100

–50

0 le

tNajstarejši …

PRESEŽNIKI

Raz

isku

jem

o Ze

mlji

no 4

,55

mili

jono

v le

t tr

ajaj

očo

zgod

ovin

o, o

d do

lgož

ivih

hiš

nih

ljubl

jenč

kov

do

naj

star

ejši

h fr

agm

ento

v na

šega

pla

neta

, da

pros

lavi

mo

prem

noge

obl

ike

reko

rdne

dol

goži

vost

i.

50

0–8

00

0 le

t

Leta

196

3 so

v W

hee

ler

Pea

ku

v N

evad

i, Z

DA

, pos

ekal

i bor

Pin

us

lon

gae

va, z

nan

kot

Pro

met

ej.

Čep

rav

so v

deb

lu n

ašte

li

48

67 le

tnic

, je

bilo

dre

vo

izp

osta

vlje

no

ostr

im

vrem

ensk

im r

azm

eram

, ki

so

zau

stav

ile n

jeg

ovo

rast

. O

cen

juje

jo, d

a je

bil

v re

snic

i st

ar o

krog

520

0 le

t.

Dre

vop

rib

l. 5

20

0 le

t

> 10

0 m

ilijo

nov

let

Hot

el13

12 le

t

Hot

el N

išija

ma

On

sen

Keiu

nka

n v

Jam

anaš

iju, J

apon

ska,

je

ter

mal

ni h

otel

, ki d

elu

je ž

e od

leta

70

5.

Tekm

ovan

je v

roko

borb

i55

7 le

t

Rok

obor

ski f

esti

val

Kirk

pina

r pri

reja

jo v

sako

le

to o

d le

ta 1

460

bliz

u O

drin

a v

Turč

iji. U

dele

ženc

i se

nam

azan

i z o

ljčni

m o

ljem

bo

juje

jo z

a zl

ati p

as.

Pas

Bar

ber

ton

Gre

enst

one

ali g

orov

je

Mak

hon

jwa

v J

užn

i Afr

iki j

e n

asta

lo

pre

d 3

,6 m

ilija

rde

let.

Gor

e so

vis

oke

d

o n

ajve

č 18

00

m n

ad m

orje

m.

Gor

ska

veri

ga

3,6

mili

jard

e le

t

Dro

bce

ni k

rist

ali c

irko

na

(ZrS

iO4)

s h

rib

ov J

ack

Hill

s v

zah

odn

i A

vstr

aliji

so

naj

star

ejši

dat

iran

i m

iner

ali n

a Z

emlji

. Raz

iska

va iz

leta

20

14 d

omn

eva,

da

so s

tari

4,3

74

mili

jard

e le

t (±

6 m

ilijo

nov

let)

. To

pom

eni,

da

so t

i kri

stal

i nas

tali

‘ž

e’ p

rib

ližn

o 16

0 m

ilijo

nov

po

nas

tan

ku Z

emlje

sa

me.

Frag

men

t Z

emlje

4,3

74 m

ilija

rde

let

0–1

00

let

Pes

29

let

5 m

esec

ev

Naj

višj

a st

aros

t, z

anes

ljivo

za

bele

žena

za

psa,

je 2

9 le

t za

avs

tral

skeg

a go

veda

rja

po im

enu

Blu

ey, l

ast L

esa

Hal

la iz

Roc

hest

ra, V

icto

ria,

A

vstr

alija

. Blu

eyja

so

dobi

li ko

t mla

dičk

a le

ta 1

910

in

sko

raj 2

0 le

t je

dela

l ko

t pas

tirs

ki p

es

med

gov

edom

in

drob

nico

, pre

den

so

ga 1

4. n

ovem

bra

1939

m

oral

i usp

avat

i.

Akt

ivn

a vl

adar

ica

91

let

11 d

ni

Nje

no

velič

anst

vo k

ralji

ca E

lizab

eta

II. (

VB

) se

je r

odila

21.

ap

rila

19

26 in

je 2

3. j

anu

arja

20

15 v

sta

rost

i 88

let

in 2

77 d

ni p

osta

la

naj

star

ejša

mon

arh

inja

. 2. m

aja

2017

je

bila

sta

ra 9

1 le

t in

11

dn

i.

Zla

ta r

ibic

a4

3 le

t

Zlat

a ri

bica

po

imen

u Ti

sh, l

ast

Hild

e in

G

ordo

na H

anda

iz C

arlt

on M

inio

tta,

sev

erni

J

orkš

ir, V

B, j

e ži

vela

43

let.

Hild

in s

in P

eter

je

ribi

co T

ish

zade

l na

seje

msk

i sto

jnic

i let

a 19

56.

Najs

tare

jši n

epre

kinj

eni

lede

ni v

alj o

bseg

a 74

0.00

0 le

t zgo

dovi

ne p

odne

bnih

ra

zmer

. Dol

g je

313

9 m

in

ima

prem

er 10

cm

. Le

deni

val

j so

izvr

tali

na

Anta

rktik

i v e

vrop

skem

pr

ojek

tu E

PICA

(E

urop

ean

Proj

ect

for I

ce C

orin

g in

An

tarc

tica

= ev

rops

ki

proj

ekt v

rtan

ja le

du

na A

ntar

ktik

i), k

jer j

e so

delo

valo

10 d

ržav

, ob

java

je s

ledi

la

9. ju

nija

200

4.

Izvr

tin

a le

du

740

.00

0 le

tV

rev

iji N

atu

re s

o le

ta 2

015

obj

avili

n

esp

orn

e d

okaz

e ka

mn

iteg

a or

odja

, ki

dat

ira

3,3

mili

jon

e le

t v

pre

tekl

ost.

K

amn

ite

okru

ške,

šila

in n

akov

ala

so iz

kop

ali l

eta

2011

bliz

u le

ta

Turk

ana

v Ke

niji

str

okov

nja

ki

z am

eriš

ke u

niv

erze

Sto

ny

Bro

ok p

od v

odst

vom

Son

ie

Har

man

d (Z

DA

).

Kam

nit

o or

odje

3,3

mili

jon

a le

t

Za

prv

e u

dom

ačen

e ra

stlin

e ve

lja

osem

ras

tlin

iz n

eolit

ika.

Ud

omač

ile

so ji

h p

olje

del

ske

sku

pn

osti

v

zgod

nje

m h

oloc

enu

na

rod

ovit

nem

p

red

elu

jug

ozah

odn

e A

zije

in d

atir

ajo

vse

do

leta

95

00

pr.

n. š

t. t

er s

o la

n,

štir

i vrs

te s

troč

nic

in t

ri v

rste

žit

a.

Gro

zdje

(Vit

is v

inif

era)

je

med

naj

star

ejši

mi

kult

ivir

anim

i ra

stlin

ami,

ki s

o jih

u

por

ablja

li p

red

vsem

za

pri

pra

vo p

ijač.

Prv

i d

oku

men

tira

ni d

okaz

i o

pri

del

avi g

rozd

ja z

a p

rip

ravo

vin

a iz

vira

jo

iz le

ta 6

00

0 p

r. n

. št.

v

Mez

opot

amiji

(dan

es Ir

ak).

Ras

tlin

a, g

ojen

a za

pija

čo8

00

0 le

t

Ras

tlin

e, g

ojen

e za

hra

no

11.5

00

let

Leta

190

3 so

v ja

mi E

l Cas

tillo

v P

uen

te

Vie

sgu

v K

anta

bri

ji, Š

pan

ija, o

dkr

ili

pra

zgod

ovin

sko

um

etn

ost.

Pol

eg r

isb

živa

li in

od

tiso

v d

lan

i je

tam

tu

di r

deč

kr

og, k

i je

star

vsa

j 40

.80

0 le

t. Z

rave

n je

od

tis

dla

ni,

ki je

nas

tal p

red

več

kot

37.

30

0 le

ti.

Jam

ska

um

etn

ost

40

.80

0 le

t

Na p

oses

tvu

Leve

ns H

all v

Cum

brii,

VB,

so u

met

nišk

o ob

reza

na d

reve

sa in

živ

e m

eje,

ki s

o jih

prv

ič z

asad

ili in

zač

eli v

zgaj

ati t

er o

brez

ovat

i po

letu

1690

. Med

ze

leni

mi o

blik

ami s

o ‘š

ahov

ske

figur

e’, ‘s

odni

kova

lasu

lja’, i

n ‘v

elik

i dež

niki

’.

Vrt

um

etn

iško

ob

reza

nih

dre

ves

pri

bl.

32

7 le

tŽ

ival

ski v

rt2

65

let

Naj

star

ejši

nep

reki

nje

no

odp

rt ž

ival

ski v

rt je

Ti

erg

arte

n S

chön

bru

nn

na

Du

naj

u, A

vstr

ija.

Za

javn

ost

se je

od

prl

le

ta 1

779,

čep

rav

so

ga

ust

anov

ili le

ta

175

2 ko

t d

vorn

o m

enaž

erijo

.

Jean

ne L

ouis

e C

alm

ent (

Fran

cija

) se

je ro

dila

21.

febr

uarj

a 18

75 N

icol

asu

(183

7–19

31) i

n M

argu

erit

i (ro

jeni

Gill

es,

1838

–192

4). U

mrl

a je

122

let p

ozne

je

v do

mu

star

ejši

h ob

čano

v v

Arl

esu,

južn

a Fr

anci

ja, 4

. avg

usta

199

7.

Ose

ba

122

let

164

dn

iS

por

očilo

v s

tekl

enic

i10

8 le

t 13

8 d

ni

Naj

star

ejše

spo

roči

lo v

ste

klen

ici j

e po

tova

lo p

o m

orju

108

let i

n 13

8 dn

i, po

te

m k

o so

ga

v Se

vern

o m

orje

spu

stili

čl

ani M

orsk

e bi

ološ

ke z

veze

(VB

) na

52°4

,8’ s

. z. š

.; 00

3°37

’ v. z

. d. d

ne

30. n

ovem

bra

190

6. S

poro

čilo

so

naš

li na

nem

škem

oto

ku

Am

rum

17.

apr

ila 2

015

.

Isla

nd

ski A

lth

ing

so u

stan

ovili

leta

93

0.

To t

elo

je n

a za

četk

u tv

orilo

39

loka

lnih

p

ogla

varj

ev, k

i so

se s

reče

vali

v

Thin

gve

llirj

u, u

kin

ili s

o g

a le

ta 1

80

0, a

Dan

ska

je t

elo

spet

ob

ud

ila in

mu

leta

18

74

pod

elila

zak

onod

ajn

o ob

last

.

Ob

stoj

eč p

arla

men

t10

87

let

Mač

ka3

8 le

t 3

dn

i

Cre

me

Puff

se

je ro

dila

3.

avg

usta

196

7

in ž

ivel

a vs

e do

6.

avg

usta

20

05

– ne

verj

etni

h 38

let!

C

rem

e P

uff je

živ

ela

pri l

astn

iku

Jaku

P

erry

ju v

Aus

tinu

, Te

ksas

, ZD

A.

26. j

ulija

192

0 je

Osc

ar S

wah

n (Š

veds

ka, r

. 20.

okt

obra

18

47) n

a O

I v A

ntw

erpn

u po

stal

naj

star

ejši

dob

itni

k ol

impi

jske

med

alje

, sta

r 72

let i

n 28

0 dn

i. 4.

julij

a 19

12

je b

il Sw

ahn

star

64

let i

n 25

8 dn

i na

olim

pijs

kih

igra

h

v St

ockh

olm

u, Š

veds

ka, č

lan

zmag

oval

nega

moš

tva

v

stre

ljanj

u na

pre

mič

no ta

rčo

na 10

0 m

(dvo

jni s

trel

).

Ta z

mag

a m

u je

prin

esla

nas

lov

najs

tare

jšeg

a do

bitn

ika

zl

ate

olim

pijs

ke m

edal

je. S

trel

janj

e na

pre

mič

no ta

rčo

na

100

m je

bila

olim

pijs

ka s

trel

ska

disc

iplin

a od

leta

190

8 do

194

8.

Dob

itn

ik o

limp

ijske

med

alje

72 le

t 2

80

dn

i

Zab

aviš

čni p

ark

43

4 le

t

Par

k B

akke

n v

Kla

mp

enb

org

u, s

ever

no

od

Kø

ben

hav

na

na

Dan

skem

so

odp

rli l

eta

158

3 in

je n

ajst

arej

ši n

epre

kin

jen

o od

prt

za

bav

iščn

i par

k n

a sv

etu

. Trd

ijo, d

a im

ajo

več

kot

150

atr

akci

j, vk

ljučn

o z

lese

nim

vl

akce

m s

mrt

i, zg

raje

nim

leta

193

2.

Eg

ipča

nsk

i hie

rog

lifip

rib

l. 5

30

0 le

t

Naj

star

ejši

zna

ni p

rim

er e

gipč

ansk

ih

hier

oglif

ov s

o od

kopa

li le

ta 1

999

v A

bido

su,

483

km

južn

o od

Kai

ra. H

iero

glifi

so

na

lonč

enih

odt

isih

žig

ov in

slo

noko

ščen

ih

ploš

čica

h, iz

vira

li pa

naj

bi i

z ob

dobj

a

med

leto

ma

340

0 in

320

0 le

t pr.

n. š

t.

Bru

han

je16

0 m

ilijo

nov

let

12. f

ebru

arja

20

02

je s

kupi

na p

aleo

ntol

ogov

po

d vo

dstv

om p

rofe

sorj

a P

etra

Doy

la (V

B)

obja

vila

odk

ritj

e fo

siliz

iran

ega

bruh

anja

ih

tioz

avra

, vel

ikeg

a m

orsk

ega

plaz

ilca,

po

dobn

ega

riba

m.

Ob

stoj

din

ozav

ra N

yasa

sau

rus

par

rin

gto

ni j

e b

il p

otrj

en

na

osn

ovi d

eln

ega

okos

tja

na

naj

diš

ču f

osilo

v v

stru

gi

Man

da

bliz

u je

zera

Nja

sa v

Tan

zan

iji. O

kost

je je

sta

ro

okro

g 24

0 m

ilijo

nov

let

in je

pod

obn

e ve

likos

ti k

ot

pes

lab

rad

orec

. N. p

arri

ng

ton

i je

bil

ura

dn

o op

isan

d

ecem

bra

20

12.

Dat

iran

din

ozav

er2

40

mili

jon

ov le

t

Naj

star

ejši

dok

um

enti

ran

i vr

eten

čar

je H

aiko

uic

hth

ys.

Vel

ja z

a zg

odn

jo r

ibo,

imel

pa

je iz

razi

to g

lavo

in r

ep, p

a tu

di

škrg

e in

hrb

tno

pla

vut.

Vre

ten

čar

53

0 m

ilijo

nov

let

80

00

–10

0 m

ilijo

nov

let

Pre

nes

ite

si t

a p

laka

t s

stra

ni:

guin

ness

wor

ldre

cord

s.co

m/2

018