of 1 /1
100–500 let Najstarejši … PRESEŽNIKI Raziskujemo Zemljino 4,55 milijonov let trajajočo zgodovino, od dolgoživih hišnih ljubljenčkov do najstarejših fragmentov našega planeta, da proslavimo premnoge oblike rekordne dolgoživosti. 500–8000 let Leta 1963 so v Wheeler Peaku v Nevadi, ZDA, posekali bor Pinus longaeva, znan kot Prometej. Čeprav so v deblu našteli 4867 letnic, je bilo drevo izpostavljeno ostrim vremenskim razmeram, ki so zaustavile njegovo rast. Ocenjujejo, da je bil v resnici star okrog 5200 let. Drevo pribl. 5200 let > 100 milijonov let Hotel 1312 let Hotel Nišijama Onsen Keiunkan v Jamanašiju, Japonska, je termalni hotel, ki deluje že od leta 705. Tekmovanje v rokoborbi 557 let Rokoborski festival Kirkpinar prirejajo vsako leto od leta 1460 blizu Odrina v Turčiji. Udeleženci se namazani z oljčnim oljem bojujejo za zlati pas. Pas Barberton Greenstone ali gorovje Makhonjwa v Južni Afriki je nastalo pred 3,6 milijarde let. Gore so visoke do največ 1800 m nad morjem. Gorska veriga 3,6 milijarde let Drobceni kristali cirkona (ZrSiO 4 ) s hribov Jack Hills v zahodni Avstraliji so najstarejši datirani minerali na Zemlji. Raziskava iz leta 2014 domneva, da so stari 4,374 milijarde let (± 6 milijonov let). To pomeni, da so ti kristali nastali ‘že’ približno 160 milijonov po nastanku Zemlje same. Fragment Zemlje 4,374 milijarde let 0–100 let Pes 29 let 5 mesecev Najvišja starost, zanesljivo zabeležena za psa, je 29 let za avstralskega govedarja po imenu Bluey, last Lesa Halla iz Rochestra, Victoria, Avstralija. Blueyja so dobili kot mladička leta 1910 in skoraj 20 let je delal kot pastirski pes med govedom in drobnico, preden so ga 14. novembra 1939 morali uspavati. Aktivna vladarica 91 let 11 dni Njeno veličanstvo kraljica Elizabeta II. (VB) se je rodila 21. aprila 1926 in je 23. januarja 2015 v starosti 88 let in 277 dni postala najstarejša monarhinja. 2. maja 2017 je bila stara 91 let in 11 dni. Zlata ribica 43 let Zlata ribica po imenu Tish, last Hilde in Gordona Handa iz Carlton Miniotta, severni Jorkšir, VB, je živela 43 let. Hildin sin Peter je ribico Tish zadel na sejemski stojnici leta 1956. Najstarejši neprekinjeni ledeni valj obsega 740.000 let zgodovine podnebnih razmer. Dolg je 3139 m in ima premer 10 cm. Ledeni valj so izvrtali na Antarktiki v evropskem projektu EPICA (European Project for Ice Coring in Antarctica = evropski projekt vrtanja ledu na Antarktiki), kjer je sodelovalo 10 držav, objava je sledila 9. junija 2004. Izvrtina ledu 740.000 let V reviji Nature so leta 2015 objavili nesporne dokaze kamnitega orodja, ki datira 3,3 milijone let v preteklost. Kamnite okruške, šila in nakovala so izkopali leta 2011 blizu leta Turkana v Keniji strokovnjaki z ameriške univerze Stony Brook pod vodstvom Sonie Harmand (ZDA). Kamnito orodje 3,3 milijona let Za prve udomačene rastline velja osem rastlin iz neolitika. Udomačile so jih poljedelske skupnosti v zgodnjem holocenu na rodovitnem predelu jugozahodne Azije in datirajo vse do leta 9500 pr. n. št. ter so lan, štiri vrste stročnic in tri vrste žita. Grozdje (Vitis vinifera) je med najstarejšimi kultiviranimi rastlinami, ki so jih uporabljali predvsem za pripravo pijač. Prvi dokumentirani dokazi o pridelavi grozdja za pripravo vina izvirajo iz leta 6000 pr. n. št. v Mezopotamiji (danes Irak). Rastlina, gojena za pijačo 8000 let Rastline, gojene za hrano 11.500 let Leta 1903 so v jami El Castillo v Puente Viesgu v Kantabriji, Španija, odkrili prazgodovinsko umetnost. Poleg risb živali in odtisov dlani je tam tudi rdeč krog, ki je star vsaj 40.800 let. Zraven je odtis dlani, ki je nastal pred več kot 37.300 leti. Jamska umetnost 40.800 let Na posestvu Levens Hall v Cumbrii, VB, so umetniško obrezana drevesa in žive meje, ki so jih prvič zasadili in začeli vzgajati ter obrezovati po letu 1690. Med zelenimi oblikami so ‘šahovske figure’, ‘sodnikova lasulja’, in ‘veliki dežniki’. Vrt umetniško obrezanih dreves pribl. 327 let Živalski vrt 265 let Najstarejši neprekinjeno odprt živalski vrt je Tiergarten Schönbrunn na Dunaju, Avstrija. Za javnost se je odprl leta 1779, čeprav so ga ustanovili leta 1752 kot dvorno menažerijo. Jeanne Louise Calment (Francija) se je rodila 21. februarja 1875 Nicolasu (1837–1931) in Margueriti (rojeni Gilles, 1838–1924). Umrla je 122 let pozneje v domu starejših občanov v Arlesu, južna Francija, 4. avgusta 1997. Oseba 122 let 164 dni Sporočilo v steklenici 108 let 138 dni Najstarejše sporočilo v steklenici je potovalo po morju 108 let in 138 dni, po tem ko so ga v Severno morje spustili člani Morske biološke zveze (VB) na 52°4,8’ s. z. š.; 003°37’ v. z. d. dne 30. novembra 1906. Sporočilo so našli na nemškem otoku Amrum 17. aprila 2015. Islandski Althing so ustanovili leta 930. To telo je na začetku tvorilo 39 lokalnih poglavarjev, ki so se srečevali v Thingvellirju, ukinili so ga leta 1800, a Danska je telo spet obudila in mu leta 1874 podelila zakonodajno oblast. Obstoječ parlament 1087 let Mačka 38 let 3 dni Creme Puff se je rodila 3. avgusta 1967 in živela vse do 6. avgusta 2005 – neverjetnih 38 let! Creme Puff je živela pri lastniku Jaku Perryju v Austinu, Teksas, ZDA. 26. julija 1920 je Oscar Swahn (Švedska, r. 20. oktobra 1847) na OI v Antwerpnu postal najstarejši dobitnik olimpijske medalje, star 72 let in 280 dni. 4. julija 1912 je bil Swahn star 64 let in 258 dni na olimpijskih igrah v Stockholmu, Švedska, član zmagovalnega moštva v streljanju na premično tarčo na 100 m (dvojni strel). Ta zmaga mu je prinesla naslov najstarejšega dobitnika zlate olimpijske medalje. Streljanje na premično tarčo na 100 m je bila olimpijska strelska disciplina od leta 1908 do 1948. Dobitnik olimpijske medalje 72 let 280 dni Zabaviščni park 434 let Park Bakken v Klampenborgu, severno od Københavna na Danskem so odprli leta 1583 in je najstarejši neprekinjeno odprt zabaviščni park na svetu. Trdijo, da imajo več kot 150 atrakcij, vključno z lesenim vlakcem smrti, zgrajenim leta 1932. Egipčanski hieroglifi pribl. 5300 let Najstarejši znani primer egipčanskih hieroglifov so odkopali leta 1999 v Abidosu, 483 km južno od Kaira. Hieroglifi so na lončenih odtisih žigov in slonokoščenih ploščicah, izvirali pa naj bi iz obdobja med letoma 3400 in 3200 let pr. n. št. Bruhanje 160 milijonov let 12. februarja 2002 je skupina paleontologov pod vodstvom profesorja Petra Doyla (VB) objavila odkritje fosiliziranega bruhanja ihtiozavra, velikega morskega plazilca, podobnega ribam. Obstoj dinozavra Nyasasaurus parringtoni je bil potrjen na osnovi delnega okostja na najdišču fosilov v strugi Manda blizu jezera Njasa v Tanzaniji. Okostje je staro okrog 240 milijonov let in je podobne velikosti kot pes labradorec. N. parringtoni je bil uradno opisan decembra 2012. Datiran dinozaver 240 milijonov let Najstarejši dokumentirani vretenčar je Haikouichthys. Velja za zgodnjo ribo, imel pa je izrazito glavo in rep, pa tudi škrge in hrbtno plavut. Vretenčar 530 milijonov let 8000–100 milijonov let Prenesite si ta plakat s strani: guinnessworldrecords.com/2018

Guinness World Records Kids: Home | Guinness World Records - … · 2018. 9. 29. · Hieroglifi so na od Københavna na Danskem so odprli leta 1583 in je najstarejši neprekinjeno

  • Author
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Guinness World Records Kids: Home | Guinness World Records - … · 2018. 9. 29. · Hieroglifi so...

  • 100

    –50

    0 le

    tNajstarejši …

    PRESEŽNIKI

    Raz

    isku

    jem

    o Ze

    mlji

    no 4

    ,55

    mili

    jono

    v le

    t tr

    ajaj

    očo

    zgod

    ovin

    o, o

    d do

    lgož

    ivih

    hiš

    nih

    ljubl

    jenč

    kov

    do

    naj

    star

    ejši

    h fr

    agm

    ento

    v na

    šega

    pla

    neta

    , da

    pros

    lavi

    mo

    prem

    noge

    obl

    ike

    reko

    rdne

    dol

    goži

    vost

    i.

    50

    0–8

    00

    0 le

    t

    Leta

    196

    3 so

    v W

    hee

    ler

    Pea

    ku

    v N

    evad

    i, Z

    DA

    , pos

    ekal

    i bor

    Pin

    us

    lon

    gae

    va, z

    nan

    kot

    Pro

    met

    ej.

    Čep

    rav

    so v

    deb

    lu n

    ašte

    li

    48

    67 le

    tnic

    , je

    bilo

    dre

    vo

    izp

    osta

    vlje

    no

    ostr

    im

    vrem

    ensk

    im r

    azm

    eram

    , ki

    so

    zau

    stav

    ile n

    jeg

    ovo

    rast

    . O

    cen

    juje

    jo, d

    a je

    bil

    v re

    snic

    i st

    ar o

    krog

    520

    0 le

    t.

    Dre

    vop

    rib

    l. 5

    20

    0 le

    t

    > 10

    0 m

    ilijo

    nov

    let

    Hot

    el13

    12 le

    t

    Hot

    el N

    išija

    ma

    On

    sen

    Keiu

    nka

    n v

    Jam

    anaš

    iju, J

    apon

    ska,

    je

    ter

    mal

    ni h

    otel

    , ki d

    elu

    je ž

    e od

    leta

    70

    5.

    Tekm

    ovan

    je v

    roko

    borb

    i55

    7 le

    t

    Rok

    obor

    ski f

    esti

    val

    Kirk

    pina

    r pri

    reja

    jo v

    sako

    le

    to o

    d le

    ta 1

    460

    bliz

    u O

    drin

    a v

    Turč

    iji. U

    dele

    ženc

    i se

    nam

    azan

    i z o

    ljčni

    m o

    ljem

    bo

    juje

    jo z

    a zl

    ati p

    as.

    Pas

    Bar

    ber

    ton

    Gre

    enst

    one

    ali g

    orov

    je

    Mak

    hon

    jwa

    v J

    užn

    i Afr

    iki j

    e n

    asta

    lo

    pre

    d 3

    ,6 m

    ilija

    rde

    let.

    Gor

    e so

    vis

    oke

    d

    o n

    ajve

    č 18

    00

    m n

    ad m

    orje

    m.

    Gor

    ska

    veri

    ga

    3,6

    mili

    jard

    e le

    t

    Dro

    bce

    ni k

    rist

    ali c

    irko

    na

    (ZrS

    iO4)

    s

    hri

    bov

    Jac

    k H

    ills

    v za

    hod

    ni

    Avs

    tral

    iji s

    o n

    ajst

    arej

    ši d

    atir

    ani

    min

    eral

    i na

    Zem

    lji. R

    azis

    kava

    iz le

    ta

    2014

    dom

    nev

    a, d

    a so

    sta

    ri 4

    ,374

    m

    ilija

    rde

    let

    (± 6

    mili

    jon

    ov le

    t).

    To p

    omen

    i, d

    a so

    ti k

    rist

    ali n

    asta

    li

    ‘že’

    pri

    bliž

    no

    160

    mili

    jon

    ov p

    o n

    asta

    nku

    Zem

    lje

    sam

    e.

    Frag

    men

    t Z

    emlje

    4,3

    74 m

    ilija

    rde

    let

    0–1

    00

    let

    Pes

    29

    let

    5 m

    esec

    ev

    Naj

    višj

    a st

    aros

    t, z

    anes

    ljivo

    za

    bele

    žena

    za

    psa,

    je 2

    9 le

    t za

    avs

    tral

    skeg

    a go

    veda

    rja

    po im

    enu

    Blu

    ey, l

    ast L

    esa

    Hal

    la iz

    Roc

    hest

    ra, V

    icto

    ria,

    A

    vstr

    alija

    . Blu

    eyja

    so

    dobi

    li ko

    t mla

    dičk

    a le

    ta 1

    910

    in

    sko

    raj 2

    0 le

    t je

    dela

    l ko

    t pas

    tirs

    ki p

    es

    med

    gov

    edom

    in

    drob

    nico

    , pre

    den

    so

    ga 1

    4. n

    ovem

    bra

    1939

    m

    oral

    i usp

    avat

    i.

    Akt

    ivn

    a vl

    adar

    ica

    91

    let

    11 d

    ni

    Nje

    no

    velič

    anst

    vo k

    ralji

    ca E

    lizab

    eta

    II. (

    VB

    ) se

    je r

    odila

    21.

    ap

    rila

    19

    26 in

    je 2

    3. j

    anu

    arja

    20

    15 v

    sta

    rost

    i 88

    let

    in 2

    77 d

    ni p

    osta

    la

    naj

    star

    ejša

    mon

    arh

    inja

    . 2. m

    aja

    2017

    je

    bila

    sta

    ra 9

    1 le

    t in

    11

    dn

    i.

    Zla

    ta r

    ibic

    a4

    3 le

    t

    Zlat

    a ri

    bica

    po

    imen

    u Ti

    sh, l

    ast

    Hild

    e in

    G

    ordo

    na H

    anda

    iz C

    arlt

    on M

    inio

    tta,

    sev

    erni

    J

    orkš

    ir, V

    B, j

    e ži

    vela

    43

    let.

    Hild

    in s

    in P

    eter

    je

    ribi

    co T

    ish

    zade

    l na

    seje

    msk

    i sto

    jnic

    i let

    a 19

    56.

    Najs

    tare

    jši n

    epre

    kinj

    eni

    lede

    ni v

    alj o

    bseg

    a 74

    0.00

    0 le

    t zgo

    dovi

    ne p

    odne

    bnih

    ra

    zmer

    . Dol

    g je

    313

    9 m

    in

    ima

    prem

    er 10

    cm

    . Le

    deni

    val

    j so

    izvr

    tali

    na

    Anta

    rktik

    i v e

    vrop

    skem

    pr

    ojek

    tu E

    PICA

    (E

    urop

    ean

    Proj

    ect

    for I

    ce C

    orin

    g in

    An

    tarc

    tica

    = ev

    rops

    ki

    proj

    ekt v

    rtan

    ja le

    du

    na A

    ntar

    ktik

    i), k

    jer j

    e so

    delo

    valo

    10 d

    ržav

    , ob

    java

    je s

    ledi

    la

    9. ju

    nija

    200

    4.

    Izvr

    tin

    a le

    du

    740

    .00

    0 le

    tV

    rev

    iji N

    atu

    re s

    o le

    ta 2

    015

    obj

    avili

    n

    esp

    orn

    e d

    okaz

    e ka

    mn

    iteg

    a or

    odja

    , ki

    dat

    ira

    3,3

    mili

    jon

    e le

    t v

    pre

    tekl

    ost.

    K

    amn

    ite

    okru

    ške,

    šila

    in n

    akov

    ala

    so iz

    kop

    ali l

    eta

    2011

    bliz

    u le

    ta

    Turk

    ana

    v Ke

    niji

    str

    okov

    nja

    ki

    z am

    eriš

    ke u

    niv

    erze

    Sto

    ny

    Bro

    ok p

    od v

    odst

    vom

    Son

    ie

    Har

    man

    d (Z

    DA

    ).

    Kam

    nit

    o or

    odje

    3,3

    mili

    jon

    a le

    t

    Za

    prv

    e u

    dom

    ačen

    e ra

    stlin

    e ve

    lja

    osem

    ras

    tlin

    iz n

    eolit

    ika.

    Ud

    omač

    ile

    so ji

    h p

    olje

    del

    ske

    sku

    pn

    osti

    v

    zgod

    nje

    m h

    oloc

    enu

    na

    rod

    ovit

    nem

    p

    red

    elu

    jug

    ozah

    odn

    e A

    zije

    in d

    atir

    ajo

    vse

    do

    leta

    95

    00

    pr.

    n. š

    t. t

    er s

    o la

    n,

    štir

    i vrs

    te s

    troč

    nic

    in t

    ri v

    rste

    žit

    a.

    Gro

    zdje

    (Vit

    is v

    inif

    era)

    je

    med

    naj

    star

    ejši

    mi

    kult

    ivir

    anim

    i ra

    stlin

    ami,

    ki s

    o jih

    u

    por

    ablja

    li p

    red

    vsem

    za

    pri

    pra

    vo p

    ijač.

    Prv

    i d

    oku

    men

    tira

    ni d

    okaz

    i o

    pri

    del

    avi g

    rozd

    ja z

    a p

    rip

    ravo

    vin

    a iz

    vira

    jo

    iz le

    ta 6

    00

    0 p

    r. n

    . št.

    v

    Mez

    opot

    amiji

    (dan

    es Ir

    ak).

    Ras

    tlin

    a, g

    ojen

    a za

    pija

    čo8

    00

    0 le

    t

    Ras

    tlin

    e, g

    ojen

    e za

    hra

    no

    11.5

    00

    let

    Leta

    190

    3 so

    v ja

    mi E

    l Cas

    tillo

    v P

    uen

    te

    Vie

    sgu

    v K

    anta

    bri

    ji, Š

    pan

    ija, o

    dkr

    ili

    pra

    zgod

    ovin

    sko

    um

    etn

    ost.

    Pol

    eg r

    isb

    živa

    li in

    od

    tiso

    v d

    lan

    i je

    tam

    tu

    di r

    deč

    kr

    og, k

    i je

    star

    vsa

    j 40

    .80

    0 le

    t. Z

    rave

    n je

    od

    tis

    dla

    ni,

    ki je

    nas

    tal p

    red

    več

    kot

    37.

    30

    0 le

    ti.

    Jam

    ska

    um

    etn

    ost

    40

    .80

    0 le

    t

    Na p

    oses

    tvu

    Leve

    ns H

    all v

    Cum

    brii,

    VB,

    so u

    met

    nišk

    o ob

    reza

    na d

    reve

    sa in

    živ

    e m

    eje,

    ki s

    o jih

    prv

    ič z

    asad

    ili in

    zač

    eli v

    zgaj

    ati t

    er o

    brez

    ovat

    i po

    letu

    1690

    . Med

    ze

    leni

    mi o

    blik

    ami s

    o ‘š

    ahov

    ske

    figur

    e’, ‘s

    odni

    kova

    lasu

    lja’, i

    n ‘v

    elik

    i dež

    niki

    ’.

    Vrt

    um

    etn

    iško

    ob

    reza

    nih

    dre

    ves

    pri

    bl.

    32

    7 le

    ival

    ski v

    rt2

    65

    let

    Naj

    star

    ejši

    nep

    reki

    nje

    no

    odp

    rt ž

    ival

    ski v

    rt je

    Ti

    erg

    arte

    n S

    chön

    bru

    nn

    na

    Du

    naj

    u, A

    vstr

    ija.

    Za

    javn

    ost

    se je

    od

    prl

    le

    ta 1

    779,

    čep

    rav

    so

    ga

    ust

    anov

    ili le

    ta

    175

    2 ko

    t d

    vorn

    o m

    enaž

    erijo

    .

    Jean

    ne L

    ouis

    e C

    alm

    ent (

    Fran

    cija

    ) se

    je ro

    dila

    21.

    febr

    uarj

    a 18

    75 N

    icol

    asu

    (183

    7–19

    31) i

    n M

    argu

    erit

    i (ro

    jeni

    Gill

    es,

    1838

    –192

    4). U

    mrl

    a je

    122

    let p

    ozne

    je

    v do

    mu

    star

    ejši

    h ob

    čano

    v v

    Arl

    esu,

    južn

    a Fr

    anci

    ja, 4

    . avg

    usta

    199

    7.

    Ose

    ba

    122

    let

    164

    dn

    iS

    por

    očilo

    v s

    tekl

    enic

    i10

    8 le

    t 13

    8 d

    ni

    Naj

    star

    ejše

    spo

    roči

    lo v

    ste

    klen

    ici j

    e po

    tova

    lo p

    o m

    orju

    108

    let i

    n 13

    8 dn

    i, po

    te

    m k

    o so

    ga

    v Se

    vern

    o m

    orje

    spu

    stili

    čl

    ani M

    orsk

    e bi

    ološ

    ke z

    veze

    (VB

    ) na

    52°4

    ,8’ s

    . z. š

    .; 00

    3°37

    ’ v. z

    . d. d

    ne

    30. n

    ovem

    bra

    190

    6. S

    poro

    čilo

    so

    naš

    li na

    nem

    škem

    oto

    ku

    Am

    rum

    17.

    apr

    ila 2

    015

    .

    Isla

    nd

    ski A

    lth

    ing

    so u

    stan

    ovili

    leta

    93

    0.

    To t

    elo

    je n

    a za

    četk

    u tv

    orilo

    39

    loka

    lnih

    p

    ogla

    varj

    ev, k

    i so

    se s

    reče

    vali

    v

    Thin

    gve

    llirj

    u, u

    kin

    ili s

    o g

    a le

    ta 1

    80

    0, a

    Dan

    ska

    je t

    elo

    spet

    ob

    ud

    ila in

    mu

    leta

    18

    74

    pod

    elila

    zak

    onod

    ajn

    o ob

    last

    .

    Ob

    stoj

    eč p

    arla

    men

    t10

    87

    let

    Mač

    ka3

    8 le

    t 3

    dn

    i

    Cre

    me

    Puff

    se

    je ro

    dila

    3.

    avg

    usta

    196

    7

    in ž

    ivel

    a vs

    e do

    6.

    avg

    usta

    20

    05

    – ne

    verj

    etni

    h 38

    let!

    C

    rem

    e P

    uff je

    živ

    ela

    pri l

    astn

    iku

    Jaku

    P

    erry

    ju v

    Aus

    tinu

    , Te

    ksas

    , ZD

    A.

    26. j

    ulija

    192

    0 je

    Osc

    ar S

    wah

    n (Š

    veds

    ka, r

    . 20.

    okt

    obra

    18

    47) n

    a O

    I v A

    ntw

    erpn

    u po

    stal

    naj

    star

    ejši

    dob

    itni

    k ol

    impi

    jske

    med

    alje

    , sta

    r 72

    let i

    n 28

    0 dn

    i. 4.

    julij

    a 19

    12

    je b

    il Sw

    ahn

    star

    64

    let i

    n 25

    8 dn

    i na

    olim

    pijs

    kih

    igra

    h

    v St

    ockh

    olm

    u, Š

    veds

    ka, č

    lan

    zmag

    oval

    nega

    moš

    tva

    v

    stre

    ljanj

    u na

    pre

    mič

    no ta

    rčo

    na 10

    0 m

    (dvo

    jni s

    trel

    ).

    Ta z

    mag

    a m

    u je

    prin

    esla

    nas

    lov

    najs

    tare

    jšeg

    a do

    bitn

    ika

    zl

    ate

    olim

    pijs

    ke m

    edal

    je. S

    trel

    janj

    e na

    pre

    mič

    no ta

    rčo

    na

    100

    m je

    bila

    olim

    pijs

    ka s

    trel

    ska

    disc

    iplin

    a od

    leta

    190

    8 do

    194

    8.

    Dob

    itn

    ik o

    limp

    ijske

    med

    alje

    72 le

    t 2

    80

    dn

    i

    Zab

    aviš

    čni p

    ark

    43

    4 le

    t

    Par

    k B

    akke

    n v

    Kla

    mp

    enb

    org

    u, s

    ever

    no

    od

    ben

    hav

    na

    na

    Dan

    skem

    so

    odp

    rli l

    eta

    158

    3 in

    je n

    ajst

    arej

    ši n

    epre

    kin

    jen

    o od

    prt

    za

    bav

    iščn

    i par

    k n

    a sv

    etu

    . Trd

    ijo, d

    a im

    ajo

    več

    kot

    150

    atr

    akci

    j, vk

    ljučn

    o z

    lese

    nim

    vl

    akce

    m s

    mrt

    i, zg

    raje

    nim

    leta

    193

    2.

    Eg

    ipča

    nsk

    i hie

    rog

    lifip

    rib

    l. 5

    30

    0 le

    t

    Naj

    star

    ejši

    zna

    ni p

    rim

    er e

    gipč

    ansk

    ih

    hier

    oglif

    ov s

    o od

    kopa

    li le

    ta 1

    999

    v A

    bido

    su,

    483

    km

    južn

    o od

    Kai

    ra. H

    iero

    glifi

    so

    na

    lonč

    enih

    odt

    isih

    žig

    ov in

    slo

    noko

    ščen

    ih

    ploš

    čica

    h, iz

    vira

    li pa

    naj

    bi i

    z ob

    dobj

    a

    med

    leto

    ma

    340

    0 in

    320

    0 le

    t pr.

    n. š

    t.

    Bru

    han

    je16

    0 m

    ilijo

    nov

    let

    12. f

    ebru

    arja

    20

    02

    je s

    kupi

    na p

    aleo

    ntol

    ogov

    po

    d vo

    dstv

    om p

    rofe

    sorj

    a P

    etra

    Doy

    la (V

    B)

    obja

    vila

    odk

    ritj

    e fo

    siliz

    iran

    ega

    bruh

    anja

    ih

    tioz

    avra

    , vel

    ikeg

    a m

    orsk

    ega

    plaz

    ilca,

    po

    dobn

    ega

    riba

    m.

    Ob

    stoj

    din

    ozav

    ra N

    yasa

    sau

    rus

    par

    rin

    gto

    ni j

    e b

    il p

    otrj

    en

    na

    osn

    ovi d

    eln

    ega

    okos

    tja

    na

    naj

    diš

    ču f

    osilo

    v v

    stru

    gi

    Man

    da

    bliz

    u je

    zera

    Nja

    sa v

    Tan

    zan

    iji. O

    kost

    je je

    sta

    ro

    okro

    g 24

    0 m

    ilijo

    nov

    let

    in je

    pod

    obn

    e ve

    likos

    ti k

    ot

    pes

    lab

    rad

    orec

    . N. p

    arri

    ng

    ton

    i je

    bil

    ura

    dn

    o op

    isan

    d

    ecem

    bra

    20

    12.

    Dat

    iran

    din

    ozav

    er2

    40

    mili

    jon

    ov le

    t

    Naj

    star

    ejši

    dok

    um

    enti

    ran

    i vr

    eten

    čar

    je H

    aiko

    uic

    hth

    ys.

    Vel

    ja z

    a zg

    odn

    jo r

    ibo,

    imel

    pa

    je iz

    razi

    to g

    lavo

    in r

    ep, p

    a tu

    di

    škrg

    e in

    hrb

    tno

    pla

    vut.

    Vre

    ten

    čar

    53

    0 m

    ilijo

    nov

    let

    80

    00

    –10

    0 m

    ilijo

    nov

    let

    Pre

    nes

    ite

    si t

    a p

    laka

    t s

    stra

    ni:

    guin

    ness

    wor

    ldre

    cord

    s.co

    m/2

    018