcem, z b r a n i m na slovesnosti , ter vsem za­želel p r i de lu za razvoj naše družbe mnogo uspehov.

Z nedeljske proslave v Orehov ic i : p r i o r kartuzi je Pleterje d r . Edga r Leopold, sekretar O K Z K S Franc Pirkovič, predsednik okrajnega odbora Zveze združenj borcev Miloš Jančič, Jože Franko i n predsednik občinskega odbora Z B

Slavko Štrukelj

Pomembna zdravstvena pridobitev za Spodnje Posavje V s o b o t o p o p o l d n e j e

b i l a p r e d n o v i m a m b u ­l a n t n o - pol ikl iničnim t r a k t o m p r i splošni b o l ­nišnici v Brežicah po­m e m b n a s l o v e s n o s t : ob navzočnosti p r e d s t a v n i ­k o v l j u d s k e o b l a s t i , po­litičnih i n družbenih o r g a n i z a c i j , d e l o v n i h ko ­l e k t i v o v t e r s t r o k o v n j a ­k o v z d r a v s t v e n e službe j e b i l n o v i t r a k t i z r o ­čen k o l e k t i v u brežiške bolnišnice v u p o r a b o . S l a v j a so se udeležili p r e d s t a v n i k i republiške-

s tore , n o v o kirurško, gine­kološko i n internistično specialistično a m b u l a n t o , nove r en t g enske , l a b o r a t o ­r i j s k e i n lekarniške p r o s t o ­re , p r e p o t r e b n e p r o s t o r e z a f i z i o t e r a p i j o , n o v e garde­r obe , j e d i l n i c o i n n a d v s e praktične u p r a v n e p r o s t o ­re . S p r e s e l i t v i j o v n o v i t r a k t b o bolnišnica p r i d o ­b i l a t u d i 30 bolniških po­ste l j v s v o j i h d o s e d a n j i h

n j a k o l e k t i v a bolnišnice za p r e p o t r e b n e n o v e p r o s t o r e , p r i čemer j e n a k r a t k o o m e n i l t u d i z g o d o v i n o bre ­žiške bolnišnice, p r e d v s e m p a j e podčrta l p o t r e b o , d a b i brež iško bolnišnico do­g r a d i l i s p r i z i d a v o p o t r e b ­n i h o d d e l k o v , z a k a r obs to ­j e spričo n o v e g a t r a k t a ze­lo u g o d n i p o g o j i .

G o s t j e so s i n a t o p o d v o d s t v o m r a v n a t e l j a b o l ­nišnice d r . V l a d i m i r a B r g -l e z a o g l e d a l i p r o s t o r e no ­vega t r a k t a i n n j i h o v o u r e ­d i t e v . B i l i s m o p r i j e t n o presenečeni n a d i z r e d n o u b r a n o n o t r a n j o s t j o n o v i h p r o s t o r o v . V e l i k a z a s l u g a z a ekonomično i n r e s p r a k ­tično s t a v b o g re p r e d v s e m n j e n e m u a r h i t e k t u inž. B o ­j a n u T r a t n i k u i z L j u b l j a ­ne, k i j e p r e d s t a v n i k o m l j u d s k i h o d b o r o v s p r o t i r a z l a g a l b i s t v e n e e l emen t e n o v e g a t r a k t a i n poveza ­n o s t bodočih d e l v breži­ški bolnišnici s s e d a n j i m

V enem izmed prostorov novega p r i z idka : podpredsednica O L O inž. V i l m a Pirkovič, arhitekt projektant inž. Bo jan Tra tn ik , ravnatel j brežiške bolnišnice p r imar i j dr . V lad i ­m i r Brg lez i n ravnatel j novomeške bolnišnice p r imar i j

d r . Oton Baje

ga s ve ta z a z d r a v s t v o , republiškega c e n t r a z a z d r a v s t v e n o v a r s t v o , čla­n i O L O , O K Z K S , o k r . o d b o r a S Z D L N o v o me­s to , z a s t o p n i k i O b L O i z S p o d . P o s a v j a t e r p r e d ­s t a v n i k i političnega, go­s p o d a r s k e g a i n k u l t u r ­nega živl jenja o k r a j a i n S p o d . P o s a v j a .

P r o s l a v o je začel v ime­n u s ve ta z a v o d a S t a n e I l jaž, k i j e v s t r n j e n i h be­s e d a h o p i s a l d o l g o l e t n a p r i z a d e v a n j a k o l e k t i v a bre­žiške bolnišnice z a dog ra ­d i t e v n o v e g a t r a k t a . B o l ­nišnica v Brežicah j e k o t o s r e d n j i z d r a v s t v e n i z a v o d p r i d o b i l a z n o v i m t r a k t o m s o d o b n e o p e r a c i j s k e p r o -

p r i z i d k o m . V s o p o h v a l o za­služi t u d i k o l e k t i v d o m a ­čega g r a d b e n e g a p o d j e t j a » G R A D B E N I K « , k i j e p r e ­s t a l z n o v i m t r a k t o m ene­ga s v o j i h g l a v n i h i z p i t o v v z a d n j i h l e t i h — saj se j e z n o v a p o t r d i l r e k : »De lo h v a l i mo js t ra ! « I z v s e h p r o s t o r o v n o v e g a t r a k t a d i h a p r i j e t n a domačnost, k i še zdaleč n i m a p r i m e r ­j a v e z n e k d a n j o dolgočas­n o n o t r a n j o u r e d i t v i j o s ta ­r i h bolnišnic. P o h v a l o z a ­služi t u d i d e l o domačih o b r t n i k o v i n d r u g i h sode­l avcev , k i i m a j o kakršne­k o l i z as luge z a n o v i t r a k t .

V e s e l i m o se s k o l e k t i v o m brežiške bolnišnice v r e d lepe i n p o m e m b n e p r i d o ­b i t v e z a n a d a l j n j i d v i g z d r a v s t v e n e službe v S p o d . P o s a v j u . S k r b socialistične družbe z a d e l o v n e g a člove­k a se j e z n o v a izpričala v resničnem d e l u , sa j i m a j o zda j p r e b i v a l c i s p o d n j e p o -s a v s k i h občin i n o b m e j n e ­ga d e l a sosedn j e H r v a t s k e že k o r i s t o d n o v i h z m o g ­l j i v o s t i povečane bolnišni­ce v Brežicah! T g .

B o r c i Gorjanskega batal jona na nedel jskem slavju v Orehov ic i

p r o s t o r i h . Stroški z a g rad ­b e n a i n obrtniška d e l a zna ­šajo 115 m i l i j o n o v d i n a r ­jev , z a o p r e m o , k i j e že i n d e l o m a še b o nabav l j e ­n a , p a 20 m i l i j o n o v d i n a r ­jev . S k u p n a v r e d n o s t stav­be z o p r e m o v r e d j e 135 m i l i j o n o v d i n , k a r j e s p r i ­čo i z r e d n e f u n k c i o n a l n o s t i , u p o r a b n o s t i i n razsežnosti n o v i h p r o s t o r o v i z r e d n o m a l o . Tovar iš I l jaž j e m e d d r u g i m t u d i d e j a l , d a j e z b r a l k o l e k t i v bolnišnice v z a d n j i h 6 l e t i h z a to g rad ­n j o 96 m i l i j o n o v , p r i če­m e r j e i m e l p o p o l n o p o d ­p o r o O k r a j n e g a z a v o d a z a s o c i a l n o z a v a r o v a n j e . O b L O Brežice j e p r i s p e v a l z a g r a d n j o p o s o j i l o 10 m i l i j o ­nov , O b L O Videm-Krško 9 m i l i j o n o v , k o l e k t i v p o d ­j e t j a E L E K T R O Krško p a 1 m i l i j o n d i n . N e p o k r i t i h j e o s t a l o še 20 m i l i j o n o v d i n , k i j i h b o bolnišnica d o b i l a i z s k u p n e g a o k r a j ­nega s k l a d a z a i z g r a d n j o bolnišnic. T o p l o se j e za­h v a l i l O L O i n v s e m O b L O t e r k o l e k t i v o m v s o k r a j u , k i s o omogoči l i , d a j e b i l n o v i o b j e k t z g r a j e n v t a k o k r a t k e m času.

N a t o j e p o z d r a v i l goste i n domačine p r e d s e d n i k u p r a v n e g a o d b o r a bolniš­n i c e p r i m a r i j d r . F r a n j o P a v l i c . O p i s a l j e p r i z a d e v a -

Poziv svojcem i rite rti i ran cev S v o j c e ž r t e v fašist ičnega n a s i l j a naproša­

m o , d a sporoče obč insk im o d b o r o m Z v e z e b o r c e v ( p r e k o k r a j e v n i h o d b o r o v ) p o d a t k e o s v o j i h najb l iž j ih s o r o d n i k i h , k i so u m r l i v t a ­bor išč ih, z a p o r i h a l i k o n f i n a c i j a h v I t a l i j i i n s i c e r : i m e i n p r i i m e k , d a n m e s e c i n l e t o r o j ­s t v a , z a d n j e b iva l i šče v d o m o v i n i , tabor išče, k r a j z a p o r a a l i k o n f i n a c i j e , d a t u m s m r t i i n k r a j , k j e r j e p o k o j n i k p o k o p a n .

Z b r a n e p o d a t k e n u j n o p o t r e b u j e m o z a r a d i p r i p r a v n a p o s t a v i t e v s p o m e n i k o v v s e m ž r t v a m fašist ičnega n a s i l j a , k i so u m r l i v t a ­boriščih, z a p o r i h i n k o n f i n a c i j a h v I t a l i j i .

S e k c i j a i n t e r n i r a n c e v p r i G l a v n e m o d b o r u Z v e z e b o r c e v N O V S l o v e n i j e

C 0 S M 0 S I N O Z E M S K A Z A S T O P S T V A LJUBLJANA, Celovška 34 Telefon 33-141

z a s t o p a i n posreduje nabavo osobnih avtomobilov, nadomestnih delov i n opravl ja servisno službo vodilne francoske tovarne

R E N A U L T

Predstavništvo: B E O G R A D , j l i ca 1. maja U telefon 35-078

mm B đ m B M " • v « a _ p Traktorji so orali noc m dan l Več površin v pogodbeni proizvodnji v KZ Brežice

Močno p o d p l a n o m so po ­godben i p o s e v k i pšenice, k j e r je p l a n r e a l i z i r a n k o ­ma j s 47 ods to tk i , i n r e a l i ­z a c i j a p l a n a v travništvu, k i j e za j e l a k o m a j 45 o d ­s to tkov p r e d v i d e n i h t r a v n i ­ških površin. Breceu p o d rmanom j e t u d i r e a l i z a c i j a pogodb v p r i d e l o v a n j u k o ­ruze, m e d t e m k o j e z a o-sta le k u l t u r e p l a n dosežen

BREŽIŠKE V E S T I

i n večkrat ce lo presežen. — U s t r e z n o k p l a n u j e k m e t i j ­s k a z a d r u g a p r e s k r b e l a t u d i u m e t n a gno j i l a . Z a 480 h a pšenice je p r e d p i s a l a 480 t on u m e t n i h gno j i l , m e d t e m k o je 667 t on u m e t n i h gno­j i l p r i p r a v i l a z a osta le k u l ­tu r e . N e n e h n a s k r b z ad ruge j e p o g o d b e n i k o m omogočila nep re t r gana po l j ska i n d r u ­

ga de la , t a k o je b i l a k l j u b s l a b e m u v r e m e n u v p r v i h štirih mesec ih tega l e t a tud i s p o m l a d a n s k a setev še p r a ­vočasno končana. O d srede a p r i l a do p r v i h d n i m a j a so n a p o l j i h pogodben ikov noč i n d a n o r a l i zadružni t r a k ­to r j i . Z a d r u g a je z z a s ebn i ­m i gospodars tv i s k l e n i l a pogodbe t u d i za oran je , že­tev i n d r u g a p o l j s k a de l a , t e r t a k o omogočila hitrejše i n p r a v i l n o obde lovan je .

P o g o d b e n i p l a n vzgo je bekonov i n p i tanega goveda t r a j a o d 1. j a n u a r j a do 1. j a n u a r j a , p r e d v i d e v a p a v z -re jo 2074 g l a v živine. D o 1. m a j a j e b i l o p o d p i s a n i h z a 1.550 g l a v pogodb, s čimer je z a d r u g a uresničila p l a n z a 74 ods to tkov . Pričakuje­jo, d a bodo še do k o n c a m a ­j a p l a n doseg l i , o z i r o m a preseg l i , saj j e z l a s t i z a p i ­tan je b e k o n o v m e d zasebn i ­m i živinorejci v e l i k o z a n i ­m a n j a

Kaže, d a je pogodbeno sode lovan je res n a j p r i m e r ­nejši mošt m e d k m e t i j s k o zadrugo i n k m e t o m , o z i r o -

Vrsta pionirjev iz Brežic se je na okrajnem pionirskem prvenstvu v orodni telovadbi uvrstila na 2. mesto takoj

za Novomeščani

reca v življenjskem poklicu Utrinki iz pisem otrok, ki končujejo šolsko obveznost v brežiški občini

Kam bo šlo 512 fantov in deklet, ki zapuščajo letos osnovne šole?

V brežiški kmetijski zadrugi so se pravočasno pripravili na odgovorne naloge letošnje pomladanske setve. Meha­

nična delavnica zadruge je imela polne roke dela

Maši hmeljarji so zadovoljni

K m e t i j s k a z a d r u g a Breži­ce, k i je ena največjih v novomeškom oikra ju, že več l e t zapov rs t j o uspešno s k l e ­p a pogodbe z z a s e b n i m i p r i ­d e l o v a l c i . Pogodbene p r o i z ­vodn j e ne r a z v i j a s a m o v po l j ede l s t vu — v k o o p e r a -c i j s k e m p l a n u i m a t r a v n i ­ke , v inog rade , s adovn j ake . H k r a t i j e že p o d p i s a n i h več pogodb o v z r e j i b ekonov i n p i t anega goveda, k a r vse kaže, d a poskuša u v e l j a v i t i pogodbeno p ro i z vodn jo p r a v n a vseh k m e t i j s k i h področjih.

V g ospodarskem l e tu 1961 -1962 n i b i l o v e l i k o z a m u j e ­nega . Pogodben i p l a n , k i se računa z a eno le tno o b d o b ­j e o d 1. s e p t e m b r a d o 1. s ep t embra , j e b i l do 1. m a j a r e a l i z i r a n povprečno s 65 Odstotk i , k a r j e zadovo l j i v o . V panogah b r e z živinoreje Je b i l o p o d p i s a n i h z a 842 h a pogodb, t o j e sko ra j p o l o v i ­co m a n j , ko t je p r e d v i d e l p l a n , o z i r o m a 57 odstotkov .

Novo rokometno igrišče v Brežicah

Z e l j a p o n o v e m r o k o m e t n e m Igrišču j e m e d brežiškimi šport­n i k i z e l o v e l i k a . S edan j e i g r i -66e namreč n e zadošča po t r e ­b a m i n J e z a r a d i p e s k a i n p r a ­h u t u d i n e u s t r e z n o g lede n a h i g i e n s k e p r edp i s e . T a p r o b l e m b o končno rešen z n o v i m a s f a l t n i m igriščem, k i ga bodo g r a d i l i n a s t a d i o n u . N o v o i g r i ­šče b o z g r a j e n o t a k o , d a bodo n a n j e m i g r a l i l a h k o še košar­k o i n m a U r o k o m e t .

Z a pričetek d e l j e že v s e p r i ­p r a v l j e n o , n e u g o d n e v r e m e n s k e t a z m e r e p a de l o zavlačujejo. Občinska z v e z a z a te l esno k u l ­t u r o , k i j e i n v e s t i t o r tega Športnega o b j e k t a , b o skušala s pomoč jo m l a d i n s k i h a k t i v o v i n Os ta l i h športnih društev po šo­lah v najkrajšem času d o k o n ­čati z e m e l j s k a d e l a . V t a m p r i ­m e r u b o d o l a h k o u p o r a b i l i toc4e z a a s f a l t i r a n j e , k i bodo dodal i p r e d p r o s v e t n i m d o m o m .

V želj i , da b i b i l o r o k o m e t n o Igrišče čimprej na r e j eno ; p o z i ­v a m o brežiško m l a d i n o , da s p r o s t o v o l j n i m d e t o m p o m a g a p r t g r a d n j i . Trni—

Za n a m i je mesec p o k l i c ­nega u s m e r j a n j a , v ka te ­r e m smo skušali s e znan i t i m l a d i n o , k i je n a razpo t ju življenja, s p o k l i c i , d a b i s i i z b r a l a najprimernejšega. O t r o c i so v t em času po­slušali p r e d a v a n j a pover j e ­n i k o v i n p o k l i c n i h sve to ­v a l c e v , p i s a l i so ankete , i s k a l i nasve tov , nazadn j e p a so se odločili.

P r i s l u h n i m o n j i h o v i m besedam, k i so j i h n a p i s a l i p r e d t e d n o m d n i :

V l a d o i - G l o b o k e g a r a z ­mišlja t ako l e : »N i važno, k a t e r a po t je najkrajša do p o k l i c a , važneje je, d a je p r i j e t n a , vese la . D o b r o je t r e b a p r e m i s l i t i , k a m boš k r e n i l , d a te bo s p r e m l j a l a sreča-« I n k a j s i j e i z b r a l

© K l j u b t em« , da se je lani v naši občini precej z g rad i l o , s t a n o v a n j s k i p ro ­b l e m še n i i n še do l go ne b o rešen. T r e n u t n o je p r i k o m i s i j i z a s t a n o v a n j s k a vprašanja 160 prošenj za dode l i t e v s a m s k i h a l i d r u ­žinskih s t anovan j . T e h pa tako k m a l u ne bo mogoče d o b i t i . S t a n o v a n j s k i s k l a d i m a s i ce r zago tov l j en ih 117 m i l i j o n o v d ina r j e v , s ka te ­r i m i b i l a h k o , če b i v s a s r e d s t v a po rab i l i namensko , z g r a d i l i 40 n o v i h s t ano ­v a n j , v e n d a r bo precejšen d e l t e h s reds tev šel z a u r e ­j a n j e nič m a n j odiožlj ivlh

in perečih k o m u n a l n i h z a ­dev.

naš Vlado.? K e r ga je v šo­l i n a j b o l j z a n i m a l p o u k f i ­z ike , k e r je mnogo slišal o e l e k t r i k i , se j e odločil za ta p o k l i c .

M e t k a , p r a v <iz te šole, t o ­ži, d a je ne vese l i to, k a r j i sve tu je jo d r u g i . R a d a b i pos ta la m e d i c i n s k a l a b o -ramtka, k e r j o vese l i d e l o z e p r u v e t a m i . »Mo ja t r d n a v o l j a je , d a b o m pos ta la to, k a r s i žel im.« .•

I v i c a se k a r ne m o r e n a ­čuditi, d a m o r a že v s a m o ­s to jno življenje. P o s t a t i h o ­če otroška negova l ka , k e r i m a r a d a o t r oke .

T u d i F r a n c e hoče p o m a ­gat i o t r o k o m , v e n d a r n a d r u g način. P o s t a l b o uči­tel j . N e m a l o j e l j u d i , k i n i ­k o l i ne pozab i jo s v o j i h v zgo j i t e l j ev tin m n o g i z n a ­jo cen i t i n j i ho vo pomoč i n delo .

Posebno v e l i k o j e t a k i h , k i b i r a d i pos ta l i t r govc i . D r a g i c a bo p r a v gotovo p r i j a z n a p r o d a j a l k a , saj p rav i , »da so n e k a t e r i p r o ­da j a l c i n e p r i j a z n i i n se ne ­r a d i u k v a r j a j o s s t r a n k o . J a z p a želim, d a b i v sak n a k u p o v a l e c z a svoj d e n a r d o b i l d o b r o blago.« — Že­lje, op i s o van j e p o k l i c a , r a z ­mišljanja o bodočnosti i n s lovo o d d o m a , je g l a v n a v s eb ina v s e h teh p i s e m .

O t r o c i so se odločili z a ta a l i o n i p o k l i c , pog l e jmo pa , kakšne možnosti imajo , d a ga bodo doseg l i . K a m n a j u s m e r i m o 512 o t r ok , k i l e ­

tos končujejo šolsko obvez­nost, če j e v vsej občini le 45 učnih mest dn 9 mest za priučitev v p o k l i c u ? G i m n a z i j a b o ve r j e tno vze ­l a le 120 učencev. T u d i n a ostale s redn je šole bo v e l i k n a v a l . K a m Pa s t i s t i m i , k i žele posta t i t r govc i , šivil je, f r i z e rke , m e h a n i k i ? Z a te p r i nas n i mest , l e z a me ­hanično s t r o k o j i h bo ne ­ka j . Rešitve iščemo v t em , d a p r i s k r b i m o učna mes ta v L j u b l j a n i i n drug j e . G l e ­de s t a n o v a n j a i n h r a n e p a nasta ja spet k u p n o v i h p ro ­b l emov , saj j e mnogo t a ­k i h , k i n e more j o pošiljati o t r o k u p<- več tisočakov mesečno z a vzdrževanje. M a r s i k d o n i m a očeta, z o ­pet nek je je številna druži­n a b r e z zaslužka, d a n e go­v o r i m o o pastirčkih, M že nekaj let služijo vsakdanjđ k r u h . K d o bo p o s k r b e l za te, k i so na jbo l j po t r ebn i pomoči?

P r i z a d e v a m o si pomaga t i v s a k e m u p o s a m e z n i k u , d a s i i zbere p r i m e r n o ž iv l jenj­s k o pot. Še e n k r a t pa b i rada p o u d a r i l a fo, k a r smo govo r i l i n a vseh r o d i t e l j ­s k i h s e s t a n k i h : starši, m i ­s l i t e n a to, d a j e vaš o t rok le eden od 512, k i iščejo pomoči, i n d a b o t r eba mnogo t r u d a , če b o m o h o ­te l i p o m a g a l ; v s em . M l a d i ­n i p a želimo, d a b i srečno h o d i l a po not i , k i s i j o je s a m a i z b r a l a .

I v a n k a K.ostevc

m a m e d družbenim i n p r i ­v a t n i m lastništvom. Z a d r u ­ga pame tno gospodar i , zato z a s e b n i k i z v e d n o večj im z a u p a n j e m podp isu j e j o po ­godbe. V e n d a r so to večino­m a s t a r i koope ran t i , k e r ugo tav l j amo , d a j i h j e t o l i ­k o k o t l a n i (950), le d a so letos podp i s a l i pogodbe z a večje površine. Svo j e v r s t en r e k o r d i m a pogodben ik Franc Rodman i z Spodn j e Pohance , k i je v tekočem gospodarskem l e tu p o d p i s a l z z ad rugo z a 8,5 h a pogodb (za žitarice i n d ruge p r i d e l ­k e je n a b a v i l z a 124.000 d i ­na r j e v u m e t n i h gnoj i l ) , r a ­zen tega p a bo pogodbeno r e d i l 6 bekonov i n 2 goved i . Z a n i m i v o je, d a j e i m e l o-m e n j e n i gospodar l a n i v po ­godbenem sode l o van ju do ­be r p o l d r u g i h e k t a r zeml je , z a tolikšne površine p a so podp i sova l i pogodbe tud i d r u g i k m e t o v a l c i .

Pogodbeno sode lovan je se utr ju je , n j egov i r e zu l t a t i so boljši, k o t j i h dosegajo s a ­mos to jna zasebna gospodar ­s t va , o uspeh ih pa g ovo r i t u d i v edno večje z a n i m a n j e za s k u p n o gospodar jen je te vrs te . O b p o d p o r i zadruž­n i h o rganov , k i mora j o b i t i p o g o d b e n i k o m p r e d v s e m v s t r o k o v n o pomoč, i n ob p r a v i l n e m r a z u m e v a n j u z a -

Podjetje E lektro-Sevnica je imelo približno leto d n i v L o k i svoj ra jon z dvema uslužbencema, o d n j i j u je b i l eden domačin. Vse po­trebno za poprav i la okvar je bi lo p r i r o k i , preb iva lc i pa so b i l i zadovol jni . P r ed me­seci je b i l ra jon k l jub nego­dovanju prebivalstva u k i ­njen, čeprav je teren oko l i Loke hr ibov i t i n obsežen i n mine precej časa, preden od kod sporočijo okvaro i n pro­den jo je nato moči popra-

Lanski pridelek hmelja je bil nadvse obilen, pa tudi kvaliteta je bila izredna. Vse kaže, da so hmeljevi nasadi, k i j ih najdemo v vseh naših zadrugah, do­nosni kmetijski obrati. Pri ­bližno 138 ha površin je za­sejanih s hmeljem, povpre­čen pridelek na ha je b i l lani 1.111 kg, vsega pa smo pridelali 153 ton hmelja. V I. kvalitetni razred je bi-

s e h n i h p r ide l ova l c ev , d a je t a k a o b l i k a sode l o van ja ne samo k o r i s t n a , a m p a k t u d i po t rebna , b i t k a z a p l a n n e ­d v o m n o n e b o zgub l j ena .

Z.

v i t i . V zadnj ih 14 dneh smo doživeli k a r dva pr imera , k o je b i l a potrebna h i t ra pomoč, zato zahtevamo, naj E l ek t ro -Sevnica pr i lagod i svoje po­slovanje kra j evn im potre­bam.

7. maja se je ob 5.30 u r i podr l drog javne razsvetlja­ve v Račici i n padel n a ce­sto ter zaustavi l ves promet. Zarad i oddal jenost i o d Sev­nice smo mora l i čakati na popravi lo , hkra t i p a je b i lo ogroženo tud i življenje l ju-

10 razvrščenih 17 ton ali 11 odst., v drugega 100 ton ali 65,3 odst., v tretjega 31 ton ali 20,3 odst., v če­trti razred pa le 5 ton al i 3,4 odst. Kvaliteta je mno­go boljša kot v letu 1960, ko je bilo v I. razredu le 70 kg pridelka, tretjina v drugem, tretjina v tretjem in tretjina pridelka v če­trtem kvalitetnem razredu. Najboljši hmelj sta pride­lali K Z Šentjernej i n K Z Semič, k i sta prodali pre­težni del pridelka v I. i n II. kvalitetnem razredu. Povprečna cena je bi la lan i . 823 din za kg, vrednost pr i ­delka po ha pa 915.062 din.

d i . 10. maja smo dozive prekini tev toka i n b i l i vi dan i n vso noč brez e lekt i ke (šola, d o m onemogl ih, ž lezniška postajal ) . P r eb i v; c i predlagamo, da E l e k t i Sevnica, k o l i k o r ne mo obnovi t i ra jona v L o k i , ure zadevo tako, da b i vsak di

S E V M Š K 1

V E S T N I K. Filatelistična razstava

Posavja V počastitev 70-letnice p r e d ­

s e d n i k a T i t a p r i r e d i t a f i l a t e l i -stični društvi S e v n i c a i n V i -dem-Krško ob d n e v u m l a d o ­s t i meddjruštveno filatelistično r a z s t a v o . K o t s k u p n a r a z s t a va S p o d . Z a s a v j a j e p r v a , z a d r u ­štvo Videm-Krško p a t re t ja , a z a S e v n i c o četrta r a z s t a v a po o s v o b o d i t v i . O d p r t a bo v V i d ­mu-Krškem o d 20. d o 25. t. m . , a v S e v n i c i v v e l i k i d v o r a n i g a s i l s k ega d o m a o d 27. d o 29. t. m . R a z s t a v n o g r a d i v o b o ob­sega l o o k r o g 40 v e l i k i h v i t r i n . Z o z i r o m n a d a n m l a d o s t i i n n a letošnje p i o n i r s k e i g r e bodo e k s p o n a t i z a j e l i o k r o g 30 šport­n i h i n telesnovzigoj n i h p a n o g , k i b odo p r i k a z a n e z najlepšimi z n a m k a m i v s e h dežel sve ta in obrazložene s p r i m e m o l e g en ­do . R a z s t a v a i m a p o / j e m te­m a t s k i značaj i n b i J i l a h k o d a l i označbo »Telesna v z g o j a v z r c a l u f i latel i je« . N e k a j v i ­t r i n b o t u d i posve - . en ih d e l u i n živl jenju p r e d s e d n i k a r e ­p u b l i k e .

O b r a z s t a v i b o i z d a n p o s e t e n priložnostni p i s e m s k i ovitek' , k i se b o f r a n k i r a l z , j u b i l e j n i m i z n a m k a m i , v r a b i b o p a t u d i p o s e b e n priložnostni poštr i žig.

O p o z a r j a m o že danes n a to z a n i m i v o p r i r e d i t e v . B . M .

Iz Krmelja

zjutraj prišel uslužbenec n a kra jevni u rad , k jer b i izve­del za okvare, k i b i moreb i t i nastale. Preb iva lc i b i okvare pr i jav l ja l i kra jevnemu ura ­du v dopo ldansk ih u r a h . Upamo, da bo Elektro-Sevni ­ca sprejelo naš predlog z ra­zumevanjem. S. Sk .

H Podjetje »Lisca« povečuje svoj obrat v K r m e l j u . Seda­nje prostore preurejajo i n povečujejo, tako da bo lahko v n j ih , ko bodo gradbena dela opravljena, zaposlenih 35 do 40 delavk.

• Ko l ek t i v krmel jskega ru ­dn ika je i zvo l i l nov de lavsk i svet, k i šteje 19 članov. Vo ­litev so se udeležili domala vs i člani ko lekt iva .

• Podjetje »Kremen« i z Novega mesta mehaniz i ra peskokop i n pra ln ico v K r ­mel ju. Stor i lnost , obseg pro­izvodnje i n kval i teta izdelkov se bodo zaradi sodobnejše proizvodnje znatno povečali.

D. B.

Občinsko tekmovanje v Sevnici

10. m a j a se j e z b r a l o p r e d o s e m l e t k o v R a d n i p r i S e v n i c i m n o g o t e k m o v a l c e v i z p e t i h šol sevniške občine; Pr iče lo se j e občinsko t e k m o v a n j e v štirih d i s c i p l i n a h ; v m e t u k r o g l e , s k o k u v višino, s k o k u v d a l j i n o i n t e k u n a 60 m . T e k m o v a l i so fant j e i n d e k l e t a . M e d f a n t i j e b i l najbojši M i l a n Moč ivnik i z S e v n i c e , k i j e z m a g a l k a r v d v e h d i s c i p l i n a h : v s k o k u v višino (1,50 m ) i n s k o k u v d a l j i n o (2,20 m ) . V t e k u n a 60 m je b i l p r v i A n d r e j K u r n i k i z S e v n i c e s časom 6,5 eek. V m e t u k r o g l e j e b i l "najboljši L a d o Z e v n i k a r i z S e v n i c e , k i j e v r g e l k r o g l o 10,5 m . — T u d i d e k l e t a so se i z k a z a l a . V s k o k u v d a ­l j i n o j e doseg la na j bo l j r e z u l t a t D a n i c a C i g l e r — S e v n i c a z 4,92 m , v s k o k u v višino A n a M l a k a r — Trž išče (1,15 m) , v t e k u n a 60 m Jožica V i d i c — S e v n i c a (7 sek . ) t e r v m e t u k r o g l e M a r i j a Dolinšok — S e v n i c a (6,70 m ) .

N a s l i k i : M i l a n Močivnik p r i s k o k u v da l j a vo .

ELEKTRO - RAJON V LOKI

Počasno ali hitro združevanje? V črnomaljski trgov ini se

je premakni lo . Preure jena, sodobno opreml jena proda­ja lna »Delikatesa«, k i je od­pr ta ves dan , je i zpo ln i l a vr­zel v proda j i de l ikatesnih izdelkov, razen tega pa nud i potrošnikom tud i špecerijsko blago. V drugem preureje-

N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E '

nem loka lu na K o l o d v o r s k i cesti posluje prodaja lna kon­fekc i jsk ih oblačil, k i je

KRATKE IZ ČRNOMLJA IN OKOLICE

© Turistično olepševal­no društvo je v recepciji hotela »Lahinja« organizi­ralo pisarno »Turistični in­formator«. T u bodo odslej domači in tuji turisti pre­jemali vse turistične napot­ke. Turistično društvo bo na željo nudilo turistom vodiča za ogled znameni­tosti mesta in okolice. T u bodo turisti lahko dobili napotila glede prevozov po Beli krajini.

• V Zapudju so- raz­pravljali o tem, kako bodo uredili pokopališče. Vašča-ni bodo delo opravili sami. Pričakujejo, da bo o tem razpravljal tudi svet za ko­munalne zadeve ob-ine Čr­nomelj i n da bodo prejeli za ureditev pokopališča delno denarno pomoč. Več­jo skrb kot doslej bodo po­svetili tudi grobovom pad­lih borcev N O B .

G Člani delovnega ko­lektiva »Belokranjka« iz obrata Vinice so razprav­ljali o tem, da b i bilo nuj­no na Vinic i ustanoviti nov obrat — šivalnico. O tem je razpravljal tudi delavski svet in sprejel sklep, da bodo obrat ustanovili, ko bodo imeli na razpolago^ sredstva.

C Kmeti jska zadruga Črnomelj je preselila svo­jo poslovalnico »Agrooskr-ba« iz dosedanjih prosto­rov »Pri Brusu« v nove prostore nasproti doma ljudske prosvete. Nov i pro­stori so sodobno urejeni. S to poslovalnico bo omogo­čeno, da bodo kmetovalci hitreje i n boljše oskrbova­ni s semenom, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in kmetijskimi stroji.

Q> Splošno trgovsko pod­jetje Črnomelj je pričelo poslovati v novi posloval­nici »Delikatesa«, v prosto­rih adaptirane t Kvasove hiše pr i suhem mostu. Po­slovalnica bo poslovala uon-stop. Z otvoritvijo te Poslovalnice je Splošno tj ovsko podjetje rešilo Precejšen problem oskrbe mesta. Dosedanji prostori delikatese, v katerih je bi l tudi bife, res niso bi l i pri ­merni za prodajo živil in alkoholnih pijač na drob­no, ker niso ustrezali hi­gieni.

Delo črnomaljskih pionirjev

Črnomaljski p o i n i r j i so ze lo a « U v n t . p r e d k r a t k i m j e b i l o 2 a o s e m l e t k i u s t a n o v l j e n o Spcatno društvo »Stane R o z ­man« , v k a t e r e m sđ vkl jučene fazne s e k c i j e : f-ahoviska i n r o ­k o m e t n a , k i s t a najaktivnejši " i a t l e t s k a .

P i o n i r j e j e t r e b a p o h v a l i t i , so z z b i r a n j e m železa i n

P a p i r j a s a m i zaslužili d e n a r z a n a b a v o rjojnujnejših športnih y * v l z i t o v . O k o l i c o šole i n i g r i -r r ? P r i d n o u r e ju j e j o . V t e m j e a n u bodo o b i s k a l i s ipomen ike

M n o g o d e l a i m a j o s p r i p r a -a r n i p r a z n < > v a n j e d n e v a

, " } a aostd. P e v E k i zibor bo o b &t!>< P r u o * n o s * i p r i r e d i l s a m o -^ ° j l «n k o n c e r t , p r i p r a v l j a j o se st™i "t p a r a d o im t e l o v a d n i n a ­d i ™ , T t o m b o d o p r o s l a v i l i t u -o L r " ? e t n l e o obs to j a p i o n i r s k e

opremljena s kab ino za pre­oblačenje, v prodaja ln i , k jer je b i l a prodaja konfekcije doslej, pa je trgovina s čev­l j i , k i n u d i izdelke tovarne čevljev P l an ika (komis i j ska prodaja) . V nov i sodobno opreml jeni l oka l v stavbi K Z Črnomelj se je prese l i la za­družna trgovina z reproduk­c i j sk im blagom. V prostore dosedanje Zeleznine na K o ­lodvorsk i cest i se bo, k o bo­do l oka l p reured i l i i n vanj postavi l i novo opremo, pre­se l i la prodaja lna zelenjave i n sadja, k i se s t i ska v pre­majhnem pros to ru . V bodoč­nost i bo zelenjavno trgovino prevzela K Z , k i že pr iprav­l ja proizvodnjo v r tn in za po­trebe črnomaljskega trga, sadja p a je v B e l i k r a j i n i dovol j . Torej vse v redu?

Ne, popo lnoma zadovol jni n ismo! Skra jn i čas je, da b i dosedanjo delikatesno proda­ja lno »Bife« (!) preured i l i . V njej prodajajo špecerijsko blago — sladkor , moko , te­stenine i td. , v is tem prosto­r u pa gostje hkra t i kade, pijejo a lkoholne pijače, se naslanjajo ob točilno mizo , pljujejo po podu i n podob­no. Oboje prav gotovo ne gre skupaj . Pričakujemo, da bo tržni inšpektor prav kma­l u posegel vmes. V neposre­d n i bližini je gostišče Grad , zato je točenje a lkoho ln ih pijač v takem l oka lu popol­noma odveč. M o r d a b i kaza­lo l oka l preuredi t i i n v n jem namest i t i mlečno restavraci­

jo, k i jo v Črnomlju močno pogrešamo! V njej b i proda­ja l i mlečne izdelke, osvežilne brezalkoholne pijače i n sla­ščice. K d o bo pričel: trgo­v ina a l i pekar i j a?

Zadružni trgov ini repro­dukci jskega blaga je treba določiti predmet poslovanja. Prav gotovo je odveč, d a prodaja vodovodno-instalacij-s k i mater ia l , štedilnike, ra­zne gospodinjske pripomoč­ke i n še mars ika j drugega. Prodajalne v Črnomlju bo treba še bol j spec ia l i z i rat i ; potrebujemo na pr imer pro­dajalno suhe robe, stekla i n stek larsk ih izdelkov (v žele­zn im se rado p r i m e r i , da nimajo diamanta, s Kater im b i potrošniku odrezal i kos stekla! ) . Samopostrežna tr­govina bo, kot upamo, odpr­ta pr ihodnje leto, letos p a dograjena to l iko, ko l i ko r bo na razpolago sredstev.

Vsekako r - bo trgovina na­štete naloge laže uresničeva­la zdaj, ko sta se obe trgo­v insk i podjetj i v Črnomlju

združili. Delavska sveta tr­govskega podjetja »Potroš­nik« i n Splošnega trgovske­ga podjetja sta že sprejela sk lep o združitvi, l judsk i cdbor pa je na seji 21. apr i ­l a n jun sklep po t rd i l . Obe podjetj i pa še vedno poslu­jeta ločeno. Slišati je, da so se odločili za počasno zdru­ževanje, počakali bodo do polletne inventure i n pollet­nega zaključnega računa. M a r je res tako težko izvesti izredno inventuro? Saj so po osvoboditvi trgovine delale inventure vsak mesec en­krat , pa n i b i lo to n i k o m u r odveč! Zakaj še n i nihče raz­p isa l volitev novega D S , če­prav bo k m a l u min i l o mesec dn i , odkar je l judsk i odbor združitev potrd i l? A l i je v Črnomlju združitev zaradi združitve a l i združitev zarad i potrošnikov i n v želji, da b i n j i m ustregli? A l i imamo res to l iko časa? Ka j prav i k takš­nemu stanju i n zavlačevanju svet za blagovni promet p r i l judskem odboru?

Veselje ob lepih knjigami (z otvoritve nove knjižnice V Črnomlju)

Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš

V s t a n o v a n j s k i s k l a d o b ­čine Črnomelj se bo s tek lo letos skupa j o k o l i 156 m i l i ­j onov d inar j e v . T a znesek je n a m e n j e n z a gradn jo s tanovan j družbenega sek-

Alkohol ali kultura?

V naših k r a j i h čestokrat p r i ­re ja jo p r o s l a v e v o k v i r u r a z ­n i h p r a z n i k o v , o b l e t n i c i n po ­dobno . N a v a s e h p a se p r i t e m drži jo še s t a r i h n a v a d , k i n c s o d i j o v današnji čas.

O b p r a z n o v a n j u letošnjega k r a j e v n e g a p r a z n i k a v D r a g a -tušu se je p r a z n o v a n j u p r i d r u ­žila t u d i a m a t e r s k a i g r a l s k a družina i z Z a d v o r a p r i L j u b ­l j a n i z i g ro »Dež i n v ihar « . N a .žalost p a so k l j u b p o l n i d v o r a ­n i m o r a l i p r e d s t a v o zaključiti že p r e d k o n c e m . T o j e zah te ­v a l o r g a n i z a t o r veseUce , češ d a n e b o d o m o g l i p r o d a t i v i n a . -M i s l i m , d a t a u k r e p n i m a p r i ­m e r a . L e k d a j se b o d o l j ud j e z a v e d e l i , d a z a b a v a n i v v i n u i n d a n a p r a z n o v a n j i h v e s eUca n i g l a v n a točka p r o g r a m a .

S p o m n i m o se s a m o l a n s k e g a p r a z n o v a n j a v Črnomlju, k o je b i l o v m e s t u o r g a a i z i r a n i h pet vese l i c i s t i d a n , a nobene k u l ­t u r n e i n športne p r i r e d i t v e !

Nova trgovina s čevlji

T i k pred prvomajskimi prazniki je bila v Črnom­lju odprta nova trgovina s čevlji — prodajalna tovar­ne »Planika« iz Kranja . Crnomaljci smo se nove prodajalne na moč razve­selili, saj se bomo odslej laže odločili za nakup čev­ljev. Marsikdo, k i m u »uni­formiranost« n i všeč, bo odslej kupoval čevlje v Črnomlju i n ne več v Lju­bljani, Novem mestu ali Kar lovcu kot doslej.

Prispevajmo za Debeli rtič!

V tednu Rdečega križa je bi l ustanovljen odbor za zbiranje sredstev za dogra­ditev mladinskega zdravi­lišča Debeli rtič. Občinski odbor R K se je lotil akci­je z vso resnostjo, saj se vsi zavedajo njenega po­mena. Pričakujemo, da bo­do podjetja, ustanove in tudi posamezniki razumeli, kako zelo važna je dogra­ditev tega objekta, saj ve­mo, da za zdravje naših otrok n i nobena žrtev pre velika.

Prispevajmo vsak po svo j ih močeh, saj se nam bc to bogato obrestovalo!

Dopisujte v vaše komunsko glasilo!

mlados t i , bedo d i j a k i črno­m a l j s k e g imnaz i j e i n učen­c i osemle tke o b i s k a l i gar­n i z on , k j e r bo ob 8, u r i športna p r i r ed i t e v p r i p a d n i ­k o v J L A . P o l u re z a t em bo rokome tna t e k m a m e d vo ­j a k i i n g imnaz i j c i , ob 9.30 pa bodo v o j a k i • p r i r e d i l i k u l t u r n i spo rod z a m l a d e ob iskova lce . P o p o l d n e ob pe t ih bo športna p r i r ed i t e v n a ma'.Dm s tad i onu v Čr­n o m l j u .

Večje p r i r ed i t v e v poča­st i tev d n e v a m l a d o s t i bodo končane v nede l jo , 27. m a ­ja . T a dan bo v Črnomlju

p a r a d a m lados t i (ob 9. uri ) r o k o m e t n a t e k m a n a m a ­l e m s t a d i c n u (ob lO.uri ) , ob 15. u r i bodo p i o n i r j i i n m l a ­d i n c i i z v ed l i neka j pros t ih vaj i n neka j va j n a šport­n i h n a p r a v a h , za zaključek-pa bodo p r i p a d n i k i J L A odšli v Dragatuš, k je r bodo ob 17. u r i p r i r e d i l i z a b a v n i p r o g r a m s p lesom.

V o k v i r p r a z n o v a n j a dne - ' v a m lados t i soadajo tud i i z ­redna p r e d a v a n j a v vseh večjih, občinskih središčih. T e m a je »Desant n a D r ­var« , p r edavan j e pa bo po­pes t r i l ust rezen f i lm_

t o r j a (116 m i l i j o n o v d i n a r ­jev) i n zasebnega s ek t o r j a (12 m i l i j o n o v d inar j ev ) t e r za odplačilo anu i t e t i n o b ­rest i (25 m i l i j o n o v d i n a r ­jev).

P r e d v i d e n a s r eds t va so vsekako r p r e m a j h n a . P r e d ­v s e m se bodo moa-ale gospo­d a r s k e o rgan i zac i j e v k l j u ­čiti v a k c i j o s t anovan j skega s k l a d a te r a k t i v n o sode lo ­v a t i p r i z b i r a n j u sredstev . S k l a d na j b i v bodoče s k r ­be l z a s m o t r n o g radn j o s t a ­n o v a n j s k i h ob jektov , h k r a t i pa z b i r a l s r eds t va podje t i j i n p r i v a t n i h interesentoV| k i b i s i z o m e n j e n i m i v p l a ­čili p r i d o b i l i p r e d p r a v i c e do s t anovan j a a l i k r e d i t a za zasebno gradnjo .

S s reds tv i tega s k l a d a b o ­do letos dog rad i l i 24-stano-v a n j s k o s tavbo v Črnomlju^ začeli pa g r a d i t i 29-stano-v a n j s k i b l o k i n 6-stano-van j sko s t avbo p r i n o v i l e k a r n i v Črnomlju t e r d e -ve t s i anovan j sko hišo v S e ­miču. '

Mladini več razvedrila!

Z m l a d i n s k i m p lesom, k i e b i l 12. m a j a v ho t e lu L a -l i n j a v Črnomlju, so se »ričele m l a d i n s k e p r i r e d i t ­ve v počastitev d n e v a m l a -ios t i . N a s l e d n j i d a n je b i l o ahovsko t e k m o v a n j e m e d >bčani i n p r i p a d n i k i J L A er v p o p o l d a n s k i h u r a h stega d n e v Semiču zabav -l i p r o g r a m s p l esom, k i so ; a p r i r e d i l i p r i p a d n i k i čr-l o m a l j s k e g a ga rn i z ona .

N a s l e d n j a p r i r ed i t e v dne -/a m lados t i bo v soboto ob l. url popoldne, k o bo t ek ­movanje črnomaljske s t r e l ­k e družine. V nedeljo ob 9. i r i bo v šahovskem k l u b u v Črnomlju pov ra tno sre ­čanje m e d črnomaljskimi šahisti i n p r i p a d n i k i J L A popo ldne ob 5. u r i p a b o na V i n i c i z a b a v n i p r o g r a m v k a t e r e m bodo nas t op i l i rojaki

22. maja ob 4. uri popo l ­dne bodo v počastitev dne ­va m lados t i p r i p a d n i k e čr­nomal j skega ga rn i z ona o b i ­ska l i črnomaljski g i m n a z i j ­ci i n učenci osemle tke ter p r i r e d i l i k u i t u r n o - z a b a v n i

24. maja zvečer, p red sa ­m i m r o j s t n i m d n e m p r ed ­s edn ika T i t a , bodo m l a d i n c i r a j a l i ob k r e s u n a Sadežu. Pridružili se j i m bodo tud i n o v i člani m l a d i n s k e orga­n i zac i j e , k i bodo t a d a n spre j e t i v o rgan i zac i j o v vseh p o p o l n i h o s n o v n i h šo­l a h .

25. maja, n a s a m d a n

Slika mladincev, k i zbra­n i v skupinice okrog mla­dinskega internata kvarta-jo, in slika mladih ljudi, k i po gostiščih dan za dnem premetavajo karte, človeka zbode in presune hkrati. Oboje dovolj zgo­vorno dokazuje, da bi mo­rali nuditi mladini več kot doslej in več investirati v športne naprave ter v vse ostalo, kar lahko nudi mla­demu človeku razvedrilo ter m u krepi duha i n telo. Prav o teh problemih so na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Črnom­lju živahno razpravljali. Ugotovili so, da za takšno

odtegovanje mladine ni edini vzrok pomanjkanje sredstev in primernih ob­jektov. S sredstvi, k i j ih imamo, in :'. malo več do­bre volje in iznajdljivosti bi lahko dosegli več, kot smo. Imamo na primer Planinsko društvo, društvo Partizan, gasilsko organi­zacijo, ribiško društvo, še in še b i lahko naštevali; prav v njih pa pogrešamo mladine, čeprav bi j i udej-

)vanje v teh organizaci­jah lahko nudilo mnogo koristnega znanja in razve­drila in j i hkrati pomagalo na koristen način izrabiti prosti čas. Vse kaže, da

Naš letošnji družbeni plan Osnovna predvidevanja za letošnjo gospodarsko rast naše komune: porast družbenega proizvoda za 16 odstotkov, narodnega dohodka za 14 odstotkov, števila zaposlenih za 9 odstotkov, storilnosti za 7 odstotkov in porast realnih

osebnih dohodkov za 10 odstotkov

Oba zbora občinskega -ljud­skega odbora Črnomelj sta pred kratkim sprejela družbe­ni plan za leto 1962. Osnovna značilnost plana je prav goto­vo predvidena nadaljnja raz­širitev materialne osnove na­še družbene ureditve. Povečal naj bi se namreč obseg pro­izvodnje in storitev na vseh gospodarskih področjih ter doseglo večje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti.

Z uvajanjem boljše organi­zacije dela, smotrnejših pro­izvodnih procesov in moder­nih tehnoloških postopkov bc dosežen nadaljnji gospodarski razvoj občine. Z omenjenim: ukrepi in uvajanjem spodbud nejših oblik nagrajevanja bc možno racionalneje izkoristit delovno silo in doseči pred videni obseg proizvodnje. Ra

čuna se, da bo delovna s tor i l , nost poras la za 7 odst.

Družbeni p lan zahteva, da se sk ladno s povečanjem osebnih dohodkov i n izbolj­šanjem družbenega standarda izboljša tudi p reskrba z indu­s t r i j sk im i i n kme t i j sk im i proizvodi ; dalje je treba po­speševati razvoj stor i tvenih obrtnih obratov i n servisov v stanovanjskih skupnost ih ter ostalih gospodarskih organi­zacij, k i opravl jajo stor i tve za gospodinjstvo. Nadaljeva­la se bo izgradnja stanovanj, komunalnih, zdravstvenih i n šolskih objektov, saj porast negospodarskih investicij ne­posredno vpliva na dvig druž­benega standarda.

Pri investicijskih izgrad­njah je treba v gospodarskih in negospodarskih panogah pospešiti dovršdtev že začetih

gradenj. Investicije je treba uporabi t i predvsem za izpo­polnitev i n razširitev t is t ih obstoječih kapacitet, k i bodo prinesle pomembnejše rezul­tate že v letu 1962. Se vnaprej je potrebno razvi jat i social i­stične odnose, k r ep i t i komu­naln i s istem ter razvi jat i de­lavsko i n družbeno upravl ja­nje.

L a n i je b i l gospodarski raz­voj občine najuspešnejši i n zato bo potrebno vložiti vse notranje rezerve, da se bodo v celot i uresničile tud i za letos postavljene planske o b veze. Te predvidevajo, da se bo družbeni brutoprodukt povečal v p r imer jav i z lan­skim letom za 16 odst. in na­rodni dohodek za 14 odst. Na­rodni dohodek na enega pre­bivalca bo znašal 183.000 di­narjev, -pb-

bo . treba v bodoče prire­jati več izletov, tekmovanj, pohodov in srečanj, k i ne terjajo večjih sredstev. V okolici Črnomlja je do­volj naravnih lepot (Mirna gora in Dolina Kolpe) , vse­ga tega pa dobršen de l mladih ljudi najbrž še ne pozna. Kolesarjenje b i bilo zelo primerno za krajše pohode in srečanja. Z do­bro voljo, z iznajdljivostjo in z novimi pobudami sku-šajmo popraviti zamujeno!

Občinski sklad

za telesno vzgojo Na zadnji seji ljudskega

odbora Črnomelj so usta­novili občinski sklad za te­lesno vzgojo in kulturno dejavnost. Sklad bo zbira l prispevke gospodarskih or­ganizacij, zavodov i n usta­nov in je ustanovljen z na­menom, da b i za razvoj te­lesne vzgoje in kulturne dejavnosti skrbela vsa družba. Doslej je sredstva za oboje prispeval le ob­činski proračun.

Sredstva občinskega gozdnega sklada

Po predvidevanju občin­skega družbenega p l a n a se bo zbralo letos v občinskem gozdnem skladu 23,800.000 din razpoložljivih sredstev. Ta bodo uporabljena iako-le: 11,4 milijona za gozdna gojitvena dela, pogozdova­nje in nasade, 2,8 milijona za urejevanje gozdnih ces£-8,4 milijona za medobčin­ski gozdni sklad in 1,2 m i ­lijona za ostale izdatke.

S ' e v . 20 (634)

N i K O L f l j v f i s i u E v i č gogou: Kako sta se sprla 14

Ivan Ivanovič in Ivan JSihiforovič »Ne u p a m se z vam i prep i ra t i . V p r ime ru , da svinje

ne boste pos la l i n a pol ic i jo , ukrepajte z njo po svoj i vo l j i . Lahko jo zakoljete za božič, takoj pojeste a l i pa obesite v dim. Če boste moreb i t i de la l i klobase, b i vas lepo pros i l , pošljite mi pa r krvav ic — vaša G a p k a j i h naredi čudovito okusne. M o j a Agrafena Tro f imovna je vsa ne­u m n a nanje.«

»Klobas b i radi? Prav, pos la l v am j i h bom!« »Jako v am b o m hvaležen, l jub i pr i jate l j i n dobrotnik .

Samo eno besedico m i še dovolite: tako sodnik kot vs i na j in i znanci so m i naročili, naj vas, kako b i reke l , p o m i r i m z vašim pri jate l jem Ivanom Nikiforovičem.«

»Kaj? S tem zarobljencem? S tem rokovnjačem naj se pobotam? N i k d a r i n nikoli!« I van Ivanovič je to povedal presneto odločno.

»Kakor veste,« je rekel po l i c i j sk i upravn ik i n počastil svoj nos s tobakom. »Svetovati v am ne smem, le tole b i rekel , če dovolite: zdaj ste ves v ognju, a l i kadar se boste ohladi l i . . . «

A l i Ivan Ivanovič je obrn i l pomenek na lov na prepe­l ice, kako r zmeraj , če m u pogovor n i ugajal.

I n tako se je upravn ik v r n i l domov z do lg im nosom.

Š E S T O P O G L A V J E ,

V K A T E R E M B O B R A L E C Z L A H K A Z V E D E L V S E , K A R V S E B U J E

Naj so na sodišču še tako poskušali s k r i t i ves p r i ­petljaj, je vendar že drugo jutro ves M i r go r od vedel, da je sv inja Ivana Ivanoviča ukrad l a pritožbo Ivana N i k i ­foroviča. P r v i se je b i l zarekel sam po l i c i j sk i upravn ik .

K o je stvar prišla na ušesa Ivana Nikiforoviča, n i rekel ne bele ne črne, samo vprašal je:

»Ali n i b i l a temnorjava?« Agafja Fedosejevna je pa spet začela hujskat i Ivana

Nikiforoviča: »Za božjo voljo, Ivan Nikiforovič, kaj pa misliš? Smeja l i se t i bodo kot pav l ih i , če odnehaš! A l i boš potlej še sp loh plemiču podoben? Saj boš slabši od tiste babnice, k i prodaja s ladkari je , na katere s i ves lakoten!« I n pretentala ga je, ženska zdrahasta! Našla je nekje ' srednjeletnega človečka s kozav im obrazom, v temno-modrem suknjiču z zakrpan imi komo lc i — pravega sod-nijskega peropraska! škornje s i je loščil s ko lomazom, za ušesom j e ' nos i l t r i peresa, namesto črnilnika je pa ime l lekarniško stekleničko, z vrv ico obešeno za gumb. N a en pot je lahko pojedel devet pirogov, desetega je pa v takn i l v žep. N a ko lkovan i pap i r je lahko nakraca l to l iko vsakršnih obrekovanj , da n i b i lo bra lca , k i b i mogel nje­govo pisanje prebrat i naenkrat brez kašljanja i n k ihan ja . To , človeku ne preveč podobno bitje je torej čepelo, smrka lo , čečkalo i n slednjič skrpucalo takšnole pisanje:

»Okrožnemu sodišču v M i r go rodu od plemiča Ivana Nikiforoviča, s ina Dovgočhuna.

V zadevi moje pritožbe, katero sem jaz, plemič Ivan, s in N i k i f o r a Dovgočhuna, vložil na taisto sodišče i n ta ist ikrat kakor plemič Ivan Ivanov, s in Pererepenka, k i m u samo mirgoroško okrožno sodišče daje potuho. T u d i predrzna nesramnost tiste rjave svinje, čeprav ste jo hotel i utaj i t i , m i je po tu j ih l judeh že prišla na ušesa. K e r pa sta ta dopustitev i n ta potuha z lonamerni , spada to nemudoma v pristojnost sodišča. Saj t ista sv inja Je

bedasta žival i n zato tembol j p r i k l adna za krajo sp isa , iz česar je očividno jasno, da je večkrat omenjeno svinjo k t emu ropu nahujska l sam moj sovražnik samozvani ple­mič Ivan Ivanov, s in Pererepenka, kateremu je že dokazan rop, poseg po tu jem življenju i n svetoskrunstvo. A l i ome­njeno mirgoroško sodišče je z n jemu lastno hinavščino dalo tajni pr istanek svojemu človeku, ka j t i brez takega pr i s tanka b i omenjena sv in ja n ikako r ne mogla p r i t i v p isarno i n ukras t i spisa, saj je mirgoroško okrajno so­dišče dobro založeno s služabniki, za k a r je dovolj ome­n i t i le tistega čuvaja, k i je slednjo uro v čakalnici i n čeprav je na eno oko slep i n i m a eno roko nekol ikanj pohabljeno, je vendar v po ln i m e r i sposoben, da u d a r i svinjo s krepe lom i n jo prepodi . To zaneslj ivo kaže na potuhnjenost mirgoroškega sodišča i n na nesporno delitev judovskega dobička, k i iz takega sodelovanja izhaja. Zgoraj imenovani ropar i n plemič Ivan Ivanov, s in Pere­repenka, je p r i tem odigra l jako izdajalsko vlogo. Zatega-vol jo dajem jaz, plemič Ivan N ik i f o rov , s i n Dovgočhuna, okrožnemu sodišču na znanje i n v ukrepanje, da m o r a mojo pravdo glede rjave svinje i n z njo soglasnega plemiča Pererepenka pretrest i i n jo rešiti pravično i n v mojo kor i s t . V nasprotnem p r ime ru b o m jaz, plemič N i k i ­forov, s in Dovgočhuna, o takem prot i zakoni tem postopku imenovanega sodišča vložil po predpisani pot i i n z vsemi dokaz i pritožbo na Najvišje sodišče.

Plemič mirgoroškega okra ja Ivan N ik i fo rov , s in Dov­gočhuna.«

To pisanje je zadelo v črno! Sodnik je boječ človek, kakor so običajno vs i dobričine. Zatekel se je k ta jn iku. A l i tajnik je samo puhn i l skoz i zobe globok »hm« i n poka­zal tako mirnodušen i n zlodjevo pre tkan obraz, kako r ga ima sam peklenšček, ko v id i , da se m u bliža žrtev. Ostalo Je samo eno: p o m i r i t i oba bivša pr i jate l ja . A l i kako začeti, k o so vs i dosedanji poskus i spodleteli? Vendar so poskus i l i še enkrat. Toda Ivan Ivanovič je odločno iz javi l , da o k a k i sprav i sp loh slišati noče, celo vzro j i l je od jeze.

Kilo brez koles ^ e l konstruiranja

v brez koles, po vzo­ri zenice, je zamikala tffašega strokovnjaka z&sko fiziko in profe-s<jbeograjske univerze BjTomovića. S svojimi 4j in proračuni je m\ naš ugledni znan-s f znanega ameriške-g^tematika Carplusa. Sj&junega sodelovanja jiNdija o vozilu brez K' Ta izvirna zamisel jf^dila precejšnjo po-

strokovnjakov, zla-sl'Sato; ker vsebuje ta Bi'tuđi rešitev proble-iH^cestnih« voženj.

F poudarja, da je ti''a problem reševati sfjčevanjem premika­njih bitij, oziroma go-s£ki se izredno dobro prU vsakemu terenu.

i n Carplus sta n fa teoretično rešitev ttr°žila svoji študiji tu-djfetskl model.

[?v je vsa stvar šele v »11, so strokovnjaki u l f ti, da je nakazana p>a dokončno rešitev U Paničnega problema, 2H°m brez koles b i re-šiprašanje transporta pfrezcestnih terenih, M»vti pa vidijo v njem nfesoljsko vozilo.

POROD MM ¥LMŠ€U 6532 Četrtek, 10. maja 1962... Večerni v l a k K a r l o v a c —

N o v o mesto , k i p r i spe v do ­l e n j s k o me t r opo l o ob 22.15, j e h r u m e l i n t opo ta l v noč k a k o r v s e k d a r ter se v z p e ­n j a l v h r i b p r o t i Semiču. Večina p o t n i k o v j e i z s t op i ­la n a semiški pos ta j i . V l a k j e spet po t egn i l i n na to z a ­v i l v semiški predor . K m a ­l u z a Rožnim d o l o m j e p r i ­s p e l v odde l ek s p r e v o d n i k . P r e c e j u t r u j e n iti zbegan j e b i l v i d e t i , s k o r o d a zrušil se j e n a k l o p m e d nas . B i l o n a s j e kakšnih 10 a l i 12 pot ­n i k o v , k i s m o sede l i , v s a k za top l j en v svo je m i s l i .

— K o l i k o t e k a n j a i n s k r b i ! Kakšen težak p r i m e r i m a m n a v l a k u : žena, k i t r d i , d a b o v s a k h i p r o d i l a , se pe l j e z n a m i ! In s a m i moški, n i k j e r v v l a k u nobe ­n e ženske, p a t u d i n a p o ­s ta j i n e ! Z e o d Semiča s e m t e l e f o n i r a m n a vse s t r a n i . V Rožnem d o l u s e m j i k o ­m a j preprečil, d a n i z a p u ­s t i l a v l a k a i n šla po pomoč k b a b i c i v K o t , d o b r i d v e u r i daleč ! « j e s t rese l p r e d nas.

Avtobus plačujejo z jajcem

N e k a t e r i učenci, k i se v o ­z i j o z a v t o b u s o m v svo jo šolo v N c v i h S e l i h (Vo j vo ­d ina ) , plačajo svo jo v e zno k a r t o z j a j c em. U p r a v a p revoznega pod je t ja j e namreč p r i s t a l a , d a dajo učenci z a vožnjo eno j a j ­ce. T a k o i m a sp r e vodn ik a v t obusa razen t o rbe se posebno košaro, v ka te ro s p r a v l j a ja jce .

Vsak četrtek v vsako hišo nGŠega okraja:

DOLENJSKI LIST!

— K j e je? A l i je s a m a ? — s m o vprašali n a en m a h .

— T u , v k u p e j u po leg v a s ! Mož j e z n jo , t u d i on se j e že namuči!! —

— M o r d a p a l e n i t ako h u d o ! Sa j ne bo p r e d N o ­v i m m e s t o m ! — smo ugo­t a v l j a l i p o l n i u p a n j a i n

kaj k o r a k o v od nas , v krčih p o v i j a dete. Po j asn j eno je b i l o pre j n e u m l j i v o t ekan je železničarjev po železniških posta jah , k i j i h j e v l a k p r e ­voz i l , i n razbur j enos t , k i s i j e n i s m o z n a l i razložiti. V l a k je v t e m v o z i l n a že­lezniško postajo Uršna se la ,

KEMIJ A - I M P E X export - impor t L J U B L J A N A , T i tova 25 P O B 418/VIII

© Izvažamo i n uvažamo: kemikal i je , an i l inska bar­v i la , usnjarska in tekst i lna pomožna sredstva, celulo­zo, pap i r i n karton, steklo, porce lan, keramiko , teh­nične maščobe, kaučuk, plastične mase i n izdelke, sintetična i n naravna stro-j i l a , lepi la , eterična ol ja, nemetale, fotomater ial i t d .

h k r a t i p r e v z e t i o d m i s l i , d a se ves čas k a r s e d i m o i n prisluškujemo topo tu ko les , v naši nepos r edn i bližini p r i p r a v l j a v e l i k dogodek : ro j s t vo o t r o k a , novega d r ­žavljana. P o g o v o r j e n e n a ­d o m a oživel, prej s m o se­d e l i k o t t u j c i , slučajni po t ­n i k i v i s t em v l a k u , zda j p a nas j e združila i n pov e za l a e n a k a s k r b , s k r b z a ženo, k i p r a v t u , v vagonu l e n e -

Slepi deček je razstavljat

Štirinajstlelni A s i m D e v -j ak i z Z e m u n a j e p red s e d m i m i l e t i i z g u b i l v i d . E k s p l o d i r a l a je bomba , k i so j o našli ob pot i v šolo. Čeprav s lep, je A s i m n a d a ­l j e v a l šolanje. Sedaj o b i ­sku j e 7. r a z r ed osnovne šo­le Z e n eka j let se u k v a r j a z m o d e l i r a n j e m in o b l i k u ­je ra zne f i gure iz g l ine , p l a s t e l i na , m a v c a i n žice. N e d a v n o je s v o j i h tr ideset i z b r a n i h d e l i z g l i n e r a z ­s t a v i l v p i o n i r s k e m k l u b u . Učenci i n o d r a s l i so i m e l i p o l n o p o h v a l z a u m e t n i n e m l a d e g a s l epega k i p a r j a .

že t ako oglušujoči ropo t p a se j e z a r a d i z a v i r a n j a t o l i ­k o bo l j povečal. V ta ropo t p a je , k o se j e v l a k že u s t a v l j a l , z a z vene l t enak , p r e s u n l j i v i n p robo j en g l as : beee, beee, eee, e! G l a s n o ­vega življenja, k i j e p r e v p i l ropot zavirajočega v l a k a i n v z a d n j i h a k o r d i h i z z vene l v tišino. P r v i t r enu t ek s m o vs i o b n e m e l i , na t o p a se j e v s e m h k r a t i i z v i l v z k l i k olajšanja: »ROJENO JE« . U r a je b i l a točno 21 i n 50 m i n u t . S k u p i n a moških, k i j e p re j nemočno sedela, , j e zdaj odšla k v r a t o m k u p c -j a . N e k d o je v z k l i k n i l :

— N e p roda ja jmo z i j a l ! P r e m i s l i m o , ka j s t o r i t i ? —

Žareča l jubezen V severnem bavarskem me­

stecu je b i l pred sodiščem ob­sojen nek i 33-letni e lektrova-r i lec, k i je 30. januar ja zvečer iz l jubosumnost i obsul svojo 43-!etno pri jatel j ico z žarečim Ogljem. Tako j nato m u je bi lo nepremišljenega dejanja žal i n je po l i l svojo izvoljen-ko z vedrom vode, toda bi lo je že prepozno: ženska je do­b i la hude opekline po tele­su i n obrazu.

i n sipet s m o ugo tov i l i , d a s i m o v teh s t v a r e h ze lo u b o ­gi i n d a nič ne v e m o . . . S p r e v o d n i k A n t o n Z r i m i z T r e b n j e g a p a j e v t e m že p r i p e l j a l pe tn i co , k i j e s l u ­čajno v s t opa l a n a Uršnih se l i h . B i l a je v i d e t i z m e ­dena , obo tav l j a jo se je s t a l a p r e d kuipe jem i n r a z l a g a l a :

— Se n i k d a r n i s e m b i l a p r i p o r odu , n e v e m , ka j je t r eba n a r e d i t i ! —

— Ženske se m e d seboj o t e m laže sporazumete , n e ­k a k o boste že ! — smo j o bo ­d r i l i v s i , močno olajšani.

— P o p k o v i n o j e t r eba prevešati! s e j e s p o m n i l nekdo .

— Ne , v l a k bo čez 20 m i ­n u t v N o v e m mes tu . T a m čaka rešilni a v t o m o b i l . N a j ­bo l je je pus t i t i vse tako , ko t j e ! Mož na j sleče s u k ­njič a l i sra jco , d a boste z a ­v i l i o t r o k a ! — je s v e t o v a l d r a g i . N a t o s m o složno ugo ­t o v i l i , d a j e t ako najboljše, i n s v e t o v a l i po tn i c i , na j po ­r o d n i c o b o d l i i n tolaži.

M e d n a m i se je na to r a z ­v i l prisrčen pogovor o o t ro ­c i h i n r o j s t v i h . »Reši lni av­t o m o b i l že čaka, saj bo go­tovo vse v redu,« s m o se to­lažili.

Ivanka Stefanič iz Dobra-vic 7 p a j e sede la ha k l o p i v k u p e j u , opirajoč se na eno r oko , n a k o n c u k l o p i p a je , z a v i t a v očetov s u k ­njič, b r c a l a i n p r e s u n l j i v o vreščala p r a v k a r r o j ena hčerkica. T o j e b i l že I v a n -k i n t r e t j i po rod . T r i dese t l e t je s ta ra , je po v eda l a b r e z težav, s i c e r m a l c e z m e d e n a za rad i okoliščin, in v e n d a r

Lesni sejem na Gospodarskem

razstavišču O d 2. do 10. jun i j a bo v

pros tor ih Gospodarskega raz­stavišča v L jub l j an i medna­rodn i lesni sejem. Z oz i rom na to, da i m a lesna industr i ja v našem gospodarstvu vse od­govornejše naloge, bo letos temu sejmu posvečena poseb­na pozornost, i

Razstavl jeni bodo najmo­dernejši stro j i i n naprave za predelavo lesa, različni izdel­k i , kot lesna galanteri ja, t ip i ­z i ran i i zde lk i za gradbeništvo, predvsem pa bo vzbudi lo med obiskova lc i ve l iko zanimanja moderno i n praktično po­hištvo , k i ga bodo potrošniki lahko tudi naročili. — Razen jugoslovanskih bodo na sej­m u zastopana tud i inozemska podjetja.

vese la , d a j e najhujše že m i m o .

O s e b j u v seh železniških postaj o d Semiča do N o v e g a mes ta , z l a s t i p a s p r e v o d b i -k u tov. A n t o n u Z r i m u ve ­l j a j a v n a p o h v a l a . Z v e l i ­k i m r a z u m e v a n j e m i n s k r b ­jo so n u d i l i p o r o d n i c i vso možno pomoč i n pozornost i n se t r u d i l i n a j t i b a b i c o a l i rešilni a v t o m o b i l .

V novomeški porodnišni­c i so n a m n a s l e d n j i d a n p o ­veda l i , d a s ta m a m i c a i n Z d e n k i c a ( tako bo d e k l i c i ime) z d r a v i . P o h v a l i l i so nas, k e r smo obe p u s t i l i p r i m i r u , k o j e b i l o vse o p r a v ­l jeno, bab i c e n a g i n e k o l o ­g i j i pa so r ek l e , d a smo b i l i d o b r i »štorkl jež i « . . . Ivan­ko Stefanič In njeno Zden-kico, ki se je rodila na v la ­ku 6532, pa si oglejte na sliki! —c —š

KRILA NAD DOLENJSKO — prizorček iz našega letalskega in jadralnega centra v Prečni pri Novem mestu. V skromnih pogojih nadaljujejo naši letalci in jadralci svoje delo. Te dni so spet veseli velikega priznanja: njihova članica, padalka Mara Levičar, je bila na predlog zvezne padalske komisije določena T skupino naših padalcev-kandidatov za VI. svetovno padalsko prvenstvo v ZDA. V Vršcu, kamor je odpotovala te dni, bodo izbrali ekipo, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu. V ekipi bo 5 moških in 2 ženski. — O naših pogumnih mladih letalcih, padalcih in padalkah smo lani v jeseni obširneje pisali, tokrat pa jim dajemo priznanje z motivom, ki jim je najbolj drag: krila v zraku

nad domačo pomladno pokrajino . . .

Žalostno slovo od rojstne hiše

Novo odprto gostišče na Rupc;

T R O P O L iz Novega mesta) po: točka za Novomeščane in drui stilna, ki so jo pred kratkim I urejena, nudi pa gostom topl«| sokove in dr. Z železniške novega gostišča dobrih 5 min je čudovit razgled na Gorjancf Po bližnjicah je do Novega m< okolica pa je polna gozdov in

Ruperč vrh in nje]

(obrat hotela M E -sfriljubljena izletniška Atelje Dolenjske. Go­

je vsa na novo pre-P» in odlične pijače,

Birčna vas je do z Ruperč vrha pa

^r'ugam po Dolenjski, esjjfa ura pešhoje, vsa . P1 travnikov. Obiščite gf'umivosti!

ad milijon litrov neka je namolzel 5. maja je b i l a na g rmsk i

kmet i j sk i šoli v Novem me­stu prisrčna slovesnost: o d ko lekt iva šole i n posestva se je pos lov i l živinorejec i n

mlekar F R A N C B O N C I N A , k i te d n i odhaja v zasluženi pokoj v svoj ro js tn i k ra j .

Se pred koncem prve sve­tovne vojne je prišel tovariš

Bončina kot begunec i z I d r i ­je n a g rmsko kmet i j sko šo­lo i n delal t u kot m l eka r i n živinorejec po ln ih 44 let brez prekini tve . K o je b i l p r ed le t i že upokojen, se n i mogel ločiti o d de la i n je svoj po­sel oprav l ja l še napre j . Nje­govo delo je b i l o naporno, saj vemo, da živina zahteva oskrbo ves dan i n tud i ob nedeljah i n p r a z n i k i h . F r a n -celj je vedno vestno i n skrb­no opravl ja l svoj pok l i c i n dost ikrat tud i letnega dopu­sta n i i z rab i l .

K o t izkušen molzač je vsak dan z roko namolze l 60 do 80 l i t rov mleka . Ce to šte­v i lo pomnožimo s 44, dobi ­mo preko m i l i j on l i t rov mle­ka . V Sloveni j i n i kmeti jske­ga delavca n i t i ne kmeta , k i b i se lahko ponašal s t a k i m de lovn im uspehom.

K o je kmet i j ska šola p r ed let i k u p i l a mo l zn i stro j , je stro jno molžo prepust i l mla j ­šim delavcem. Tovariš Bon -

T i s t i teden p r ed p r v i m ma­j em so se p r i Stubl jar jev ih v M a l e m Lešču skrbno p r i ­prav l ja l i na svatbo. 27. apr i ­l a je b i lo vse pr iprav l jeno i n popoldne b i m o r a l i neve­stino balo odpel jat i na njen novi dom.

Popoldne je b i l a vsa dru­žina zbrana v hiši. Zunaj je ros i l dež, od' daleč pa se je približevalo votlo grmenje, k i n i pomeni lo nič hudega, vendar se je teman oblak nanagloma p r ipod i l nad va­sico. K a r naenkrat je s i len grom i n b l i sk pretrgal ozrač­je. Sele na sosedov k l i c so se štubljarjevi zavedl i , da je nj ihova streha v p lamenih .

Gas i l c i i z Grabrovca so ta­koj pr ih i te l i , malo za n j i m i tud i gasi lc i s Suhor ja i n iz Met l ike . S h i t ro i n prav i lno pomočjo so rešili, ka r se je dalo odnesti , razen nekaj obleke i n živeža. Požrtvoval­n i m sosedom i n gasi lcem gre zasluga, da se ogenj n i razširil, saj je b i l a ogrožena

vsa vas, k i i m a hiše tesno drugo ob drugi , razen tega pa slamnate strehe. Zgore la pa je še stanovanjska hiša, last Terezije Mo lek .

T r i brizgalne so zalogo vo­de h i t ro izčrpale. Vprašanje Je, zakaj gre skoz i vas vo­dovod, edini h idrant pa so pred let i ods t ran i l i na za­

htevo sosednje hrvaške re­publ ike .

N a srečo je b i lo nevestino pohištvo še p r i mizar ju . Od­peljal i so ga n a njen nov i d om šele po po rok i , vendar je b i l pogled na svate bolj žalosten kot vesel. Prav i jo , da je b i l a vzrok nesreči sla­ba električna napel java.

Naravni morski svetilnik Seve rno o d S i c i l i j e , v T i -

r e n s k e m m o r j u , je neka j m a j h n i h o tokov v u l k a n s k e g a p o r e k l a . Z n a n i so pod i m e ­n o m L i p a r s k i a l i E o l o v i o t ek i . Z a d n j i t eh o tokov n a severu je v u l k a n S t r o m b o l i . T a v u l k a n s k i bt< It štrli n a ­ravnos t iz mor j a , v i sok je 926 me t r o v i n b r u h a s ta lno , o d k a r l j ud j e pomni j o . V u l ­k a n S t r o m b o l i n i r a v n o h u d , k a r z adeva i zb ruhe , t oda n jegov stožec, i z ka t e r ega se n e p r e t r g o m a k a d i , po ­zna jo v s i pomorščaki T i r e n -skega mor j a . V en i u r i b r u h n e v u l k a n največ t r i ­k r a t , p r i čemer vrže v e l i k e

količine pare, razbe l j eno l a v o i n pene — t u d i po ne ­ka j s to m e t r o v v i s o k o v z rak . Ponoči j e v i s o k i s te­b e r osve t l j en o d rdeče r a z ­be l j ene l a ve . S teber ob l ed i , pa spet zasve t i . K e r pomor ­ščaki v i d i j o sijoči s teber že i z da l j a v e 150 k m , j e S t r o m ­bo l i res orjaški n a r a v n i s v e t i l n i k S r edozemskega mor j a . M o r n a r j e m pa v u l ­k a n napovedu j e t u d i v r eme . C e so i z b r u h i močnejši i n pogostejši, j e to znamen j e južnih ve t rov , v e l i k a k o l i ­čina južnih ve t rov , v e l i k a količina pare pa zanes l j i v o napove v i h a r

kot izkušen živinore-jH^faktik kakor tudi vi-sir alificirani mlekar do-sft uspeh tudi na Soli. Vj? Je bil instruktor za fi* pouk v hlevu in

zdaj poslavlja od J>T0 mu dolžni iskreno

, *a ves njegov trud! ^ J ^ L t l h o prišel, tako

sedaj tiho odhaja, sam, brez družim- in premoženja pod svoj rodni krov, da preživi tam jesen življenja. V vseh teh letih počitka ni poznal, zato ga je toliko bolj potre­ben. Želimo mu še veliko zdravih let in upamo, da nas bo še kdaj obiskal!

Kolektiv Kmetijske šole na Grmu

J|*1U ČASI (5^, če si se prehla-

4lj a v i učenec prijate-IrL, dob i l čaj in piško-tty lepo ves teden le-t'>'iJ?os(eJji. Z d a j pa do-fev^ijo peivcilhm in d 'p l moraš v šolo ...*

£ p K P R I M E R E*f» ste sprejeli,*

f'fl lepemu dekletu, Kft Prijavila za tajnico, ' 1 A P

? n i ' z a vsak primer P j * Ictograjij) kake sV^rejše {n grde pri-

da jo bom pofca--J-!'1 ženf.V

ftpA. I N p f t A K S A t delavec je preda-

f% konca in kraja, ka-k!l0}i racionalno izko-r' ;f ^s. Nazadnje je i'V^hal in rekel do-s%»*n°: *B' kateri rad

PRIHODNJI T E D E N : nova slikanica KRIŠTOF DIMAČ - po povesti Jacka Londona priredil Stanko Šimenc, risbe: Janez Gruden. - Ne zamudite: pri­hodnji teden začetek z a n M v e slikanice v Dolenjskem listu!

»•Jaz,« se oglasi nekdo. »Povejte no, koliko je ura'.*

V A Ž N O VPRAŠANJE

Osemnajsllctno dekle pri­de k zdravniku za srce. »Gospod doktor, nisem pri­šla na pregled. Rada bi le vedela, če se sliši, ko srce od razočaranja poči.*

P O M O T A »Hišna pomočnica je odpo­

vedala službo. Pravi, da si bil sinoči strašno grob z njo po tele/onu.«

»Vraga! Nisem vedel, da je ona pri telefonu. Mislil sem, da si se ti oglasila.«

O T R O Š K A »Očka, povej mi pravljico!« »Dobro! Kakšno pa?« »Tako, da je imel neki sin­

ko dobrega očka in ta očka ga je vsak dan peljal v sla­ščičarno ...«

Kalifornijski morski levi so privlačna pridobitev zagreb­škega živalskega vrta. Marsikak majski šolski izlet bo usmerjen tudi v bližnji Zagreb, pa bo mladina lahko videla elegantne živali, ki jemljejo ribice iz rok krmiteljev

in gostov . . .

Ne čakamo torej brez vzroka trepetajočih src na konec alarma. Tokrat je trajal t r i ure. K o spet stopimo iz plinske celice, je vse normalno razsvetljeno kot navadno.

Ležem in poskušam zaspati. Danes bo to še teže kot navadno. P r i mojem obisku bolnikov v krematoriju II. m i drugo jutro pripoveduje vodja tamkajšnje »Posebne komande«, da so se med a larmom približali taborišču partizani. Na skritem mestu so prerezali žično ograjo kre-matorijevega dvorišča in potisnili skoz odprtino tr i avto­matične puške z municijo i n 20 ročnih granat. Možje »Posebne komande« so zjutraj odkri l i orožje in ga spravili v varno skrivališče.

Čeprav je naš položaj brezupen, vendarle spet začenja­mo upati. Dobro nam je znano: partizani, k i so nam pri ­nesli orožje, niso daleč stran od tu, morda 25 do 30 k m . Trdno sem prepričan, da nam bodo pr i prvem letalskem preplahu spet prinesli orožja. V nekaterih razdobjih je letalski preplah vsak dan, včasih celo po večkrat na dan. Toda za nas pride v poštev le alarm ponoči, ko ugasne luč i n se partizani približajo brez strahu. Le trije, štirje nočni alarmi bi zadostovali, pa b i dobili dovolj orožja.

Potem bi morda mogli tvegati osvoboditev s silo. Organiziranje tega načrta se je začelo p r i »Posebni

komandi« III. krematorija in se je razširilo na ostale tr i krematorije. Vse se pripravlja z največjo previdnostjo. Smrt preži na nas! Toda m i hočemo živeti!

Otresti se moramo te ječe. Pa če se beg posreči le ne­katerim, le dvema, le enemu, smo zmagali. Saj_ bi potem svet zvedel o grozodejstvih v taborišču Auschvvitz.

Tist ih pa, k i b i moral i p r i poskusu pobega umreti, esesovstvo vsaj ne bo iztrebilo kot mrčes. Umr l i bodo kot ljudje.

Z a svobodi ) . . . Oberscharfiihrer Steinberg me dostikrat obišče v secir-

ni dvorani. Za časa weimarske republike je bil prometni policist v Berl inu, v tretjem rajhu je vstopil v SS. Nevaren mož, brutalen in inteligenten.

Nekega dne m i pripoveduje, da bodo njega in še tri tovariše poslali za nekaj dni v neko letovišče, da si odpoči-jejo. Letovišče je last SS in leži nekje v šlezijskih gorah. Kazen njega bodo odšli tja še Oberscharfiihrer Seitz, 3. Rottenfiihrer Hollander in 4. Rottenfiihrer Eidenmiil ler.

Vse štiri poznam. V s i so najkrvoločnejši krvniki tabo­rišča Ausch-.vitz. — Če m i po treh mesecih bivanja v »Po­sebni komandi« reče esesovec, da jc nekaj črno, m u tega kljub temu ne verjamem. In če m i Oberscharfiihrer Stein­berg govori o odpočitku, potem je to prav gotovo posebna krvniška naloga.

Pet dni nato so Steinberg in ostali trije že spet doma. Jaz nič ne vprašam, oni ne govore nič.

Po njihovem prihodu grem v kuhinjo »Posebne ko­mande« k Michelu, francoskemu kuharju. Predtem j e b i l ladijski kuhar na luksuznem parniku neke francosko-južno-ameriške proge. Michel danes n i tako prijazen kot sicer. Opaziti je, da se je nekaj zgodilo. V ustih ima kratko pi-pico, brez katere ga nikdar ne vidiš. Toda ugasnila je!_

Kakor hitro vstopim, naglo zapre vrata in me vleče v kot. Na stolu stoji cinasta banjica, polna vode. Michel ulovi v vodi esesovsko srajco, potem drugb in tretjo. Vse so prepojene s krvjo. Oberscharfiihrer Steinberg in njegovi kompanjoni so m u takoj po svoji vrnitvi z »letovišča« iz­ročili svoje srajce v pranje.

Za 4500 zapornikov ciganskega taborišča se je pribli­žala ura uničenja konec julija 1944. Natančno tako kot p r i likvidacija taborišča čeških Judov da vodstvo taborišča neprehodno zapreti tudi to taborišče. Močna četa esesovcev izžene Cigane iz njihovih barak in j ih postavi v vrste. Po­tem j im razdelijo kruha in salame. Vsakdo dobi količino za tr i dni. Ciganom rečejo, da so premeščeni v drugo, boljše taborišče, kjer bodo sami zase. Cigani so o tem prepričani.

Nihče ne misl i na plinske celice, nihče na krematorij. Saj za to ne potrebuješ hrane. Esesovski krvniki ne varajo žrtev iz usmiljenja do njih. Ka j še! E d i n i njihov namen je spraviti žrtve čim hitreje i n s čim manjšim trudom in kolikor mogoče neopazno v plinske celice. K o so enkrat tam, je vse v redu. Poslednjih smrtnih tožb ne sliši nihče več.

Račun je v redu: likvidacija ciganskega taborišča je potelda v popolnem zatišju. V noči od 31. julija na 1. av­gust bruhata dimnika krematorija I in II neprestano ogenj. Tokrat niso sežgali Judov, temveč kristjane: katoliške Ci­gane iz Nemčije in Avstrije. Prot i jutru ugasne ogenj. Na dvorišču je prazno — ne, tiho leži na njem kup pepela.

Spet iluminacije v koncentracijskem taborišču Ausch-witz. Kol iko j ih je že bilo? Kol iko j ih še bo?

Trupla dvanajsterih dvojčkov niso bila zavlečena pred peči. Na njihove prs i je zapisal šef zdravnik dr. Mengele s kredo: za s. — za seciranje.

Dvojčki različne starosti so to: od dojenčkov do šest-najstletnikov. Otroška trupla rjave kože leže v mrtvašnici na tleh. Sortiranje je težavno. Zamenjave ne sme biti no­bene! Dvojčki, k i so se skupaj rodili, ne smejo b i t i ločeni niti po smrti. Kako b i potem tudi mogli študirati njih posebnosti! Kadar gre za njegove dragocene, redke študij­ske objekte, takrat dr. Mengele ne pozna prizanašahja!

Nedavno je pregledoval dr. Mengele dosjeje doslej preiskanih dvojčkov. Na svetlo modrem ovitku je našel komaj opazljiv masten madež. Očitajoče me je pogledal in dejal ostro: »Kako morete s temi zapiski, k i sem j ih zbral s tolikšno ljubeznijo, tako malomarno ravnati?«

Mengele je rekel: »L jubezen! « . . . Beseda m i n i mogla iz ust!

P r i obdukciji starejšega moža sem našel v žolčnem me­hurju žolčne kamne. U m i l sem jih, posušil in vsul v ste­kleničko ter etiketiral. P r i svojem prvem obisku je dr. Mengele opazoval te redke kristale z velikim zanimanjem.

SESTANEK PO DVAJSETIH LETIH Tudi v Dragomlji vasi so nekdanji borci in zavedni vaščani ostro obsodili nečastne pojave, ko odhajajo naši ljudje na tlako v Nemčijo, tam garajo po 10 in 12 ur na dan, samo dvakrat jedo, domov pa se vračajo s starimi motornimi kolesi in avtomobili — Noben pošten Jugoslovan ne bo šel lizati podplatov nekdanjih (ašističnih osvajalcev, komur pa to le ugaja: odprta so mu vsa vrata iz domovine! Nazaj pa ga seveda ni treba, saj se tudi zdaj vračajo posamezni »delavci« iz Nemčije zgarani in izmozgani in spet želijo naše pokojnine in invalidnine — OZSZ naj vsem takim »»invalidom« odvzame vso zako­

nito pomoč, ker je niso vredni!

V nedeljo, 13. maja, so vaščani Dragomlje vasi sprejeli borce partizane, k i so se zbrali v bližnjem gozdu pred dvajsetimi leti. Spominske svečanosti in slavja se je udeležilo okrog 20 borcev, predsednik O L O Novo mesto Niko Belopav-lovič, narodni heroj gene­ral Franc Kočevar-Ciril, predsednik ObLO Metl ika Franc Vrviščar, podpred­sednik O b L O Črnomelj prvoborec Franc Košir ter višji oficirji JLA , predstav­niki političnih oblasti in številni gostje.

Ko lona borcev, gostov in vaščanov se je pomikala dobrih tr i sto metrov iz vasi prot i gozdu, kjer je bilo slavnostno odkritje plošče, posvečene prv im borcem in vaščanom Dra­gomlje vasi. Tov. Frenk Molek, predsednik obč. od­bora Z B N O V Metl ika je v kratkih besedah obudil spomine na prve dni naše revolucije i n poudari l de­lež belokranjskega ljudst­va v N O B . Odkr i l je plo­ščo i n jo predal v varstvo krajevni organizaciji Z B Dragomlje vasi. Zlate črke v sivo črnem marmorju bodo pripovedovale sleher­nemu potniku, k i bo šel tod mimo: »Maja 1942 so se zbrali v tem gozdu be­lokranjski partizani. Iz teh je nastal belokranjski od­red. Hvala Dragomlji vasi, k i je te partizane preskr­bovala.«

O d partizanov, k i so bili maja 1942 v taboru p r i Dragomlj i vasi, še žive: Stanko Cuznar-Jure, Franc Košir-Pavle, Mati ja Bahor (politkomisar), Mit ja Gr-čar (poveljnik grupe),Mar- , t in Brodarič, Mike šajato-vič, dr. Lojze Mihelčič, Ivan Ivec-Jovič, Anton Ivec-2iga, B u d i Malešič-Čaruga, T inko Ružič, Pol­de Orlić, narodni heroj Franc Kočevar-Ciril, Rafo škrl, Ivan Koželj, Jože Jug, Zvonko Koplan , Zvonko Hanzelj, Mi lan Vrezec, Ja­

nez Kramarič, Franc Bo­gataj in Mi ran Premru. Med nj imi n i bilo tovari­šev, k i so dal i svoja živ­ljenja; to so bi l i : Jože Vo-ljavec iz Metlike, narodni heroj Janko Brodarič, Slavko Ograjenšek - Iztok Franc Ivec iz Metlike, Franc Sušeč iz Metlike, Ja­kob Butala-Vladimir iz Gradca, Franc Kompare i z Metlike, Darko Rus iz Do-bravic, Rudi Jerman iz Čr­nomlja, V iktor Miler iz Čr­nomlja in Mati ja Starc-Tarzan.

Tova. Frenk Molek je predal besedo podpredsed­niku ObLO Črnomelj in prvoborcu tov. F rancu Ko ­širju. T a je pozdravil vse

dnevno krompir in proda­jajo svojo čast za kos plo­čevine. Ce b i delali in ži­veli tudi doma tako, b i tudi tu imeli možnost, da si kupijo motorno kolo ali osebni avto. To početje n i v čast našemu ljudstvu.«

Po slavnostni otvoritvi so se borci in vaščani Dra­gomlje vasi slikali, da bo­do imeli lep spomin na tež­ke dni N O B . Nato so pri ­sotni odšli v gozd, kjer je bi l improviziran tabor, s »kazanom« v sredini. Bor­ci so se postroji l i in pre­dan je b i l raport prvemu komandirju te skupine Mit j i Grčarju. Ob pesmi so dvignili zastavo in prečitali dnevno zapoved in počasti-

go gostitelja kot pred dvaj­setimi leti, toda sedaj svo­bodni in radostni. Po goz­dovih je odmevala parti­zanska pesem in harmoni­ka. Stiski rok z znanci so se vrstili . Veselo srečanje po dvajsetih letih! Iz ta­bora so vsi odšli v Dra-gomljo vas, kjer je bila pripravljena pogostitev.

Tako smo počastili spo­min na slavne dni NOV . Vaščani in borci so obuja­l i dogodke, k i so j ih tako tesno vezali in zahtevali žrtev od obojih. Naj se ta spomenik pridruži vsem ostalim v naši domovini, k i pričajo, kako je ljud­stvo s krvjo pisalo zgodo­vino svoje svobode.

Ivo Likavec

Proizvajalci so si izvolili nova vodstva

Čeprav nismo nič pisali o volitvah v organe delavskega samoupravljanja, so priprave nanje tekle že dolgo časa. V delovnih kolektivih so na sestankih sindikata, osnovne organizacije ZK in posamično razpravljali o volitvah in o tem, koga bodo volili v delavske svete. Kandidati so bili izbrani z vso resnostjo, o predlogih so razmišljali, kajti ni vseeno, kakšni ljudje bodo v delavskem svetu ali upravnem odboru, ki vodita in upravljata podjetje.

Pred volitvami sta se na skupnem plenumu sestala občinski sindikalni svet in občinski odbor Socialistične zveze. Obravnavala sta, kako je delavsko samoupravljanje v zadnjih dveh letih napredovalo, kakšne napake in po­manjkljivosti so pri tem in drugo. Zlasti slabo je delavsko samoupravljanje v manjš'Ci podjetjih, kjer celotni kolektiv tvori delavski svet. Tu se ne more pokazati pravo samo­upravljanje. Kolektivi tudi ne vedo, kako gospodarijo, ali so uspešni ali ne, drugače v Pekariji ne bi moglo priti do tega, da so šele ob zaključnem računu za 1. 1961 konec marca uvideli, da bodo imeli zgubo zaradi poviša­nja osebnih dohodkov. V manjših podjetjih nimajo dobro urejenega finančnega knjigovodstva. To bi bilo treba vse­kakor urediti.

V dveh podjetjih so bile lani organizirane ekonomske enote, ki so šele v razvoju. Člani svetov ekonomskih enot še vedno ne vedo, kakšne pravice in dolžnosti imajo, zato bo občinski sindikalni svet moral organizirati zanje pose­ben seminar o delovanju ekonomskih enot. Ravno tako bo organiziran seminar za novo izvoljene delavske svete, ker je v njih veliko novih proizvajalcev.

Volitve v organe delavskega samoupravljanja so se začele prejšnji teden. Povsod so jim dali svečan pouda­rek, da so proizvajalci vedeli, da volijo svoja vodstva.

J . D.

Težko, toda uspešno...

Metliški pionirji si takole urejujejo igrišče (Foto: Foto krožek iz Metlike)

svoje tovariše in goste ter j ih opozoril na naloge, k i nas čakajo danes p r i gra­ditvi naše države. Opomni l je tudi vse prisotne na ne­katere neljube dogodke, ki se dogajajo pr i naših bor­cih in državljanih, ki ho­dijo prodajat svojo čast tistim, k i so nam povzro­čili največ gorja, delajo po »Tovariši in tovarišice, ža­lostno je, da celo nekdanji borci hodijo v Nemčijo in tistim, k i so nam povzro­čili največ gorja, delajo po 16 ur na dan, jedo dvakrat

l i z enominutnim molkom padle tovariše. Majhen pri­kaz iz vsakodnevnega dela in življenja partizanov.

S tem se je slavnostni del končal. Vaščani Dra­gomlje vasi so prevzeli vlo-

Pionirji osnovne šole so si letos zadali težke naloge in jih z vso prizadevnostjo uspešno opravljajo. Marsikdo se je zamislil ob njihovem programu JPI. Ali bodo zmo­gli? Danes to ni več vpraša­nje. Delo uresničuje program. Postavljeni bodo krepki teme­lji za bodoči razvoj telesne kulture. V čem se to kaže? Skrb za zdrav razvoj je ter­jal splošen in temeljit zdrav­niški pregled in vodenje zdravstvenih kartonov. To je bilo z največjo vestnostjo iz­vršeno. Da bi si uredili pro­store za telesno vzgojo, je bi­lo treba zagrabiti za delo. Ma­lokdo med njimi ni dobil žu­lja, pa naj bo to pionir ali pionirka. Tudi vTOčina jih ni ovirala. In kaj lahko pokaže­

jo? Otroško igrišče je ureje­no, šolski prostori za učence nižjih razredov, kjer bodo imeli telesno vzgojo, je oči­ščen in splaniran. V tem me­secu mora biti delo dokonča­no. Pri domu TVD »Partizan« so se pošteno lotili izkopava nja, planiranja in urejevanja. Preko 100 m" zemlje in ka­menja je odpeljanega. Prostor dobiva lepše lice.

Ne samo delo, tudi telesna vzgoja mora dobiti svoje me­sto. Sami so si napravili ob­razce za preverjanje telesne zmogljivosti. Za šolski šport­ni znak tekmujejo vsi učenci višjih razredov in njihovi re­zultati so dobri. Šolsko šport­no društvo pošilja tekmoval­ce na tekmovanja, kjer dose­gajo vidne uspehe. Niso se

Vrsta tečajev za prvo pomoč

NAŠ OBISK PRI ZORANU HOČEVARJU

Okrajna revija kulturnih de­javnosti za leto 1962 v Krš­kem od 20. do 28. aprila je prinesla lepo priznanje — zla­to plaketo mlademu Metlica-nu Zoranu Hočevarju, kjer je na razstavi likovnih amater­jev osvojil prvo mesto. Zoran je dijak drugega letnika gim­nazije v Črnomlju. Je tudi dober športnik — atlet. Zasta­vili smo mu nekaj vprašanj:

— Kaj si razstavljal v Krškem?

»Imel sem štiri grafike. Dva motiva iz Metlike, portret in motiv iz kuhinje; ta slika mi je prinesla priznanje.«

— Koliko časa se ukvarjaš s slikanjem in kaj so tvoji motivi?

»S slikarstvom se ukvarjam šele dobro leto. V šoli sem nekoliko izstopal. Zadnje le­to pa sem začel slikati sam. Za motive najraje izbiram po­krajinske značilnosti in tudi portrete.«

— Koliko slik imaš nareje­nih?

»Mislim, da jih je okrog 50. Imam pa precej teč nedo­vršenih skic.t

— Dobil si priznanje za gra­fiko; slikaš tudi z oljem in akvarele?

»Najbolje riti .leži' grafika, akvareli in olje mi gredo slabše.«

— Kje si £e razstavljal in kakšni so tvoji načrti?

»Imel sem samostojna ruz-slavo v Metliki m Črnomlju ter sedaj skupno v Krškem. Upam, da bom ob koncu šol­skega leta priredil še razsta­vo z likovnim krožkom osnov­ne šole v Metliki. V jeseni pa

Na prvi seji novega ob­činskega odbora Rdečega križa so razpravi j ah o de­lovnem načrtu za leto 1962-63 in ga tudi sprejeli. Program je zelo obsežen. Tako se bodo trudil i za utrditev krajevnih organi­zacij in pridobitev novega članstva. Krajevni odbori

bodo še nadalje tesno so­delovali s podmladkom in m u pomagali p r i izvajanju zadanih nalog. Sklenili so, da bodo tečaji za prvo po­moč po vseh osemletkah, večjih podjetjih i n v Metli ­k i . V načrtu je tudi to, da bodo na novo opremili omarice s sanitetnim ma-

MOTORISTI: na pokopališču je še dovolj prostora!

V M e t l i k i i m a m o 800 m e t r o v a s f a l t i r a n e ceste . T o j e s k o z i mes to s a m o , ođ z d r a v s t v e n e g a d o m a p a do d o m a p a r t i z a n a . V m e s t u je d o v o l j e n a h i t r o s t 30 k m n a u r o . K e r p a n a D r a g a n k o p l j e j o t eme l j e z a h o t e l , j e h i t r o s t n a t e m o d s e k u ceste zmanjšana n a 15 k m , n a k a r o p o z a r j a t u d i p r o m e t n i z n a k .

Z a k a j s p l o h to o m e n j a n i ? Z a ­to, k e r se p r e d p i s o v i n opozo ­r i l naši m o p e d i s t l , m o t o r i s t i i n a v t o m o b i l i s t i n e d r že ! Z n e ­zmanjšano h i t r o s t j o d r v e po a s t a l t u . P r e d d n e v i s e m o p a ­z o v a l m o t o r i s t a , k i j e p r e i z k u ­šal s vo j e ga (a l i tujega) »že lez­n e g a kon j i čka« , k o l i k o z m o r e . D r v e l j e po m e s t u p o v s e j v e r ­

j e tnos t i s h i t r o s t j o 70 k m , le n e več. L e p o I zpe l j ana i n a s f a l ­t i r a n a ces ta s k o z i m e s t o t a k o preizkušanje k a j p a k p r e n e s e , v e n d a r j e n e v a r n o s t v t e m , d a l a h k o p r i d e d o nesreče. M i m o ­grede l a h k o skoči p r e d drveče vozUo o t r o k i n nesreča Je t u . Čudno j e , d a d o nesreče še n i prišlo. P r o t i » d r v e č i m « v o z ­n i k o m m o t o r n i h v o z i l b i b i l o t r e b a t o r e j u k r e p a t i , p o t e m b e b i b i l o n e u m e s t n o vprašanje : z a k a j s o p r o m e t n i z n a k i s p l o h p o s t a v l j e n i ?

N e s m e m o p a po zab i t i , d a se p rece j v o z n i k o v m o t o r n i h vo ­z i l r a v n a po p r o m e t n i h p r e d ­p i s i h . J . D .

terialom za prvo pomoč. Kjer pa omaric ni , j ih bo­do nabavili. Z nj imi se morajo oskrbeti vse orga­nizacije R K . Kakor vedno bodo tudi letos v tednih Rdečega križa, v tednu borbe proti T B C in alkoho­l izmu ter v tednu zdravja organizirali predavanja in zaktivizirali celotno prebi­valstvo, da bo s tem sezna­njeno.

Krajevne organizacije so pr i asanacijah vasi prejš­nja leta dosegle uspehe. Še vedno pa ni rešeno vprašanje pitne vode v Gradcu, Rosalnicah in Do-

osramotili ne na občinskem prvenstvu v krosu in atletiki ne na okrajnem. Kolesarji in taborniki redno prirejajo iz­lete v bližnjo okolico. Strel­ci so odnesli drugo mesto v okraju, še in še bi lahko na­števali. Vendar ne smemo po-

METLIŠKI T E D N I K

zabiti pogozdovanja (posadili so okoli 7000 smrekic) in del3 za šolsko kuhinjo.

Vse to lahko narede le pio-nirji, ki se zavedajo pomena letošnjih JPI. In ne samo to, ustanoviti si hočejo boljše pogoje za telesnokulturni razvoj.

Ivo Likavec

bravicah. V teh krajih bo treba analizirati vodo in vodnjake higiensko zašči­titi.

Pogovorili so se še o zbi­ranju sredstev za dogradi­tev obmorskega mladin­skega zdravilišča R K S na Debelem rtiču v Sloven­skem Primorju.

Na prvem plenumu za iz­vajanje programa so izvo­lili več komisij in osnovali nov odbor. Za predsednico je bi la ponovno izvoljena Anica Molek, za tajnico Vera Pavlovič, blagajničar-ka je pa Mart ina Kočevar.

Dan mladosti v metliški občini

Gradčani so gostovali

Zoran Hočevar: avtoportret

bova z Bogomirom Jakšem iz Gradca pripravila razstavo v Metliki. Moj največji na­črt je, da bi končal gimnazijo in potem šel kam naprej. Za­to se bom sedaj oprijel uče­nja, slikanje pa bo šlo za ne­kaj ~časa v kraj.« I. L.

S k o m e d i j o »Poroč i l se b o m s s vo j o ž eno « j e gradaško p r o ­sve tno društvo s r e d i a p r i l a go­s tova l o v M o l l i k i . Čeprav j e prišlo z bo j j . zn i j o , d a n e b i uspe lo , j e odha j a l o z a d o v o l j n o , k e r j e b i l o v d v o r a n i T V D -Par t i zan« r .a P u n g e r t u p r e ­cej l j u d i , k i so b i l i s p r i k a z a ­no i g r o n a d v s e z a d o v o l j n i . B o ­g o m i r Jakša j e z a i g r a l z a h t e v n o v l ogo z d r a v n i k a prepričevalno. Z e l o izkušeno j e I g r a l očeta z d r a v n i k o v e žene J u l i j Hoče­v a r . T u d i g o s p o d i n j a (M l l ika Ska ibar j eva ) j e mnogCim g le­d a l c e m u g a j a l a s s vo j o i g r o . N a s t o p i l i so še : Malči p l u t , I v a n k a Marentič, A n i c a M a l -

narič, J a n e z Puž, R u d i D i m m l . i n S t a n e Kočevar .

T a k o Je metl iško gledališko občinstvo zopet v i d e l o u s p e l o i g r o . Režiser R u d i D i m st . n a m Je p o v e d a l , d a s o s e z a gos to -vianje težko odločali, k e r j e metliška p u b l i k a z e l o z a h t e v ­n a , o n i p a l a h k o prikažejo l e , k a r s a m i z m o r e j o , saj n i m a j o nobenega p r o s v e t n e g a d e l a v c a a l i k a k e g a d r u g e g a šolanega človeka, k i b i J i m p r i a m a t e r ­s k i deja/vnostl p o m a g a l i r . s v e ­t o v a l .

Z a t o g r a d a s k i m i g r a l c e m l a h ­k o s a m o čestitamo z a dosežene uspehe .

V metliški občini bodo za 25. maj, rojstni dan mar­šala Tita in praznik mlado­sti, naslednje prireditve, katerim daje 70-letnica rojstva maršala Tita in 20-letnica pionirske organiza­cije še močnejši poudarek.

13. maja bo pohod metli­ških pionirjev v Dragomljo vas, kjer bo proslava ob 20-letnici odhoda prvih belo­kranjskih fantov v partiza­ne.

19. maja bo imela metli­ška šola športni dan; pr i ­redila bo športno srečanje s pionirji iz Zakanja.

24. maja zvečer bo v Me­tliki proslava. Sodelovali bodo: mestna godba na p i ­hala, tamburaši, recitatorji in pevci.

25. maja bo centralna proslava v Metliki. Sem

bodo prišli pionirji vseh šol v občini. Imeli bodo šport­na tekmovanja; poleg zelo bogatega športnega progra­ma pa bo še pester kulturni sipored. Sodelovale bodo vse šole

Na šoli v Metliki in na Suhorju bodo pionirji sve­čano sprejeti v mladinsko organizacijo.

V okviru tega praznika bosta mladinska aktiva to­varn Beti in Novoteks pr i ­redila ekipno tekmovanje »Al i poznaš svojo tovar­no?« Tekmovanje bo zdru­ženo s krajšim kulturnim programom, po zaključku pa bo mladinski ples. Ra ­zen tega bodo mladinski aktivi po vaseh zvečer pred praznikom kuri l i kresove in priredili proslave.

Malči PuS

&§s®mss:£Bm& smio&nge .nalog;® in sodelujemo pri uresničevanju programa nadaljnjega razvoja občine Novo mesto!

BVA NOVA GBčgftfSFCA SKLADA

(Nadaljevanje in konec)

V gradbeništvu p r e d v i ­d e v a m o povečanje g radbe ­n i h s to r i t e v i n u s l u g n a te­r i t o r i j u naše občine z a 7 odst . T a k d v i g b o možno doseči z v lož i tv i jo n o v i h i n ­v e s t i c i j s k i h s reds tev v g r adbeno m e h a n i z a c i j o , za k a r j e p r e d v i d e n o o k o l i 90 m i l i j o n o v d i n a r j e v . V tej p a n o g i je , g lede n a n a j n o ­vejše o d l o k e Z v e z n e g a i z ­vršnega sve ta , i z p o l n i t e v

NOVOMEŠKA K O M U N A

l e tnega p l a n a n a j p r o b l e -matičnejša t e r b o p o t r e b ­no , da g o spoda rske o r g a n i ­zac i j e n a p n e j o v s e s i l e , da dosežejo p o s t a v l j e n i p l a n .

V p r o m e t u p r e d v i d e v a m o povečanje s to r i t ev i n u s l u g Za 27 odst . v p r i m e r j a v i z l e t o m 1961. T a k o v e l i k d v i g p r e d v i d e v a m o zato , k e r se j e o s n o v a l o novo Ces tno podjet je , k i d o le tos ni b i l o za j e to v p l a n . T u d i nove inves t i c i j e , p r e d v i d e ­ne v letošnjem l e t u bodo z n a t n o p r i p o m o g l e k pove ­čanju s to r i t e v i n u s l u g v te j panog i . T a k o n a m e r a v a A v t o p r o m e t »Gor janc i « i z ­p o p o l n i t i v o z n i p a r k t e r n a d a l j e v a t i z g radn j o ga ­raž v N o v e m mos tu , p o d ­je t je P T T a v t o m a t i z i r a t i t e l e f onsko i n t e l eg ra f sko službo i n C e s t n o podjet je g r ad i t i garaže i n de l a vn i c e . Z a v s a t a i n v e s t i c i j s k a de ­l a b o po rab l j eno o k o l i 350 m i l i j o n o v d ina r j e v

Bo trgovino še zaostajala?

V t r g o v i n i p r e d v i d e v a m o d v i g b l a g o v n e g a p r o m e t a za 12 odst. T a r a z m e r o m a m a l i d v i g j e p o s l e d i c a p r e ­ozkega g l e d a n j a n e k a t e r i h t r g o v s k i h g o s p o d a r s k i h o r ­gan i zac i j , k j osta ja jo še n a ­da l j e n e a k t i v n e p r i za je­m a n j u d e n a r n i h f ondov , k i nasta ja jo n a področju o b ­čine t ako , d a se d o b e r d e l teh f ondov (Po ocen i d o 30 odst.) potroši i z v e n ob ­

močja občine. Z a t o n a j v t em l e tu t r g o v s k a pod je t ja povečajo r a znov r s tnos t b l a ­ga v s v o j i h p r o d a j a l n a h i n na j d o b r o prouče n o t r a n j e tržišče i n n jegove potrebe. L e t o s bo i n v e s t i r a n o v tej panog i z a dograd i t ev , .ure ­d i t e v i n povečanje skladišč ter l o k a l o v i n i zde l avo p r o ­g r a m o v za bodoče p r o d a ­j a l n e v urbanističnih c en ­t r i h i n i n d u s t r i j s k i h nase­l j i h — o k o l i 130 m i l i j o n o v d ina r j e v .

Kaj pa gostinstvo? T u d i g o s t i n ska pod je t ja

so p o s t a v i l a z e l o m a j h e n p l a n povečanja s v o j i h s to­ritev i n u s l u g — l e z a 11 odst . n a s p r o t i l e t u 1961. Pričakovati p a je , d a b o ce l o tn i p r o m e t v gos t in ­s t v u n a r a s t e l z a t a ods to ­tek že z a r a d i cen , k a t e r i h zviševanje j e s t a lno i n k a ­že v z a d n j e m času že ne ­z d r a v e tendence. Z a t o na j gos t inske gospodarske o r ­gan i zac i j e t e n e z d r a v e p o ­j a v e zajeze ter s k u l t u r n o i n ceneno postrežbo p r i ­speva jo svo j delež k r a z ­v o j u t u r i z m a n a D o l e n j ­s k e m , k i se j e v z a d n j i h l e t i h t ako r a z m a h n i l . V te j

panog i bo i n v e s t i r ano za adap ta c i j o delavsko-usluž-benske r es tav rac i j e i n b i ­fe ja v N o v e m mes tu , za op r emo g o s t i n s k i h l oka lov , z a i z d e l a vo p r o g r a m o v z a -n a d a l j n j o razširitev...kapa­citet v h o t e l u »Metropo l « ir. v »Kava rn i « , z a novo okrepčevalnico v P o d t u r n u , za i z d e l a vo p r o g r a m a z a nov gos t insko turistični ob­j e k t n a G o r j a n c i h i n z a i z ­d e l a vo urbanističnih načr­tov z a zdraviliško-turistič-n i n a s e l j i D o l e n j s k e T o p l i ­ce i n Šmarješke T o p l i c e o k o l i 52 m i l i j o n o v d ina r j e v .

Pred reorganizacijo obrtne mreže

V o b r t n i panog i računa­mo, d a se bo povečal obseg p r o i z v odn j e i n u s l u g z a 24 odst . S p r e m e m b e v s t r u k ­t u r i i n d u s t r i j s k e p r o i z v o d ­nje o z i r o m a n j eno poveča­nje te r s p r e m e m b e po t reb potrošnikov so povzročile, d a se zmanjšuje povpraše­van j e po n e k a t e r i h p r e d ­m e t i h ob r tne p r o i z v odn j e . Z a l o opažamo zastoj o z i r o ­m a upadan j e z l a s t i v k r o ­jaški i n čevljarski o b r t i . P o d r u g i s t r a n i p a opažamo,

NOVO MESTO : JESENSCE 2 : 21 N a p o k a l n e m p r v e n s t v u L R S

Je novomeška e k i p a p o n o v n o dos eg l a l e p u s p e h . P o t e m , k o j e v p r v e m k o l u p r e m a ­ga l a Stražlšče (Kran j « z 2,5 ti,5 (Ske r l j : S k r a b r e m i , P e n k o : B e r t o n c e l j 1:0, S i t a r : D j o r d j e -vič 1:0, T i s u : Berčič 0:1), j e v d r u g e m k o l u i g r a l a z letoš­n j i m m o s t v e n i m p r v a k o m L R S J e s e n i c a m i i n doseg l a neod l o ­čen r a z u l t a t , čeprav so v j ese ­niški v r s t i n a s t o p i l i povprečno z a d v e k a t e g o r i j i višj i i g r a l c i , p e n k o j e k o t črr.i v o s t r i pa r ­t i j i p r e m a g a l m o j s t r s k e g a k a n ­d i d a t a i n d v a k r a t n e g a ude l e ­ženca državnega p r v e n s t v a V i n ­k a C u d e r m a n a , S i t a r j e r e -m i z i r a l z m o j s t r s k i m k a n d i d a ­t o m ta bivšim p r v a k o m L R S Vošpernikom, T i s u p a j e i g r a l neodločeno s p r v o k a t e g o r n i k o m R o o l e k o m . N a p r v i d e s k i j e Radovanović m n o g o boljšo p o ­z i c i j o p r o t i m o j s t r u L o n g e r j u na j p r e j p o k v a r i l n a r e m i , na to p a v časovni s t i s k i še ce lo i z ­g u b i l . T a k o se j e Novomešča-n o m i z m u z n i l a z m a g a n a d ve ­l i k i m nas ip ro tn iko rn .

Občinsko prvenstvo v krosu

V o k v i r u občinskega p i o n i r ­s k e g a p r v e n s t v a v k r o s u je o b ­činska z v e z a p r i r e d i l a t u d i ob­činsko p r v e n s t v o za os ta le k a -

Novomeška kronika • U p r a v a D o m a J L A j e p r e d

n e d a v n i m z a p r l a s v o j o k i n o d v o r a n o z a r a d i b e l j e n j a l n p r e ­u r e j a n j a k t a o k a b t a e . K u p i l i s o še e n k i n o p r o j e k t o r , k i ga bo ­d o te d n i n a m e s t i l i ta p r e i z k u -sdl i . Računajo, d a b o d o d e l a v p r i h o d n j e m t e d n u končana, t a ­k o d a b o d o spet pričel i s p r e d ­v a j a n j e m l i l m o v .

• ponede l j ek zvečer s o N o v o -meščani p o n o v i l i S h a k e s p e a r o ­v o t raged i j o »Othe l l o « . D v o r a ­n a j e b i l a p o l n a hvaležnih p o ­slušalcev, o d k a t e r i h j e m a r s i ­k d o držal robček v r o k a h . M n o ­g i so se zanašali, d a b o d o »OtheMa« v i d e l i n a r e v i j i , k i b o p r i h o d n j i t eden v N o v e m m e ­s t u , k e r p a so b i M naši i g r a l c i n a o k r a j n i d r a m s k i r e v i j i d r u ­gače o c e n j e n i , k o t so pr ičako­v a n , ta s o i z republiške r e v i j e I z p a d l i , so še p r e d n j o i g r o p o ­n o v i l i z a z a m u d n i k e . K l j u b te ­m u , d a j e novomeško občin­s t v o prece j krit ično ta r a z v a ­j e n o , so g l e d a l c i n a d v s e z a d o ­v o l j n i zapuščali d v o r a n o .

• N o v o t e l o v a d n o igrišče n a ­s ta j a z a m e s t n o o s n o v n o šolo »Ka t j e Rupena« . D i j a k i i n d i ­j a k i n j e te šole v s a k d a n d o v a -ža jo l n k o p l j e j o z e m l j o ta z ve ­l i k o v n e m o o p r a v l j a j o to d e l o . I z v e d e l i s m o , d a t e k m u j e j o v o k v i r u J u g o s l o v a n s k i h p i o n i r ­s k i h i ge r . P r e d v i d e v a j o , d a bo ­d o do k o n c a šolskega lo ta u r e ­d i l i t3a s c e m e n t n o ob logo , p r i ­h o d n j e le to , 6e bo k a j več de ­n a r j a , p a p r i d e r.a v r s t o og ra j a .

• V s a k d a n ob d v e h , k o g re ­d o l j u d j e i z službe, j e p r o m e t s k o z i m e s t o z m o t o r n i m i v o ­z i l i t a k o v e l i k , d a m o r a j o m n o ­g i n a križišču v K a n d S j l čakati po več m i n u t , d a ga l a h k o p r e ­čkajo. D o b r o b i b i l o , d a b i z a ­črtali p r e h o d z a pešce ta u r e ­d i l i p r o m e t vsa j v t e m času t a ­k o , k o t ga i m a j o v večjih me-" s t i h .

• I z r e d n o d o b r o j e b i l z a l o ­žen p o n e d e l j k o v živi lski t r g . O k o l i o s m e u r e z ju t ra j j e b i l a v tržnici t a k a gneča, d a so se p o s a m e z n i k i k o m a j p r e r i l i d a ­l je . P r o d a j a l i so j a j c a po 20 dir. 1, šptaačo p o 500 d i n k g , so l a t o b e r t v k o p o 500 d i n , m l e k o po 50 d i n , o r e h e p o 200 d i n , k r o m ­p i r p o 35 d i n , k i s l o r epo p o 60 d i n , j a b o l k a o d 80-100 d i n , fižol p o 120 d i n . Z a g l a v i c o če­s n a so z a h t e v a l i 15 d i n , z a s k o ­d e l i c o s m e t a n e 80 d i n , z a šopek šmarnlc 15 d i n , z a v e j i c o _ 6 p a n -s k e g a b e z g a 10 d i n . M n o g o j e b i l o sadilk z a paradižnike, p a ­p r i k o ta o s t a l o z e l en j a vo , k a ­k o r t u d i rož v lončkih.

• G i b a n j e p r e b i v a l s t v a : r o ­d i l i s t a : M a r i j a Korče i s P a r ­t i z a n s k e ceste 17 — d e k l i c o ta Jožefa B u k o v e c i z K u r i r s k e p o t i < — d e k l i c o . Poroči la s ta se : A l o j z F a b j a n , d e l a v e c i z S l a k o v e 5, ta D a n i j e l a K r i v e c , prešivalka i z D o l . K a r t e l j e v e -ga. U m r l Je J a n e z Froincič, d u ­h o v n i k i z T r u b a r j e v e 3.

tegor i j e . Starejši m l a d i n c i so t u d i t o k r a t (kot v o l e ra jnem p r v e n s t v u ) t e k l i 1000 m d o l g o progo . Z m a g a l j e p o n o v n o l e ­tošnji o k r a j n i p r v a k v tej k a ­t ego r i j i Božo Os t anek i z n o v o ­meške E S S . D r u g i j e b i l M i l a n H a b j a n z učiteljišča, t r e t j i p a A l b i n Jeglič ( P a r t i z a n , Črno­mel j ) . V e k i p n e m t e k m o v a n j u j e b i l a najboljša E S S N o v o mes to p r e d Učiteljiščem, P a r ­t i z a n o m Šentjernej i n P a r t i ­z a n o m M i r n a peč.

Člani s o t o k r a t t e k l i 2000 m do lgo progo . N a s t o p i l o j e 12 t e k m o v a l c e v , največ i z g a r n i ­z o n a J L A N o v o mes to . Spe t j e b i l najboljši V i n k o Istenič ( Pa r ­t i z a n N o v o mesto) s časom C: 10,5 p r e d S z a b o m ( J L A ) 6:42,0 i n M a d j a r o m ( J L A ) 6:1G,0. Četrti j c b i l Sentjernejčan K r h i n . V e k i p n e m t e k m o v a l u j u s o b i l i

najboljši p r e d s t a v n i k i g a r n i z o ­n a J L A .

Uspel športni dan ŠŠD »Katje Rupena«

10. m a j a j e S S D K a t j a R u p e n a o r g a n i z i r a l a športni d a n . N a s t a d i o n u »Bratstva ta eno tno ­st i « s o se o b 8. u r i p o m e r i l i najboljši a t l e t i šole, n a t o p a so o s m i r a z r e d i t e k m o v a l i v n o g o ­m e t u (fantje) i n o d b o j k i (de­k le ta ) , sed imi r a z r e d i p a so s e p o m e r i l i v košarki i n r o k o m e ­t u , šesti r a z r e d v r o k o m e t u , p e t i r a z r e d i p a so i g r a l i »Med d v e m a ogn jema« .

N a a t l e t s k e m p r v e n s t v u j e n a s t o p i l o 82 t e k m o v a l c e v i n t ek ­m o v a l k l z v s e h r a z r edov . Dose ­ženih Je b i l o n e k a j d o b r i h r e ­zu l t a t o v . P r v i štirje i z v s a k e panoge so se p l a s i r a l i v ob ­činsko a t l e t s k o p r v e n s t v o .

O r g a n i z a c i j a t e k m o v a n j a Je b i l a d o b r a . P r e d zaključkom športnega d n e v a p a Je t e k m o ­v a l c e p r e s e n e t i l dež, k i p a j e n a srečo k m a l u p r e n e h a l .

S l a v k o S p l i h a l

da še obsta ja jo potrebe po n e k a t e r i h o b r t n i h p r o i z v o ­d i h i n us lugah . K e r pa m a j h n a o b r t n a pod je t ja i n ' d e ' a v n i c e o b obstoječem načinu p r o i z v odn j e i n o b s edan j em s i s t emu d e l i t v e d o h o d k a ne more j o u s t v a ­r i t i d o vo l j sredstev za osebne d ohod k e i n še za razširjeno r ep rodukc i j o , se i z d n e v a v d a n os t re ­je p o j a v l j a zahteva , naj se s tan je p o p r a v i . Za t o je že za letos p r e d v i d e n a a n a l i ­za s t an j a ob r t i družbenega kot zasebnega s ek t o r j a te r i z d e l a v a p red loga za reor ­gan i zac i j o ob r tne mreže n a t e r i t o r i j u naše občine. V tem l e t u je p redv ideno , d a se i n v e s t i r a z a i zde l a vo p r o g r a m o v z a r e o r gan i z a c i ­jo ob r tne mreže, z a priče-tek g radn je nove k l a v n i c e in n o v e m l e k a r n e t e r z a de lne r e k o n s t r u k c i j e i n adap tac i j e o k o l i 120 m i l i ­j onov d i n .

Občinski l judsk i odbor Novo mesto je ustanovi l dva občinska sk lada : občinski zdravstveni invest ic i jsk i sk l ad in sk l ad za razvoj telesne ku l ture .

0 Občinski zdravstveni invest ic i j sk i sk lad bo združe­val sredstva, namenjena razvoju zdravstvene službe, k i j i h prispevajo zdravstvene organizacije, služba socialnega zavarovanja, komuna in gospodarske organizacije. V sk l ad se bo stekal del amortizaci je od objektov i n opreme zdravstvenih ustanov. Bolnišnice i n zdravilišča bodo p r i ­spevala 20 odstotkov amort izaci je objektov i n 10 odstot­kov amortizaci je opreme, ostale zdravstvene ustanove p a 50 odstotkov od objektov i n 25 odstotkov od opreme. Posa­mezne zdravstvene ustanve bodo lahko v sk l adu t u d i združevale svoja sredstva za investici jske namene v zdrav­stvu. Razen naštetega se bodo v sk lad stekala še sredstva, k i j i h nameni služba socialnega zavarovanja za razvoj zdravstva, sredstva, k i j i h v ta namen določi l j udsk i odbor l n namenska sredstva gospodarskih organizaci j . Predvidevajo, da se bo v sk l adu letos zbralo i z naštetih v i rov to l iko sredstev, da bo ustvarjena t rdna podlaga za razvoj zdravstva v k o m u n i .

0 Občinski sk lad za razvoj telesne ku l ture je usta­novl jen za zbiranje sredstev za gradnjo objektov, name­njenih telesni k u l t u r i , h k r a t i p a b i se njegova sredstva v o b l i k i dotacije dodeljevala telesnovzgojnim organizaci­j am . V sk l ad se bo stekal del prometnega davka o d a lkoho ln ih pijač, dohodk i od športnih napovedi, p r i spevk i zavodov l n gospodarskih organizacij i n dotacije politično ter i tor ia ln ih enot. Iz prometnega davka od a lkoho ln ih pijač se bo nabra lo letos o k o l i 2 m i l i j ona d i n . Sredstva sk lada so premajhna, da b i zadoščala za razvoj telesne kul ture , k i je zelo pomembna za zdravje državljanov, zato pričakujejo, d a bodo gospodarske organizacije sk l ad podprle s svo j imi p r i spevk i .

Člani ZB SEI. terena o bodočih nalogah Občinska ta t e r e n s k a skupšči­

n a Z B s ta d a l i d o vo l j g r a d i v a i n b o g a t i h n a p o t k o v za de l o , za to Je n o v i t e r e n s k i o d b o r p r i ­p r a v i l s e s tanek članov Z v e z e b o r c e v m. t e r ena . N a j p r e j s o s p r e j e l i n o v i s t a tu t Z v e z e z d r u ­ženj b o r c e v N O V , na to p a raz ­p r a v l j a l i o letošnjih n a l o g a h .

P r e d v s e m se bo o r g a n i z a c i j a t r u d i l a reševati pereče s t ano ­v a n j s k o vprašanje, saj z o d l a ­g a n j e m n i s m o dos l e j nič o p r a ­v i l i . U p a j o , d a bodo Je s en i u -r e d i l l s t a n o v a n j i z a d v a b o r c a . C l a n l so z z a d o v o l j s t v o m s p r e ­j e l i sporočilo, d a bo p r a v n i s ve tova l e c O b L O b o r c e m s v e -

Občni zbor športnega društva na učiteljišču

V ponede l j ek , M . m a j a , s o I m e l i športniki n a n o v o m e ­škem Učiteljišču s vo j d r u g i občni zbor , n a k a t e r e m so k r i ­tično p r e g l e d a l i d e l o o d u s t a ­n o v i t v e društva d o sedaj ta u g o t o v i l i , d a j e b i l o d e l o uspeš­n o . T o po t r ju j e j o t u d i r e z u l ­t a t i , k i so b i l i doseženi n a ra z ­n i h t e k m o v a n j i h . V g l a v n e m j e b i i o d e l o o m e j e n o n a m e d r a z -r e d n a ta mcdšolska t e k m o v a ­n j a , z a k a t e r a j a v n o s t n i v e ­de l a . V t o m Je t u d i v z r o k , d a so . n e k a t e r i našemu društvu očitali n ede l a vnos t .

L a h k o pa b i društvo še bo l j zaživelo, če b i i m e l o vsa j s k r o m n o o p r e m o , p a j e žal n i m a . Zoge , s k a t e r i m i t r e n i r a ­m o , i m a m o i zposo j ene , za to n e m o r e m o z n j i m i s a m o s t o j n o r a v n a t i . O d občinske športne zveze s m o d o b i l i 2500 d i n p o d ­po r e , t ega d e n a r j a p a Je b i l o p r e m a l o t u d i z a eno s a m o žogo . . .

Z U N A N J E P O L I T I Č N A

S E K C I J A J E Z A Ž I V E L A

11. m a j a se je v Žužem­b e r k u ses ta la z u n a n j e p o l i ­tična s ekc i j a p r i k r a j e v n i o r gan i zac i j i S Z D L . Udelež­ba je b i l a v e l i k a . P r i s o t n i so na jp r e j r a z p r a v l j a l i o važnejših zunanjepolitičnih dogodk ih , nato p a so govo­r i l i o z adn j em govo ru tov. T i t a l n proučili z l a s t i t iste dele, k i se nanašajo n a z u ­nan jo t rgov ino .

N a t e m z b o r u s m o i z b r a l i t u ­d i n a z i v društva. Ods le j se bo i m e n o v a l o »SSD Učitel j išče« . I z v o l j en j e b i l t u d i n o v u p r a v ­n i o d b o r , k i s i j e z a d a l na l o go , d a bo v bodoče p r i t e g n i l še več d i j a k o v , p r e d v s e m dek l e t , k i se dos l e j n i s o preveč z a n i ­m a l a za de l o v društvu.

F r a n c K r a l j

t o v a l ta p o m a g a l p r i n j i h o v i h težavah t e r d a bodo l e tos u p o ­števani p r e d l o g i o r g a n i z a c i j e z a z d r a v l j e n j e b o l n i h b o r c e v v zdravil iščih. K e r e v i d e n c a čla­n o v n i najboljša, s o s k l e n i l i še e n k r a t i z p o l n i t i a n k e t n e l i s t e članov, h k r a t i p a so p o o b l a s t i l i n e k a t e r e o d b o r n i k e , d a p o v a ­b i j o ta včlani jo v Z B n e k a j l j u ­d i , k i b i l a h k o b i l i člani o r g a ­n i z a c i j e . O r g a n i z a c i j a j e s k l e ­n i l a p r i r e d i t i l e tos več i z l e t o v v p a r t i z a n s k e k r a j e ta na r . j o p o v a b i t i z l a s t i m l a d i n o . D a b i z a g o t o v i l i s r e d s t v a v t a n a m e n ; bodo v j u l i j a v počastitev l e ­tošnjega d n e v a b o r c a p r i r e d i t i n a L o k i s l avnos t . Pr ičakuje jo ; d a se J c b o d o udeležil i člani o r g a n i z a c i j e i z v s ega m e s t a .

S e s t a n e k j e b i l s i c e r v s e b i n ­sko bogat , udeležba p a b i b i l a l a h k o boljša. m t r .

V r s t a pionir jev iz novomeškega Part izana je b i la naj­uspešnejša na okra jnem prvenstvu v orodni te lovadbi

Občinsko šolsko prvenstvo v atletiki V N o v e m m e s t u Je b i l o z a d ­

n j o sobo to p o p o l d n e n a z l e t n e m s t a d i o n u o b o l h s k o a t l e t s k o p r ­v e n s t v o z a o s n o v n e ta s r edn j e šole. V letošnjem l e t u J u g o s l o ­v a n s k i h p i o n i r s k i h Iger šolska m l a d i n a m n o g o t e k m u j e . N e s a m o učenci večj ih šol, t e m ­več t u d i manjše šole pošiljajo t e k m o v a l c e , d a s e p o m e r i j o m e d s e b o j . Na občinskem p r ­v e n s t v u z a o s n o v n e šole so p o ­l e g Novomeščanov n a s t o p i l i še a t l e t i i z Šentjerneja ta M a l e g a S l a t n i k a . T e k m o v a n j a p a se za ­r a d i b o l e z n i n i s o m o g l i u d e l e ­žiti učenci i z Stoplč i n S m i h e -l a . p o h v a l i t i m o r a m o šentjer-n e j s k e učence, k i se r e d n o i n po lnos t e v i l l no udeležujejo v s e h t e k m o v a n j l n so t u d i p o v s o d uspešni.

P r t srednjšodcih s o b i l i n a j ­bo l j z a s t o p a n i d i j a k i n o v o m e ­ške E S S , m e d d i j a k i n j a m i p a učenke a d m i n i s t r a t i v n e šole. N o v e m o , z aka j n i m o g e l n a ­s t o p i t i n i t i e n a d i j a k i n j a uči­teljišča. R e s , d a s o i m e l i p o ­sve t učiteljiščnlkov, t oda m n o ­g i , k i n i s o I m e l i p o u k a , so o d ­šli d o m o v , n a m e s t o d a b i t e k ­m o v a l i . T a k o so i z p a d l i i z re­

publiškega a t l e t skega p r v e n ­s t v a , k i bo v nede l j o d o p o l d n e v N o v e m m e s t u . M e d t e k m o v a l ­k a m i z novomeške g i m n a z i j e Je n a s t o p i l a s a m o C e m e t o v a . K j e so b i l e os ta le?

Občinsko šc-lsko p r v e n s t v o v a t l e t i k i j e s a m o e n k r a t v l e t u . Z a t o se v bodoče n e b i s m e l o več z god i t i , d a še t a k r a t n i v s e h t e k m o v a l c e v .

Najboljši so b i l i n a s l e d n j i :

T E K I O s n o v n e šole: 60 m ženske: 1. B e r n a r d a J o ­

žef (Nm) 8,9, 2. M i r a Rabič ( N m) 9,0, 3. S o n j a S k o f (Nm)

60 m moški : I. s t a n e J a r c 8,0. 2. S l a v k o R a h n e 8,1, 3. A n d r e j Marttačič 8,2 ( vs i N m ) .

S r e d n j e šo le : 100 m ženske: 1.-2. M i r a T o m e

ta Joža D r e n i k (obe E S S ) H ,6 , 3. Joža N o v a k (Par t i zan ) 15,0.

100 m moški : i . A l o j z R a d o ­v a n (ESS) 11,9, 2. T i r . e P a v l i n (g lmn) 12,1.

«00 m ženske: 1. Joža Roge l j 1:56,4. 2. Ančka K r e v s 1:57.6 (obe A S ) , 3. M a r i j a 2 n l c c (ESS ) 2:01.

lOOfl m moški : i . Božo O s t a ­

n e k 2:55,2, 2. Jože B u r g a r 2: 57,5, 3. O m e r z e l 2:50,6 (vs i E S S ) . 1000 m člani: 1. Istenič ( p a r t i ­zan) 2:40,3.

S K O K V V I S I N O O s n o v n e šole: ženske: 1. M a r i j a M e t e l k o

(Stent jernej ) 1,25 m , 2. C i r i l a T u r k 1,25 m , 3. V e r a P e z e l j 1,25 m (obe N m ) ;

moški : i . J a n e z Novšak 1,50 m , 2. D r a g o P l a n k a r 1,45 m (oba N m ) , 3. P e t e r S e l a k (Šentjernej) 1,40 m .

S r edn j e šole: ženske: 1. M i l e n a C e m e (gim)

1,30, 2. Joža H r o v a t (AS) 1,20 m , 3. A n i c a C v e t k o (AS) 1,20 m ;

moški : 1. M i r o B e r g e r 1,65 m , 2. Aleš K u l o v e c 1,60 (oba g im) , 3. - 4 . B o j a n Adamič (ESS) 1,60, B r a n k o V i d m a r (gim) 1,60.

S K O K V D A L J I N O O s n o v n e šole: ženske: 1. B e r n a r d a Jožef

4,32, 2. S o n j a S k o f 4.10 (obe N m ) , 3. M a r i j a M e t e l k o (Šent­j e rne j ) 3.96;

moški : i . Star .e J a r c 5,12, 2. M a r j a n S o m r a k 4,97 (oba N m ) , 3. F r a n c S t a j n e r (Sent jemc-i ) 4.96 m .

S r e d n j e šo le : ženske: 1. V i k t o r i j a Mohorčič

4.V2. 2. Joža D r e n i k 3,30 (obe E S S ) . 3. P a v l a S m u k (AS) 3,75;

mošk i : l . A l o j z p a d o v a n (ESS ) 5,56, S. S t a n e Luksič 5,47, 3. T i n e P a v l i n 5,45 (oba g l m n ) .

K R O G L A O s n o v n e šo le : ženske: 1. Štefka Adamič

10,43, 2. Joža T u r k 8,74, 3. M a r ­t i n a P a v l i n 8.68 (vse N m ) ;

moški : 1. M i r o Blažič (Nm) 12.45, 2. Tomaž L a m p e (Šent­j e rne j ) 12,26, 3. B o g o Šuštar (Nm) 11.56.

S r e d n j e šole: ženske: 1. A n a B a r t e l j 0,53,

2. I v a n k a Barbič 9,09 (obe A S ) i 3. M a r i j a Kožuh (ESS) 8,74;

mošk i : l . Jože Košmrl j (učit) 13,11. 2. M i l a n B e l e 12,23 ( g lmn ) ; 3. I g o r K r . o l ( g imn) 12,12.

I z m e d najboljših a t l e t ov v s e h naših šol, k i s o n a s t o p n i na občanskih p r v e n s t v i h , b o m o Iz­b r a n i h po d v a v v s a k i p a n o g i , d a bos t a v nede l j o zas topa la n a s o k r a j n a republiškem prvem-s t v u o s n o v n i h i n s r e d n j i h So l .

J G

V proizvodnji zaostajamo Z a n a m i j e p r v o t r o m e -

eečje 1962. K a k o s m o u r e ­sničevali družbeni p l a n v t e m o b d o b j u ? T e m u v p r a ­šanju j e b i l a p r e d v s e m n a ­m e n j e n a 21. s k u p n a se ja o b e h z b o r o v O b L O , k i j e b i l a v T r e b n j e m 10. m a j a , v o d i l p a j o j e p r e d s e d n i k tov . C i r i l B u k o v e c .

Poroči lo l j u d s k e g a o d b o ­r a j e o p o z o r i l o p r e d v s e m n a važno na logo , k i j e l e tos p r e d n a m i : sp r o t i s p o z n a ­v a t i vse, k a r j e v z v e z i z uresničevanjem p l a n s k i h n a l o g ! C e p o z n a m o p o m a n j ­k l j i v o s t i , k i v p l i v a j o n a s l a b e uspehe v p r o i z v o d n j i i n s t o r i t v a h , j i h l a h k o t u d i s p r o t i o d p r a v l j a m o . T a k o smo z vede l i , d a j e b i l druž-

T R E B A N J S K E NOVICE

b e n i b r u t o p r o i z v o d dosežen v I. tromesečju v občini z 20.4 ods to tka , družbeni p r o ­i z v o d z 20.7 ods to tka , i n n a ­r o d n i dohodek z 20.5 o d ­s t o tka . D a p l a n a z a I. četrt­l e t j e n i s m o doseg l i , je k r i v o zaos ta jan je v i n d u s t r i j i , k i j e najmočnejša gospoda rska p a n o g a v občini: doseg la j e k o m a j 18,9 ods t o tka p l a n i ­r a n e p r o i z v o d n j e ! Res je, d a s m o letos p r o g r a m go­spoda r skega r a z v o j a z a n a ­šo obč ino . s p r e j e l i p rece j

Spet 4 stanovanja O b L O T r e b n j e j e začel z

a d a p t a c i j o pros torov bivše b a n k e v T r e b n j e m . S t e m b o m o p r i d o b i l i še štiri s t a ­n o v a n j a : t r i d v o s o b n a i n eno_ enosobno. D e l o o p r a v ­l j a g r adbeno podjet je R e ­m o n t z M i m e . V r e d n o s t o p r a v l j e n i h d e l bo znašala 10 m i l i j o n o v d i n . d e l a p a b o d o končali v j u l i j u .

Novi organi samouprav­ljanja v »MIRNI«

29. ap r i l a Je ko lekt i v tovar­n e šivalnih strojev »Mirna« v o l i l svoj de lavsk i svet. Iz posamezn ih ekonomsk ih enot 60 i z vo l i l i 17 članov novega DS. Prvič so v n j em tud i t r i tovarišice. N o v i DS čaka­j o obsežne naloge, saj je to­v a r n a p r e d rekonstrukc i jo .

pozno , v e n d a r p a so vse go­spodarske o r gan i z a c i j e že l a n i i n p r e d l a n s k i m vede le , d a se j e t r e b a začeti b o r i t i z a uresničitev l e tnega p l a ­n a že 3. j a n u a r j a v s a k o l e ­to, n e p a šele po t em, k o m a r c a a l i a p r i l a s p r e j m e m o p l a n e ! ! C e pog l edamo p o s a ­mezne panoge podrobne je , j e s tan je sledeče:

i n d u s t r i j a j e doseg la v t e m času 18.9 ods to tka p l a ­n i r a n e p ro i z vodn j e , k m e t i j ­s tvo 20,1 ods to tka , t r g o v i n a 23 ods to tkov , gozdars tvo 22,8 ods to tka , gos t ins tvo 22,3 ods to tka , i n ob r t 24,4 odstot ­k a . H k r a t i p a so is te p a n o ­ge t ako l e posk rbe l e za oseb­n e b r u t o d o h o d k e :

i n d u s t r i j a 24,9 o d s t o tka o d p l a n a , k m e t i j s t v o 19,7 ods to tka , t r g o v i n a 22,7 o d ­s to tka , gozdars t vo 32,5 o d ­s to tka , gos t ins tvo 25.8 o d ­s t o tka i n o b r t 28.3 ods to tka .

O d b o r n i k i n i s o z v ede l i z a s tan je v v seh pod j e t j ih , z a ­to j e apa ra t O b L O p r i p r a v i l poročila l e z a 26 i z m e d 35 gospoda r sk ih o r gan i zac i j . N a s l e d n j a pod je t j a n i so do ­s t a v i l a poročil a l i p a so j i h tako s labo i z d e l a l a , d a n j i ­h o v i h p o d a t k o v O b L O n i moge l v ze t i v o b z i r : K n j i ­g a r n a T rebn j e , P T T i n K i n o podjet je T r ebn j e , b i f e " D a ­na« n a M i r n i , O b r t n o g r a d ­beno o p e k a r s k o podjet je n a

Kje je čut odgovornosti?

V e l i k e za loge l e sa , k i so p r i p r a v l j e n e z a o d p r e m o p o l e g t o v o r n e g a skladišča n a železniški p o s t a j i T r e b ­n je , z v a b i j o v s a k o g a r , d a se o z r e p o n j i h . Občudova­n j a v r e d n a j e takšna k o l i ­čina l e sa , v e n d a r se t o ob­čudovanje k m a l u s p r e m e ­n i v razočaranje. N a t e m p r o s t o r u g r a d i K Z T r e b ­n je montažno skladišče, o k a t e r e m j e b i l o v naši ko -m u n s k i r u b r i k i že n a p i s a ­n o . Mimoidoč i l a h k o opa ­z u j e j o le c e m e n t n e s t eb r e i n g r a d b e n i m a t e r i a l , k i p a se uničuje.

P r a v b i b i l o , d a b i K Z l e začela razmišl jati o že začetem d e l u . L j u d j e po­s t a j a j o p o z o r n i . R a d i se u s t a v l j a j o o b začetnih de­l i h t e r se z a m i s l i j o v že vložena s r e d s t v a . N e m o r e ­m o reči, d a j e t o v p o n o s K Z T r e b n j e ! D e l a se ško­d a !

M i r n i , » I skr in « o b r a t v M o ­k r o n o g u , E k o n o m i j a K P D D o b p r i M i r n i , o b r a t S G P P i o n i r j a i n p r o d a j a l n a » R u ­no « v M o k r o h o g u .

I z m e d i n d u s t r i j s k i h p o d ­je t i j j e doseg la t o v a r n a ši­v a l n i h s t ro j ev » M I R N A « n a M i r n i ze lo s l abo r e a l i z a c i ­j o : k o m a j 16,1 o d s t o tka o d p l a n a , n a s p r o t n o p a j e d o ­seg la » D A N A « n a M i r n i 26,8 ods t o tka l e tnega p l a n a b r u t o p r o i z v odn j e . N a j po­d a m o še oceno O b L O : ugo ­t o v i t i j e namreč t r eba , d a j e le tos dosežebi uspeh L četrtletja v p r i m e r j a v i z i s t i m o b d o b j e m l a n s k e g a l e ­t a l ep n a p r e d e k z a našo občino: družbeni p r o i z v o d j e v I. tromesečju večji z a 34.7 ods t o tka v p r i m e r j a v i z l a n s k i m p r v i m četrtlet­j e m , n a r o d n i d o h o d e k p a ce lo z a d o b r i h 40 ods t o tkov ! B i l b i l a h k o še boljši, t oda n e k a t e r a pod je t ja v l aga j o v uresničevanje sp re j e t ih na l o g l e še p r e m a l o s k r b i i n resničnega n a p o r a , d a b i p r e m a g a l a vse težave, k i se j i m pos tav l ja jo po r o b u , k o i zpo ln ju j e j o svo je o b ­veznos t i do s k u p n o s t i ! Z l a ­s t i zaos ta jamo v i n d u s t r i j i , k m e t i j s t v u i n o b r t i .

P o h v a l i t i m o r a m o p a o b r t : K o v i n s k o podjet je v T r e b n j e m j e doseg lo n a p r i ­m e r v I. tromesečju že 70,9 ods to tka r ea l i zac i j e .

R a z m e r j e m e d družbenim b r u t o p r o i z v o d o m i n n a ­r o d n i m d o h o d k o m je s k l a d ­no, p r e m a l o s k r b i pa posve­čajo o rgan i zac i j e d e l i t v i či­stega d o h o d k a . Izplačane b r u t o plače naraščajo h i t r e ­j e k a k o r povečanje p r o i z ­vodn je .

Z a n i m a nas t u d i dosega­n je proračuna: od vseh de ­l j i v i h d o h o d k o v s m o dose­g l i v občini v p r v e m t r o -

DVE LETI JE DELALA, ZA PLAČILO PA MORA TOŽITI GOSPODARJA...

ZAPISKI O DELU PORAVNALNEGA SVETA V ŠENTRUPERTU

Med ljudmi pride marsikdaj in marsikaj navzkriž. Prepirajo se med seboj, vendar velikokrat sami ne pridejo do konca. Sele nekdo drug mora povedati, da ima ta ali oni prav.

Preveč jc takih nesporazumov (zlasti manjših), da bi lahko vse obravnavali na sodišču v Trebnjem. Pa tudi časa in denarja je škoda. Zato opravljajo to nalogo po­ravnalni sveti. Tudi v šentrupertu ga imamo. Njegove člane so izvolili prebivalci na zborih volivcev. Zdaj že dobri dve leti skušajo pomiriti hudo kri med prebivalci Scntruperta in okolice. »Velikokrat uspemo, tožeči in toženi se pobotata, oba podpišeta zapisnik in stvar je urejena. Drugi pa celo pri malenkostih ne popustijo in tožba se nadaljuje v Trebnjem.« Tako je povedal pred­sednik poravnalnega sveta Bojan Brezovar, ko so 8. maja {lani poravnalnega sveta končali delo.

Tisti dan sem poslušala, kako so skušali zadostiti pravici. Delo poravnalnega sveta je koristno, vendar tudi naporno. Poslušati morajo jokajoče, kričeče, razburjene ter ohraniti mirno kri.

Ljudje se še danes tožijo zaradi različnih stvari: tatvine, denarne zadeve, preklicane pogodbe, razžalitev časti, terjatev plačila za opravljeno delo in še marsikaj. Predvsem se kaže lakomnost na denar.

Neka stara ženica je dolgo čakala, da ji bo kmet, pri katerem je delala, dal zasluženo plačilo. Ni ga do­čakala, čeprav je prosila samo za dve ruti, dve srajci in ene hlače ali pa 3000 dinarjev. Zato je vložila tožbo. Toženega ni bilo na poravnalni svet. Zato bo tožila v Trebnjem, pravzaprav njena zastopnica; ona, stara, zgarana od dela pa še duševno manj razvita, ve le to, da je delala in da mora vendarle nekaj dobiti. Se dobra, da so se tudi drugi potegnili zanjo.

2al so še taki primeri, ki človeka zabolijo in nehote spomnijo na preteklost, na Cankarjevega hlapca Jerneja.

D. Z.

mesečju 21,8 ods to tka , p r i n e d e l j i v i h d o h o d k i h p a 17,50 ods t o tka a l i s k u p a j , upošte­va j e t u d i obve zno p r o r a ­čunsko r e ze r vo , k o m a j 23,03 ods t o tka . Doseči p a b i m o ­r a l i v t e m času že 33,33 o d ­s t o t k a ! Zaos ta j amo z a do ­b r i h 10 ods to tkov , n a k a r v p l i v a : v i s o k p l a n p r o r a ­čunskega p r i s p e v k a i z oseb­n e g a d o h o d k a , s l a b a i z t e r ­j a v a d o h o d k o v i z v e n gospo­d a r s t v a m p r o m e t n e g a d a v ­k a (nobeno t r g o v s k o pod je t ­j e le tos še n i plačalo d a v k a o d ma loproda j e ! ) . Z a t o b o t r e b a t ako j o m e j i t i v se p r o ­računske i z d a t k e z a 10 o d ­s t o tkov v s e do t l e j , d a bodo s r e d s t v a n o r m a l n o p r i t e k a ­l a v proračun, k i s m o s i ga določili z a 1962. D a b i s p r o t i izplačevali po t rebne i z d a t ­ke , s m o se m o r a l i zadolžiti i z l a s tnega r e z e r vnega s k l a ­d a z a 13,400.00 d i n a r j e v ; to b o m o m o r a l i v r n i t i d o k o n ­c a l e ta . — R a z p r a v a n a zbo ­r u j e p o t r d i l a o snovno m i ­s e l poročila: V S E S I L E Z A U R E S N I Č I T E V N A ­L O G LETOŠNJEGA P L A ­N A !

Lani še vse živahno in razgibano, zdaj pa spet mrtvilo? Le čemu?

JE SPET NEKAJ ZASPALO? P r e d l e t i j e b i l a v T r e b n j e m

v zadružnem d o m u t e l o v a d n i ­c a i n v n j e j v s e p o l n o r e k v i z i ­t ov . Društvo P a r t i z a n j e i m e l o vse o d d e l k e : p i o n i r j e v , m l a ­d i n c e v i n m l a d i n k , p a t u d i člar nI s o v a d i l i . P i o n i r k e so b i l e republiške p r v a k i n j e v I g r i » M e d štirimi ogn j i « . P a r t i z a n o ­v e v r s t e o s doživl jale n e n e h n e uspehe . D a n e s p a t e l o v a d b a v T r e b n j e m s p i . T e l o v a d n i c e n i , r e k v i z i t i so s p r a v l j e n i n a p o d ­strešju I n se neizkoriščeni u -ničujejo. Z a k a j v s e t o? K j e i n k a j d e l a društvo P a r t i z a n ? K a j de la jo o d b o j k a r j i ? Seda j , k o Je p o l n o s o n c a i n k o p o m l a d n o vTcme k a r v a b i človeka v n a ­

r a v o , l a h k o pos tane t e l o v a d n o igrišče r es privlačna točka m l a ­d i h l j u d i . K j e so l j u d j e , da b i m l a d i n o z a i n t e r e s i r a l i z a v s e to?

Naše m l a d i n k e so k l j u b t e m u v a d i l e v s o b i , k i z a t e l o v a d b o n i p r i m e r n a . V s e l e t o s o s e p r i d n o p r i p r a v l j a l e n a Z l c t b r a t s t v a v P r i j e d o r u . D a n e s u -g o t a v l j a m o , d a va j e zna j o , če­r a v n o z l e t a n e b o . N a s t o p i l e s o n a šolski p r o s l a v i . — N a j b o l j v z t r a j n e : M i r a , Ančka, E m i l i j a , M i l e n a , S l a v k a i n A n d r e j k a b o ­do z v a j a m i nada l j e va l e , p o ­s ta l e b odo l a h k o dobre v o d ­n i c e . B . M .

B . M .

Kulturni teden pred praznikom Letošnji občinski p r a z n i k

j e p o t e k e l v z n a m e n j u l e p i h k u l t u r n i h man i f e s t a c i j . T a ­k o j e občinski svet S v o b o d p r i r e d i l v soboto zvečer v M o k r o n o g u večer z abavne g lasbe In popevk , n a k a t e ­r e m so s o d e l o v a l i : z a b a v n i a n s a m b e l P D »Emi l A d a ­m i č « i z M o k r o n o g a i n z a ­b a v n i a n s a m b e l »Trebanj ­s k i fantje« . V nede l j o z ve ­čer so gos t ova l i v T r e b n j e m i g r a l c i P D »Lo j z e Košak« i z K o s t a n j e v i c e z d r a m o » M l a ­dost p r e d sodiščem«; ob i sk

je b i l ze lo v e l i k , l j ud j e p a so de l o z z a n i m a n j e m s p r e m l j a l i i n t op l o p o z d r a ­v i l i i z va ja lce . V ponede l j ek zvečer j e b i l a v T r e b n j e m svečana a k a d e m i j a , n a k a ­t e r i so . s ode l o va l i moški ok te t P D »Josip Jurčič« i z T r ebn j e ga , moški p e v s k i z bo r i z S e n t l o v r e n c a , p i o ­n i r s k i p e v s k i zbo r t r e b a n j ­ske osnovne šole, r ec i t a to r -s k a s k u p i n a i n r e c i t a t o rke D r a g i c a Zupančič i n J e l k a S t r a j n e r t e r g o d b a n a p i h a ­l a . N a a k a d e m i j i je g o v o r i l

Franceta Kalška ni več med nami 10. maja 1962 se je smrtno

ponesrečil naš svesti tovariš France KALŠEK, vodnik Ljud­ske milice v Trebnjem.

Rodil se je v kmečki druži­ni 2. septembra 1928 v Stra­nicah pri Celju. Že kot otrok je občutil grenkobe težkega življenja, posebno med oku­pacijo, ko je tujec zatiral slo­vensko ljudstvo. Kmalu po vojni je vstopil v službo in­dustrijske Ljudske milice in varoval objekte — pridobitve NOB. Leta 1948, ko so bili na­ši narodi v najtežjem polo­žaju po vojni, je vstopil v službo ljudstva — v vrste Ljudske milice in bil čuvar pridobitev NOB ter zakoni­tosti vse do usodnega dne, ko ga je smrt iztrgala iz naših vrst.

Bil je dober in iskren tova­riš, vedno je bil pripravljen sprejeti nove naloge, ne gle­de na utrujenost, na prečute

noči in morebitno nevarnost, ki je pretila pri izvrševanju mnogih nalog. Predan je bil domovini, katere kipečo rast je budno varoval, kajti zave­

dal se je da je v službi ljud­stva, da varuje koristi naše družbe, za katere je bilo pre­lite toliko krvi.

Vsi, ki smo z njim dolgo vrsto let skupaj službovali, še

posebno občutimo vrzel, ki je nastala v naših vrstah z nje­govo izgubo. — Pokojni Fran­ce ni bil priljubljen samo med tovariši v kolektivu, pač pa tudi med prebivalstvom. Poznali so ga kot marljivega, veselega in prijaznega, res ljudskega miličnika. Kako ce­njen je bil pokojni France, je pokazal veličasten pogreb, ki je bil v Trebnjem. Nad tisoč ljudi se je poslovilo od po­kojnika na zadnji poti s šte­vilnimi venci, spomladanskim zelenjem in cvetjem.

Pokojni France je v tem kraju služboval nad 12 let. Bil je član ZK, ZB, SZDL in raz­nih drugih organizacij. Z njim smo izgubili dobrega, skrom­nega in marljivega tovariša, žena in hčerki pa skrbnega moža in očeta.

France MASNIK komandir PLM Trebnje

Odkup krompirja še ni prenehal, čeprav je minilo že 7 mesecev, odkar so pospravili lanski pridelek, ki jc bil prav lep. Pretekli teden je pred tehtnico v Trebnjem čakala

dolga vrsta vpreg, naloženih s krompirjem

sek r e ta r občinskega k o m i ­te ja Z K S Z v o n k o K r a n j c , ob i sk p a j e b i l i z r eden . P o a k a d e m i j i j e b i l z a p a r k o m l ep ognjemet .

V torelt d o p o l d a n j e b i l a s l a v n o s t n a se ja O b L O , na t o p a j e b i l o množično zbo r o ­van j e občanov v P r o s v e t ­n e m d o m u , n a k a t e r e m s t a g o v o r i l a p r e d s e d n i k O b L O C i r i l B u k o v e c i n n a r o d n i hero j F r a n c K r e s e - C o b a n . S k o n c e r t o m h a r m o n i k a r ­j e v g lasbene šole občinske­ga s ve ta S v o b o d j e b i l o p r a z n o v a n j e zaključeno. T r e b n j e j e b i l o te d n i odeto v zas tave i n ze len je in j e t a k o t u d i n a z u n a j m a n i f e ­s t i r a l o p o m e n 15. m a j a , o b ­činskega p r a z n i k a .

PRISPEVAJMO! N a b i r a l n a a k c i j a za D e ­

beli rtič j e v t e k u . K o m i s i j a je začela d e l a t i . P o z i v a m o vse občane, d a pomis l i j o n a t iste o t roke , k i so p o t r e b n i z d r a v l j e n j a ob m o r j u , i n pr i speva jo svo j delež v t a n a m e n !

25. maja: Pionirsko slavje na Debencu M l a d i n s k i šolski a k t i v v

t r eban j sk i občini se p r i d n o p r i p r a v l j a j o n a s p r e j e m p i on i r j e v v L M S , k i bo 25. m a j a ob 11. u r i n a D e b e n c u p r i M i r n i . S p r e j e t i h bo 200 p ion i r j ev . Navzoči bodo bo r ­ci N O V , k i bodo m l a d i n o s e z n a n i l i z d o g o d k i iz N O V . P r i p r a v l j a l n i odbo r za p r o ­s l a vo d n e v a m l a d o s t i p r i ­p r a v l j a k u l t u r n i p r o g r a m .

M l a d i n c i i n m l a d i n k e , v petek, 25. ma ja , v s i n a D e -benec ! V p r i m e r u s l abega v r e m e n a b o man i f e s t a c i j a v nedel jo , 27. m a j a ob 11. u r i .

SOCIALISTIČNA ZVEZA 0 ŠOLSTVU 27. aprila je občinski od­

bor S Z D L razpravljal na svoji sej) o problematiki šolstva v naši občini. Sezna­nil je člane občinskega od­bora z mnogimi perečimi vprašanji s tega področja, saj vsi sproti občutimo, da nas nerešena vprašanja šol­stva teže in zaskrbljujejo. — Več bomo o poteku seje, njenem gradivu in sklepih poročali prihodnjič.

Razveselite znance in svojce v tujini z

DOLENJSKIM LISTOM!

POROČEVALEC K O M U I N J f V i P E M - KRŠKO

VEČ FDIZADHJ ZA M1LJE IME H I Precejšnje število de­

legatov in gostov se je zbralo na nedavnem občnem zboru Občinske­ga sindikalnega sveta v V idmu Krškem. Z zani­manjem so poslušali po­ročilo predsednika ob­činskega sindikalnega sveta Slavka S ribar ja, v katerem so bili naka­zani uspehi in problemi sindikalnih podružnic in komune- — Ze v uvo­du jc razbrati, 'da jfe do­bro gospodarjenje ko­lektivov omogočilo iz­polnitev družbenega pla­na in povečanje vrlsdno-sti celopukne proizvod­nje. Proizvodnja jte J primerjavi z letom 1960 porasla za 17 odst., plan za leto 1961 pa je bi l presežen za 6,8 odst. T u ­di družbeni proizvod se je v primerjavi z letom 1960 povečal za 14 odst., narodni dohodek pa za 15 odst. V kolektivih, kjer so proizvajalci pra­vilno doumeli novi go­spodarski sistem, je bil dosežen velik gospodar­ski napredek. Enako se je pokazalo tudi pri deli­tvi osebnih dohodkov.

Večina k o l e k t i v o v s i j e p r i z a d e v a l a u t r d i l i dose ­d a n j i r a z vo j d e l a v s k e g a s a ­m o u p r a v l j a n j a i n p r i t em tud i uspe la . Najstarejše

u p r a v l j a n j e j e v r u d n i k u i n t o v a r n i ce lu loze . D e l a v ­s k o s a m o u p r a v l j a n j e v teh podjet j ' ih j e že doseg lo s v o ­j o p r a v o f u n k c i j o . Z a n i m i ­vo p a je , d a i m a t a obe po ­d j e t j i v e l i k o težav: r u d n i k S e n o v o j e t r e n u t n o v tež­k e m g o s p o d a r s k e m položa­j u , t o v a r n a ce lu l o ze i n p a ­p i r j a p a j e v sa s v o j a s r e d ­s t v a vložila v inves t i c i j e . N e n e h n o prenašanje u p r a v ­l j a n j a n a neposredne p r o ­i z va j a l c e j e h k r a t i t e r ja lo tud i d e c en t ra l i z a c i j o u p r a ­v l j a n j a , k i je b i l a i z v e d e n a v v e S i n i pod je t i j .

D v a n a j s t l e t n o obdob je d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a ­n j a p a še n i p r e d r a m i l o n e k a t e r i h d i r e k t o r j e v i n u p r a v n i k o v . V pod j e t ju »Do lomi t « v B r e s t a n i c i i n v » L i p i « n a P r e k o p : j e i m e l k o l e k t i v z ve zane rojce z a d e l a v s k o s a m o u p r a v l j a n j e . T u j e vse preveč prišla v ospred je v l o g a n e k a t e r i h v o d i l n i h l j u d i v pod je t ju . V teh k o l e k t i v i h je po t r eb ­no še v e l i k o s t o r i t i z a u v e ­l j a v l j a n j e d e l a v s k e g a s a m o ­u p r a v l j a n j a .

D O V O L J IN P R E M A L O POZORNOSTI ZA S E S T A V O P R A V I L N I K O V

V o j n i i n d e l o v n i i n v a l i ­d i pa tud i z a r ad i bo l e zn i za de lo m a n j sposobn i l j u d j e so p r i n a g r a j e v a n j u p r i ­krajšani. Upoštevati je se-

Ustanovljene so podružnice krajevnih organizacij SZDL

Z a d n j i p l e n u m občinske­ga o d b o r a S Z D L v V i d m u -K r š k e m j e r a z p r a v l j a l o d e l u k r a j e v n i h o r g a n i z a c i j S Z D L i n u g o t o v i l , d a so b i ­l e n e k a t e r e o r g a n i z a c i j e i z o b j e k t i v n i h r a z l o g o v pre ­m a l o de l avne . P r e d v s e m m a n j k a s p o s o b n i h l j u d i z a v o d s t v o o r g a n i z a c i j . Z a t o j e p l e n u m p r e d l a g a l reor ­g a n i z a c i j o k r a j e v n i h o rga ­n i z a c i j i n u s t a n o v i t e v po ­družnic. O d s e d a n j i h 42 k r a j e v n i h o r g a n i z a c i j n a j b i j i h b i l o v bodoče 25. Občinskemu o d b o r u S Z D L b i b i l o t a k o d e l o olajšano, k r a j e v n i m o r g a n i z a c i j a m p a b i laže n u d i l i več po­moči .

P o p r e d l o g u n o j b i b i l a mat ična k r a j e v n a o r g a n i ­z a c i j a z a Reštanj , Dovško i n M a l i k a m e n n a S e n o ­v e m , D o b r a v a n a j b i se p r i ­ključila o r g a n i z a c i j i B r e z -je-Kal išovec, Rožno k P r e -s l a d o l u , R a z t e z k o r g a n i ­z a c i j i Sto lovnik-Armeško, D o l e n j i L e s k o v e c k B r e s t a -

Koristen seminar D e l a v s k a u h i v o r z a i z V i d ­

m a — Krškega je n e d a v n o o r ­g a n i z i r a l a v K o s t a n j e v i c i e n o d n e v n i s e m i n a r z a p r e d ­s e d n i k e d e l a v s k i h svetov , o b r a t n i h d e l a v s k i h svetov i n p r e d s t a v n i k o v d e l o v n i h k o l e k t i v o v . P r o g r a m s e m i ­n a r j a j e obsegal več t em . M e d n j i m i : v l ogo i n ha loge d e l a v s k i h sve tov v gospo­d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h , go­s p o d a r s k i s i s t e m i n de l i t e v dohodkov , ter t e h n i k o v o ­d e n j a s e s t anka . S e m i n a r j e ze lo d o b r o uspe l , k a r d o ­k a z u j e pes t ra r a z p r a v a s l u ­šateljev. N a s e m i n a r j u so p r e d a v a l i : A v b a r G u s t a v , t a j n i k o k r a j n e g a s i n d i k a l ­nega sveta , F r a n c D r a g a n , t a j n i k občinskega o d b o r a Z B i n S l a v k o S r i b a r , p r e d ­s edn ik občinskega s i n d i k a l ­nega sve ta .

niči, V e l i k i k a m e n i n Mrč-n a s e l a k o r g a n i z a c i j i K o ­p r i v n i c a , K o s t a n j e k k or­g a n i z a c i j i Z d o l e , B r e g e k L e s k o v c u , S m e d n i k k R a k i , V e l i k o i n M a l o Mraševo k Podbočju, V o d e n i c e , O r e -h o v e c i n črneča vas p a h K o s t a n j e v i c i . N a d a l j e na j b i o s t a l e s a m o s t o j n e k r a ­j e v n e o r g a n i z a c i j e še: Se­d e m , G o r n j i L e s k o vec, A n -že-Gorica, V i d e m , D o l e n j a vas , Krško , G o r a , V e l i k i T r n , Senuše, V e l i k i P o d l o g , D o b r a v a , šutna. P r e k o p a i n P i javško.

Z a d n j o b e s edo o t e m p r e d l o g u b o d o i z r e k l i ob­čani n a s e s t a n k i h k ra j e v ­n i h o r g a n i z a c i j .

v e d a t r eba , d a t i l j u d j e s vo ­je i n v a l i d n o s t i n i s o s a m i k r i v i . T u d i n j i m j e družba dolžna omogočiti t a k o de lo , k i g a bodo l a h k o o p r a v l j a ­la. V B r e s t a n i c i s i c e r o b ­s ta j a z a v o d za r e h a b i l i t a ­c i j o i n v a l i d o v , v e n d a r je n j e gova z mo g l j i v o s t p r e ­m a j h n a . S a m o v r u d n i k u n a S e n o v e m je p r e k o 150 za težka d e l a nezmožnih l j u d i . T u d i v t e m pog l edu bodo m o r a l e s i n d i k a l n e po­družnice še m a r s i k a j s t o r i ­t i .

N o v i g o spoda r sk i s i s t e m j e s p o d b u d n o n a k a z a l pe r ­spek t i v o v n o v i h načelih d e l i t v e d o h o d k a v gospodar ­s k i h o r g a n i z a c i j a h . V k o ­l e k t i v i h r u d n i k a n a S e n o ­v e m , t o va rne ce lu loze i n p a ­p i r j a , k m e t i j s k e zadruge v K o s t a n j e v i c i , kon f ekc i j e p a p i r j a , splošnega ob r tne ­ga pod j e t j a v V i d m u - K r -škem i n v n e k a t e r i h o r g a ­n i z a c i j a h so p r a v i l n i k a o d e ­l i t v i čistega i n osebnega d o h o d k a s es tav i l i n a p o d l a ­gi a n a l i z i n izračunov v pod j e t j ih i n r a z p r a v zapo­s l e n i h . D o g o d i l i pa so se t u d i p r i m e r i , d a so neka t e ­re o r gan i zac i j e p r a v i l n i k e k a r p r ep i sa l e o d d r u g i h i n j ; m le da l e svo j nas lov . Z a ­to so m o r a l e take o r gan i z a ­c i j e p r a v i l n i k a večrkat po­p r a v l j a t i . S e s t a v i p r a v i l n i ­k o v so p r e m a l o posve t i l i pozo rnos t i k o l e k t i v » P r e ­skrbe« n a S e n o v e m , k m e t i j ­s k i z a d r u g i v Krškem i n B r e s t a n i c i , t o v a r n a čokola­de i n pec i va , splošno k l e -pa r s t vo v K o s t a n j e v i c i , » L i p a « v P r e k o p i »Mati ja Gubec« v L e s k o v c u . P r i se­s t a v l j a n j u p r a v i l n i k o v j e b i l o čutiti v e l i k o z a n i m a n j e med člani k o l e k t i v o v . T u d i k o m i s i j e z a sestavo p r a v i l ­n i k o v , k i še n iso p r e n e h a ­lo d e l o va t i , še vedno spreml ja j o i n r e g i s t r i r a j o pos lovne dogodke i n go­spoda r ske s p r e m e m b e ter p r a v i l n i k e i zpo ln ju je jo . N a ­pačno pa je , d a so te k o ­m i s i j e v Elektro-Krško i n M i z a r s k i d e l a v n i c i v B r e ­s t a n i c i p reneha l e de l ova t i . Spričo dinamičnega i zpo ­p o l n j e v a n j a gospodarskega s i s t ema j e po t rebno p r a v i l ­n i k e še v edno do po ln j e v a t i i n j i h i z p o p o l n i t i . K o m i s i -

Tekmovanje v počastitev dneva mladosti

Občinski k o m i t e m l a d i n e v Vidmu-Krškem j e v počastitev d n e v a m l a d o s t i o r g a n i z i r a l več športnih t e k m o v a n j , n a k a t e r i h j e s ode l o va l o v e l i k o m l a d i n e :

9. m a j a Je b i l o n a S e n o v e m športno srečanje m l a d i n e i z ob ­čine Videm-Krško s p r e d s t a v n i ­k i J L A . R o k o m e t n o t e k m o so odločili m l a d i n c i v svo jo k o ­r i s t z r e z u l t a t o m 37:32. V o d b o j ­k i so z m a g a l i gost je s 3:2. V m a l e m n o g o m e t u so zabeležil i zmago m l a d i n c i s 3:1, v šahu s 5,5:4,5, v n a m i z n e m t e n i s u pa z r e z u l t a t o m 5:1. T e g a d n e Je n a s t o p i l o k a r 74 športnikov.

13, m a j a Je b i l o v Krškem l n L e s k o v c u zakl jučno a t l e t sko t e k m o v a n j e . N a s t o p i l a j e m l a ­d i n a s S e n o v e g a , i z V e l i k e g a P o d l o g a , M r t v i e , . Podbočja, K o ­s tan j ev i c e , B r e s t a n i c e , D o l e n j e v a s i , tehniške s r e d n j e šole i n L e s k o v c a .

N e k a j važnejših r e z u l t a t o v : T e k n a 100 m m l a d i n c i : 1.

Lužar, S e n o v o , 11,8, 2. O t r i n T S S , 12,5.

1500 m m l a d i n c i : 1. S t e b e r n a k , T S S , 5,27,5, 2. B r e z n i k a r , S e n o ­vo , 5,28,5.

S k o k v d a l j i n o : 1. D e r s t v e n -šek. Ser .ovo, 5.04 m , 2. Z i b e r t , T S S , 5,02 m .

S k o k v v iš ino: 1. S t e r l e . T S S , 155 c m , 2. P l a n k o , T S S , 155.

K r o g l a : 1. BSstlč, T S S . 11,18 m , 2. Derstvonšek, S e n o v o , 10,70 m e t r a . T e k n a 60 m m l a d i n k e : 1. M l a ­

k a r , L e s k o v e c , 8,00, 2. F i l a , B r e ­s t a n i c a , 9,03.

T e k 400 m m l a d i n k e : i . R a s -p o l n i k , S e n o v o , 1,05, 2. S a l -mtč, L e s k o v e c , 1,10.

S k o k v v iš ino: 1. F e r l i n , S e ­novo . 130 c m , 2. Pintarič, D o ­l en j a vas , 125 c m .

S k o k v d a l j i n o : l . M l a k a r , L e s k o v e c , 4,03, 2. R a s p o t n i k , S e n o v o , 3,90.

V r s t n i r e d t e k m o v a n j v o s t a -IIh p a n o g a h p a Je n a s l e d n j i : v o d b o j k i so p r v o l n d r u g o m e ­sto z a s e d l i m l a d i n c i i z K o s t a ­n j e v i c e i n Podbočja, v r o k o m e ­t u , n a m i z n e m t e n i s u , šahu i n s t r e l j a n j u Je p r v o mes to zase­d l a m l a d i n a s Senovega , d r u g o p a m l a d i n a i z L e s k o v c a . M l a ­d i n k e s S e n o v e g a i n L e s k o v c a so s i v r o k o m e t u p r i b o r i l e p r ­vo l n d r u g o mes t o .

Tudi broclarji so ponesli štafeto

predstav Člani B r o d a r s k e z veze S l o v e ­

n i j e so s k a j a k i p o n e s l i p o n a ­r a s t i ! S a v i T i t o v o štafeto. V nede l j o o k o l i 16. u r e so p r i ­s p e l i v Krško , k j e r so p r e n o ­čili. P o t d o H r v a t s k e p a so n a ­d a l j e v a l i v p o n e d e l j e k ob 10. u r i d o p o l d n e . Štafeto so p o ­z d r a v i l i i n J i zaželel i srečno p o t p r e d s t a v n i k i m l a d i n s k e g a k o m i ­te ja i n d r u g i h družbenih o r g a ­n i z a c i j .

j e m o r a j o končno o n e m o ­gočiti nepošteno povišanje osebn ih dohodkov , z l a s t i n e k a t e r i h v o d i l n i h l j u d i v pod j e t j ih . Izkušnja j e po ­k a z a l a , d a so družbeni o d ­nos i najboljši v t i s t em k o ­l e k t i v u , k j e r je t u d i d e l i ­tev o s e b n i h d o h o d k o v n a j ­bo l j poštena.

S SKUPN IMI MOČMI REŠEVATI V S E P R O B L E M E

Rešitev p r o b l e m a z d r a v ­s t v a i n šolstva t e r ja o d v s eh s i n d i k a l n i h podružnic m g o spoda r sk ih o r gan i zac i j v e l i k o naporov . Rešiti j i h b-> mogoče l e z združenimi močmi.

Z a izobraževanje zapo ­s l e n i h so b i l i v večj ih go­s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h u s t a n o v l j e n i izobraževalni cen t r i , k i s k r b i j o z a načrt­no s t r o k o v n o izobraževanje. O r g a n i z i r a n e so b i l e t u d i večerne politične šole, k j e r so se m l a d i p r o i z v a j a l c i usposob i l i z a u p r a v l j a v c e .

Z a s t anovan j sko i z g rad ­n jo j e b i l o l a n i vloženih 204 m i l i j o n e d i n a r j v , v e n ­d a r to še zdavna j ne zado ­šča za vse potrebe. Z a l o mora j o s i n d i k a l n e podruž­n ice s p r e m l j a t i i n p o d p i r a ­ti a k c i j o k r e d i t i r a n j a i z ­g radn j e z a s ebn ih s tano­v a n j s k i h hiš z a r a d i cene j ­še i zgradnje .

S i n d i k a l n e o r gan i zac i j e i m a j o v našem družbenem s i s t emu v e l i k o i n odgovor ­no na l ogo : d v i g p r o i z v o d ­n j e i n življenjske r a v n i . P r i uresničitvi teh na l o g p a sb dolžni sode lova t i v s i člani d e l o v n i h k o l e k t i v o v .

D . K .

Najboljši vozači iz Sovjetske zveze, Italije, Avstrije in drugih držav: v nedeljo na speedway

dirkah v VIDMU-KRŠKEM! 20. maja ob 15. uri bodo na lepi stezi Stadiona Matije

Gubca v Vidmu-Krškcm zopet zabrneli dirkalni stroji. Na doslej največjih mednarodnih speedway dirkah pri nas bodo nastopali tekmovalci iz Sovjetske zveze, Italije, Av­strije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Kar 17 priznanih mednarodnih tekmovalcev se bo nepopustljivo borilo za najboljšo uvrstitev.

2e sama udeležba dirkačev iz Sovjetske zveze bo veli­ka senzacija za gledalce. V Jugoslaviji so prvič nastopili v nedeljo v Osijeku, kjer so odnesli veliko zmag. Ruski vozači so znani po tehnično dovršeni in drzni vožnji, popolnoma obvladajo svoje stroje in znajo v odločilnimi trenutkih dobro izkoristiti njihovo zmogljivost. Na dirkah v Krškem bosta ZSSR zastopala državna prvaka Igor 1'LE-HANOV in Vsevolod NJERITOV.

čeravno jc Italija znana po izdelavi motorjev, je v tej deželi spcedway šport šele v razvoju. Ta država nima dovolj izkušenih vozačev. Na mednarodnih tekmovanjih doslej niso zabeležili vidnejših uspehov, vendar pa so že marsikdaj presenetili. Državo bosta zastopala Rcnzo TRA-VAGINI in Mario RUPIL.

Tudi Avstrija želi doseči na dirkah najboljše uspehe, zato je odredila kar pet znanih asov. T i so: SCHVVIEN-GENSCHLEGEL , RINZNER, TRONER, KANZ, PLATZER.

Zelo drzni so tudi dirkači iz Zahodne Nemčije; Aleks JAKOP in Alfred WIESENT se bosta prav gotovo potego­vala za prva mesta.

Kako pa je z jugoslovanskimi vozači? Težko je odgo­voriti na vprašanje, kdo je najboljši. Mi imamo solidno reprezentančno ekipo. Vsi so dobri in enakovredni. Našo državo bodo zastopali: Franc BABIC in Stane SAI.MIč, člana Avto-moto društva iz Vidma-Krškega, Valentin M E D V E D , član AMD iz Varaždina, Drago REGVART, član AMD iz Zagreba, Drago PERKO, član AMD Maribor-center, Franc VISOCNIK, član AMD Iz Maribora — TAM. Trenutno sta v najboljši formi Regvart in Babic.

Domače avto-moto društvo kot organizator te velike mednarodne d i rke upa, da bodo njegovi dirkači ugodno preseneti l i .

R u s k i vozači bodo voz i l i na d i r k a l n i h motor j ih čeških proizvodov E S O , i ta l i jansk i , nemški i n avstr i j sk i na angle­ških JAP, jugoslovanski pa na po l j sk ih FIS in E S O . Ruska vozača sta dospela v Krško v ponedeljek zvečer l n sta nastanjena v hotelu Sremič. M e d tednom bosta večkrat pre i zkus i la d i rka lno stezo. Os ta l i vozači pa bodo dospel i v Krško v petek i n soboto.

Ve l ike mednarodne spccd\vay d i rke v Krškem bodo nedvomno zanimive. Dirkači iz pet ih držav bodo po vsej verjetnosti p r i p rav i l i g ledalcem več presenečenj, zato s i j i h je vredno ogledati.

Uspešno- delo Rdečeaa križa V občinski o r g a n i z a c i j i

Rdečega križa V i d e m - K r ­ško je vključenih 12 o snov ­n i h o r g a n i z a c i j , k i z a s t opa ­j o p r e k o 2 tisoč članov i n 4 tisoč p o d m l a d k a r j e v .

D e l o občinske o r g a n i z a ­c i j e R K j e b i l o v z a d n j i h d v e h l e t i h uspešno. V s e de l o p a se j e o d v i j a l o p r e ­k o r a z n i h k o m i s i j . K o m i s i ­j a z a p o d m l a d e k j e i z d e l a ­l a d e l o v n i p r o g r a m p o d ­m l a d k a . V t e d n u b o r b e p r o t i t u b e r k u l o z i so p o d -m l a d k a r j i r a z p r o d a l i r a z ­n i h značk i n b l o k o v z a oko ­l i 100 tisoč d i n a r j e v . U s t a ­n o v i t i b i se m o r a l a t u d i k o m i s i j a z a z d r a v s t v e n o p r o s v e t o , v e n d a r d o u s t a ­n o v i t v e z a r a d i o b j e k t i v n i h r a z l o g o v n i priš lo. Z a t o j e tajništvo občinske o r g a n i ­z ac i j e R K t esno s o d e l o v a l o z d e l a v s k o u n i v e r z o i n z z d r a v s t v e n o službo. U s p e l o j e o r g a n i z i r a t i p r e k o 20 z d r a v s t v e n i h p r e d a v a n j i n tečaj z a žensko m l a d i n o n a S e n o v e m , v Podbočju, K o p r i v n i c i , n a R a k i i n v V idmu-Krškem.

Z l a s t i s o b i l i m a r l j i v i čla­n i k o m i s i j e z a k r v o d a j a l ­s t v o . A k c i j a z a o d v z e m k r ­v i j e v e d n o d o b r o u s p e l a . Z a o d v z e m k r v i se j e v t e m o b d o b j u p r i j a v i l o k a r 913 oseb , k r i p a j e b i l a odvze­t a 660 o s e b a m . K a r 40 v z t r a j n i h k r v o d a j a l c e v j e p r e j e l o s r e b r n o značko.

K o m i s i j a z a b o r b o p r o t i a l k o h o l i z m u j e b i l a u s t a ­n o v l j e n a p r i občinskem od ­b o r u S Z D L , v n j e j p a so­d e l u j e j o t u d i p r e d s t a v n i k i R K . T a k o m i s i j a j e de l ova ­l a p o s v o j e m d e l o v n e m

p r o g r a m u . N a pr iporoč i lo občinskega o d b o r a R K j e k o m i s i j a p o v s e h šolah i z ­v e d l a a k c i j e z a v k u h a v a -n je , sušenje i n s p r a v l j a n j e svežega s a d j a . T a k o j e b i ­l o z a šolske mlečne k u h i ­n j e p r i p r a v l j e n o 2500 k i l o ­g r a m o v m a r m e l a d e , 1250 l i t r o v s a d n i h s o k o v , 850 k i ­l o g r a m o v posušenega s a d ­j a i n vskladiščenih p r e k o 2500 k i l o g r a m o v j a b o l k .

P r i s v e t u z a šolstvo j e b i l a i m e n o v a n a k o m i s i j a z a šolske mlečne k u h i n j e . T u d i t a k o m i s i j a t e s n o so­d e l u j e z občinskim o d b o ­r o m R K . S k u p n o so s k r b e ­l i z a m a t e r i a l n o pomoč šolskim mlečnim k u h i ­n j a m . O k r o g 4300 o t r o k j e r e d n o d o b i v a l o i z d a t n e m a l i c e . S o c i a l n o šibki o t r o ­c i s o p r e j e l i 200 p a k e t o v , k a r 395 o s eb p a j e p r e j e l o pomoč v h r a n i , o b l e k i a l i d e n a r j u . N a kopal iško i n k l i m a t s k o z d r a v l j e n j e j e b i l o p o s l a n i h 25 o t r o k . Os ­n o v n e o r g a n i z a c i j e R K s o se i z k a z a l e t u d i p r i z b i r a l ­n i a k c i j i z a pomoč p r i z a ­d e t i m o b p o t r e s u v M a ­k a r s k i . Z b r a n i h j e b i l o p r e k o 5 m i l i j o n o v d i n a r ­jev .

Občinski o d b o r R K n a ­m e r a v a v bodoče p r e d v s e m povečat i števi lo članstva. T u d i v n a p r e j b o t e s n o so­d e l o v a l z z d r a v s t v e n i m c e n t r o m i n s o c i a l n o služ­b o . T o s o d e l o v a n j e j e n u j ­n o spričo vse več je s k r b i z a č loveka. O r g a n i z a c i j a R K b o z a t o s k r b e l a z a č imveč jo udeležbo p r i r a z ­ličnih c e p l j e n j i h , še n a d a ­l j e o r g a n i z i r a l a k r v o d a j a l ­

ske akcije in se z a v z e m a l a za razširitev malih a sana -cij. Prav tako bo skrbela za družine tuberkuloznih, alkoholikov in za socialno ogrožene in onemogle lju­di.

Vse akcije te človeko­ljubne organizacije so usmerjene samo v pr id ljudstvu, zato je njihov uspeh že vnaprej zagotov­ljen.

S seje ObLO 15. maja je bila seja obeh

zborov občinskega ljudske­ga odbora. Odborniki so poslušali poročilo o izvaja­nju načel o delitvi čistega dohodka gospodarskih or­ganizacij i n samostojnih zavodov ter o izvajanja drugih uredb, odredb i n priporočil v zvezi z nov imi gospodarskimi ukrepi. Na­dalje so odborniki raz­pravljali i n sklepali o po­trditvi zaključnega računa in proračuna občine za le­to 1961 in imenovali 5-član-sko komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih or­ganizacij i n zavodov. Po­drobno bomo o seji po­ročali v pr ihodnj i številki.

Likvidacija gostinskega; podjetja »Pod lipo«

Gostinsko podjetje »Ped lipo« v Brestanici je mora­lo 6. maja zaradi poslovne izgube preko 3 mili jone 700 tisoč dinarjev prene­hati delovati. Preiskava o vzroku izgube je v teku.

V T O R E K S E B O ZAČELA V N O V E M M E S T U V . R E V I J A D R A M S K I H S K U P I N S L O V E N I J E

Pp&tšstauii&mo vmsn »ctsle

H e n r i k Smrekar : I V A N C A N K A R — M U C E N E C (kolori­rana r i sba iz 1913)

V torek, 22. m a j a , se bo po u v o d n i h svečanostih s preds tavo »Mirandol ine« pričela V.- r e v i j a d r a m s k i h s k u p i n S l o v en i j e . Z n jo se bo p r eds t a v i l o gledališče Svobode — C e n t e r i z T r b o ­ve l j . L e neka j besed o n j i ­h o v e m dosedan j em d e l u i h u s p e h i h p r v i h p e t i h s k u p i n , k i sode lu je jo n a r e v i j i .

T r b o v e l j s k o gledališče j e l a n s k o leto p r a z n o v a l o 40-le tn i co obsto ja . S a m o po v o j n i .je u p r i z o r i l o 98 de l ter doseg lo p o m e m b n e u -spehe. Z e 1948 j e t e k m o v a ­l o n a r e v i j i v M a r i b o r u . P o ­t em j e nas top i l o n a p r v i i n d r u g i republiški r e v i j i . Z »•Vojakom Tanako« j e 1959 nas top i l o t u d i n a z v e z n e m f e s t i va lu h a H v a r u i n se u v r s t i l o m e d o s e m n a j b o l j ­ših a m a t e r s k i h gledališč v J u g o s l a v i j i . S v o j največji uspeh j e doseg lo l a n i p r a v t ako n a z v e z n e m f e s t i v a lu n a H v a r u , k o j e zased lo p r v o mes to i n pre j e l o n a ­g r a d o c e n t r a l n e g a s ve ta Zve z e s i n d i k a t o v J u g o s l a v i ­

je. Gledališče šteje danes

Jutri otvoritev Smrekarjeve razstave v Kostanjevici

Jutri, to je v petek, bo v Kostanjevici na Krki zvečer ob 19. uri na Lamutovem raz­stavišču odprta zadnja raz­stava v tej sezoni — razstava originalnih karikatur velikega slovenskega umetnika HINKA SMREKAMA

Razstava bo prikazala 51 li­stov iz ustvarjalnega opusa tega izrednega ustvarjalca, ki je gorel za svojo umetnost in svoje umetništvo moral pla­čati v času italijanske okupa­cije pri nas — z življenjem. Smrekarjevo ostroumje in žgoča socialna, in politična ter kulturna kritika je po­segla na vse področje našega javnega življenja. Skoraj 35 let je spremljal vse dogodke pri nas, in lahko rečemo, da je bil s svojo odlično karika­turo sredi vsega. Tudi ta raz­stava bo prikazala njegovo dejavnost od leta 1908 pa vse do tragične smrti. Na raz­stavi bodo upodobitve naših umetnikov Gerbiča, Milčin-skega, Grudna, Jakopiča in drugih. Prav tako bo razstav­ljen znaten del njegovega ci­klusa iz leta 1933 »Zrcalo sve­ta«, v katerem so znamenite upodobitve »Hvalnica prvi svetovni vojni«, »Bog naše do­be«, pa »človeška menažerija« in druge. Vrhu tega bodo raz-stvaljene tudi nekatere upo­dobitve iz cikla »Naglavni gre­hi«, ki jih je ustvaril v letu 1927. Razstava bo pestra tudi po tehnični plati, saj bo Smrekarjeva ustvarjalnost pri­kazana od risbe s svinčni­kom, preko lavirane risbe, perorisbe, lesoreza, jedkanice pa vse do akvarela.

Izbor iz Smrekarjeve za­puščine je opravil ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani dr. KAREL DOBIDA, ki je znan kot najboljši poznavalec Smrekarjeve umetnosti. Rav­natelj Dobida bo imel tudi uvodno besedo in spremstvo po razstavi, razen tega pa bo posebej predaval za mladino, kjer bo prikazal življenje in delo Hinka Smrekarja. Na predavanju bo pokazal tudi številne diapozitive, ki pred­stavljajo dela in dokumente o življenjski poti tragično pre­minulega ustvarjalca. Slikar Hinko Smrekar je med vojno upodabljal tudi okupatorje ter se v svojih karikaturah jedko posmehoval njihovemu klavrnemu početju. Zato so ga aretirali in v Gramozni ja­mi ustrelili kot talca. Ko so mu pred streljanjem hoteli

zavezati oči, je to ponosno odklonil, kakor bi hotel s tem pokazati, da gre zavestno v smrt za svojo umetnost in do­movino.

Razstava bo odprta od 15. junija vsako nedeljo od dese­tih do dvanajstih dopoldne ter vsako nedeljo od sedmih do osmih zjutraj, za obisko­valce iz drugih krajev pa ob vsakem času, treba se je sa­mo javiti v Gorjupovi gale­riji.

V juniju bo Gorjupova ga­lerija s pomočjo prosvetnega društva »Lojze Košak« pri­

pravljala retrospektivno raz­stavo del kostanjeviškega ro­jaka slikarja in kiparja Jože­ta Gorjupa. Ta razstava bo potem odprta vse poletje. Ze zdaj prosimo vse lastnike Gor-jupovih del, naj ta dela pri­javijo, da jih uvrstimo na raz­stavo in v katalog, ki bo ob tej priložnosti izšel, ker bo le tako mogoče dati temelje za monografijo o umetniku, ki naj bi kar se da hitro izšla ter se tako dostojno oddolžila spominu dolenjskega slikarja in kiparja.

LADO SMREKAR

40 a k t i v n i h članov, m e d n j i m i 25 m l a d i h , k a t e r i m posveča vso pozornost . D e l o za rev i j o je režiral K a r l o M a l o v r h .

D r u g o bo n a r e v i j i nas to ­p i l o a m a t e r s k o gledališče »Tone Cufar« z J esen i c . V sedemna j s t ih sezonah s vo ­j ega d e l o v a n j a j e u p r i z o r i l o 133 i ge r z več ko t 1350 p r e d s t a v a m i . P o l e g r e d n i h p reds tav n a Jes en i cah g le­dališče v e l i k o gostuje t u d i po okoliških o d r i h . N a r a z ­ličnih t e k m o v a n j i h je dose­g lo že v r s t o uspehov . 1948 je b i l o p r v o n a republiškem s i n d i k a l n e m t e k m o v a n j u a m a t e r s k i h odrov . Istega l e ta je m l a d i n s k o g l e d a l i ­šče doseg lo d r u g o mes to n a z v e z n e m m l a d i n s k e m fes t i ­v a l u v B e o g r a d u , n a s i n d i ­k a l n e m t e k m o v a n j u 1949 i n 1950 p a o b a k r a t d rugo m e ­sto. Najvišj i dosežek g l eda ­lišča p a je l ansko l e tno uspešno zastopanje J u g o s l a ­v i je n a II. m e d n a r o d n e m f e s t i v a lu a m a t e r s k i h g l eda ­lišč v M o n a k u . A n s a m b e l ses tav l ja jo pretežno d e l a v c i i n uslužbenci železarne, p a tud i d i j a k i jeseniških šol. De l o Saše S k u f c a . » P U N ­Č K A S A N J A « je režiral B o j a n C e b u l j .

O gledališčnikih iz V e l e ­n j a n i s m o d o b i l i dost i po ­da tkov . V e m o le, d a je to ena- hajprizadevnejših i n najkvalitetnejših d r a m s k i h s k u p i n v S l o v e n i j i . Sode l o ­v a l i so n a z a d n j i h r e p u b l i ­ških r e v i j a h , i n to z uspe ­h o m . N a n j i h o v e m r epe r ­toar ju so de la , k i j i h sreču­j e m o v p o k l i c n i h g l e d a l i ­ščih. Z a letošnjo r e v i j o so v režiji A v g u s t a J e r i h e p r i ­p r a v i l i J e a n a P a u l a S a r t r a » N E P O K O P A N E M R T V E ­CE« .

V četrtek, 24. m a j a p o p o l ­dne, n a s t o p i p r v a s k u p i n a i z našega o k r a j a . V i k t o r Z e m l j a k j e z i g r a l c i P D P Svobode Videm—Krško p r i - ' p r a v i l k o m e d i j o H a n s a

W e i g l a » N A M I Š L J E N I

Večer prijetne glasbe P o d g o r n j i m n a s l o v o m je b i !

26. a p r i l a v N o v e m m e s t u v D a m u l j u d s k e pros-vete k o n ­cert , k i g a j e p r i r e d i l o r k e s t e r S v o b o d a »Dušan Jereb« , p o s l u -šavce je k o n c e r t navdušil z l a ­s t i zato , k e r j e b i l i z b o r p r e d ­v a j a n i h d e l pes t e r i n j e zado­v o l j i l širši k r o g l j u b i t e l j e v g lasbe . P r o g r a m je o b s e g a l t r i de l e : s a t a n s k o , o p e r n o i n z a ­b a v n o g lasbo . V s i z v o k i , k i s o j i h člani o r k e s t r a i z v a b i l i s vo ­j i m g l a s b i l o m , so n u d i l i l e p užitek, saj j e b i l a v s a k a k o m ­p o z i c i j a d o b r o naštudirana tr. k v a l i t e t n o i z v e d e n a .

V p r v e m d e l u j e o r k e s t e r D P D S v o b o d a »Dušan Jereb « p o d v o d s t v o m r a v n a t e l j a g las ­bene šole tov . D r a g a S p r o c a z a i g r a l 6 s k l a d b v s a l o n s k i z a ­s e d b i . V s e s k l a d b e s o b i l e d o ­b r o naštudirane i n l epo u b r a ­ne , m o r d a b i k a z a l o n e k o l i k o

povečati le število goda l . N a j ­lepše s t a i z z v e n e l i B r a h m s o v »Ogrski p l es št. 5« i n K e t e l b e -y e v a »Viz i ja o l jubezni« — j a ­p o n s k a p r e d i g r a . P r a v l epo so z a i g r a l i t u d i t ango .

Nikol ičev »Klas ični k o n c e r t i -n o « j e ze lo hvaležna s k l a d b a , s k a t e r o se l a h k o so lo v i o l i n a ob s p r e m l j a v i o r k e s t r a l epo i z ­kaže. — S o l o v i o l i n o j e i g r a l a M a j d a Klemenčič, k i j e k o n -ce r t i no l epo p o d a l a , l e t e m p o j e b i l m a l o prepočasen.

V d r u g e m d e l u j e n a s t o p i l a p a v l a Svage l j — P o s ega , d r a m ­s k i s o p r a n i z M a r i b o r a , k i j e z a p e l a pet a r i j t a k o k v a l i t e t ­no , d a n e k a j spod r s l j a j e v d i s -t o n i r a n j a , k i so v t a k o ofosež-n e m p r o g r a m u neizbežni, n i t i n i m o t i l o . V s a k a s k l a d b a j e b i ­l a tehnično i n melodično d o b r o p o d a n a . — P o l e g z a h t e v n e g a Flajšmanovega »Metu l j čka« i r .

•ogdan Borčič: S N J U R I

Pavč ičeve »Uspavanke « j e b i l a najlepše z a p e t a a r i j a iz P u c -c inr j eve »Madame But ter f l ev « : Daleč k r a j o b z o r j a . T u j e d r a ­matični s o p r a n i z v a j a v k e p r i ­šel n a j b o l j d o i z r a z a . P r a v l epo j e z a p e l a t u d i obe a r i j i i z V e r ­d i j e v e o p e r e » A i d a « . p r i k l a ­v i r j u j o j e l epo s p r e m l j a l tov . S t a n e F i n k ; čeprav j e n a ne ­k a t e r i h m e s t i h s l e d i l p e v k i ne ­k o l i k o o k o r n e j e , ga je l e - ta v e d n o p o t e g n i l a z a sebo j .

V t r e t j e m d e l u p r o g r a m a ne j e prv ič p r e d s t a v i l z a b a v n i o r ­k e s t e r g l a sbene šole p o d v o d ­s t v o m tov . M i h e R o b k a . Z a ­i g r a l j e 5 s k l a d b , k i s o v m o ­d e r n i p i h a l n i z a s e d b i i z z v e n e l e p r a v d o b r o . O r k e s t e r s es tav l j a ­j o i n s t r u m e n t a l i s t i , k i i g r a j o l e po nek a j let . S k l a d b e so b i l e n e k o l i k o pretežke, ne t o l i k o r i t ­mično k o t i n t o n a n e n o , z a i g r a l i p a so j i h k l j u b t e m u d o b r o , b r e z p o s e b n i h s p o t i k i j ajev. — K v a l i t e t a p a se bo močno d v i g ­n i l a t u d i , če b o d o vsa j n e k a t e r i s vo j e slabše i n s t r u m e n t e z a m e ­n j a l i z boljšimi.

V s i , k i s m o se z b r a l i v <lvo-r a n i , si p o d o b n i h k o n c e r t o v v N o v e m m e s t u še žel imo.

B . E .

Pred revijo je bito nad 200 dramskih

predstav Pred letošnjo republiško

revijo dramskih skupin so bile v okrajih kar 104 pred­stave na okrajnih revijah, kjer so člani Svobod in prosvetnih društev uprizo­rili prav toliko dram, ko­medij, veseloiger in k r i m i -nalk. V celjskem okraju je sodelovalo na okrajni revi­j i 14 dramskih skupin, v koprskem 13, v kranjskem 24, v ljubljanskem 52, v mariborskem 53, v novo-goriškem 15, v murskosobo-škem 1 in v našem okraju 32.

Z D R A V N I K « . T o j e s k r o m ­n a gledališka s k u p i n a , k i de lu j e že v r s t o let . Do se­daj j e b i l n j en največji uspeh nas top m l a d i h i g r a l ­cev n a m l a d i n s k e m f e s t i v a ­l u v K r a n j u . V z a d n j i h l e t i h so se domačemu občinstvu p r e d s t a v i l i z v rs to k v a l i t e t ­n i h u p r i z o r i t e v . Upravičeno p a so ponosn i n a i z vedbo de la . k i j i m j e omogočila nas top n a letošnji r e v i j i , saj so se s t e m u v r s t i l i m e d najboljše a m a t e r s k e s k u p i ­ne i n pričakujemo, d a bodo naš o k r a j usešno p r e d s t a ­v i l i .

D r a m s k a s k u p i n a D P D Svobode »Slava Klavora« iz Maribora je v obdob ju z a d ­n j i h let p o s t a v i l a n a oder v rs to k v a l i t e t n i h p reds tav . N a s t o p a l a j e n a vseh štirih

o k r a j n i h r e v i j a h d r a m s k i h s k u p i n m a r i b o r s k e g a o k r a ­j a , k a k o r t u d i n a p r v i in d r u g i republiški r ev i j i . N a republiški r e v i j i m l a d i n s k i h gledališč n a Jese r i i cah l a n i so se p r e d s t a v i l i z Držičevo komed i j o »Tr ipče de U t o l -če« . S t e m d e l o m so zasto­p a l i S l o v e n i j o n a z v e z n e m f e s t i v a lu n a H v a r u in p r e ­j e l i p r v o nag rado z a n a j ­bol je i zvedeno de lo i z k u l ­tu rne dediščine j u g o s l o v a n ­s k i h na rodov . S k u p i n a n i ­m a svo jega o d r a , zato p a v e l i k o gostuje v r a z n i h k r a ­j i h m a r i b o r s k e g a o k r a j a i n drug je . K r i m i n a l k o A g a t h e C h r i s t i e » M I S N I C A « je r e ­žiral J a n e z K a r l i n .

Os t a l e s k u p i n e b o m o p r e d s t a v i l i v p r i h o d n j i šte­v i l k i našega t e d n i k a .

Razgovori med revijo K o r i s t n a p r a k s a , d a se

k r i t i k i , režiserji i n i g r a v c i n a republiških r ev i j ah d r a m s k i h s k u p i n srečajo i n v r a z p r a v a h razčlenijo s vo ­je de lo , se bo p o n o v i l a t u ­d i letos. M e d republiško rev i j o d r a m s k i h s k u p i n S l o ­ven i j e b o t ok ra t v N o v e m mes tu t u d i pet posve tovan j o z i r o m a ra zgovo rov :

V sredo, 23. m a j a , bo ob 10 u r i g o v o r i l J a n e z Šmon o d e l u gledaliških ama t e r ­j e v ; 24. m a j a d o p o l d n e b o M i r k o Zupančič p r e d a v a l o S o d o b n e m gledališču i n gle­dališki i z pov ednos t i , 25. m a j a bo pro f . d r . B r a t k o K r e f t o b d e l a ' d v e t e m i : S l o v e n s k o gledališče nekoč

i n danes i n O d r s k i j e z i k . V soboto, 26. m a j a bo v o ­d i l r a zgovo r Miloš M i k e l n s t emo : O ' u p r i z a r j a n j u družbenoaktualnih' sodob­n i h d r a m s k i h d e l , v nede ­l jo , 27. m a j a dopo ldne , p a bo Dušan Tomše g o v o r i l o k o m o r n i h gledaliških u p r i ­z o r i t v a h .

R a z g o v o r i bodo zaključe­n i v nede l jo z oceno r e v i j e i n zaključno ra zp ravo . R a z ­g o v o r i bodo v d v o r a n i ok ra jnega z a voda z a s o c i a l ­no z a va r o van j e n a Kidr iče­v e m t r gu , torej v nepos r ed ­n i bližini P rosve tnega d o ­m a , k j e r bodo vse p r e d s t a ­ve letošnje rev i j e .

Zabavni ansambel prosvetnega društva »Emil Adamič« i z Mokronoga je eden najmlajših ansamblov v okra ju , saj

dela šele leto d n i

SPORED V. REVIJE DRAMSKIH SKUPIN

SLOVENIJE Svet zveze Svobod i n prosvetnih društev Slove­

nije i n Svet zveze Svobod i n prosvetnih društev okra ja Novo mesto pr i re ja ta od 22. do 26. maja v Novem mestu

V . R E V I J O D R A M S K I H S K U P I N S L O V E N I J E s sledečim sporedom: T O R E K , 22. maja: ob 20. u r i otvoritev revije, po

njej : Car lo Go ldon i — Krčmarica M i rando l ina (gledališče Svobode Center, Trbov l je ) .

S R E D A , 23. maja: ob 15.30: Saša Skufca — Punčka sanja (gledališče »Tone čufar, Jesenice); ob 20.00: J . P . Sartre : Nepokopan i mr tvec i (DPD Svoboda Velenje) .

ČETRTEK, 24. maja: ob 15.30: Hans Weigel — Na­mišljeni zdravn ik ( D P D Svoboda Videm-Krško); ob 20.00: Agate Chr is t i e : M I S N I C A (DPD Svobo­da »Slava Klavora«, M a r i b o r ) .

P E T E K , 25. maja: ob 15.30: Makarenko-Stehl ik — Začenjamo živeti (Oder m lad ih — Prešernovo gledališče, K r a n j ) .

S O B O T A , 26. maja: ob 15.30: A t omsk i vek ( M K U D »Ivan Cankar«, I I . g imnazi ja, Ma r i bo r ) ; ob 19.00: H e i n r i c h K l e i s t — Razbi t vrč (DPD Svoboda i z Mežice).

D O L E N J S K I L I S T Štev. 20 (034)

D O M - DRUŽINA - G O S P O D I N J S T V O - D O M

Vrsta orodnih telovadk iz Brežic je na okrajnem prven­stvu osvojila drugo mesto za Novome.ščankami

Boljši časi za orodno telovadbo?

O r o d n a t e l o v a d b a p o s t a j a t u ­d i p r i p o i m i r j i h i n p i o n i r k a h našega o k r a j a v s e bo l j p r i l j u b ­l j e n a , žal p a j o l a h k o go j i j o l e v večj ih društvih v občinskih središčih, k j e r ttnajo k o l i k o r t o ­l i k o u g o d n e pogo j e z a r e d n o d e l o : t e l o v a d n i c e , o r o d j e i n s p o s o b e n s t r o k o v n i k a d e r .

Z e l o r a z v e s e l j i v o je , d a se j e p r a v p i o n i r s k i o r o d n i t e l o v a d ­b i pričela posvečati večja p o ­zo rnos t . L e z načrtno v a d b o v r a n i m l a d o s t i n a m l a h k o z r a ­ste jo n o v i C e r a r j i , S r o t i , S t r a -žišarji. V našem o k r a j u že d a l j časa uspešno d e l u j e k o m i s i j a z a o r o d n o t e l o v a d b o p r i O Z T K , k i i m a p r e ce j z a s l u g z a to , d a se o r o d n a t e l o v a d b a širi t u d i n a podežel je i n d a trudi v več­j i h k r a j i h i z v e n N o v e g a m e s t a ras t e n o v k a d e r o r o d n i h t e lo ­v a d c e v i n t e l o v a d k . R a z u m l j i v o p a je , d a j e g l a v n o žarišče o r o d n e t e l o vadbe p r a v N o v o mes to , saj i m a v tej p a n o g i že v e l i k o t r a d i c i j o , r a z e n tega p a t u d i u g o d n e pogo j e za de lo .

P r a v za to n i nič čudnega, d a s t a n a letošnjem o k r a j n e m p i o n i r s k e m p r v e n s t v u p r i p i o ­n i r j i h i n p i o n i r k a h z m a g a l i v r ­s t i novomeškega P a r t i z a n a , p o ­sebno preprič l j ivo so o s vo j i l e n a s l o v o k r a j n i h p r v a k i n j p i o ­n i r k e , saj so i m e l e ob k o n c u t e k m o v a n j a s k o r a j 31 točk p r e d n o s t i p r e d Brežičankaml. P r i p i o n i r j i h s o b i l e v r s t e b o l j izenačene. Novomeščani s o z m a g a l i z m a l e n k o s t n o " p r e d ­nos t j o , z a n i m i v o p a Je, da. j e b i l m e d p o s a m e z n i k i najboljši Novoraeščan šele n a t r e t j e m m e s t u ! P r i p o i n i r j i h j e z m a g a l Benkovič i z Brežic p r e d Sev-ničanom B i z j a k o m , p r i p o i n i r -

Republiška ženska odbojkarska liga

O K 1 E S E N I C E : T V D P A R T I ­Z A N - N O V O M E S T O 2:3 (16:18, 16:18, 15:6, 15:6, 15:7)

P r e t e k l o nede l j o so se o d -b o j k a r i c e T V D P a r t i z a n i z N o ­vega m e s t a n a J e s e n i c a h p o ­m o r i l e z domačo žensko e k i p o . Srečanje Je b i l o i z r e d n o z a n i ­m i v o , saj so domačinke ho t e l e z a v s a k o cono p r e m a g a t i boljše gost je . Novomeščanke so v z a ­četku i g r a l e n e p a z l j i v o , t a k o d a s o v o d i l e domačinke, k a s n e ­j e pa so d o b i l e t r i sete i n s t e m t u d i i g r o .

T u d i n a tej t e k m i se j e po ­k a z a l a s t a r a s l abos t naših o d -b o j k a r i c , k i so že v v r s t i s r e ­čanj d o v o l i l e n a p r o t n i c a m , d a v o d i j o z 2:0, d a b i k a s n e j e d o ­b i l e v s e težke sete i n t a k o z m a ­ga le . S. D .

Dva poraza odbojkarjev P o n o v n o gos tovan j e n o v o m e ­

ških o d b o j k a r j e v v s e v e r n e m d e l u S l o v e n i j e ( t ok ra t so m o ­r a l i p o t o v a t i v Mežico i n R a v ­ne) s e j e končalo z d v o j n i m p o r a z o m — o b a k r a t z r e z u l t a ­t o m 1:3.

kah p a domača t e k m o v a l k a U r h a s o v a p r e d V e M e t o v o i z Brežic.

R E Z U L T A T I : P i o n i r j i — v r s t e : 1. p a r t i z a n

N o v o mes t o 307,15 točke (91,10 odst. ) , 2. P a r t i z a n : — S e v n i c a 302,55, t. P a r t i z a n - Brež ice 296,0, 4. P a r t i z a n — Črnomelj .

p o s a m e z n i k i : 1. Jože B e n k o ­vič (Brežice II.) 17,05 točke (94,10 odst . ) , 2. B o r u t B i z j a k (Sevnica ) 46,85, 3. M a r i j a n K o ­pač ( P N M ) 46,60.

P i o n i r k e — v r s t e : 1. P a r t i z a n N o v o mes to 369,0 (92,90 odst. ) , 2. P a r t i z a n Brežice 338,30, 3. p a r t i z a n Brežice n. 332,90.

P o s a m e z n i c e : 1. C v e t k a U r b a s ( P N M ) 58,8 točke (96,60 odst. ) , 2. M a l i j a V e b i e (Brežice) 56,40, 3. Nataša P e t r o v ( p N M ) 55,40.

f m

J erska vzgoja razdvaja mladega človeka Nič novega ne povemo, če v naših krajih vedno znova

ugotavljamo, da glavni vzrok za idejno desorientacijo šolske mladine nikakor ni v pomanjkljivi ideološki vzgoji v šoli, temveč v nevarni dvotirnosti: cerkev in starši, ki so ji naklonjeni, uče otroka eno, šola pa drugo. Otrok potem zares večkrat ne ve, komu bi verjel: ali omahlji­vim staršem, ki mu vsiljujejo versko vzgojo brez znan­stvenih resnic, ali šoli, kjer se mu odpira svet in kjer dobiva svoje poglede na družbo. Taka vzgoja ruši avto­riteto staršev in učiteljev; krhajo se odnosi med domom in šolo. — Do takih in podobnih ugotovitev prit-a.j:ijo zadnje čase znova občinska politična vodstva, o tem pa so razpravljali tudi na seji okrajnega odbora SZDL v ponedeljek. Odločili smo se, da spregovorimo o tem važ­nem vprašanju resno, tehtno besedo tudi na straneh našega lista. Ponatisnili bomo članek Franca Stručnika iz znane revije »OTROK IN DRUŽINA«, ki jo toplo pri­poročamo vsem našim bralcem in prijateljem!

Naši časi so polni druž­benih sprememb in pre­obrazb, k i močno vplivajo na način življenja in mi­šljenje človeka, posebno na mladino. O d tod mnogi spori med starši in mladi­no, k i kajpak negativno vplivajo na njihove medse­bojne odnose in na napred­no vzgojo naše mladine. Sem spadajo tudi pogost­na svetovnonazorska na­sprotja oziroma različni pogledi na vero in Cerkev. Oglejmo si j ih z vzgojne­ga vidika, kako vplivajo na oblikovanje mlade oseb­nosti.

Vsak pošten in odkrito­srčen človek bo moral pri­znati, da ima naša družba do svetovnonazorske opre­

delitve državljanov kar najbolj human in demo­kratičen odnos, saj je svo­boda veroizpovedi celo ustavno zajamčena. Vsako­mur je zagotovljena svo­boda do lastnih pogledov na svet, družbo in življe­nje in ti pogledi ne morejo vplivati na človekove druž­bene pravice in dolžnosti vse dotlej, dokler za nj imi ne tičijo škodljivi nameni in težnje, da b i se sprevr­gli v določene akcije, k i bi škodovale našemu soci­alističnemu razvoju. Naša družba ne vrednoti ljudi po tem, ali so verni ali ne, pač pa po tem, kako izpol­njujejo svoje družbene, poklicne in družinske dolž­nosti, koliko so pošteni.

odkritosrčni, resnicoljubni, tovariški, po tem, kakšen je njihov odnos do druge­ga spola, do soljudi itd. Spričo tega je v interesu sožitja, da ljudje spoštu­jejo drug drugega ne gle­de na svoje svetovnonazor­sko prepričanje, kolikor z nj im ne škodujejo skupno­sti. Medsebojno spoštova­nje kajpak ne izključuje dostojnih tovariških pole­mik, razgovorov in prepri­čevanj. Vendar mora biti znanstvenost dokaza naj­višje merilo, k i ga je dol­žan spoštovati in se m u podrediti vsak odkritosr­čen soudeleženec razgovo­ra.

Nekoliko drugače pa mo­ramo presojati svetovno­nazorska vprašanja, kadar j ih motrimo z vidika vzga­janja in izobraževanja na­ših otrok in mladine. Mla­dega človeka ne smemo prepustiti v tem procesu samemu sebi, marveč m u moramo pomagati, da se bo osebnostno kar najbolj izpopolnil, da si bo prido­bil čimveč znanja in spo­sobnosti za poznejše samo­stojno življenje. Pomagati m u morajo predvsem star­ši in družba s šolami in drugimi vzgojnoizobrazbe-nimi ustanovami. Družba je torej dolžna prevzeti ti­ste vzgojno-izobrazbene na­

loge, ki j i m starši sami ni ­so kos. Z dolžnostmi so pa vselej povezane tudi pra­vice. E n a izmed teh pravic in dolžnosti družbe je tudi ta, da nudi mladini tako vzgojo in izobrazbo, k i sta v skladu z njenim razvo­jem. Naša mladina ima srečo, da se vzgaja in izo­bražuje v družbi, katere interesi so interesi večine delovnih ljudi, v družbi, k i visoko ceni znanstvene in kulturne dosežke člove­škega duha. Zato je dolž­nost naše šole, k i mora slu­žiti družbenim interesom, da posreduje mladini le t i ­sta znanstvena in kulturna spoznanja, k i so znanstve­no neoporečna in uteme­ljena. Le taka vzgoja i n izobrazba oblikujeta širo­ko razgledane resnicoljub­ne in kritične ljudi, kakrš­ne potrebuje naš demokra­tični družbeni razvoj. Spr i ­čo teh družbenih vzgojno-izobrazbenih nalog je ra> zumljivo, da v naših šolah ni mesta za krkršen ko l i neznanstven pouk, pa zato tudi ne za verouk, k i uči prav nasprotno tistemu, kar je dognala znanost v svojem dolgotrajnem raz­voju. Verskih »resnic« zna­nost ni potrdila pa j ih za> to tudi ne priznava.

(Nadaljevanje sledi)

L E P I U S P E H I J U G O S L O V A N S K I H P I O N I R S K I H I G E R V NOVOMEŠKI OBČINI

Najboljša: šentjernejska osnovna šola O tem,- d a j e b i l v N o v e m m e ­

s tu u s t a n o v l j e n p o s e b e n občin­s k i o d b o r J u g o s l o v a n s k i h p i o ­n i r s k i h i g e r , k i v o d i letošnđo a k c i j o v novomeški občini, s m o že poročali. T o k r a t j e naš n a ­m e n n e k a j več p o v e d a t i o d e l u o d b o r a , o p r v i h t e k m o v a n j i h , o p o t e k u a k c i j e n a p o s a m e z n i h šolah i t d .

T a k o j p o u s t a n o v i t v i j e ob -

Zmagovalcem in drugim naj­boljšim je takoj po tekmo­vanju razdelila predsednica občinskega odbora JPI tov. Nuša Smerdu lične diplome

činski o d b o r J P I N o v o mes to p o d v o d s t v o m p o d p r e d s e d n i c e O b Z T K Nuše S m e r d u r a z p i s a l t e k m o v a n j e p i o n i r s k i h o d r e d o v v o k v i r u J u g o s l o v a n s k i h p i o n i r ­s k i h i ge r . O d z i v j e b i l k a r d o ­ber , sa j se Je za t e k m o v a n j e p r i j a v i l o nič m a n j k o t 17 p i o ­n i r s k i h o d r e d o v novomeške o b -

Živahna razprava na občnem zboru ObZTK P r e t e k l o n ede l j o j e O b Z T K

N o v o mes to p r e d o k o l i 50 de l e ­g a t i o s n o v n i h o r g a n i z a c i j in gos t i položila obračun svo j ega eno l e tnega d e l a . P o poročilu p r e d s e d n i k a O b Z T K A l o j z a Se­ri ni j a se je r a z v i l a živahna i n p l o d n a r a z p r a v a , k i se j e do­t a k n i l a res v s e h na jbo l j pe re ­čih p r o b l e m o v t e l esne k u l t u r e v novomeški občini.

P o razpravi so delegati skle­nil i , da se raziormira šoprtno društvo Elan Novo mesto, ker nima pogojev za delo, in da se ostanki nogometnega kluba E l a n priključijo N K I M V , re­kviziti pa še razdele šolskim športnim društvom. Občni zbor je sklenil s p r e j e t i v O b Z T K dos l e j s a m o s t o j n i občinski strel­

ski o d b o r , k i ima v s v o j e m se­stavu 18 strelskih družin. Med važnejšimi s k l e p i j e b i l t u d i t a , d a s e p r i O b Z T K o snu j e g r a d -b e n o - g o s p o d a r s k a k o m i s i j a , I d bo u r e d i l a pereč p r o b l e m vzdr­ževanja i n p o p r a v l j a n j a obs t o ­ječih športnih o b j e k t o v i n g r a d n j e n o v i h Igrišč in t e lo -vadisč.

K o s o s p r e j e l i še n o v a p r a ­v i l a O b Z T K i r . bogat d e l o v n i p l a n za letof-nje le to , j e p r e d ­s e d n i k O b Z T K r a z d e l i l Se 30 p r i z n a n j i n m e d a l j najzasluž­nejšim t e l e s n o k u l t u m i m d e l a v ­c e m i n najboljšim športnikom, k i n i s o b i l i n a g r a j e n i z a l a n s k i občinski p r a z n i k — 29. o k t o ­b ra 1961.

čine, m e d n j i m i t u d i o d r e d i i z m a j h n i h k r a j e v , k o t so L a z e , B e l a c e r k e v , Prečna, P r e v o l e , Birčna v a s , Kočevske P o l j a n e , G l o b o d o l , S o t e s k a , K a r t e l j e v o i t d . B r e z d v o m a j e b i l dos l e j najboljši p i o n i r s k i o d r e d »Kat ja Rupena« na o s n o v n i So l i N o v o mes to , k i p a d e l a t u d i v n a j ­boljših p o g o j i h . N a šoli i m a j o d e l a v n o šolsko športno društvo, k i se j e t u d i vključilo v a k c i j o i n zabeleži lo p o m e m b n e uspe ­he . I z v e d l i so v r s t o t e k m o v a n j v različnih p a n o g a h , u s t a n o v i l i n o v e s ekc i j e , n j i h o v i t r e n i n g i s o r e d n i i n t u d i u s p e h i n a r a z ­ličnih t e k m o v a n j i h n i so m a j h n i .

P i o n i r s k i o d r e d - M i l a n a M a j c -na-< n a o s n o v n i šoli v S k o r j a m i j e i z v e d e l p r v e n s t v o v n a m i z ­n e m t e n i s u , srečanje z o s n o v n o šolo S m a r j e t a , r a z r e d n o l n šol­s k o p r v e n s t v o v k r o s u , o p r a v i l i so več p o h o d o v p o p a r t i z a n s k i h p o t e h i n o b i s k a l i K levevž t e r T r e b e l n o , vključili s o se v a k ­c i j o z a v a r n o s t p r o m e t a i n v krožkih p o s r e d o v a l i p i o n i r j e m p r o m e t n o vzgo jo . P r i n j i h Je d e l a v e n t u d i m o d e l a r s k i krožek, k i i z d e l u j e l e t a l s k e m o d e l e .

Akcija povsod uspešno teče

P o d o b n o je t u d i v Žužember­k u . T u d i t a m uspešno teče l e ­tošnja a lkc i j a . P o z i m i so i m e l i v r s t o športnih p r e d a v a n j , p r e ­k o t e l e v i z i j e p a so s k u p n o s p r e m l j a l i n e k a t e r e p o m e m b ­nejše J p o r t n e d o g o d k e . O r g a ­n i z i r a l i BO i z l e t e n a F r a t o i n v d r u g e p a r t i z a n s k e k r a j e , p r i r e ­d i l i t e k m o v a n j e v smučanju l n s a n k a n j u , u r e d i l i športno i g r i ­šče, o b d e l a l i v r t , p r i p r a v i l i to­p l e g r ede i t d . M l a d i d r a m a t i k i p r i p r a v l j a j o i g r i c o » O b o g a t i n u i n z d r a v i l n e m kamnu« , f o to krožek p a ra zs tavo f o tog ra f i j . S e v e d a n i s o p o z a b i l i i z v e s t i t u ­d i s e k t o r s k e g a p r v e n s t v a v k r o s u , n a m i z n e m t e n i s u i n s t r e ­l j a n j u .

T u d i Iz Prečne je prišlo r a z ­v ese l j i v o poroči lo, d a Je pio­nirski odred »Matije Gubca « i z v e d e l m e d r a z r e d n e t e k m e v s a n k a n j u i n p o m l a d a n e k e m k r o s u . P o r a z r e d i h i z v a j a j o t u d i k o r e k t i v n o g i m n a s t i k o z a o t r o k e s s l a b o držo. Zdravniško s o b i l i p r e g l e d a n i že s k o r a j v s i p i o n i r ­j i i n p i o n i r k e , d a l j e so u r e d i l i i n počistil i Športno igrišče, u r e ­d i l i g r e d i c e p r i sodi i R p o s e j a l i p o v r t n i n o ter c ve t l i c e . T u d i n a p r o m e t n o v zgo j o n i s o p o z a b i l i . S o d e l o v a l i so v T i t o v i štafeti, o p r a v i l i p a so t u d i d e l o v n o a k ­c i jo n a družbenem p o s e s t v u v Z a l o g u . V načrtu i m a j o še o g l ed športnih f i l m o v .

T o l i k o z a e n k r a t o d e l u po ­s a m e z n i h p i o n i r s k i h od r edov , k i s o s e vključil i v t e k m o v a n j e v o k v i r u J P I . U s t a v i m o se p r i občinskih t e k m o v a n j i h , k i j i h

j e v z a d n j e m času p r i r e d i l o b ­činski o d b o r J P I .

Z a r a d i v e l i k e g a števila p r i j a v j e občinski o d b o r J P I s k l e n i l , d a bo v s a t e k m o v a n j a i z v e d e l na jp r e j p o s e k t o r j i h , najboljši p a se bodo udeležili občinskega p r v e n s t v a . C e l o t n o občino Je r a z d e l i l n a 8 sek to r j e v , k i so i z ­v e d l i s a m o s t o j n a t e k m o v a n j a . S e k t o r s k a t e k m o v a n j a s o b i l a v B r u s n i c a h , D o l e n j s k i h T o p l i ­c a h , M i r n i peči, N o v e m m e s t u , Stopičah, Šentjerneju, S m a r j e -t i i n 2uzcm.be.nku.

Na občinskih tekmah najuspešnejši šentjernejčani!

• P r v i s o n a občinskih t ek ­m a h n a s t o p i l i m l a d i šahisti. S r e d i a p r i l a so se v N o v e m m e ­s t u m e r i l i z a n a s l o v e občinskih p r v a k o v . N a s t o p i l o j e 12 e k i p , k a r j e z a p r v o l e t o občinskih šahovskih t e k m o v a n j z e l o r a z ­v e s e l j i v a številka.

P r i mlajših p i o n i r j i h so z m a ­g a l i p i o n i r j i novomeške osnov­n e šole. Ze l o močna j e b i l a k o n k u r e n c a p r i starejših p i o ­n i r j i h , k j e r j e n a s t o p i l o k a r šest e k i p . Najboljša j e b i l a e k i p a P O »Kat ja Rupena« N o v o mes to s 16 točkami p r e d o snov ­n o šolo S m i h e l (13 točk) i n os ­n o v n o J-olo Stopiče (11 točk) .

P r i starejših p i o n i r k a h s o z m a g a l e p i o n i r k e i z Šentjerne­j a , k i so v dvokrožnem d v o b o ­j u p r e m a g a l e p i o n i r k e i z S t o -pič s 4,5:3,5. P r i m l a d i n c i h j e b i l a k o n k u r e n c a p r a v t a k o m o ­čna, m l a d i n k e p a n i s o nas t o ­p i l e . Najboljša j e b i l a m l a d i n ­s k a e k i p a novomeške o s n o v n e šole, d r u g a j e b i l a e k i p a osnov ­n e šole S m i h e l , t r e t j a p a e k i p a i z Stopič.

• Tudi mladi strelci in strel­ke so tekmovali na občinskem prvenstvu. P r i p i o n i r j i h j e v e k i p n i k o n k u r e n c i prepričl j ivo z m a g a l a e k i p a o s n o v n e šole Šentjernej z nič m a n j k o t 52 k r o g i p r e d n o s t i p r e d e k i p o no­vomeške šole. V r s t n i r e d : Šent­j e rne j 185 k r o g o v , N o v o mes t o 133 k r o g o v , D o l . T o p l i c e 110 k r o g o v , B r u s n i c e 92 i t d . M e d p o s a m e z n i k i Je n a s l o v občin­s k e g a p i o n i r s k e g a p r v a k a v s t r e l j a n j u z zračno puško osvo ­j i l Jože J o r d a n (Šentjernej) s 67 k r o g i p r e d D u l a r j e m (Šent­jerne j ) i n S p e h a r j e m ( M a l i S l a t n i k ) .

P r i p i o n i r k a h so n a s t o p i l e l e t r i e k i p e , z m a g a l a p a j e spet šentjernejska e k i p a s 145 k r o g i p r e d e k i p o i z D o l . T o p l i c i n S m i h e l a . M e d p o s a m e z n i c a m i j e p o s t a l a občinska p i o n i r s k a p r v a k i n j a M a r i j a Vončina

(Šentjernej), čeprav j e i m e l a e n a k o število k r o g o v k o t d r u ­g o p l a s i r a n a sošolka G a f p i r o v a (53). T r e t j a Je b i l a S en t j e rne j -čanka Vrhovškova z 39 k r o g i .

V namiznem tenisu prvi Novomeščani

• T u d i v n a m i z n e m t e n i s u j e b i l a udeležba n a občinskem t e k m o v a n j u z e l o v e l i k a . P r i p i o n i r j i h se je p r i j a v i l o 9 e k i p , prt p i o n i r k a h p a dve . Občin­s k o p r v e n s t v o so o s v o j i l i p i o ­n i r j i novomeške o s n o v n e šole, k i s o p r i j a v i l i t r i ek ipe . Z m a ­g a l a j c p r v a e k i p a z izkušeni­m i t e k m o v a l c i ( S o m r a k , G u n -de), k i t u d i v članski k o n k u ­r e n c i v o k r a j n e m m e r i l u v e l i ­k o pomen ido . V f i n a l u so p r e ­m a g a l i e k i p o i z S m i h e l a ( B e n ­c i n a , Rete l j ) s 3:0. T r e t j a j e b i l a novomeška t r e t j a e k i p a , četrta p a d r u g a e k i p a .

P r i p i o n i r k a h s ta n a s t o p i l i l e e k i p i šmarješke i n novomeške o s n o v n e šole. P r e s e n e t l j i v o d o ­b r o s t a s e o d r e z a l i p i o n i r k i i z S m a r j e t e (Jegličeva i n P a v l i n o -va), k i s ta p r a v d o b r o i g r a l i i n s 3 KI p r e m a g a l i z a s t o p n i c i novomeške o s n o v n e šole R a j i -čevo i n ško f o vo !

• N a p i o n i r s k e m p r v e n s t v u v k r o s u , k i Je b i l o združeno s članskim p r v e n s t v o m občinske zveze z a t e l e sno k u l t u r o , Je b U a p r a v t a k o k o t n a o s t a l i h t e k m o v a n j i h udeležba prajv do ­b r a . S k u p n o Je n a s t o p i l o p r e k o 120 p i o n i r j e v l n p i o n i r k t e r

mlajših m l a d i n c e v i n m l a d i n k . P r i mlajših p i o n i r j i h j e n a

400 m d o l g i p r o g i z m a g a l G r e ­gor G r e i n i z N o v e g a mes ta * m e d e k i p a m i p a j e b i l a n a j ­boljša novomeška. P r i mlajših p i o n i r k a h j e občinska p r v a k i ­n j a pos ta la Močnikova Iz P r e č ­ne , m e d e k i p a m i p a j e b i l a p r v a e k i p a novomeškega c e n ­t r a (Prečna, S m i h e l ) . P r i s t a ­rejših p i o n i r k a h s ta p r v i d v e m e s t i z a s e d l i t e k m o v a l k i i z Šentjerneja M e t e l k o v a i n M a r -tinčičeva, k i s t a Šentjerneju p r i p o m o g l i t u d i d o z m a g e m e d e k i p a m i . M e d 21 starejšimi p i o ­n i r j i j e b i l najboljši D a n i l o Miklavčič i z S m i h e l a .

Mlajših m l a d i n k j e n a s t o p i l o 16, najboljša pa Je b i l a s p e t SentjernejčarJka T e r e z i j a M a r -tinčič. V e k i p n i k o n k u r e n c i j e z m a g a l Šentjernej p r e d S m a r -je to i n novomeškim učitelj i­ščem. P r t mlajših m l a d i n c i h j e z m a g a l p r e d s t a v n i k šmarje­ške o s n o v n e šole Jar . e z M a r -l i n p r e d T o m s e t o m (Šentjernej) i n Gregorčičem (Smar je ta ) , v e k i p n i r a z v r s t i t v i p a so b i l i spet najboljši Šentjernejčani.

T a k o j e šentjernejska o s n o v ­n a šola po p r a v i c i d o b i l a n a ­s l o v dos le j najuspešnejše šole v letošnjem t e k m o v a n j u J H L 6aj j e s a m o n a občinskem tek­m o v a n j u v k r o s u , s t r e l j a n j u i n n a m i z n e m t e n i s u o s v o j i l a s k o ­ra j d v e t r e t j i n i v s e h d i p l o m z a p r v a , d r u g a i n t r e t j a m e s t a . M l a d i m Ser.tjernejčanom i s k r e ­ne čestitke z žel jo, d a se p o ­d o b n o izkažejo t u d i na p r i h o d ­n j i h t e k m o v a n j i h .

f m

Občni zbor odbora za košarko V nede l j o s e je v N o v e m me ­

s tu z b r a l o n e k a j pristašev k o ­šarke, p r e d s t a v n i k republiške košarkarske zveze i n p r e d s t a v ­n i k a o k r a j n e z v e z e za te lesno k u l t u r o N o v o mes to , d a b i u -s t a n o v i l i o d b o r za košarko. Z a l p a n i b i l o v a b l j e n i h p r e d ­s t a v n i k o v i z z u n a n j i h cen t rov .

Ker j e košarka p o s e b n o m e d m l a d i n o zelo p r i l j u b l j e n a , j i bo p o t r e b n o v bodoče p o s v e t i t i č imveč pažnje. P r e d v s e m so težave g l ede igrišč, v o d n i k o v i n finančnih s r eds t e v za r edno de­lo a k t i v o v , s e k c i j i n k l u b o v .

N o v i odbor, k i ga bo v o d i l

Novo pri okrajni zvezi za telesno

kulturo Da bi se teles no vzgojna de­

javnost ln njene panoge čim­bolj uveljavile, so bul pri okrajni zvezi ustanovljeni od­bori : z a kegljanje, nogomet, šah, strelstvo, balinanje in ko­šarko, in komisije: za atletiko, namizni tenis, orodno telovad­bo, splošno telesno vzgojo in rekreacijo. Vse komisije in od­bori bodo v kratkem sklicali občne zbore, k i bodo potrdili ustanovitev odborov in komisij ter delovne programe. Namera­vajo ustanoviti tudi odbor z a r o k o m e t in za odbojko. Sf.

tov. d r . F r a n c G r a n d o v c c , j e i z d e l a l p r o g r a m d e l a , k i bo v letošnjem l e t u obsega l p r e d ­v s e m u t r j e v a n j e o d b o r a i n o r ­g a n i z a c i j n a t e r e n u , v z g o j o vodniškega i n sodniškega k a ­d r a i n o r g a n i z a c i j o p r i j a t e l j ­s k i h , p r o p a g a n d n i h i n p r v e n ­s t v e n i h t e k m o v a n j .

V s i , k i se z a košarko z a n i m a ­jo , i n b i želeli s o d e l o v a t i n a t e k m o v a n j i h , p o s l a t i l j u d i v s e m i n a r j e a h p o t r e b o v a n d r u ­go pomoč, na j &e obračajo n a n a s l o v : O k r a j n a z v e z a z a te ­l esno k u l t u r o — o d b o r z a k o ­šarko — N o v o mesto , p. p . 65.

sf.

Tokrat: odbor za splošno telesno kulturo

Na z a d n j i s e j i izvršnega o d ­b o r a O k r a j n e z v e z e z a t e l e sno k u l t u r o v N o v e m m e s t u s o s k l e ­n i l i , d a j e t r e b a t a k o j s k l i c a t i občne z b o r e s t r o k o v n i h odbo­r o v . O d b o r za s p l o S n o t e l e sno v zgo jo j e p r e d l a g a l , da b i i m e ) s vo j občni z b o r 20. m a j a o b os ­m i h v p a r t i z a n o v i d v o r a n i n a L o k i . Udeleži l i se ga bodo t u d i v s i p r e d s e d n i k i društev P a r t i ­z a n v o k r a j u i n p r e d s t a v n i k i o d b o r o v z a splošno t e l e sno v zgo j o p r i občinskih z v e z a h za t e l esno k u l t u r o . Občni z b o r b o m o r a l j e d r o r a z p r a v e p o s v e t i t i p r e d v s e m t e l e sn i v z g o j i šolske m l a d i n e i n de l a v c e v v pod j e t j i h .

V TEM TEDNU VAS ZANIMA f\Mmšl\ Koledar!

Četrtek, 17. m a j a : M o j c a p e t e k , 18. m a j a : E r i k S o b o t a , 19. m a j a : V i t o s l a i v a N e d e l j a , 20. m a j a : B e r n a r d P o n e d e l j e k , 21. m a j a : D a n J V L "Torek, 22. m a j a : M i l a n S r e d a , 23. m a j a : Z e l j k o

ČESTITKE F r a n c u Klemenčiču i z Reger -

če v a s i vošči jo z a 74- l e tn i co : hčerki Jožica i n V e r a i z L j u b ­l j a n e t e r s i n D r a g o i z Regerče v a s i z družinami.

K a t i c i K u l o v e c i z N o v e g a m e ­sta želi z a dva j s e t o p o m l a d v s e najboljše t e ta R e z k a .

PREKL IC I P r o k l i c u j e m i z g u b l j e n o k m e ­

čko z d r a v s t v e n o i z k a z n i c o št. 339921. K a t a r i n a Rožič, L o k a 54, p . Črnomelj .

- P r e k l i e u j o m i z g u b l j e n o z d r a v ­s t v e n o i z k a z n i c o št. 300943. J a ­nez Koračin, D o l . K a m e n c e 12, N o v o mesto .

. P r e k l l o u j e m i z g u b l j e n o z d r a v ­s t v eno i z k a z n i c o št. 303935. B o -."an Florjančič, Otočec ob K r -

mmmM O b b r i d k i i z g u b i našega d r a ­

g ega s i n a

M I L E T A ŠKRJANCA se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i s o z n a m i sočustvovali In g a s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o ­t i . Z l a s t i s e z a h v a l j u j e m o r a v ­n a t e l j u šole t ov . S m r e k a r j u i z K o s t a n j e v i c e t e r v s e m učencem i n učenkam.

Žalujoča družina S k r j a n c

O b p r e r a n i i n n e n a d o m e s t l j i v i i z g u b i n e p o z a b n e g a moža te očeta

F R A N C A P I L E T I C A l z Gradišča

s e na j i sk r e r . e j e z a h v a l j u j e m v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m i n p r i j a t e l j e m , k i so ga v t a k o v e ­l i k o m številu s p r e m i l i n a n j e ­g o v i z a d n j i p o t i t e r m u d a r o ­v a l i v ence i n cvet je . P o s e b n a z a h v a l a p o d j e t j u » K r e m e n « i n G a s i l s k e m u gruštvu za izrečene p o s l o v i l n e besede .

Žalujoča žena i n o t r o c i

O b b r i d k i i z g u b i m a m e , s ta r e m a m e , b r a t a i n s t r i c a

M A R I J E i n A N T O N A R O G E L J

i z G o r . Nemške v a s i s e I s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i so J u s p r e m i l i n a z a d n j i p o - . ti-, z n a m i sočustvovali t n j i m a d a r o v a l i cve t je . Z a h v a l j u j e m o s e t u d i duhovščini z a s p r e m s t v o t e r p e v c e m z a p o s l o v i l n e p e s m i .

Žalujoče hčere P e p c a , A n i , M i n k a , V i k a t e r os t a l o so­

r o d s t v o

O b n e n a d o m e s t l j i v i i z g u b i n a ­še d r a g e m a m e te s tare m a m e

M A R I J E C E R K O V N I K roj. F E R K O L J

se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , p r i j a t e l j e m ta z n a n c e m t e r v s e m , k i so j o s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i p o t i i n j i p o k l o n i l i v e n c e l n cvet je . P o s e b n o s e z a h v a l j u j e m o obč. o d b o r u Z B N O V N o v o m e s t o , k r a j e v n e m u o d b o r u Z B N O V Šentjernej i n O r e h o v i c a . Z a h v a ­l j u j e m o se t u d i g o d b e n i k o m l z Šentjerneja, p e v c e m i z Otre-

h o v l c e i n tov . R u d i j u Pušenja-k u , k a k o r t u d i tovarišema J a ­n e z u Zupančiču i n L o j z e t u S k r b e u z a p o s l o v i l n a g o v o r a . H v a l a v s e m . k i so n a m kr-lkor-

ko l i pomagali ta z nami soču­stvovali.

Mihovo, Veternik, Grabrovec Žalujoči: s in Jernej i n hčer­k a An ica por. Banič z d ru­žinama in ostalo sorodstvo

U g o d n o p r o d a m v N o v e m m e s t u 160 k o s o v o p e k e (24x24x5

cm) , p r i m e r n e z a t l a k o v a n j e veže i n p o d . , v r t n o g a r n i t u r o ( k l o p i n 4 stole ) t e r d v o d e l n a železna v r a t a (2x1,5 m) , p r i m e r ­n a z a v h o d n a v r t a l i p o d . N a ­s l o v v u p r a v i l i s t a .

D e k l e d o b i h r a n o i n s t a n o v a ­n j e z a pomoč v gc«podtajstvu v N o v e m m e s t u . N a s l o v v u p r a ­v i l i s t a (614-62).

G u m i v o z (16 col ) , odličen, n o s i l n o s t 1,5 t, u g o d n o p r o d a m . S l a v k o M o r e , N o v o mes to , M u ­z e j s k a 4.

P r o d a m m o t o r n o k o l o M Z 123 c c m v d o b r e m s t a n j u . P r e v o ­ženih 1000 k m . Crtaiič, D o b r a ­v a 1 p r i K o s t a n j e v i c i . P o j a s n i l a v K o m i s i j s k i t r g o v i n i v N o v e m m e s t u .

P r o d a m m o t o r n o k o l o »Col i -b r i « . P e v e c , P a r t i z a n s k a 13.

19. a ipr i la j e b i l a r.a železniški pos ta j i v K a n d i j i n a j d e n a žen­s k a t o r b i c a , več k o s o v o t r o ­škega p e r i l a i n manjša v s o t a d e n a r j a . N a j d e n e p r e d m e t e d o ­b i t e n a železniški pos ta j i v K a n d i j i .

I z u r j e n o šivil jo s p r e j m e m n a d o m v središču mes ta . L a h k o z a ves d a n a l i s a m o po u r a h . P o potTebi n u d i m t u d i s tano­v a n j e i n h r a n o . N a s l o v v u p r a ­v i l i s t a .

S o b o v N o v e m m e s t u išče m l a d z a k o n s k i p a r za čas a v -g u s t - d e c e m b e r 1962. Plača do 8000 d i n mesečno. N a s l o v v u -p r a v i l i s t a (615-62).

P r o d a m 50 j u t a s t i h vreč z močno p a p i r n a t o pod logo , d o ­b r o o h r a n j e n i h i n p r i m e r n i h z a og l j e a l i d r u g o b lago . - Ro j e , V e l i k a čolnarska 15. L j u b l j a n a .

P r o d a m k u h i n j s k o k r e d e n c o , h r a s t o v o j e d i l n i c o , s a m s k o s p a l ­n i c o , stražnik (Hobe l bank ) i n v z i d l j i v štedilnik. N a s l o v v u -p r a v i l i s t a (625-62).

Iščem enosobno s t anovan j e aH večjo s obo v N o v e m m e s t u a l i bližnji o k o l i c i z a dobo ene­ga l e t a . N a j e m n i n o plačam v n a p r e j . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (C26-62). "

Črnomel j : 18. i n 19. m a j a p o l j . b a r v n i f i l m »Kr i ža r j i « , 22. i n 23. m a j a ameriški f i l m »Crna orhide ja« .

D o l . T o p l i c e : 19. i n 20. m a j a ameriški f i l m »Dvajset tisoč m i l j p o d mor j em« , 23. m a j a f r a n c o s k i f i l m »Vprašanje l j u ­b e z n i :.

K o s t a n j e v i c a : 20. m a j a a m e r i ­ški b a r v n i f i l m »Mlada k r a l j i ­ca « , 23. m a j a nemški f i l m »T r i ­j e i z var iete ja« .

M e t l i l c a : 19. i n 20. m a j a j u g o ­s l o v a n s k i f i l m »Kapetan L e s i « , 23. m a j a j u g o s l o v a n s k i f i l m » P r v i meščan m a l e g a mesta « .

N o v o mes to » K r k a « : o d 16. do 22. m a j a ameriški b a r v n i film »Salomon i n k r a l j i c a i z Sabe « , o d 22. d o 24. m a j a i t a l i ­j a n s k i f i l m »Drzn i podv i g « .

M o k r o n o g : 19. te 20. m a j a i t a ­l i j a n s k i f i l m »Hertoul l n k r a l j i ­c a L id i ja « , 23. m a j a i n d i j s k i f i l m »Večna že ja « .

Semič: 20. m a j a j u g o s l o v a n ­s k i f i l m » V o j n a « .

S e v n i c a : 19. i n 20. m a j a f r a n ­c o s k i f i l m »Notredamski z v o ­nar « , 23. m a j a ameriški f i l m »Po lkonv ik i n j a z * .

T r e b n j e : 19. i n 20. m a j a a m e ­r iški f i l m »Jahal i s o n a z a h o d , 23. m a j a p o l j s k i f i l m »Č lovek na p ros i « .

P r e t e k l i t e d en so v novomeški porodnišnici r o d i l e : M a r i j a P l u * s S t a r i h o v e g a v r h a — d e k l i c o , C v e t k a N o v a k i z S r e d . Grčevja — dečka, I v a n k a B ročko i z G a -b e r j a — dečka, R o z a l i j a S i t a r i z G o t n e v a s i — dečka, A n a M r v a r i z G o t n e v a s i — d e k l i c o , M a r i j a K u m e l j i z M i r n e peči — de ­k l i c o , A n a P o d p a d e c l z D o l . Nemške v a s i — d e k l i c o , K a t a ­r i n a Vlahovič i z N o v e L i p e — d e k l i c o , Frančiška M a r i z D o ­len j e v a s i — d e k l i c o , A n a R a -puž i z G o r e n j e v a s i — d e k l i c o , R o z a l i j a Lavr ič i z Z e l j n — de ­čka, Jožefa K u h a r i z Vo lčkove v a s i — d e k l i c o , I v a n k a p r o g a r i z S t a r e g a t r g a — dečka, L u c i j a Markovič i z Štefana — dečka, M a r i j a K o v a č i z P o n i k e v — de ­k l i c o , I v a n k a Stefanič i z D o l . D o b r a v l c e — d e k l i c o , K a r o l i n a C e h i z Karmnega p o t o k a — de­k l i c o , Jožefa S t e f a n d o z a z B e ­lega griča — d e k l i c o , M a r i c a S k u f c a i z Straže — d e k l i c o , M i l k a C e s a r i z G o t n e v a s i — d e k l i c o , Frančiška P u c i z K o -lude r j e v — d e k l i c o , A n g e l a R o m lz O b r h a - dečka, Štefka S r e ­b r n j a k i z M a l i h B r u s n i c — d e ­čka, I v a n k a L o p a t i c i z Črnom­l j a — d e k l i c o ,

Iz brežiške porodnišnice P r e t e k l i t e d en so v brežiški

porodnišnici r o d i l e : Jožefa S e -r. ica i z M r z l a v e v a s i — dečka; I v a n k a Klavžar i z Dečnih s e l — dečka, Jožefa M l i n a r i c i z V e l . T r n a — dečka i n d e k l i c o , I v a n ­k a G a b r o n i z B i z e l j s k e v a s i — dečka, T e r e z i j a G o d l a r i z Dečnih se l — d e k l i c o , K a r l i n a Sante j i z R a z b o r j a — dečka. C e ­c i l i j a P o p o v i « i z V e l . D o l i n e — d e k l i c o , M a r i c a Todorov ič i z Brežic — d e k l i c o , A n t o n i j a Šin­k o v e c lz G o l e k a — d e k l i c o , V i k ­t o r i j a Verstovšek z B l a n c e — d e k l i c o . M s r t ' a H o t k o iz G l o b i -

k e g a i - dečka, A n i c a Vret ič i z C u r n o v c a — dečka, Z i n k a M l e -kuž l z Čateža - dečka, Z o f k a S u b a n z V i n j e g a v r h a — d e k l i ­co , T i n k a K o k o v e i z Rovišča — d e k l i c o , A n i c a Savrič i z S e l — dečka, A n i c a S a v n i k i z Koša-n e — dečka.

KRONI

P r e t e k l i t eden so se pones r e ­čili i n i s k a l i pomoči v n o v o m e ­ški bolnišnici : J a n e z Z e l j k o , k m e t s S e l , se j e z b o d e l v des­n o r o k o . M i r a n Vanič, s i n p r e ­v o z n i k a i z Vidma-Krškega, j e p a d e l n a b e t o n i r . s i poškodoval g l a vo . I v a n Unetič, t r a k t o r i s t i z Šmarja, sd j e n a c i r k u l a r k j p o ­škodoval d e sno r a m e . M a r i j a Jenič, žena ces ta r j a i z D o l . L o k v i c e , j e p a d l a z v o z a i n s i poškodovala desno r o k o . A n o Anžiček, k m e t i c o i z Zago r l c e , j e u g r i z n i l k o n j v p a l e c d e sne r oke . I b r a h i m Murnlnovič, de ­l a v e c z G r m a , j e p a d e l i n s i poškodoval d e sno r a m o .

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ

P r e t e k l i t eden so se ponesre ­čili l n i s k a l i pomoči v brežiški bolnišnici: M i l a n Il jaž, s t e k m e t o v a l c a l z P o d g o r j a , s i j e p r i i g r i poškodoval p a l e c n a d e s n i nog i . F r a n j o Postružin, d e l a v e c i z S i b i c , j e p a d e l i z a v t o m o b i l a i n s i poškodoval h rbe t i n d e s n o nogo . A l o j z M i r t , k m e t o v a l e c i z L o k e v , j e p a d e l po s t o p n i c a h i n s i poškodoval h rbe t . M a r i j a Poč, u p o k o j e n k a i z Vidma-Krškega, j e p a d l a te s i poškodovala l e vo nogo v k o l k u . A n t o n i j a B r o z , k m e t o -v a l k a i z R a z b o r j a , j e p a d l a po s t o p n i c a h i n s i poškodovala desno nogo . Jože Vranetič, te­s a r i z B o j s n e g a , s i j e p r i o r a ­n j u s t r a k t o r j e m poškodoval l e vo nogo .

rtazpis prostih delovnih mest U p r a v n i o d b o r Ces tnega p o d ­

j e t j a v N o v e m m e s t u r a z p i s u j e n a s l e d n j a p r o s t a d e l o v n a m e ­s t a :

1. šefa gospodarsko-računske-g a s e k t o r j a z e k o n o m s k o f a ­k u l t e t o i n p r a k s o n a v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h a l i z e k o n o m ­s k o s r edn j o šolo i n 8-letno p r a ­k s o n a v o d i l n i h d e l o v n i h m e ­s t i h ;

2. d v a s a m o s t o j n a g r a d b e n a inženirja;

3. r e f e r en t a z a as fa l t z v i s o ­k o s t r o k o v n o i z o b r a z b o a l i s r edn j o s t r o k o v n o i z o b r a z b o i n daljšo p r a k s o :

4. p r a v n e g a r e f e r en ta s p r a ­k s o v zemljiškoknjižnih zade ­v a h , po možnosti z odvetniškim i z p i t o m ;

5. r e f e r en t a z a m e h a n i z a c i j o — s t r o j n i t e h n i k s 5-letno p r a ­k s o ;

6. šefa s t r o jnega o b r a t a — s t r o j n i t e h n i k a l i g r a d b e n i teh­n i k s 5-letno p r a k s o n a v o d i l ­n i h d e l o v n i h m e s t i h ;

7. šefa t e r e n s k e g a o b r a t a v Kočev ju - g r a d b e n i t e h n i k s p r a k s o ;

8. d v a g r a d b e n a t e h n i k a ; » . r e f e r en t a z a k a d r o v s k o - s o ­

c i a l n o službo l n d e l o v n a r a z ­m e r j a s s r edn j o s t r o k o v n o i z ­o b r a z b o ;

10. več g r a d b e n i h d e l o v o d i j z a n i z k e g r a d n j e ;

11. tehničnega risarja; 12. več k v a l i f i c i r a n i h s t r o k o v ­

n j a k o v z a g radbeno m e h a n i z a ­c i jo .

Prošnje z o p i s o m d o s e d a n j i h zapos l i t e v j e t r e b a p o s l a t i u p r a ­v i pod j e t j a v r o k u 15 d n i po o b j a v i r a z p i s a . — Plača po p r a ­v i l n i k u o z i r o m a d o g o v o r u .

Razpis veterinarske inšpekcije K o m i s i j a za uslužbenske z a ­

deve občinskega l j u d s k e g a o d ­b o r a T r e b n j e r a z p i s u j e de lovr .o mes to

v e t e r i n a r s k e g a inšpektorja. P o g o j i : v i s o k a i z o b r a z b a z

o p r a v l j e n i m s t r o k o v n i m i z p i t o m i n 3- letno p r a k s o . — Plača i n položajna plača p o z a k o n u o j a v n i h uslužbencih i n d o d a t n i h p r e d p i s i h . — N a s t o p službe s 1.. j u n i j e m 1962. Prošnje pošljite v 15 d n e h p o Ob jav i n a O b L O T r e b n j e .

OBČINSKI L J U D S K I O D B O R T R E B N J E

Razpis javne licitacije Z a v o d z a u p r a v o nepremičnin

v N o v e m m e s t u r a z p i s u j e n a p o d l a g i 46. člena T e m e l j n e g a z a k o n a o g r a d i t v i i n v e s t i c i j s k i h o b j e k t o v (Ur . l i s t F L R J štev. 45/61)

I. J A V N O L I C I T A C I J O z a odda jo g r a d b e n i h , obrtniških i n i n s t a l a c i j s k i h d e l z a g r a d ­n j o s t a n o v a n j s k e s t a vbe v N o ­v e m m e s t u . Prešernov t r g .

Predračunska v r e d n o s t j e 24

Virusno obolenje oči med šolsko mladino - vendar

brez preplaha! N a področju občine Novo mesto se je pojavi lo

v irusno obolenje očesne veznice, k i ne pušča po­sledic . Nepr i jetno je predvsem zato, ke r se kot epidemična bolezen zelo hi tro širi i n napada z last i šolske otroke. Predšolski otroc i i n odras l i se z njo teže okužijo. Bolezen po 10 do 14 dneh sama pre­neha. Kužno k l i co , v i rus , k i bolezen povzroča, s t rokovn jak i še preiskujejo, da b i našli ustrezno zdrav i lo .

Zdravstveni organi so, da b i preprečili večje širjenje bolezni , začasno zapr l i osnovne šole v Stopičah, na Dolžu, Podgradu i n v Šmihelu p r i Novem mestu, kjer je bi lo med učenci ugotovl jenih največ obolenj. V Stopičah je okuženih 60 otrok, v Šmihelu p r i Novem mestu 70, na Dolžu 7, na Podgradu 15 i n v Novem mestu 50. Vsak prep lah je odveč, ke r so ekipe zdravstvenih strokovnjakov stalno na terenu i n okužena področja kontro l i ra jo , razen tega pa sistematično pregledujejo šolske otro­ke po vseh šolah. Pre j naštete šole so začasno za­p r l i samo zato, da b i preprečili nadaljnje širjenje bolezni. Zdravstveno osebje brez pomoči staršev v svojem t rudu za omejitev bolezni ne bo želo uspe­hov, zato starše pozivamo, naj v okuženih področ­j i h , pa tud i drugod otrok, ne puščajo iz hiš. Pre­prosto, toda učinkovito sredstvo je čim pogostejše umivanje r ok in izolaci ja otrok. Zdravstvena služba bo preventivno zapiranje šol ka r najbol j omej i la , ponovno pa poudarjamo, da je to v mnogočem odvisno od staršev, če bomo vse pr imere obolenj takoj p r i j av i l i zdravstvenim organom i n j i h izo l i ­ra l i , šol ne bo treba zapirat i i n pouk ne bo trpe l .

D a b i širjenje okužbe preprečili, so zdravstveni organi do nadaljnjega prepovedal i zbiranje mladine na zborovanj ih i n pr i red i tvah, priporočljivo pa je, da starši otrok ne puščajo v k ino .

m i l i j o n o v 366.670 d i n . Zapeča­tene p i s m e n e p o n u d b e d o s t a ­v i t e po pošti a l i osebno na j po ­zne je d o sobote , 26. m a j a 1962, do 10. u r e Z a v o d u z a u p r a v o nepremičnin v N o v e m m e s t u , N o v i t r g 5, k j e r bodo i s t i d a n ob i s t e m času o d p r l i p o n u d b e v p r i s o t n o s t i p o n u d n i k o v . P o ­n u d b i m o r a b i t i priložen b a r i -r a n ček v višini 100.000 d i n k o t varščina. R o k za p o p o l n o d o ­grad i t e v o b j e k t a j e 1. d e c e m ­b e r 1962. I n v e s t i c i j s k a d o k u ­m e n t a c i j a j e n a v p o g l e d v s a k d a n m e d 8. i n 12. u r o n a Z a ­v o d u za u p r a v o nepremičnin, N o v o mesto , N o v i t rg 5.

Razpis »REMONTA« v Straži

O b r t n o g r adbeno pod je t j e » R e m o n t « v Straži r a z p i s u j e n a s l e d n j a d e l o v n a m e s t a :

1. k n j i g o v o d j e , 2. g r a d b e n e g a t e h n i k a . P o g o j i : 1. dokončana s r e d n j a

e k o n o m s k a šola z 2-letno p r a ­k s o ; 2. dokončana s r e d n j a t e h ­nična šola s 3-letno p r a k s o . — N a s t o p službe t ako j a l i p o d o ­g o v o r u . — Plača po p r a v i l n i k u o o s e b n i h d o h o d k i h .

N E S R E Č E

SPORED RADIO LJUBLJANA V s a k d a n : poročila o b 5.05.

C.00, 7.06, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00 17.00, 19.30, 22.00 l n 24.00. p i s a n g l a s b e n i s p o r e d o d 5.00—8.00.

P E T E K , 18. M A J A : 8.0S K o ­mični o p e r n i p r i z o r i — 8.55 P i o ­n i r s k i t e d n i k - M.S5 S p r i j e t ­n i m i m e l o d i j a m i v a m že l imo d o b e r t e k - 12.05 Vaški k v i n t e t z R e z l k o i n Son j o — 12.15 K m e ­t i j s k i n a s v e t i : vet . V l a d o S r e ­čko : Načrti aa prašlčjerejsko p r o i z v o d n j o n a D r a v s k e m p o ­l j u - 14.05 R a d i j s k a šola z a niž­j o s t o p n j o - 15.20 V t r i e e t r t t a -s k e m t a k t u — 17.05 Igra jo s i m ­fonični o r k e s t r i naših r a d i j s k i h pos ta j - 18.10 P e t k o v i h 35 m i ­n u t doma/čili v iž — 18.45 I z n a ­ših k o l e k t i v o v - 20.00 V e l i k i z a b a v n i o r k e s t r i tega t edna -21.13 O d d a j a o m o r j u l n p o m o r ­ščakih - 22.15 O d včeraj d o danes .

S O B O T A , 15. M A J A : 8.05 p o -štarčok v m l a d i n s k i g l a s b e n i r e d a k c i j i - 10.15 O d t o d i n o d o n d o d — 11.13 S e z n a n i l e se s P a r k e r j e v i r n l ! — la.os M a k e d o n ­

s k e n a r o d n e p e s m i — 12.16 K m e ­t i j s k i n a s v e t i : p ro f . F r a n c e V a r d j a n : Kakšne na j bodo ze -l e n j a d n e s e m e n i c e — 13.30 I zbe ­r i t e e i s v o j o m e l o d i j o ! — 14.35 Naši p o s l u s a v c i čestitajo i n p o ­z d r a v l j a j o — 17.05 G r e m o v k i ­n o — 18.10 O d plesišča d o p l e -lišča - 18.45 O k n o v sve t - 20.00 Z a p r i j e t e n k o n e c t e d n a — 22.15 O d d a j a z a naše I zse l j ence — 23.05 Žel imo v a m p r i j e t n o z a ­b a v o .

N E D E L J A , 20. M A J A . 8.45 Z a ­b a v n a g l a sba — 10.00 S e p o m ­n i t e , tovariši . . . Naš tovariš T i t o - 11.30 N e d e l j s k a r e p o r t a ­ža - 12.05 Naši poslušalci če­s t i t a j o te p o z d r a v l j a j o - 14.00 S l o v e n s k e n a r o d n e p o j e K o ­m o r n i z b o r R T V L j u b l j a n a -14.15 Naši poslušalci čestitajo i n p o z d r a v l j a j o — 16.00 H u m o r e ­s k a tega t e d n a - 17.15 R a d i j s k a i g r a : T h e r e s e R a q u i n — 18.30 Športna nede l j a — 19.05 O d m e ­l o d i j e d o m e l o d i j e — 21.00 Iz g l a sbene geogra f i j e E v r o p e — 22.15 O r k e s t r i ta s o l i s t i R T V L j u b l j a n e .

P O N E D E L J E K , U. M A J A : 8.05 P i s a n a o r k e s t r a l n a g a l e r i j a — 8.55 Z a m l a d e radovedneže — 9.25 Z a b a v n i k a l e j d o s k o p — 12.05 T r i o R u d i j a B a r d o r f e r j a s k v a r ­t e t o m »Skr janček« — 18.15 K m e ­t i j s k i n a s v e t i : inž. F r a n j o U r -l e p : Podružbl jenje g o zdne p r o ­i z v o d n j e v z a s e b n e m 6 e k t o r j u — 14.00 Z a v s a k o g a r n e k a j — 15.20 M l a d e n poza j i č : M a l i k o n ­cer t - 17.05 55 m i n u t z a l j u b i ­te l je o p e r n e g lasbe — 18.10 P o r ­t r e t i j u g o s l o v a n s k i h s k l a d a t e ­l j e v z a b a v n e g l asbe — 20.00 P o ­joči m o z a i k — 22.15 M e l o d i j e v noči — 23.03 P l e s ob r a d i j s k e m s p r e j e m n i k u .

T O R E K , 22. M A J A : 8.55 R a ­d i j s k a šola z a s r e d n j o s t o p n j o — 10.1S I zbe r i t e m e l o d i j o t e d n a ! — 11.15 N a p r e d u j t e v angleščini ! — 11.30 Naši p e v c i v V e r d i j e v i h o p e r a h — 12.15 K m e t i j s k i n a s v e ­t i : inž. J a n e z Verb ič : I z v ense -z o n s k o s i l i r a n j e t r a v i n dete l j — 14.05 R a d i j s k a šola z a v iš jo s t opn jo — 15.20 C a r l o S a v t a a s s v o j i m o r k e s t r o m — 17.05 I z b o r i z C a j k e v s k e g a — 18.10 Kot iček z a m l a d e l j u b i t e l j e g lasbe — 20.00 Iz a i -h i va naših m a l o z n a ­n i h z b o r o v s k i h p o s n e t k o v —

20.30 R a d i j s k a i g r a : Čudoviti p r a h — 23.05 Zaplešite z n a m i !

S R E D A , 23. M A J A : 8.55 P i s a n s v e t p r a v l j i c i n z g o d b — 9.43 N e k a j domačih v i t - 11.00 M a l i k l u b l j u b i t e l j e v p o p e v k - 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i : tež. M i r a P u c : K j e r n e osemen ju j e j o k r a v , na j bodo p r a v d o b r i b i k i z a pripuščanje — 13.30 A r i j e i z s l o v a n s k i h o p e r — 14.05 R a d i j s k i šola z a srednoo s t opn jo — 15.20 Košček Švedske — 17.05 Šofer­j e m n a pot — 18.45 L j u d s k i p a r ­l a m e n t - 22.15 P o s v e t u j a z z a — 23.05 M o d e m a p l e s n a g l a sba .

ČETRTEK, 24. M A J A : 8.30 Z a ­b a v n i k a l e j d o s k o p - 8.55 R a ­d i j s k a šola za višjo s t o p n j o — 11.00 Kmečka godba vas p o ­z d r a v l j a — 12.15 K m e t i j s k i n a ­s v e t i : tež. F r a n c e N o v a k : V z g o ­j a vinogradniškega s t r o k o v n e ­ga k a d r a - 13.30 P e s m i i n p l e ­s i j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v — 14.05 S p r e h o d n a deželo - 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n p o ­z d r a v l j a j o - 15.30 Turistična o d d a j a — 17.05 K o n c e r t p o že­l j a h poslušalcev — 19.05 M e d L j u b l j a n o te B e o g r a d o m — 20.00 Četrtkov večer domačih p e s m i ta n a p e v o v — 22.15 Naš s k u p n i s t u d i o — 23.50 Z a vese l k o n e c .

N E P R E H I T E V A J V O V I N K U ! • 7. m a j a j e av t obus , k i ga

je v o z i l K a r e l Blatkovič. v o v i n ­k u p r e h i t e v a l d v a k o l e s a r j a l n z a p r l p o t m o t o r i s t u , k i j e p r i ­h a j a l n a p r o t i . M o t o r i s t j e z a ­p e l j a l v o b c e s t n i j a r e k i n s e p r e v r n i l . P r i p a d c u j e b i l o p o ­škodovano m o t o r n o k o l o .

• I s tega d n e se je p r o t i v a s i Železno p e l j a l z o s e b n i m av t o ­m o b i l o m L u d v i k S l a k i z N o v e ­g a m e s t a . K o j e v o z i l m i m o vprežnega v o z a so se k o n j i splašili. S l a k se j e h o t e l i z o g ­n i t i nesreči, t o d a z a v i l j e p r e ­več n a d e s n o i n z d r s n i l p o n a ­s i p u . P r i t e m j e b i l o n a av to ­m o b i l u z a o k r o g 50 tisočakov škode.

A N T O N L U Z A B V O Z I L B R E Z I Z P I T A

A n t o n L u z a r i z C e r o v e g a l o g a se j e 13. m a j a b r e z i z p i t a p e l j a l z m o t o r n i m k o l e s o m . V n e p r e ­g l e d n e m o v i n k u j e srečal M a r ­t i n a S r e b r n j a k a i n se za l e t e l V

n jegov m o p e d . N a v o z i l i h j e za 45.O0O d i n škode.

A L K O H O L Z A K R M I L O M B P r i n a d v o z u n a d a v t o m o ­

b i l s k o cesto b l i z u B e l e c e r k v e sta v n e p r e g l e d n e m o v i n k u o b ­tičala m o t o r i s t I v a n V r b i n c l z N o v e g a m e s t a i n n j e go va s o ­p o t n i c a . K e r j e b i l vo ' zn ik v i ­n j e n , j e m o t o r n o k o l o z a n e s l o v s t r a n i n zade lo ob o b c e s t n i k a m e n . P o t n i k a s ta p a d l a . S o ­p o t n i c a ' s i j e p r i p a d c u p r e t r e ­s la možgane, n a v o z i l u p a je za 35 tisočakov škode.

• T e ga dne se je z m o t o r n i m k o l e s o m p e l j a l t u d i F l o r i j a n C U j n i k i z Regerče v a s i , k i j e v o z i l po s r e d i ceste. P o s r e d i ceste j e v o z i l t u d i k o l e s a r C i ­r i l B r s a n i z H r a s t j a , zato s ta se v o z n i k a za l e te la . P r i t e m s o b i l i težje poškodovani m o t o ­rist, n j e gov s o p o t n i k i n k o l e s a r . U g o t o v i l i so, d a j e b i l g l a v n i v z r o k a l k o h o l .

P R E K U C L . J A J I P O N A S I P U 13. m a j a se je p r i n a d v o z u v

K r o n o v e m po n a s i p u p r e k u c n i l o s e b n i a v t o m o b i l s štirimi pot­n i k i . V o z n i k A s i l Sarajlič i z Z a g r e b a ceste n i p o z n a l , za to j e prece j h i t r o v o z i l v o v i n k u . Z a v U j e preveč n a levo i n v o ­z i l o j e zanes l o n a n a s i p , k j e r se j e še d v a k r a t p r e k u c n i l o i n obs ta l o p o d n a s i p o m . V o z n i k o ­v i s o p o t n i k i so b i l i poškodova­n i i n so j i h m o r a l i p r e p e l j a t i v bolnišnico, n a a v t o m o b i l u p a j e p o l m i l i j o n s k a škoda.

TOBAČNA T O V A R N A L J U B L J A N A — skladišče N O V O M E S T O prodaja lna št. 9 v T R E B N J E M

p r o d a motorno kolo »Moskito« 0,49

rabljeno, toda v voznem stanju. Cena 50.000 d i n . Ogled i n prodaja bo v proda ja ln i v T r e b n j e m štiri dn i po objavi .

DOLENJSKI UST L A S T N I K I I N I Z D A J A T E L J I : občinski o d b o r i S Z D L Brežice, Črnomel j , M e t l i k a , N o v o mes to , S e v n i c a , T r e b ­n j e l n Videm-Krško ter O k r a j n i o d b o r S Z D L v N o v e m m e s t u — I Z D A J A T E L J S K I S V E T : M i l a n Baškovič, T o n e Gošnik, Inž. D a v o r i n G r o s , Inž. Jože L e g a n , F r a n c M o i a n , p ro f . E m a M u s e r , M a k s Pogi,čar, M i r a n Simič, pro f . T o n e T r d a n , J a n e z Vi tkov lč i n V i k t o r Zupančič.

U R E J U J E UREDNIŠK I O D B O R : T o n e Gošnik ( g l a vn i i n o d g o v o r n i u r e d n i k ) , Miloš J a k o p e c , D r a g o K a s t e l i c

, . i n I v a n Z o r a n .

I Z H A J A v s a k četrtek — P o s a m e z n a številk;, 20 d i n a r ­j ev — L e t n a naročnina 900 d i n a r j e v , p o l l e t n a 450 d i n a r j e v ; plačljiva j e v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 1800 d i ­nar j e v — TekočI račun p r i podružnici N B v N o v e m m e s t u 606-11-3-24 — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A ­V E : N o v o mes t o . G l a v n i t r g 3 ( vhod i z Dilančeve u l i ce ) — Poštni p r o d a l 33 — T E L E F O N štev. 127 — R o k o p i s o v i n fo togra f i j n e vračamo — T I S K A : Časopisno pod je t j e

' » D E L O « v L j u b l j a n i .