8/19/2019 grki

1/59

NASELITEV INDOEVROPEJCEV V GRČIJI IN NJIHOVO SOOČANJE S STAROSELCI

Grčija nikoli ni bila dežela izobilja in zato nikoli privlačna za naselitev, saj je bilo rodovitne zemlje malo,

 prevladuje kraški svet, gozdov ni dosti in tudi ti so bili v antiki močno izkrčeni.

Vzhodna obala dežele je zelo prikladna za plovbo, kar je v nasprotju z zahodno obalo, ki ima le en izrazit zaliv(Korintski) in zato za poselitev in pomorstvo manj ugodna.

ovolj prostora in zemlje za naselitvene aglomera!ije je le v Tesaliji, Atiki in deloma na "eloponezu, in si!er ob

večjih rekah, kot so Alfej (Elida), Pamis (ese!ija) in E"#$tas (Lak$!ija). #istvenega pomena v življenju

 prebivalstva na grškem polotoku je bila v vseh zgodovinskih obdobjih bližina morja.

 $obeno poročilo ne sega v prazgodovino grškega ljudstva. Grki so v zgodovinski dobi že izgubili spomin na to,

da je njihova pradomovina ležala izven Grčije, saj so se šteli za avtohtono ljudstvo. %a predstava je bila v

nasprotju z mnenjem več avtorjev, da so bili "elasagi, Karij!i in &elegi starejši prebival!i dežele.

'edanje znanje o prazgodovini Grčije temelji na rezultatih prazgodovinskih, jezikoslovnih in naselitveno

topograskih raziskav. $aselitvena podoba indoevropskih prednikov poznejših Grkov je sestavni del

 preseljevanja ljudstev med srednjo onavo in Karpati. &judstvo s ' in '* so potisnila prednike Grkov s

 panonskega območja na +. "rehod od stalne naseljenosti k življenjskim razmeram ob selitvi je spremenil

družbeno sestavo prebivalstva. Gre namreč za prehod v t.i. vojaško demokra!ijo. Vojaški način življenja v času

selitve je omogočil vzpon izkušenih vodij, kar je vodilo v krepitev knežje oblasti. eligija grških prednikov kaže

močne vplive etišizma in animizma in zelo močni povezanosti z naravo. $ajvišji med bogovi postane varuh

družin, varuh !elotne --!erkve--, skupnosti so se povezovale, komuni!irale v enem jeziku. V "anonski nižini so

grški predniki živeli predvsem od poljedelstva. "oznali so volno in tkanje, od živine pa so poznali govedo, ov!e

in koze.

 $aselitev indoevropej!ev na grška tla je potekala v prazgodovinski dobi. atiranje tega epohalnega pro!esa

ostaja v toliko negotovo, ker se ga ne da časovno uskladiti z dogodki v bližini grškega sveta. Gotovo e, da je

naselitev potekala pred vdorom or!ev na "eloponez (/. stol.), zelo verjetno pa tudi pred prvim raz!vetom

mikenske kulture (druga polovi!a 0. stol.). *elo verjetno je posledi!a te poselitve katastroalni propad zadnje

heladske kulture (ok. 122) in uničenje velikega števila naselij na grškem kopnem v širokem pasu od zahodne

Grčije do 3rgolide na vzhodni obali "eleponeza.

'elitve so potekale v več valovih in s tem so se oblikovali dialekti4 jonski, eolski in zahodno grško oz. dorski.

rugače je naselitev 5ndoevropej!ev v Grčiji v areheologiji pustila sorazmeroma malo sledi. 6čitno so prišli

 priseljen!i pod vpliv višje kulture mediteranskih starosel!ev.

INOJS%A %&LT&RA

Kreta , največji otok v vzhodnem 'redozemlju, je sprejemala vplive različnih kultur in jih tudi sama izžarevala

na različne strani. *ato ni presenetljivo, da je tukaj najprej na grškem območju nastala visoka kultura.

*G6$+3 75$6+'K3 6#3

Vzpon kretske kulture se je pričel ok. leta //22, sledila je gradnja palač v Knosu in 8ajstu. 6k. 922 je to kulturo

zadela katastroa, ki vsaj okvirno sovpada s prihodom :iksov v ;gipt. %a prvi pade! v razvoju pa je bil

kratkotrajen. V Knosu, 8ajstu in 7aliji so bile zagrajene nove palače. 'ledil je nov kulturni vzpon, v katerem se

odražajo sproščenost, neobremenjenost in pogum kretskega človeka. %a kultura je bila leta

8/19/2019 grki

2/59

 prebivalo večinoma po vaseh (po značaju ribiških in poljedeljskih). 5zvor tega prebivalstva in njegova etnična

 pripadnost ostajata neznana.

';$+3 75$6+'K3 6#3

azvila se je ok. leta /222 in si!er na osrednjem delu otoka. %o je bila svojevrstna dvorna kultura. >ivljenje se je

odvijalo predvsem v mestnih naselbinah. 'tarejša, pretežno kmečka kultura, je v pre!ejšni meri propadla.'redišče političnega in gospodarskega življenja so postale palače z oljnimi mlini in vsakovrstnimi delavni!ami.

>ivljenjski stil te kulture označujejo življenjska radost, uživanje, usmerjenost v tostranstvo. *aradi varne lege

otoka, so bili ti dvor!i brez obzidja. 6membe Krete najdemo v tem času pod imeni Ketiu, Kapthor, Kaptara na

napisih iz ;gipta, #abilonije in 'irije.

P#"i "'$! kretske kulture sovpada z /. egiptovsko dinastijo srednje države (ok. 1=29=2). 7orda so tedaj

kretski rokodel!i prišli v ;gipt, saj so kretsko keramiko odkrili v 8ajumu in nekaj !elo v zgornjem ;giptu. 7ed

Kreto in bližnjim Vzhodom je potekala živahna trgovina. V kretskih palačah so našli babilonske pečate iz

:amurabijeve dobe. $a kulturnem področju se je Kreta v tej dobi najbolj naslonila na ;gipt. 6d tam je bil

 prevzeta zamisel o oblikovanju hierogliske pisave, iz ;gipta je prišel na Kreto tudi papirus. ;giptovski vplivi so

vidni v umetnosti in arhitekturi. Vendar do kakšne politične odvisnosti od ;gipta ni prišlo.

Ko je prva visoka kretska kultura ok. 922 na katast#$fale! !ai! #$adla, je indoevropska selitev že

spremenila podobo tedanjega sveta. Vzroka za ta propad se ne da zanesljivo ugotoviti (naravna nesreča,

državljanska vojna, vdor tujega ljudstva?).

"o tem pad!u, si je Kreta hitro opomogla. V dobi $!$"!e*a "'$!a (0. stol.) je bila izrazita prevlada Knosa,

ki naj bi štel vsaj =2.222 prebival!ev. "oleg osrednje palače je bilo zgrajenih več manjših dvor!ev, kjer so

 prebivali vazali kneza iz Knosa. V dvornem okolju se je razvil naturalistični umetniški slog. 'redi 0. stol. je

kretska !iviliza!ija dosegla (drugi) razvojni vrh. *anjo je značilna velika vloga ženske. >ivljenje višjih slojev je

 bilo očitno rainirano, v nekem smislu pomehkuženo, in se je bistveno razlikovalo od sočasnega življenja v

Grčiji. *aradi potreb dvorne pisarne se je izoblikovala prek razvojnih stopenj piktograske in hierogliske pisave

kretska linearna pisava, ki se je razvila v dveh sistemih, kot linearna 3 in linearna # pisava. &inearna 3 pisava še

ni razrešena, število zapisov v njej je sorazmeroma majhno (ok. @22). oslej odkriti zapisi v linearni # pisavi

(ok.

8/19/2019 grki

3/59

Vzroki za zaton minojske !iviliza!ije

atiranje propada minojske !iviliza!ije

I%ENS%A %&LT&RA

 $aselitev 5ndoevropej!ev je v ;vropi pustila malo sledi, 7aterialne najdbe kažejo bolj na starosel!e kot na

 prišleke, stiki z zunajgrškim svetom so šibki.

6d srede 0. stoletja se je kultura srednje heladske dobe spremenila (prekinitev s starim kmečkim načinom

življenja), prevladuje vojaški element, veselje do boja se kaže v najdbah, upodobitve iz tega časa prikazujejo

 bojni voz. 'klepati moramo, da se je indoevropski element na družbenem področju uveljavil kot vodilen.

6draz novega načina življenja so utrjeni dvor!i, gradovi, kar kaže na razslojenost družbe4

'vobodnjaki

"lemstvo

V tej dobi se dvignejo 7ikene. V 3tiki je bila najvažnejša utrdba na atenski 3kropoli. 7onumentalna arhitektura

mikenske dobe odraža vojaškega duha in življenjski slog, ki je povsem različen od onega na Kreti. $a sredini

gradu je bila palača z veliko reprezentančno dvorano. %o je bil t.i. mBgaron, sprva prostor pravokotne oblike,

kamor so zganjali živino. V 7egaronu je knez s svojimi vazali in gosti obedoval, okrog so bili razvrščeni

 prostori za služinčad. 7ikenska palača se je zaradi svoje urejenosti in pravilnosti bistveno razlikovala od

mediteranske arhitekture na Kreti, kjer so se okrog osrednjega dvorišča grmadili različni prostori na tak način, da

se je nad !eloto izgubljal pregled in je razpored prostorov deloval kaotično (t.i. labirint).

Višek mikenske kulture pade na kone! 0. in na začetek

8/19/2019 grki

4/59

7ikenski Grki so bili na začetku kontinentalno ljudstvo, * njihovim vstopom na morje (najprej kot gusarji, nato

kot trgov!i) se je podoba ;gejskega morja, ki ga je dotlej obvladovala Kreta povsem spremenila. Vrh mikenske

 pomorske sile pade v čas po propadu kretske prevlade na morju (ok.

8/19/2019 grki

5/59

DO1E1RO 4 kasnejši doulos (suženj)C izraz se pojavlja vedno v posesivnem genitivu, kar še dodatno kaže na

to, da gre za sužnja. 6čitno je v mikenski dobi suženjstvo obstajalo, vendar o njem ne vemo dosti.

DORS%A SELITEV

"red letom /22 se je pričela na območju 'redozemlja velika selitev ljudstev, ki je zajela svet od 3peninskega polotoka do 7ezopotamije, od "anonske nižine do meja ;gipta na jugu.. v zgodovini !iviliza!ije pomeni vBlika

selitev hkrati tudi prehod iz bronaste v železno dobo. "remiki ljudstev so se ponovno pričeli na področju

"anonske nižine. "redniki 5lirov in druga ljudstva so se začela v drugi polovi!i /. tisočletja prodirati proti jugu.

6 vzrokih za to selitev ni nič znanega. 6bstajajo le domneve, da so ljudstva želela priti do najdišč železa v 7ali

3ziji, ki jih nadzorujejo :etiti. "ritisk prednikov 5lirov so čutila vsa ljudstva, med drugim tudi or!i, ki so

 prebivali na severnem goratem delu Grčije in so se tedaj začeli premikati proti jugu.

"remik or!ev na jug, t.i. dorska selitev pomeni velik preobrat v grški zgodovini, ki je zaključil pro!es

indoevropeiza!ije Grčije. "otek selitve ni poznan. "ri raziskovanju selitve pa je bolje upoštevati dognanja

arheologije in jezikoslovja kot pozna poročila zgodovinarjev :rodota in %ukidida ali pesnikov %irtaja in Kalina.

'elitev je gotovo potekala več desetletij, morda !elo več kot eno stoletje.

orska selitev je prinesla bistvene spremembe v etnični in jezikovni podobi Grčije. $a "eloponezu so or!i

zavzeli najprej vzhodno obalo in so 3haj!e izrinili v notranjost polotoka. 5me orieis je v zvezi z izrazom

dorima!hoi in označuje bojevnike s kopjem. >e pred prihodom or!ev s severa je mikenska !iviliza!ija zašla v

krizo in bila v zatonu, nekatera območja pa so šele v poznomikenski dobi doživela raz!vet. "rišleki so brez težav

zavzeli središča te !iviliza!ije, 7ikene in %irins. "ustošenja, ki jih je povzročila dorska selitev, so zajela širne

dele Grčije. "rizadeti ali uničeni niso bili le !entri mikenske kulture v 3rgolidi, temveč tudi območje Korinta,

Kreta in otoki. 'elitev je potekala od ' proti +. 'pomin nanje se je ohranil v mitu o povratku :eraklidov. 5mena,

ki nastopajo v tem mitu, kažejo na to, da je bil pri or!ih prisotni 5lirski elementi (tako kot pri 7akedon!ih in

%račanih). *di se, da 3tike ta selitev ni prizadelaC v mitu o kralju Kodru pa naj bi se ohranil spomin na uspešno

odvrnitev dorske nevarnosti.

"osledi!a dorske selitve je popolna preobrazba etnične podobe grškega polotoka in deloma otokov. 6b kon!u

 preseljevanja so bili or!i vodilni element na vzhodnem in južnem "eloponezu (predvsem v 3rgolidi in kasneje

v &akoniji). 3haj!i so se z njimi postopoma stopili, tako kot so se pol tisočletja prej --mediteranski-- starosel!i

zlili z 3haj!i. or!i so vsekakor povečali delež 5ndoevropej!ev na grških tleh.

3nalogni pro!esi kot na večjem delu "eloponeza so potekali tudi v severni in osrednji Grčiji (%esalija, 3jtolija,

8okida) ter na severnem "eloponezu (3haja, ;lida), kamor so prodrli tako imenovani '* Grki. %i so v %esaliji prejšnje eolsko prebivalstvo deloma pregnali, deloma pa so si ga podredili. rugače kot v %esaliji je v #ojotiji

 prišlo do mirnega sožitja med starim eolskim in novim --severozahodnogrškim-- prebivalstvom. 6draz tega sožitja

 je nastanek mešanega bojotskega dialekta z dorskimi, eolskimi in jonskimi prvinami.

"ropada mikenske kulture ne smemo pripisati samo priselitvi or!ev in --'*-- Grkov, saj je bila leta že dalj časa

v zatonu, ki se je nadaljeval v t.i. geometrijsko dobo. *aton mikenske kulture in pretresi, ki jih je prinesla dorska

selitev v /. stoletju, sta dva sočasna pro!esa, ki pomenita globoko zarezo v zgodnji zgodovini Grčije.

V nadaljnjem poteku selitve so or!i prodrli čez morje na Kreto, na južne Kiklade in 'porade, vse do

 jugozahodne maloazijske obale (Karija) in končno !elo v +užne obalne pokrajine ("amilija). "osebno

 pomembna je bila dorska osvojitev Krete. 'tarejše kretsko prebivalstvo se je umaknilo na skrajni * in V del

otoka, ahajski element pa se je stopil z or!i. 5zoblikoval se je pas dorske naselitve od "eloponeza prek otokov v

 južnem delu ;gejskega morja do južne 3natolije.

=

8/19/2019 grki

6/59

V istem obdobju kakor vdor or!ev in '* Grkov v :elado je potekal vdor traških ljudstev v 7alo 3zijo.

PREHODNA DO-A

%o je t.i. grški srednji vek. "o veliki selitvi je egejski svet, tako kot po prodoru indoevropskih ljudstev v Grčijo vzačetku /. tisočletja, zatonil v temo, ki jo razsvetljuje komaj kakšno zgodovinsko sporočilo. 6krog leta 22 se

 je začela v Grčiji železna doba in okvirno v istem času se pojavijo v večjem številu tudi žarni grobovi. o

 popolnega preloma s starim ni prišlo, saj so Grki povečini mrtve še naprej pokopavali. "osebno pozornost

zasluži vse bolj pogosto dajanje orožja v grob (kot grobni pridatek), v nasprotju z mikensko dobo, ko orožje

najdemo samo v reprezentančnih knežjih grobovih. %o je odraz dejstva, da je bilo prej izdelovanje in

 posedovanje orožja plemiških slojev, sedaj pa je to postalo dostopno širšim slojem svobodnjakov.

;pohalni dogodek v prehodni dobi je bila koloniza!ija zahodne obale 7ale 3zije (ali t.i. jonska selitev).

"redstava, da gre za umikanje severnih 3haj!ev (;ol!ev) iz %esalije, oz. +on!ev iz 3tike in ;vboje čez morje

 pred prodiranjem or!ev in severozahodnih Grkov, je preveč poenostavljena, poleg tega pa ta pro!esa ne

sovpadata povsem. Vsekakor sta oba, dorska selitev in koloniza!ija zahodne maloazijske obale, različna pola

enega in istega velikega zgodovinskega enomena. %rgovske zveze med Grčijo in maloazijsko obalo so obstajale

že v poznoheladski dobi, vendar do grške koloniza!ije v mikenski dobi ni prišlo (izjema je 7ilet). okler je

obstajala hetitska država, je bila 7ala 3zija za Grke zaprta. 3rheološke najdbe kažejo, da se je jonska

koloniza!ija začela že kmalu po dorski selitvi, verjetno okrog leta 222 ali še nekoliko bolj zgodaj.

"ohodov na maloazijsko obalo so se udeležili pripadniki vseh grških plemen. 6d severa proti jugu so se naselili

;ol!i, +on!i in or!i v zaporedju, ki je ustrezalo njihovi razporeditvi na zahodni obali ;gejskega morja v

matični Grčiji. $ekatera območja (polotok 7imas, otok :ios, mesti 8okaja in 'mirna) so bila dolgo časa sporno

ozemlje med ;ol!i in +on!i, vendar je tod ob kon!u A. stoletja prevladal jonski element, ki je prevzel vodilno

vlogo med maloazijskimi Grki.

>e v A. stoletju so se +on!i združili v zvezo (amiktionijo) političnosakralnega značaja, ki je povezovala /

skupnosti. $a čelu te zveze je bil izvoljen kralj (basileus), njeno središče pa je bilo "ozejdonovo svetišče v

7ikalah. orske skupnosti so se povezovale okrog svetišča 3polona v Knidu, eolske pa morda okrog

3polonovega svetišča v Grineju.

Vsi poskusi, da bi prodrli v notranjost 7ale 3zije, so spodleteli. Kako je potekala poselitev maloazijske obale

nam prikazuje 5liada.

V novi domovini, v tujem svetu, so se grški priseljen!i zavedli svoje etnične pripadnosti. %ako so se namaloazijski obali v 2. in 1. stoletju izoblikovali temelji grške skupne zavesti. *a razvoj Grkov v državnem

smislu je pomembno, da se je na maloazijski obali izoblikovala polis, morda po zgledu podobnih naselbin

mestnega tipa v 3natoliji. 'ovražni odnosi med Grki in domačim anatolskim prebivalstvom ter stalna nevarnost

sta silila koloniste k temu, da so si zgradili utrjene naselbine, torej je življenje potekalo na majhnem obzidanem

ozemlju, ki pa je bilo bistveno drugačno od vaškega življenja na grških tleh. %ako so se v 7ali 3ziji najprej

razvile oblike intenzivnega mestnega življenja.

%amkaj sta se rodila tisti duh in tista politična zavest, ki sta tako značilni za grški svet. %esno na polis navezani

 patriotizem, intenzivno notranjepolitično življenje, vse to je bilo v starem svetu nekaj novega. 6d slabih strani

takega načina življenja velja poudariti zlasti to, da je bil pogled Grkov usmerjen skoraj izključno na domačo

skupnost, tako, da so Grki izgubili mero za urejanje odnosov z drugimi podobnimi državnimi tvorbami. azvoj v

0

8/19/2019 grki

7/59

7ali 3ziji je prehiteval razvoj v matični Grčiji za več stoletij. *elo verjetno je, da je Grčija dobila iz 7ale 3zije

 pomembne spodbude, ne le za kulturni, temveč tudi za državnopolitični razvoj.

7aterialna kultura prehodne dobe kaže na dvojno podobo4

6'5673H;$+; F zaradi velikih pretresov v dobi dorske selitve

#6+, V6+$3 F ';'%3V$5 ;& >5V&+;$+3 F glavni motiv v upodabljanju, kar je odraz nemirne dobe6k. leta 122 je prehod h geometrijskemu stilu.

V nasprotju z materialno revščino te dobe je treba poudariti prve stvaritve grškega duha4 iznajdbo črkovne pisave

in nastanek homerskih epov.

6ba pro!esa sta nam malo poznana F samo okvirni razvoj. 'ta izjemno pomembna, še posebej nastanek epa.

"5'3V3

 $astanek grške črkovne pisave je povezan z navzočnostjo 8eničanov v grškem svetu. 8eničanski vplivi so vidni

v grški umetnosti pozne geometrijske dobe (A. stoletje), v jeziku in v pojavu semitskih božanstev na egejskem

območju. Vse to je odraz intenzivnih stikov med egejskim svetom in 8eničani.

 $ajvažnejši dosežek teh stikov je prevzem eničanske konzonantne pisave pri Grkih. *di se, da je do tega prišlo

v 1. ali že 2. stoletju, morda na maloazijskih tleh. 8eničani pa niso bili izvirni izumitelji svoje pisave. "rva

črkovna pisava je bil alabet Mgarita v severni 'iriji (@.,

8/19/2019 grki

8/59

Ves grški svet je bil v bojnem razpoloženju, v želji po plenu, pri čemer je bil najpomembnejši plen zlato, železo

in ženske. $ajvečji homerski junaki se niso sramovali kraje živine, kraja na morju (gusarstvo) pa je veljala za

tako rekoč legitimen način pridobivanja premoženja. $ihče se ni zgražal, da so plenili tudi sonarodnjake in !elo

zaveznike. Kdor je odšel v tujino je bil brezpraven.

STARI V3HOD V ČAS& NASTAJANJA GR4%IH DR5AV IN NJEGOV VPLIV NA GRČIJO

Grška zgodovina arhaične Grčije je tesno povezana s sočasno zgodovino starega Vzhoda. "redvsem zgodovina

maloazijske +onije je bila tesno povezana z zgodovino !elotne 3natolije. Velika grška koloniza!ija od srede A.

stoletja dalje je zajela obrobne predele prednjeazijskega sveta, s prihodom grških trgov!ev in najemnikov v ;gipt

v 9. stoletju je bil vzpostavljen stik tudi s to deželo. V arhaični Grčiji se je grški naselitveni prostor močno

 povečal, saj se je iz egejskega bazena razširil na obsežna področja 'redozemlja (od Hpanije do Kavkaza, od

 južne usije od ;gipta). *aradi tesnih vezi z 7alo 3zijo moramo upoštevati vsaj najpomembnejša dejstva v

razvoju tega prostora.

"o zatonu države :etitov (po /22) se je v 3natoliji izoblikovala d#.a"a indoevropskih 6#i*ij7e". 8rigij!i so se

 poskušali razširiti proti vzhodu in so ob zgornjem ;vratu ob kon!u /. stoletja trčili na srednjeasirsko državo, ki

 je zaustavila njihovo ekspanzijo. "rišlo je do ponovnih bojev ob ;vratu in v Kilikiji. 8rigij!i so imeli tesne

 politične in kulturne stike z Grki. Kot nekdaj :etiti, so tudi 8rigij!i (in deloma Grki) sprejeli anatolijska

 božanstva (npr. Veliko mater). "rek +on!ev je prišlo do stikov tudi med 8rigij!i in Grki v matični Grčiji, saj se

med soustanovitelji omenja tudi rigijski kralj 7idas.

V sen!i močne rigijske države je nastala država &idij!ev na območju reke :ermos. 6krog dve stoletji in pol so

&idij!i obvladovali zahodno 7alo 3zijo. 7edtem ko je bilo središče rigijske države v osrednji 3natoliji

(Gordion),pa je bilo središče lidijske sile bliže ;gejskemu morju. eziden!a lidijskega kralja je bilo mesto

trdnjava 'arde. V manj kot stoletju so &idij!i prevzeli oblast nad !elotno zahodno 7alo 3zijo.

 $a jugovzhodu 7ale 3zije se je razvila samostojna država Kilikija, katere vloga je temeljila na obvladovanju

 prehodov čez %avrus.

*a razvoj v grškem svetu je bila od teh treh maloazijskih držav najpomembnejša najbližja &idija. Mreditev

maloazijskega prostora v začetku 9. stoletja je bistveno spremenil vpad iranskega ljudstva Kimerij!ev z območja

današnje usije, ki je segel vse do obal ;gejskega morja. 8rigijska država vpada Kimerij!ev ni preživela, lidijska

država pa si je kmalu opomogla. &idija je v naslednjem obdobju usmerila ekspanzijo proti zahodu. ' tem se je

začelo obdobje nenehnih spopadov med &idij!i in nesložnimi jonskimi mesti. * vstopom 7edij!ev v maloazijski prostor F petletna vojna med 7edijo in &idijo se je končala =A= s pogodbo o meji na reki :alis F se je oblikovalo

novo razmerje moči med maloazijsko in iransko državo, v katerem je bila vloga Grkov obrobna.

 $a razvoj v Grčiji so močno vplivale tudi razmere na #ližnjem Vzhodu. $astanek asirske velesile v "rednji 3ziji

 je preprečil grško koloniza!ijo na obalah 'irije in 8eni!ije in Hele po propadu asirske oblasti v ;giptu so imeli

Grki dostop do te dežele.

6bdobju selitev je v prednjeazijskem prostoru sledilo obdobje raz!epljenosti in razdrobljenosti, kar je

vzporedni!a k razvoju v Grčiji. %a politična raz!epljenost je omogočila vzpon asirske države v 1. stoletju. 3sirija

 je postala najmočnejša država tedanjega sveta. $jena moč je temeljila na izredno močni vojski, ki je razpolagala

z velikimi oblegovalnimi stroji in je kot prva v zgodovini izvajala preseljevanja !elih ljudstev. V A. stoletju je

 prišlo do stikov med Grki in 3sir!i, o katerih obstaja historično izročilo.

A

8/19/2019 grki

9/59

3sirska osvojitev ;gipta (09) pomeni višek v ekspanziji asirske države, ki je tedaj postala svetovna država z

ozemljem, segajočim od armenskih gora do 'udana, od osrednje 3natolije do "erzijskega zaliva. V dobi vzpona

3sirije v svetovno silo je doživel ;gipt enega najhujših pad!ev. $ajemniška vojska je postala dejanski gospodar

države. V književnosti in upodabljajoči umetnosti je nastopila doba barbariza!ije in dekaden!e. 6b kon!u A.

stoletja je prišlo !elo do razpada !entralne oblasti in nastanka številnih kneževin. 'kupaj z grškimi najemniki, kiso bili v več egiptovskih mestih (ane, "elusion, morda tudi v ;leantini), so prišli v ;gipt tudi grški trgov!i.

"sametih je dovolil 7ilečanom naselitev ob rokavu $ila. $ajkasneje sredi 9. stoletja je bila ustanovljena grška

kolonija $akratis. 6d tega časa naprej kažejo na navzočnost Grkov tudi najdbe grške keramike4 od ok 0=2 v

elti, pred 022 v $avkratis. "rva grška naselbina je na območju kasnejše 3leksandrije (hakotis) je nastala v

času "sametiha 55.

V zadnjih dveh desetletjih 9. stoletja so nastopile na #ližnjem Vzhodu velike spremembe, ki so povezane z

vzponom indoevropskih 7edij!ev in nastankom novobabilonske države. ' sklenitvijo zavezništva med tema

dvema državama je nastala politična in vojaška zveza, ki je uničila asirsko silo F zavzeli so asirske prestolni!e

3sur, $inive, :aran. #abilon!i so dobili zgornjo 7ezopotamijo in 'irijo, 7edij!i pa so z osvojitvijo zgornjega

 porečja %igrisa postali nevarni sosedje #abilon!em, z osvojitvijo nekdanjega ozemlja države Mrartu pa tudi

&idij!em.

%i dogodki so odmevali tudi v Grčiji, zlasti v najbližji +oniji. *aton 3sirije je pomenil veliko spremembo in še

 pol stoletja po pad!i $iniv je slavil 8okilides iz 7ileta majhno grško polis, urejeno mestno državo, v nasprotju z

veliko državo, kateri so vladale $inive.

* večanjem znanja o kulturah starega vzhoda se je pojavilo vprašanje o njihovem razmerju do grške kulture. "ri

iskanju odgovorov na to vprašanje so nekateri zašli v pretiravanja, da grška !iviliza!ija ni izvirna, saj naj bi

 bistvene prvine dobila z Vzhoda. anes prevladuje zmerno gledanje4 ob ugotovljenih odvisnostih in skupnih

!iviliza!ijskih podlagah se jasno loči svojstven razvoj grškega sveta. Vpliv Vzhoda naj bi se kazal v razvoju

tiranije v grškem svetu (teza je sporna), v grški ilozoiji in religiji.

NASTANE% IN RA3VOJ DR5AV V GR4%E SVET& V ARHAIČNI DO-I

rugače kot #ližnji Vzhod, kjer so prevladovale velike države, je bila Grčija v A. in 9. stoletju raz!epljena na

!elo vrsto majhnih držav. %e so se oblikovale po raz!epitvi plemenskih zvez po kon!u dorske selitve. *a te

majhne države je značilno, da je na !elotnem državnem ozemlju obstajalo samo eno mesto, ki je dalo državi ime.

ržavnopravna razlika med mestom in podeželjem na začetku ni obstajala. Vendar pa je mesto, polis, kjer se jeosredotočilo državno, versko in kulturno življenje, dobivalo postopoma vse večjo prevlado nad podeželjem.

"olis, prva pravno urejena država v evropski zgodovini, je nastala v A. stoletju, verjetno pod vplivom hitrejšega

razvoja na maloazijskem koloniza!ijskem področju (ko je asirska država kot utelešenje velike države dosegla

svoj vrh). %emelj obstoja države je bila božja ideja. "ri Grkih je bila tej vlogi namenjena !ela vrsta mestnih

 bogov, ki so bili zaščitniki in s tem idejna podlaga za obstoj države. V kultu mestnega boga sta se združevali

sera političnega in svet religioznega sveta.

"olis je bila v idealnem primeru skupnost, ki je združevala pravno ureditev, religijo in gospodarsko življenje.

*unanja značilnost polis je bila prostorska omejenost. %o je pomenilo izredno kon!entra!ijo verskega,

 političnega, gospodarskega in kulturnega življenja na ozemlju take države. Ne so si polisi prizadevali za večjimi

!ilji, so se morali povezovati (politično) z drugimi državami. %e majhne državne tvorbe so bile v velikosti

današnjih občin (če odmislimo 3tene in 'parto). $ajvečje, 'parta je obsegala A

8/19/2019 grki

10/59

8/19/2019 grki

11/59

izraz novega elementarnega življenjskega občutka, ko so meje domovine postale pretesne. V primerjavi s prvo

koloniza!ijo so bile sedaj razsežnosti v prostorskem in političnem smislu neprimerno večje. Ko je bila

koloniza!ija sredi 0. stoletja v glavnem zaključena, so grška mesta obdajala večji del 'redozemlja, le na Vzhodu

 je naselitev na obalah 'irije preprečil obstoj prednjeazijskih velikih držav (predvsem 3sirije).

V skoraj nobenem primeru ne moremo govoriti o neki !entralno vodeni ak!iji (vodila so jo posamezna mesta in posamezne osebnosti).za zgodovino ;vrope je ta koloniza!ija pomembna zato, ker so bile s kolonisti

 prestavljene v daljni svet tudi grške politične institu!ije, med njimi kot najvažnejša grška polis. * veliko

koloniza!ijo so Grki postali vodilno ljudstvo starega sveta.

Vodstvo pri podvigih je imelo grško plemstvo, iz katerega so praviloma izhajali ustanovitelji novih naselbin

(oikistai). Grčija je presežek prebivalstva pošiljala prek velikih pristanišč obalnih polis (:alkida, ;retreja,

7egara, Korint, na moloazijskih tleh 7ilet). 7esto, ki je dalo na razpolago ladje, je poslalo praviloma tudi

ustanovitelja. %a je bil po smrti deležen herojske časti. %esne vezi med matičnim mestom in kolonijo so se

odražale v prvi vrsti na kultnem področju (kult istega mestnega boga ali bogov, zaščitnikov mesta), pa tudi v

 politični ureditvi (enaka razdelitev prebivalstva, enaka imena državnih uradnikov). V koloniji so pietetno gojili

vezi z metropolo. Večina kolonij pa je bila v odnosu do metropole politično neodvisna (to je bistveno). 5zjema so

 bile v tem oziru kolonije t.i. korintskega kolonialnega imperija v času tirana "eriandra (ok. 022), kasneje pa

nekatere atenske kolonije (v "eriklovi dobi sredi =. stoletja) in sirakuške kolonije v času tirana ionizija 5. (ok.

@12).

Vzroki za izseljevanje (iskati jih je treba v notranjih razmerah v Grčiji)4

P#e!aselje!$st to nam izpričuje več virov. $pr. :eziod svetuje, naj se zakon!i omejijo le na enega otroka

(vendar pesnik v nadaljevanju meni, da je več otrok lahko podlaga za boljše gmotne razmere, saj to pomeni

več delovnih rok)

Gl$/$ka s$7ial!a i! $liti!a !as#$tja &eta so zaradi številnih bojev v mestnih državah (v 7egari,

Korintu, 3tenah, 7itileni na &ezbu) pognali veliko ljudi čez morje. $asprotovanje dela prebivalstva tiranom

 je vzrok za odseljevanje mnogih ljudi iz vseh družbenih slojev.

G#8ka l$"/a i! t#*$"i!a " S#ed$'emlj, Grške izdelke zlasti vaze, zasledimo v A. in 9. stoletju v številnih

 pokrajinah na *ahodu od 3pulije do južne ran!oske obale. %e vaze izhajajo iz vseh kon!ev grškega sveta (s

Krete, Kikladov, #ojotije in Korinta).Viri kažejo !elo na to, da so bili grški umetniki že v prvi polovi!i 1.

stoletja navzoči v ;rturiji in govoriti moremo !eli o heleniza!iji etruščanske umetne obrti.

K6&6$5*3O5+3 *3:6$;G3 ';6*;7&+3

*a širjenje na *ahod, so bile razmere ugodne, saj tu ni bilo politične sile, kakršna je bila 3sirska država na

Vzhodu. Važen predpogoj za koloniza!ijo je bil napredek v navtiki (gradnja večjih ladij), poleg tega pa tudi

zadostno znanje o zahodnih deželah.

"ri koloniziranju tega območja, so bili na začetku najbolj aktivni :alkid!i. Kot prvi so pri plovbi skozi mesinsko

ožino dosegli rodovitno Kampanijo. $ajkasneje sredi A. stoletja so ustanovili kolonijo KPme. $obena grška

kolonija na zahodi ni imela takega kulturnega pomena kot prva halkidska kolonija (mesto je 5taliji posredovalo

grški svet bogov, in halkidski alabet). 6k. leta 022 so ustanovili $eapolis, ki je pozneje zasenčilo svojo

metropolo. Kot prvi so prišli na vzhodno obalo 'i!ilije (ob ;tni ustanovili kolonijo $aJos, naselbini Katane in

6rtQgia F leta je kasneje postala središče korintske kolonije 'irakuze).

7egara (kolonija 7egara :Qblaia) in Korinta (kolonija 'irakuze) sta bila na 'i!iliji tudi dejavna, zaradi česar je

kasneje na 'i!iliji kasneje prevladal dorski element. :alkida je na 'i!iliji ustanovila naslednje kolonije4 *ankle

(kasnejša 7essana), 7Qlai in :imera na ' obali 'i!ilije ter hegion na južni koni!i 5talije. $a + obali 'i!ilije so

8/19/2019 grki

12/59

 bili prevladujoči kolonizatorji or!i. 6d vzhodnih (maloazijskih) Grkov je bil udeležen le odos (koloniji Gela

in 3kragas). Grki niso mogli prodreti v notranjost otoka, kjer so prebivala ljudstva 'ikulov (na V) in 'ikanij!ev

(na *). zahodni del otoka je ostal v rokah Kartažanov, ki so tu imeli nekaj utrdb, od katerih je bila najvažnejša

"anormos ("alermo).

Koloniza!ija + 5talije se razlikuje od koloniza!ije 'i!ilije. %u glavni motiv ni bila trgovina, temveč pomanjkanjezemlje, ki je tisoče izseljen!ev s ' "eloponeza in iz &okride privedlo v te kraje. %ako je nastala okrog

%arentskega zaliva !ela vrsta naselbin. 6d tod so šli Grki čez italsko kopno na zahodno obalo, kjer je med

egijem na jugu in "ozejdonijo v Kampaniji nastala veriga grških naselbin. $ajštevilnejše so bile iz 3haje na

severnem "eloponezu (npr. Kroton, 'Qbaris, 7etapontion) in kolonije iz &okride (npr. &okroi ;pizephQrioi).

%arent je bil in ostal edina spartanska kolonija.

+užnoitalske kolonije so imele veliko vlogo v poznejši grški zgodovini. "oleg +on!ev so zlasti Grki južne 5talije,

med njimi predvsem ahajski priseljen!i s ' "eloponeza, nastopili v 0. stoletju kot politično in kulturno vodilni v

grškem svetu. V 0. stoletju se je za + 5talijo uveljavil izraz Velika Grčija. %am je tudi nastalo ime Grae!i za

:elene.

'redi ali proti kon!u 9 stoletja so grški pomorščaki s 'amosa prvič prepluli :erkulove stebre (Giblartarsko

ožino), prišli na odprti o!ean in dosegli %artessos, iberijsko naselbino, ki je bila obenem oporišče za trgovino z

 britanskimi otoki (srebro, baker, kositer).

DR5AVNA IN DR&5-ENA &REDITEV GR4%EGA SVETA V DO-I %OLONI3ACIJE

V554

 $otranji razvoj grške družbe v arhaični dobi se da rekonstruirati v grobih potezah, saj je virov zelo malo. %o so

ragmenti najstarejših grških lirikov, nekaj historično pomembnih napisov (zelo malo izpred 0. stoletja), nov!i in

nekaj materialnih virov, katerih interpreta!ija pa je sporna. elativno dosti virov je za 'parto in 3tene, zelo malo

 pa za +onijo in grški zahod. *aradi takega stanja virov moremo družbeni razvoj rekonstruirati le v grobih obrisih.

*elo važen vir za družbeno in gospodarsko zgodovino arhaične dobe je :eziod iz 3skre v #ojotiji (ok. 922) s

 pesnitvijo Rela in dneviS. %o je prva osebnost v grški zgodovini, ko sporoča svojo usodo. "esnih opisuje

kmečko življenje in delo. elo nastopa kot najvišja moralna vrednota, je hvalni!a kmečkemu delu in obenem

neke vrste kmečki koledar, izraža spoštovanje bogov. "rvi zastopnik nemirne koloniza!ijske dobe je bil pesnik

3rhiloh s "arosa s srede 9. stoletja, ki se je udeležil koloniza!ije %asosa. 6hranjenih je več ragmentov, ki nam

slikajo družbene razmere med Grki v tem času. ve genera!iji mlajši je bil 3lkaios z &ezba (ok. 022). $jegove pesmi slikajo tudi spopade med plemstvom in tirani v 7itileni na &ezbu. 3lkajev sodobnik je bil 'olon iz 3ten,

ki je pisal elegije z namenom, da bi politično vzgajal 3ten!e. 'olonove elegije so edini zanesljiv vir o njegovih

reormah atenske države. 6d dokumentov velja omeniti zelo sporno RVeliko retroS, ki naj bi bila nasvet

delskega preročišča spartanskemu državniku &ikurgu, kako naj uredi državo. 6d sekundarnih virov velja

omeniti :erodota (za starejšo tiranijo), 3ristotela ("oliteia, 3tenska država) in Ksenoona ('partanska država).

3*V6+ G6'"63'%V3 5$ M>#;

 $otranji razvoj grškega sveta je potekal brez odločilnih vplivov od zunaj. "rehod od plemiške države v

timokratsko ureditev, od te v demokratično ureditev (najprej za 022 na :iosu, ob kon!u 0. stoletja v 3tenah) je

 potekal kot rezultat družbenih spopadov v posameznih le kot rezultat sprememb v organiza!iji vojske na podlagi

katerih so vedno širši sloji prebivalstva opravljali vojaško službo. $a razvoj so odločilno vplivale posamezne

/

8/19/2019 grki

13/59

osebnosti, zlasti zakonodajal!i (*alevkos, :arondas, rakon, 'olon). V razvoju so prednjačila jonska mesta.

3tene in 'parta pa sta šli svojsko razvojno pot, ki se je razlikovala od razvoja v drugih grških državah..

%emelj grškega gospodarstva je bilo agrarno gospodarstvo, ki je bilo pre!ej primitivno. "revladovalo je dveletno

kolobarjenje (vse v 3V$3 M;5%;V

* odstranitvijo kraljevske oblasti je dobilo plemstvo vse pomembne unk!ije v državi.posebnega pomena je, da

 je imelo plemstvo tudi sodno oblast. "lemiči so bili učitelji zakonov, pojasnjeval!i nebeškega in zemeljskega

 prava, oni so postavljali arhonte in druge državne dostojanstvenike. *aradi tega je bilo sodstvo razredno

 pogojeno in množi!e svobodnjakov so pogosto zelo trpele (:eziod je v delu ela in dnevi upodobil nepravičnerazmere na tem področju. 6znako basilleus je uporabil za oznako pristranskega plemiškega sodnika.)

'eveda podoba plemstva v A. in 9. stoletju ni samo temna. "lemstvo je imelo zasluge pri številnih

koloniza!ijskih podvigih in dalo skupinam izseljen!ev voditelja. V mnogih grških državah je iz plemstva

sestavljen posvetovalni organ (npr. aeropag v 3tenah) predstavljal element stabilnosti v si!er zelo razburkanem

 političnem življenju. 'pričo vsakoletnega menjavanja nosil!ev državnih dostojanstvenikov je odigral podobno

vlogo RslabizatorjaS političnega življenja kot kasneje senat v rimski državi. V aristokratskih državah arhaične

dobe, ki so dosegle vrh v razvoju v prvi polovi!i 9. stoletja so prevladovale konzervativne poteze. Ker se

aristokratska država ni mogla prilagoditi spremenjenim gospodarskim in družbenim razmeram (napredek

gospodarstva s postopnim uveljavljanjem denarnega gospodarstva, razvojem trgovine, koloniza!ija T), je začela

zamirati. *lasti razvoj trgovine je šel mimo aristokratske polis, ki je temeljila izrazito na agrarni gospodarski in

družbeni ureditvi.

@

8/19/2019 grki

14/59

";:6 V %576K3%'K6 M;5%;V

o odločilnega preobrata, ki je vodil v globoke družbene spremembe je prišlo v vojaški taktiki. V začetku 9.

stoletja so v grškem svetu razvili taktiko bojevanja v alangi (zaključeni skupini vojakov), ki se je od 022

uveljavila v vseh grških državah. "ogoj za to je bil napredek v razvoju kovaške obrti, namreč izdelava za veliko

število vojščakov (meč, kopje, lahek okrogel ščit). %aktika bojevanja v alangi je prinesla popolno preoblikovanje vojske. 7edtem ko so prej izid bitke odločil posamezni (plemiški) bojevniki, se je sedaj povečalo

število aktivnih udeležen!ev v boju in odločitev je bila v rokah težko oboroženih hoplitov razporejenih v alangi.

%i so zlahka zmagovali v spopadih s plemiškimi bojevniki na konju ali na vozu. %a taktika je zahtevala poostritev

dis!ipline v vojski, privzgojen občutek vzajemnosti in odgovornosti4 vojak v alangi mora za !eno lastnega

življenja ostati na svojem mestu, saj je bila !elotna alanga uničena, če je v njej zazijala vrzel.

'parta je bila prva pomembna grška država, ki je v drugi mesenijski vojni uporabljala to taktiko. 6stali Grki so

temu sledili s krajšim ali daljšim časovnim zamikom. V 'parti je uvedba alange vodila v nastanek izrazito

vojaške države, v ostali Grčiji pa v hoplitsko državno ureditev, v kateri so bili polnopravni državljani vsi tisti, ki

so bili sposobni vojaške službe. "rimer take vojaške ureditve je 'olonova reorma atenske družbe, po kateri so se

državljani delili na tri razrede4 konjenike (plemstvo), zevgite (peš!e v alangi) in tete (revno prebivalstvo, ki ni

opravljalo prave vojaške službe, pač pa le pomožne službe v vojski). 'olonova zasluga je , da le razdelitev na

razrede, ki je obstajala v vojski, postavil temelj politične ureditve atenske države.

rugi temeljni element postopne demokratiza!ije plemiške države je zapis veljavnega prava, ki je stopilo na

mesto prejšnjega ustno izročenega prava. ' tem so Grki postavili temelje evropskemu pravnemu redu.

"osamezne pravne določbe (npr. proti razkošju) odražajo demokratičnega duha v grški družbi, ki je bil v

nasprotju z navadami in nazori plemstva. "lemstvo se je zapisu prava upiralo, njegov odpor je bil zlomljen šele

 po hudih notranjih bojih. $ajstarejši grški zakonodajal!i (:arondas, rakon, *aleukos) so na pol legendarne

osebnosti. 6hranil se je (epigrasko, to je kot napis) le en zakonik, in si!er iz mesta GortQn na Kreti iz U =.

stoletja (gortinski zakonik), ki pa odraža mnoge starejše pravne institu!ije. $amen teh zakonikov je bil preprečiti

 plemiško samovoljo in vzgajati državljane. Kazni so bile nečloveško trde in stroge, kot npr. pogosto zagrožena

smrtna kazen (za tatvino) in zasužnjenje zaradi zadolženosti. Velik napredek je pomenil razlikovanje med

umorom in nenamernim ubojem (kot nenamerno povzročitvijo smrti), ki je preprečil krvno maščevanje in

 pomeni preseganje institu!ij značilnih za rodovno ureditev. 'parta pri tem razvoju ne bila udeleženaC med

domnevnimi &ikurgovimi določbami, naj bi bila tudi prepoved, da bi se posluževali zapisanega prava.

SPARTA

ržavna ureditev 'parte, kot jo poznamo s kon!a 0. stoletja, je rezultat stoletja trajajočega obsedenega stanja, v

katerem so se nahajali 'apartiati zaradi številčne šibkosti v primerjavi s podrejenim prebivalstvom &akonije in

7esenije. Glavne institu!ije 'partanske države, kot jih je določala velika retra (izraz označuje zakon, sporočen

od bogov v obliki prerokovanja, ok. 922), so bile naslednje4 dvojno kraljestvo, tridesetčlanski svet star!ev

(gerousiaC vanj sta bila vključena tudi oba kralja) in vojaški zbor 'partiatov (apella). etra odraža omejevanje

kraljeve oblasti v korist demosa, saj najpomembnejše politične odločitve sprejema zbor 'partiatov, svet star!ev

 je imel unk!ijo posvetovalnega značaja (kot konzula v imu). etra ne omenja eorov (= po številu, institu!ija

naj bi segala vse na sredo A. stoletja), ki so bili spočetka sakralni unk!ionarji, kasneje pa so kot zastopniki

demosa vse bolj zmanjševali oblast kraljev, dokler je niso omejili na golo poveljevanje v vojski. Htevilo

8/19/2019 grki

15/59

državljanov 'partiatov je bilo v začetku veliko, vendar zelo majhno v primerjavi s !elotnim prebivalstvom

&akonijeC z osvajanji se je to razmerje še poslabšalo.

"oleg 'partiatov je bilo e veliko "eriojkov, ki so sestavljali velik del vojske, vendar ne morejo sodelovati v

vojaški skupščini. rugačen položaj so imeli heloti, privezani na zemljo spartanski gospodi plačujejo ogromne

davke. %o je omogočilo 'partiatom vojaško življenje in s tem razvoj države.%emelj državnega življenja je bila spartanska vzgoja (agoge). *načilnost lete je popolna odsotnost privatnega v

življenju. "rimitivne življenjske navade in trde razmere v času nenehnih vojn so vodile k izrazito vojaškemu

skupnemu življenju, ki v grški F rimski antiki nima analogije. K takemu življenju je vodila predvsem velika

stiska države v /. mesenijski vojni sredi 9. stoletja. V nasprotju z vojaškim oz. kasarniškim stilom življenja je

 bila 'parta v 0. in 9. stoletju dojemljiva za tuje kulturne dosežke in se je tudi sama udeleževala kulturnega

življenja v Grčiji (udeležba na 6i, navzočnost pesnikov T). 6d kon!a 9. stoletja je življenje v 'parti začelo

dobivati vse bolj temne poteze. ržava je stopila na pot še bolj izrazite militariza!ije. ;nakost na bojnem polju,

ki se je pojavila z nastankom alange je zahtevala enakopravnost v državnem življenju in izenačevanje v

življenjskih navadah. Mdeležen!i skupnih (vojaških) obedov so se imenovali RenakiS (ne glede na morebitne

razlike v premoženju), kdor se teh obedov ni mogel udeleževati je bil avtomatično izločen iz skupnosti

 polnopravnih državljanov. * vzgojo v vojaškem duhu, gimnastiko so že pri otro!ih skušali doseči ideal

 brezpogojne ubogljivosti in odpoved posvetnim dobrinam. V kasarniškem stilu življenja F dečki so bili s 9. leti

ločeni od družine, odraščali so pod nadzorstvom starejših mladeničev, s štirinajstimi leti so bili sprejeti v razred

eirenes, z dvajsetimi pa v skupnost vojščakov, ki so ji poslej pripadali. ružina ni igrala tako rekoč nobene vloge

razen reproduktivne. 6d skoraj popolnem izrinjenju žensk iz družbenega življenja so se zlasti v 'parti uveljavile

vezi med samimi moškimi. %emne plati spartanskega življenja so nastopile v izraziti obliki v 0. stoletju. %edaj se

 je 'parta kulturno osamila in osiromašila (že tako majhen prispevek v kulturno življenje grškega sveta je padel

 pod ničlo).

5zgnala je tuj!e, ukinila uporabo zlatega in srebrnega denarja (namesto tega je bil v uporabi železni) in

vzdrževala številčno razmerje v državi z institu!ijo na vseh področjih družbenega in državnega življenja (kultura,

gospodarstvo, politične institu!ije T), kot skrajno militarizirana in domala v vseh ozirih neprivlačna država, ki ji

 je za !eno kulturnega pad!a in vse večje primitivnosti življenjskih navad prebivalstva uspelo obdržati in !elo

utrditi položaj RvelesileS v grškem svetu.

ATENE

 $otranji razvoj 3ten je bil bistveno drugačen od razvoja v 'parti, pravzaprav je bil njegov antipod. %a razvoj ni

šel v smeri vojaške države, temveč prek vmesnih stopenj ('olonove reorme, "ezistratova tiranija) v

demokratično ureditev.

7noži!e prebivalstva in kmečki proletariat sta se nahajala v odvisnosti od plemstva, mnogi so postali zadolženi

 F pridejo v odvisno veleposestništvo D so!ialna nasprotja so izvor za nestabilnosti v notranjem političnem

življenju. 6limpijski zmagovale! KQron (@/@) je skušal vzpostaviti tiranijo, vendar je propadel. "rišlo pa je do

dogodka, ki je kasneje vplival na notranji razvoj F njegovi privržen!i so se zatekli k oltarjem (ki so bili

nedotakljivi) in jih uničevali.

 $aslednja stopnja je zapis veljavnega prava D rakonova atenska ustava.

'olonov nastop pade v dobo krize atenske države okrog leta 022 (huda notranja trenja, prvi zaenkrat malouspešni

 poskusi 3ten, da se uveljavijo kot pomorska država) in dobo velikih sprememb v grškem svetu sploh (širjenje

=

8/19/2019 grki

16/59

denarnega gospodarstva, ki spremeni prej na agrarnem gospodarstvu temelječo državo). 'olon je s politično

angažiranimi elegijami pokazal na nujnost sprave in pomiritve med raznimi sloji atenske družbe, zlasti med

 plemstvom in svobodnimi kmeti. =1

8/19/2019 grki

17/59

 prebivalstva se je uveljavil "ejzistrat, ki se je po dveh neuspelih poskusih utrdil na čelu atenske države kot tiran

(ok. =02 F =/A9). $jegova oblast je temeljila F tako kot pri vseh tiranih tiste dobe F na nezakonitem nasilju.

 $jegova prizadevanja na so!ialnem področju pomenijo dopolnitev 'olonovega reormnega programa (krepitev

srednjega razreda, zlasti pa malih kmetov). +e prvi atenski državnik, ki je bil izrazito aktiven v zunanji politiki. V

ta čas pade velik vzpon atenske čezmorske trgovine, atiški izdelki začnejo konkurirati korintskim. "ade!"ejzistratovih naslednikov, sinov :iparha (=

8/19/2019 grki

18/59

NASTANE% IN RA3VOJ TIRANIJE

5z notranjih sporov in strankarskih sporov znotraj plemstva se je razvila tiranija. V njej se kaže prodor

 posameznika v politiko. %iranija se pojavi po sredi 9. stoletja v državah ob 5simu (?) (Korintski ožini), nato v+oniji in kasneje na 'i!iliji. #ila je že približno eno stoletje prevladujoča oblika državne ureditve v velikem delu

grškega sveta. %irani so dali grškim državam enotno izvršno oblast, enotno zunanjo in notranjo politiko. %iranija

 je prinesla aktiviranje zunanje politike, kajti pogost !ilj tiranov je bila podreditev sosednjih skupnosti. "ri tem so

tirani sklepali politične zveze in navezovali trgovske stike. Vsi tirani so vodili izrazito družinsko politiko, s

katero so povezovali državne interese, in so se v splošnem še bolj kot plemstvo med seboj podpirali zlasti z

institu!ijo sovraštva.

"odoba stare grške tiranije je zelo pisana. $ajbolj znani so tirani iz 7itilene na &ezbosu, ki so zavladali po

težkih bojih s plemiškimi družinami. Vrh v tiraniji pomeni vsekakor vlada korintskega tirana "eriandra, na

 prehodu iz 9. v 0. stoletje pod katerim je Korint dosegel višek svoje gospodarske in politične moči (korintska

keramika, nastanek pomorskega imperija). %a tiran je vodil imperialistično politiko. &eta se kaže v

ustanavljanju kolonij ob epirski in ilirski obali (za obvladovanje pomorskih in trgovskih poti na *) in na

:alkidiki (kot postojanke v bližini %rakije in 7akedonije), ki so bile za razliko od ostalih kolonij politično

odvisne od matične polis. rugi izraz imperializma tirana "eriandra je agresivna politika do sosedov (podreditev

;pidaura). V vojni med Korintom in Korkiro je prišlo e okrog let 002 do prve pomorske bitke med samimi Grki.

%irani so v splošnem skrbeli za dvig gospodarstva. "ri vladi so se opirali na ljudstvo (demos), tako da je tiranija

v nekem smislu Ranti!ipirana demokra!ijaS. "odpirali so podeželske ljudske kulte (ionizij). a bi zatrli

 plemiško vzgojo, so prepovedali !elo re!itiranje homerskih epov (tiran Kleistenes iz 'ikiona v bližini Korinta).

'popadi med plemiškimi družinami in tirani so večali število pregnan!ev, ki so bili elementi politične

nestabilnosti. 5z njihovih vrst so se rekrutirali pokli!ni vojaki, ki jih je življenjska pot vodila v daljne kraje (kot

nam kažejo napisi iz ;gipta). $a grškem * se je tiranija najbolj uveljavila na 'i!iliji. 7orda najbolj znan med

si!ilskimi tirani je bila 8alaris iz 3grigenta, ki mu izročilo pripisuje satansko okrutnost (8alarisov bik).

"omembno za razvoj v grškem svetu je dejstvo, da ni 'parta nikdar prišla pod oblast tiranov. 3tene pa dokaj

 pozno in še to v manj izraziti obliki. 'parta in 3tene sta edini državi, katerih razvoj je na prehodu iz pozne

arhaične dobe v klasično dobo razmeroma dobro poznan.

NASTANE% IN RA3VOJ PER3IJE DO GR4%O 9 PER3IJS%IH VOJN

V55 (kompletnega poročila ni)4

"osamezna poročila pri :erodotu, 3ristotelu

3rhitekturni spomeniki (*eusov tempelj v 3tenah)

 bojih med * Grki in Kartažani so pričale razne kronike, ki pa so izgubljene, tako da zgodovina grškega * ni

dobro poznana

"erzijski viri4 sodobni kraljevski napisi v prestolni!ah v več jezikih, ki so bili uradni, vendar pa za samo

grško zgodovino ne pridejo toliko v poštev

"erzij!i so se sredi 0. stoletja pod vodstvom Kirosa 55. osvobodili oblasti 7edij!ev, tako se začne silovita

ekspanzija "erzije. Vzroke moramo iskati v zgradbi države, državni ureditvi ter v ugodnem položaju za

ekspanzije. "roti njej so se kmalu povezale &idija, #abilonija in ;gipt. =

8/19/2019 grki

19/59

 je bila poražena. 7eja je postavljena na reki :alis. 'ledi perzijska oenziva proti *, odločilna je zmaga pri

lidijski prestolni!i, kar je kone! &idije. Oelo V 'redozemlje je bilo prepričano, da bo zmagala &idija, zato so bili

sedaj pod vtisom velike sile "erzije. "erzij!i si nato podredijo vsa jonska mesta razen 7ileta, ki je dosegel

 pogodbo, +onija postane perzijski vazal. "erzij!i v 73 ustanovijo /strapiji, kamor so priključili jonska in egejska

mesta. 73 Grki so občutili nove gospodarje kot dosti bolj trde kot &idij!e (73 je bila prepuščena oblastilokalnih perzijskih vojakov, ki so se grdo obnašali). Hele po pad!i &idije in osvojitvi +onije so =@1 napadli

#abilonijo. %o poslabša položaj Grkov, ker nadoblast "erziji priznajo tudi 8eničani (huda konkuren!a v

trgovini). *adnja leta vlade je Kir 55. prebil v vojni proti stepskim nomadom in je leta =@2 v vojni proti ljudstvu

7asagetov padel.

"o njegovi smrti je nastopil KambQses, pomemben, ker je osvojil ;gipt (=/=). V ;giptu nastopi v unk!iji

araona (/9. dinastija). ;gipt je postal povezan s "erzijo v personalni uniji. "roti kon!u izbruhne v "erziji upor,

sledi državljanska vojna, v kateri je zmagal areios (iz stranske veje 3hemenidov).

arel 5. je važen kot reormator perzijske vlade in državi je dal ogromen obseg4 5ndija, ;gejsko morjeC Kavkaz,

;tiopija (antična). Vodilni element je bil azijski, izhajal je iz osrednje države "erzis (+ 5ran), vendar so imeli tudi

7edij!i in ;lamiti zaratustrovi religiji F nravstvena čistost4 bistvo je, da so bili do drugih religij tolerantni. 7ed

kraljem in ljudstvom je bilo razmerje, ki je temeljilo na moralni obvezi4 brezpogojna pokorščina vazalov,

najvišja čast je služiti kralju. %emeljne vrline so bile4 streljanje z lokom, resni!oljubnost, bojne veščine. arej je

najpomembnejši reormator4 državo je razdelil na /2 davčnih območij (RnomoiS), obdržal je satrapije F najbolj

viden izraz evdalne strukture, njihovo število se je spreminjaloC v nasprotju s satrapijami pa so bila ta davčna

območja izraz novega absolutističnega sistema vladanja pa zgledu 3sirije in #abilonije. Mradni jezik je bila

državna armejščina, vendar pri monumentalnih napisih uporabljajo tudi druge jezike. $ajvažnejši unk!ionarji so

satrapi. 'atrapije so bile skozi več genera!ij dedne v več družinah. 'atrap ima vojaško in !ivilno oblast.

"revelika oblast je vzrok za upore, ko od srede =. stoletja niso več prenehali (tudi vzrok propada). "rotiutež je

 bila državna kontrola, t.i. Rkraljeve oči in ušesaS, ki je nadzorovala satrape in jih ovajala kralju. #ili so ovaduhi

in pojavi se nevarnost slabega unk!ioniranja države, ker ta sistem omogoča nepoštenje. Glavni opornik sile je

vojska D na podlagi vpokli!a Y posadke trdnjav Y podrejena ljudstva. +edro vojske pa je pešadija (2.222

nesmrtnih) od katerih 222 mož postane osebna straža kralja4 njen poveljnik je prvi državni minister F veliki

vazal, po unk!iji takoj za kraljem. ruga opora je zakladni!a, kamor se je stekal denar od davkov iz !ele države.

'imbol moči države je kraljeva !esta od ;eza (;gejsko morje) do 'uze ("erzijski zaliv), s poštnimi

 postojankami (hlevi popravljalni!e T). Gradnja palače v 'uzi je velik gradbeni dosežek za katera so angažirali

ljudstva v državi.eli države so bili različno gospodarsko razviti (&idija F denarno gospodarstvo, ;gipt in prednja 3zija F

drago!ene kovine, denarja še ni, V dežele F agrarno gospodarstvo). arej začne s kovanjem novega državnega

denarja (zlatnik s podobo klečečega kralja z lokom) F dareikos, glede na težo je bil usklajen s okajskim (stater)

in babilonskim (mino) denarjem, zato je lahko postal svetovni denar. %o je podlaga gospodarski enotnosti

 perzijske države. ržava gre hitro v gospodarsko ekspanzijo, ki se kaže v kopenskih in pomorskih ekspedi!ijah

(plovba v deče morje F odkrijejo velikost 3rabije, spoznajo monsune). "oleg tega je pomembna gradnja kanala

od $ilove delte do dečega morja.

'tatus vladarja4 vladarji ? države so se šteli za naslednike babilonskih kraljev. Ko so se "erzij!i pomaknili do V

obale ;gejskega morja, postane problem status grške polis v perzijski državi. "rizadete so bile tudi polis in

državi!e in tudi državi!e on Nrnem in 'redozemskem morju. Grki so videli v "erziji predvsem negativne poteze4

1

8/19/2019 grki

20/59

dvorno politiko in !eremonial, ki je bil za Grke nesprejemljiv (vsak kontakt z vladarjem je bil možen le s pad!em

na kolena, medtem ko so Grki tako častili svoje bogove)C samovolja satratov, avoriziranje tiranskih režimov T

'popad med Grki in "erzij!i je bil zaradi dveh tako zelo različnih življenjskih prin!ipov, nujen.

/2

8/19/2019 grki

21/59

RA3ERE NA 3AHOD& V :;:

8/19/2019 grki

22/59

se začne serija velikih uporov. Vzroki za to so v perzijski politiki do maloazijskih Grkov, kajti povsod so

 postavljali na čelo properzijske enote, torej tirane. %irani so iskali oporo pri "erzij!ih F okupa!ijski režim.

"osledi!a je nazadovanje +onskih mest (osvojitev ;gipta pomeni kone! trgovine z jonskimi mesti, propade

trgovina z območjem Nrnega morja, pade! 'ibalisa pomeni trganje vezi z *), gre za omejevanje avtonomije s

strani "erzije. "ovod uporov D ekonomsko nazadovanje Y politični motivi. :erodot pravi naj bi upor izbruhnil izosebnih motivov tirana, ki je začel upor proti "erzij!em. Gibanje je začelo 73, vendar pride do izraza politične

šibkosti upornikov. "erzij!e je upor presenetil, saj je bila ogrožena '* meja. Grki so skušali dobiti pomoč iz

matične GrčijeC 'parta je pomoč odklonila, 3tene ji ;ritreja pa le malo pomoči. Kasneje so se uporu pridružili še

drugi Grki (&ibij!i, Karij!i4 Oiper). "erzijska protioenziva kaže na strateški kon!ept4 najprej so zavzeli Oiper,

morske ožine in na morju blokirali 7ilet.

8/19/2019 grki

23/59

 projekte (posadka na ladjah). a bi izvedli načrt izgradnje, so črpali so črpali sredstva iz državnih rudnikov

srebra. "odvig 3ten je uspel in postale so prva pomorska sila Grčije, saj so presegle Korint in ;gino. "omen

gradnje je velik, pojavi se namreč sila , ki je enakovredna hoplitski vojski. 5stočasno se je pripravljala tudi

"erzija. V #abiloniji izbruhne upor.

8/19/2019 grki

24/59

morali izprazniti, kajti v mesto so vdrli "erzij!i in mesto do kon!a porušili. $a atenske prošnje je prišla nasproti

"erzij!em vojska s "eloponeza F ko so se pridružile še ostale sile iz Grčije, so zbrali @2.222 mož, nasproti je

stala vojska s

8/19/2019 grki

25/59

:imeri F velika grška zmaga. Gelon vodja Grkov je dal iz vojnega plena zgraditi velike templje, od tistega časa

dalje je bil največja osebnost med Grki na *. 'irakuze pa so postale gospodarsko, vojaško in kulturno vodilna

sila na *.

PENTE%ONTAETIAB NASTANE% ATI4%O 9 DELS%E POORS%E 3VE3EB ODNOSI S SPARTO

Grški vojni proti "erziji sledi obdobje petdesetletja. 5zraz, ki označuje vrh v zgodovini stare Grčije (zlata doba)

in traja do peloponeške vojne (

8/19/2019 grki

26/59

osamosvojitve (prvi primer državne tvorbe, ki je ostala ederativna). *veza je bila teritorialno pre!ej obsežna4

+onsko in ;gejsko področje, 73, vsi otoki, + ;geje, odos in ozemlje ob %račanski obali.

6b nadaljevanju vojne s "erzij!i so imeli 3ten!i kritje v 'parti. V 92. letih se kaže veliko nasprotje med

%emistoklesom in novim politikom Kimonom. %emistokles je poskušal za vsako !eno okrepiti 3tene, ne glede na

'parto. Konservativno usmerjen Komon pa se je zavzemal za dobre odnose s 'parto F oba sta si bila složna vtem, da je treba vojno nadaljevati. 6b kon!u 92. tel se je "erzija ponovno zavzemala za vojno. "erzijski napad so

 preprečili 3ten!i. $apadli so perzijsko mornari!o v + 73 in jo uničili F bitka pri ;vrimedontu

8/19/2019 grki

27/59

država.

8/19/2019 grki

28/59

nato pade. 6!ena njegove osebnosti v historiograiji ni enotna, prvi trdijo, da gre za največjega vodilnega

 politika, drugo poudarjajo njegove napake. ejstvo je , da je "eriklu uspelo doseči harmonijo med politiko in

kulturo.

KM&%M3

"eriklovo podobo 3ten označujejo velike gradnje. %e gradnje se nanašajo na utrdbe (obrambni pomen), nagradnje, ki so služile predstavitvi države in kulturi. V tem času so zgradili obzidje Rolgi zidS (8aleronski,

'everni zid), 3tene so se spremenile v trdnjavo. %a sistem zidov je bil tako velik, da je v zavarovano območje

lahko zateklo prebivalstvo !elotne atiške države. olgi zid so gradili = let do

8/19/2019 grki

29/59

7edtem ko je po grških zmagah pri 'alamini in "latajah trajala vojna s "erzij!i še @ desetletja, je bitka pri

:imesi (

8/19/2019 grki

30/59

vojna. *magoval!i so bili "erzij!i. %o je preobrat, ko grški svet ni več težišče razvoja (

8/19/2019 grki

31/59

+onskem morjuC imele zaveznike na 'i!iliji in tudi že v srednji Grčiji ($avpaktos), poleg tega na ' kot glavnega

zaveznika %esalijo. "o drugi strani pa je bila na kopnem obdana od sovražnih držav, ti spartanski zavezniki pa so

 bili hujši kot 'parta. $a "eloponezu je le 3rgos ostal nevtralen, vse ostale države so sodelovale s 'parto dva

tabora. Kopenska vojska peloponeške zveze je bila močnejšaC ok.

8/19/2019 grki

32/59

Glavna sta %ukidid in "lutarh

'ledi obdobje miru do

8/19/2019 grki

33/59

upora na 'amosu. 6ligarhi v 3tenah so skušali vzpostaviti mir s 'parto. 'pričo pritiska demosa, ki je sumil, da

snujejo zavezništvo s 'parto pride do pad!a sveta

8/19/2019 grki

34/59

 je posvetil učenju F temelj izobraževanju in znanstvenemu delu. "laton je utemeljitelj dualizma (dušaYtelo)

vsega obstoječega. Grška polis je takrat še obstajala, vendar nimamo dokazov, da bi se najpomembnejši ljudje

vključevali v politično življenje. $astali so "latonovi spisi ržava in *akoni. "laton je prvi teoretik države.

Mpanje preprostih ljudi se je osredotočilo na pomembne ljudi. 'partane! &isander in sirakuški tiran ionizij 5.

6bčudovanje preprostih ljudi je utrjevala misel, da le moč posameznika lahko izvleče Grčijo iz težav. "ubli!isti(pis!i4 'okrat, Ksenoon) so poskrbeli, da se razvije kultna osebnost. &isander je bil prvi deležen božjega

čaščenja, pride do upora in leta pade. 6srednja ideja, ki se je v tem obdobju uveljavila, je ideja večnega miru, ki

naj bi zajel trajno ves grški svet.

V554

 $ov!i (materialne najdbe so vse bolj važen aktor) , politični spisi v obliki političnih govorov (retorika doseže

svoj največji razvoj). $ajvečja osebnost je retorik 5zokrat. Večina njegovih tekstov pade v =2. in

8/19/2019 grki

35/59

nekdanjih perzijskih zaveznikov. "erzijska hegemonija pride do izraza pri mirovnih pogajanjih, kjer je zmeraj

"erzija postavljala pogoje. V času teh razmer se je prvič pojavila ideja miru, ki je postala vodilna. 'ledila so

dolga pogajanja in rezultat leteh je tako imenovani kraljevi mir leta @A9. Veljal je za ves grški svet (vsebino

mirovnega sporazuma navaja Ksenoon). Kdor bi rušil mir, bi tvegal napad "erzije. %a mir nam odraža

samozavest perzijskega kralja, ki se kaže že v obliki dokumenta. +e edikt, ki so ga morali sprejeti. "erzijazahteva +onijo, Oiper in vstop v ;gejsko morje. %emu sledi mirovni kongres v 'parti, kjer so vsi podpisali

dogovor. Kraljevi mir pomeni enega najglobljih pad!ev GrčijeC "erzija si je vzela to, kar je lahko obvladovala.

azpuščene so vse zveze. Kir je bil !arski namestnik v 73. #il je proti svojemu bratu.

8/19/2019 grki

36/59

6#6#+; 6 @A0@9

Kraljevi mir je deloma stabiliziral položaj v grškem svetu. 'partanska prevlada je temeljila na različnih

zaveznikih in za krajši čas je obvladovala politično in vojaško področje v grškem svetu. 'partan!i so to področje

razdelili na več območij, poskus ormiranja ederativne zveze. 7edtem je v %ebah prišlo do prevrata. @91 so

%eban!i izgnali spartansko posadko in se osamosvojili. $ekaj let kasneje je prišlo do ormiranja /. 3tiške pomorske zveze (@9A natanko 22 let po prvi). %emeljila je na vrsti zavezniških pogodb, od prve pa se tudi

 pre!ej razlikuje4 v drugi 3tene niso bile hegemon, ampak enakopraven član (ker so morale upoštevati določbo

kreativnega miru o enakopravnosti) in druga je bila bistveno manjša (v prvi ok.

8/19/2019 grki

37/59

%ebe še četrtič intervenirale na +. poslale so najmočnejšo armado in @0/ pride do spopada pri 7antineiai.

*magajo %ebe nad 'parto, vendar pade vrsta vodilnih politikov in s tem je kone! tebanske hegemonije v grškem

svetu. 'ovražni strani skleneta splošni mir. 7esenija ostane samostojna, meddržavne zveze pa so preurejene

tako, da ne bi ogrožale 'parte. %a mir je prvi mir v

8/19/2019 grki

38/59

 prometno zaprta z gorami, tedanji prebival!i 5liri pa so bilo dokaj neprijeten sosed vse to je vodilo k majhnemu

zanimanju za deželo. ezultat majhnega zanimanja pa je zelo malo vedenja o tem področju. Kaže se pri grških

avtorjih4 predstavljali so si, da je od ' +adrana do izlive reke onave zelo majhna razdalja ime :istra (5stra) so

 povezovali z onavo (5slos). "redstavo o ozkem območju na ' kaže tudi kaže tudi t.i. onavska biurka!ija da

 je nožna plovba iz Nrnega morja v +adransko morje. "rvi opis +adranske obale iz @@2 prinaša t.i. "eriploas, opis pomorske poti "sevdo 'kilaJ in mlajši "sevdo 'kQmnos. 5z tega lahko skonstruiramo etnično in politično

geograijo na tem področju. $a V +adranski obali so živele @ skupine ljudstev4 :istri na ', &iburni na hrvaškem

 primorju, elmati na + delu in so spadali v širšo 5lirsko skupino. Grška koloniza!ija + obale je bila šibkejša, malo

 poznana. "linij4 $aturalis :istoria govori o velikem številu grških mest na + obali. $a ' +adranske obale

(%ržaški zalivYzaledje), je bila skromna grška prisotnost, ki jo dokazujejo maloštevilni in slabi viri. $e vemo,

kdaj se Grki tu pojavijo.

ELEENTI GR4%E NAV3OČNOSTI NA S JADRAN& IN DANA4NJE SLOVENS%E O3ELJ&

Viri so dvojni4 toponimi grškega izvora (etimologoja imen je hipoteza) in mitološko izročilo (ki pa je tudi

vprašljivo).

%oponimi4 ob obali od + proti '. "ola "ula (mit o argonavtih, ni arheoloških dokazov), $eapolis $ovigrad (ime

kaže, da gre za novo kolonijo, v virih se pojavi zelo pozno, na prehodu 9. v A. st., ne vemo, kdaj je nastalo),

"Qranon "iran (tako kot pri $ovigradu kasna omemba anonimni geogra iz avene), 3egida Koper (gr. D

kozje, omenja jo "linij), izliv %irnava pri evinu iomedovo svetišče (iomedes, rim.4 8onte %irnaviC šele iz

kasne rimske republike, svetišče se opira na osebi iz grške mitologijeC imena kraja ne vemo). $otranjost4

 $auportus Vrhnika (kot grška naselbina pri "liniju, mit o 3rgonavtih), ;mona (kot vezni člen se omenja mit o

3rgonavtih).

7itološko izročilo4 na ta prostor se navezuje več mitov. $a + +adran se navezuje mit o Kadmu, na beneški

 prostor mit o junaku 3ntenaju, ki naj bi ustanovil "adovo. 7it o 3rgonavtih, mitični !iklus je bil dosti poznan.

 $ajstarejši avtor je "linij, ki je na podlagi helenistične učenosti napisal veliko en!iklopedijo.

;mona se kot argonavtska naselbina omenja dosti kasneje kot $auportus. 5z antike imamo / vira, iz #izan!a pa

. 5me samo povezujejo z zgodbo o 3rgonavtih4 izhajalo naj bi iz imena :aimonia dom 3rgonavtov v + %esaliji.

Kot argonavtska naselbina se prvič omenja pri avtorjih iz pozne antike. 'ozomenos iz ] =. st. iz 8eni!ije je avtor 

!erkvene zgodovine, ki jo je pisal med leti

8/19/2019 grki

39/59

ČAS HELENI3A

Ne primerjamo obdobja med seboj, je helenizem najbolj posebno. 'am izraz se je uveljavil v ] 1. st., vzet je iz

apostolskih del 0.l. 3vtor tega izraza je 6roisen, ki ga je nekoliko po svoje razumel in od njega dalje je splošno

sprejet. %o je doba, ki vodi od grštva h krščanstvu, brez helenizma si ne moremo predstavljati krščanstva.*načilnosti dobe4

"rostorske meje4 GrčijaY3leksandrova državaD grško politično, kulturno in jezikovno področje se kar naenkrat

razširi it ;goja in V obale 'redozemlja vse do 5ndije (področje 5nda do "akistana), proti * (+ 5talija, im,

Kartagina), na + v ;gipt in 'udan, na ' pa se meja ne premakne bistveno.

Nasovne meje4 problem je predvsem pri začetku. @02 po bitki pri 7antineji je grški svet popolnoma na tleh in z

nastopom kralja 8ilipa 55. se začne vzpon 7akedonije (po kriterijih politične zgodovine.)C @@0 smrt 8ilipa 55. in

nastop 3leksandra, ter začetek azijskega pohoda in širjenje države (kriterij je 3leksander)C @/@ smrt 3leksandra,

ko je ekspanzija zaključena in ko se ustalijo nove razmere.

Kone! helenistične dobe pa je po splošno sprejeti periodiza!iji propad zadnje helenistične tvorbe "tolomajskega

;gipta leta @2 pr. Kr., ko ga zavzamejo imljani (kriterij iz politične zgodovine). :elenizem se kot kulturni

enomen nadaljuje v !esarstvo in ima približno enako vsebino vse do zmage krščanstva v @.,

8/19/2019 grki

40/59

rekrutirali pokli!ni vojaki, ki so bili udeleženi v vseh vojnah. V =. st. sta vojna in kuga močno zmanjšali število

 prebival!ev, v ]

8/19/2019 grki

41/59

enakovredne. Vprašanje izvora 7akedon!ev in moderne raziskave kažejo, da gre za grško ljudstvo (izvori imen

so grški). V času močne panilirske teorije (// 1. st.) so rekli, da gre za mešan ilirskogrški narod, vendar je to

opuščeno. %ukidid poroča, da so 7akedon!i sorodni ;pir!em (torej skupina '* Grkov). *a zgodovinski razvoj je

 pomembno, da so zaradi dolge izola!ije postali samostojna enota v političnem in kulturnem smislu.

 $ajstarejša obdobja so skoraj neznana. *ačetki države so + od kasnejše 7akedonije ob meji s %esalijo. 6d tam so prodrli na ' in ustanovili prestolni!o 3igai. "rvi makedonski kralj "erdikas je živel v zač. 9. st. 6d kon!a 0. st.

so razmere bolj poznane. 6k. =22 in malo pred tem so se 7akedon!i začeli širiti proti V (prešli so Vardar in se

selili proti 'trumi!i). $ajpomembnejša osebnost je bil 3leksander 5. 8ilhelen (/ =. st.), ki si je zelo prizadeval

za širjenje grške kulture. $a svoj dvor je poskušal dobiti grške kulturnike, svoj rod ? izvajal iz peloponeškega

3rgosa dinastija 3rgeadov, ki vlada 7akedoniji do kon!a diadohovZ to je izmišljeno, vendar je s tem postavil

svoje korenine v !enter Grčije. Kralj 3helaios 5. (

8/19/2019 grki

42/59

rugo obdobje širjenja 7akedonije je od @=0@

8/19/2019 grki

43/59

maščevati zaradi požiga svetišč. Vojna je bila utemeljena kot maščevalnaC gre za sveto vojno. 8ilip je imel

unk!ijo poveljnika s posebnimi pooblastili (več kot navaden strateg). %ako se začne vojna. el makedonske

vojske prekorači :elespont, kjer se je vsa stvar zaustavila zaradi 8ilipove smrti @@0. #il je žrtev atentata (za

atentatom naj bi bila njegova bivša žena in del makedonskega plemstva. "ostavil je temelje za sina 3leksandra.

"omembno je odkritje 8ilipove grobni!e4 5.7. 3ndronikos, 3r!heologQ @, 19A, @@55 $asledi ga sin 3leksander (@@0@/@).

V554

5mamo dvojno tradi!ijo, ki se kaže v poznih virih. ;no izročilo slavi 3leksandra kot osebnost nadnaravnih

zmožnosti in se odraža v legendi. ruga tradi!ija je pod vplivom stoikov in zmanjšuje pomen 3. kot osebe, pač

 pa pripisuje uspehe njegovi usodi. 5mamo upodobitve 3., njegove nov!e, malo pa je izvirnih dokumentov,

sodobna zgodovinska dela so v !eloti izgubljena, ohranjenih je več del po njegovi smrti (najvažnejše je napisal

"tolemajos, in to delo je uporablja 3rianos, ki je opisal 3leksandrov pohod). 'poren vir so 3leksandrova pisma

(9/). iodoras 'i!ilski najstarejši tekst, Ourtius uus :istoriae 3leJandri 7agni (deli knjig so izgubljeni),

8lavius 3rrianus 3nabasis 3leJandru (temeljno delo za poznavanje azijskega pohoda) in 5ndike (plovba po 5ndu

do "erzijskega zaliva), "lutarh 3leksandrov življenjepis (tudi v 'lo). %emeljno delo je monograija angleškega

zgodovinarja ̂ .̂ . %arn4 3leJander the great (1

8/19/2019 grki

44/59

"ohod do prestolni!e je bil t.i. sveta vojna (požig templjev v Grčiji), drugi del pohoda pa je spremenil svoj

smisel in ima osvajalni značaj, za katerega ni imel ideološke osnove. %a del je bil tudi težji zaradi naravnih

 pogojev (visoke gore 3ganistana, puščave v 3ziji, nastop monsunskega deževja). ela se razlikujeta v tem, da

 je do "erzepolis nastopal kot makedonski kralj in hegemon Grčije, od tu dalje pa se je kot vladar spremenil.

"ostajal je perzijski kralj, oddaljil se je od makedonske državne tradi!ije, odtujil se je grštvu. *a pohod so biletudi v "erziji ugodne razmere4 @@0 zavlada arej 555., ki v kasnejšem izročilu nastopa kot enakovreden

nasprotnik, vendar je to napačno, saj je bil povprečen vladar in država je bila šibka (težave s satrapi). "erzija je

razpolagala s številčno, a slabo armado boljši del so bili grški najemniki.

3leksandrove priprave so se končale spomladi @@

8/19/2019 grki

45/59

naravnimi pogoji. 'ledil je spopad pri Gavgameli v oktobru @@. 6dločila se je usoda !ele 3zije. "onovno je s

 pomočjo taktike zmagala 3leksandrova vojska nad številčno močnejšo perzijsko. arej je zopet zbežalC tokrat v

!entralno pokrajino (čez Kurdišlan v 7edijo). "o tej zmagi si je 3leksander nadel naslov kralj 3zije. $aslednji

!ilj so bile prestolni!e 3hemenidov (#abilon, 'uza, "erzepolis) vse so padle brez boja. V #abilonu je opravil

tudi žrtvovanje bogu 7arduku, ker je tam nastopil kot osvoboditelj. V 'uzi je zajel !entralno zakladni!o in bistveno za nadaljnji gospodarski razvoj države je, da je to takoj spravil v promet (koval v denar,T). $ato je

zavzel osrednjo prestolni!o "erzepolis. %u je ukazal požig kraljeve palače. "rvič na pohodu se pokaže takšno

obnašanje to je bilo simbolično dejanje, ker je zaključil maščevalni pohod zaradi požigov templjev.

ALE%SANDROV POHOD OD PER3EPOLIS DO INDIJE

'am makedonski kralj je imel visoke !ilje. Nutil se je vladarja svetovnega imperija. 5deal je postal vladar

 perzijske države in ni slučaj, da je dal obnoviti grob Kira 'tarejšega. ' tem je bila zmaga popolna. Vsi načrti

korintske zveze so bili izpolnjeni, vendar se vojska ni vrnila (ambi!ije, spremembe značaja,T). 6dpustil je

grške. Kontingente, večji del jih je ostal pod orožjem. Kot kralj 3zije je skušal ujeti areja. Mjel ga je na ' 5rana,

a ne živega, saj ga je ubil eden od satrapov, ki ga je štel za njegovega ujetnika (satrap #esos). %o je odločilen

 preobrat, saj je postal legitimni naslednik kralja areja in je skušal maščevati njegovo smrt. %o je čas preobrata

3leksandra kot osebe in kot vladarja.

'ledi triletna vojna. "ohod v 5ran, ko je hotel zavzeti V gorate pokrajine (3ganistan). %o je bil najtežji del

 pohoda. "od vodstvom satrapa #esosa so iranska ljudstva vodila odpor proti 7akedon!em. #oj je še povečal

verski anatizem 5ran!ev. &eta @@2@/9 niso potekala v stilu velikih bitk, ampak se je vojna spremenila v gverilo.

*daj je prednost 7akedon!ev splahnela. 3leksander je oblikoval manjše gibljive enote in se tako prilagodil

terenu. @@2 je prodiral na V, kjer je ustanovil / 3leksandriji, @/1 je prekoračil gorovje :indokus. #esos se je

umaknil na ', kjer ga je 3leksandrov general "tolemej zajel in ga obravnaval kot veleizdajal!a in ga ubil (umrl je

mučne smrti po staroperzijskih običajih). $ato je 3leksander dosegel skrajno 'V mejo 3hemenidske države in

ustanovil 3leksandrijo. $aslednje leto (@/A@/9) so bili težki boji v !entralni 3ziji. "ro!es 3leksandrovega

 preoblikovanja se je nadaljeval in se je odrazil v njegovi poroki z iransko prin!eso oksano, kar je bila gesta

sprave z 5ranom. "olitika stapljanja dveh delov ni uspela, ker so bili satrapi proti povezovanju. 6dnos do

7akedon!ev in Grkov se kaže v dogodku, kjer so zaradi spremembe osebnosti izgubili življenje njegovi trije

sodelav!i, zaslužni za uspeheC bili so usmrčeni zaradi domnevne zarote. "rišlo je do notranjih razprtij na dvoru,

saj je 3leksander zahteval proskinezo. "osledi!e notranjega razkola so bile sovražne kritike ilozoov, tako da se je odtujil tudi z 3ristotelom.

'ledil je indijski pohod. %o je strateško gledano težko utemeljiti, saj se pojavljajo podobna vprašanja kot pri

;giptu (verjetno je hotel priti do o!eana, ki naj bi mejil na 5ndijo). "ohod je postal prava raziskovalna

ekspedi!ija. * območja 3ganistana je navezal stike z indijskim kraljem. 'ledili so boji na '* "akistana, s

katerimi so si izbojevali dostop do doline 5nda. 'rečali so se s čudno kulturo, saj predtem zvez med 5ndijo in

ostalim svetom ni bilo. 6b reki :idaspes je bojeval zadnjo bitko proti indijskemu kralju "oru leta @/0.

3leksander je dosegel zmago, zajel je "ora in ga postavil za vazalnega kneza. Mstanovil je še / mesti.

 $adaljeval je pohod proti V, kjer je na porečju 5nda dosegel skrajno točko pohoda. %am jih je zajelo 92dnevno

monsunsko deževje in s tem je bilo kone! pohoda (. v življenju je 3. opustil zastavljeni !ilj). 6pustil je !ilja

Ganges in o!ean. Ne gledamo !eloten pohod, je to izreden vojaški podvig (v A letih A.222 km). "o povratku do

5nda je začel gradnjo indskega ladjevja, ki je bilo dokončano kone! @/0 in je pod vodstvom admirala plulo po

8/19/2019 grki

46/59

5ndu navzdol. @/= je 3leksander dosegel delto 5nda, kjer je opravil daritev rečnemu bogu (simbolično) in s tem

simbolično zaključil pohod. 6bmočje je razdelil na enote in ga vključil v svojo državo. 3leksandrovo zanimanje

za geograijo je bilo podlaga za $earhovo pomorsko ekspedi!ijo do "erzijskega zaliva. Vmes je pisal tudi

dnevnik, ki je podlaga za 3riadnov spis 5ndike.

"ovratek na * je potekal v treh delih4. po pomorski poti do "erzijskega zaliva

/. po kopnem proti *

@. bolj proti '

6b vhodu v "erzijski zaliv so @ armadne skupine vzpostavile stik.

V 3. so zoreli novi načrti, namreč še pred zaključkom pohoda je delal načrte za osvojitev * ekumene. %e načrte

 je skupščina po njegovi smrti opustila. $ajprej so z ladjevjem obpluli 3rabijo, dosegli 3riko, od tam v Hpanijo,

5talijo in vse to območje ' 3rike in * ;vrope priključili aleksandrijski državi. @/< je 3. dosegel perzijsko

 prestolni!o "erzepolo in s tem zaokrožil osvajanje.

ezultat pohoda je osvojitev ogromnega ozemlja (od +adrana do porečja 5nda na V, na ' spodnje onave, na + do

'udana).

olga odsotnost na V je imela posledi!e, saj so bili problemi v upravi. "rihajalo je do uporov in kršitelje je

strogo kaznoval, vendar je bilo tak teritorij težko nadzorovati. %rije dogodki nam razodevajo njegov odnos4

. @/< masovne poroke v 'uzi (2.222 njegovih vojakov in sodelav!ev naj bi se poročilo s "erzijkamiC sam se

 je poročil s hčerko areja 555.)

/. odlok o vrnitvi političnih emigrantov v Grčijo, kar je neskladno z ustavo korintske zveze in tu se kaže kot

absolutističen vladar. 6dlok je imel posledi!e.

@. *ahteva po božji častitvi apoteoza. "ostalo je jasno, da se je 3. izneveril evropski tradi!iji.

*adnji dve dejanji sta povezani, saj so emigranti videli v njem dobrotnika. %ežave je imel tudi v Grčiji, kjer se je

 pritoževala 'parta. V 3tenah je bil emosten, ki je bil proti 7akedon!em. Htab je preselil v #abilon (kot glavno

mesto sveta), kjer so ga pričakala mnoga poslanstva. V Grčijo je poslal zahtevo, da ga počastijo kot heroja in

neradi so se mu pokorili. Ker mu niso upali nasprotovati, so se @/@ pojavili grški odposlan!i v #abilonu. %am je

začel s pripravami na 3rabsko ekspedi!ijo, vendar je sredi priprav zaradi mrzli!e ali pljučni!e umrl. *aradi

zgodnje smrti je njegovo delo ostalo le v ragmentih. *apustil je ogromno državo, ki ni bila stabilna in

homogena po njegovi smrti je razpadla.

POEN ALE%SANDROVEGA POHODA

3leksandrova država ima kot teritorij vseskozi drugačno podobo, z isto podobo sploh ni obstajala.

'V;%6V$3 >3V3 3&;K'3$3 V;&5K;G34

ržava razdeljena na @ dele4

7akedonsko kraljestvo kralj je bil naslednik starega patriarhalnega kraljestva in je bil odvisen od odnosov z

visokim plemstvom.

3zijsko kraljestvo kralj je absolutni vladar.

"anhelenska zveza grške dežele so majhne, vendar je tu položaj kralja še šibkejši.

 $ajboljše zr!alo države po sestavi je vojskaD 7akedon!i, delno Grki, glavna armada pa se je s pohodom

spreminjala. %a pro!es je bil viden po letu @@2 ("erzepolis) od tedaj je vpisoval najemnike iz vrst 3zij!ev in na

kon!u pohoda je bil ta del enakovreden ostalim v armadi.

8/19/2019 grki

47/59

 $otranja organiza!ija azijskega kraljestva kaže na povezovanje makedonskih in iranskih elementov. o zavzetja

 prestolni! je 3leksander za upravnike osvojenih dežel vedno imenoval 7akedon!e, v drugem delu pa tudi

 perzijske velikaše, ki pa so imeli podrejeno vlogo.

3leksander je ob začetku pohoda razglasil, da prihaja kot osvoboditelj. "ostopanje z &idij!i in Karij!i kaže, da je

s tem mislil resno, saj jih je razglasil za svobodne. V drugem delu pohoda se je v državni ideologiji navezal na perzijske tradi!ije. 6dnosi do "erzij!ev so temeljili na sivarni politiki, kar nam kaže tudi to, da je mislil o

 pohodu na * resno, saj bi pri tem potreboval "erzij!e. 5dejo o povezovanju je skušal zgraditi do tega, da bi prišlo

do stapljanja ljudstev (svatba v 'uzi). ačunal je tudi na preseljevanja !elih ljudstev iz 3zije v ;vropo.

 $ovo dobo v zgodovini Grkov je pomenilo ustanavljanje mest. %o je čas tretje velike grške koloniza!ije, ki se

razlikuje od prejšnjih v tem, da gre za koloniziranje v razvitih deželah in da je bila bolj šibka. ealiziranih

novoustanovljenih mest je /2C ustanovil naj bi jih več kot 92. 6snovni namen je vojaški, pomen pa je bil večji.

Glavna značilnost je, da nosilni element ni makedonsko prebivalstvo, temveč grško (vojaški najemniki).

 $ekatera od mest so imela zelo veliko vlogo (npr. 3leksandrija v ;giptu). rugo obdobje ustanavljanja mest

spada v obdobje po 3leksandrovi smrti, in si!er v prednji 73.

' heleniza!ijo V je grški jezik postal svetovni jezik (nadomesti aramejščino).

* osvojitvijo 3hemenidske države so nastali pogoji za promet in trgovino. 6blikoval se je velik gospodarski

 prostor. 7aterialni pogoji za to so bili dobri po nastanku nove svetovne valute (perzijski zaklad je spravil v obtok 

z emisijo nov!ev). V praksi je bil bimetalni sistem (dvojna veljava). Mveljavi se srebro kot državna valuta in

dolgo obstane (tudi v imu). * emitiranjem denarja se je povečal denarni obtok in zato nastopi doba hitrega

gospodarskega razvoja.

Hiri se grška omika.

+e edina država, ki ni imela konkurentaC 3. se po vseh uspehih ni imel s kom boriti. 3. država pomeni nastanek

helenistične (absolutne) monarhije, ki temelji na vladarskem kultu (od božjega čaščenja vodi pot k

helenističnemu vladarskemu kultu

8/19/2019 grki

48/59

strani prizadevanje za ohranitev države v !eloti, po drugi pa razdelitev na manjše dele. 6dločitev o usodi države

 je padla na skupščini vojske v #abilonu. 3leksandrov polbrat naj bi postal novi kralj z imenom 8ilip 555.

(nesposoben). 6b kralju, ki je bil le igura, so si 3leksandrovi strategi in generali razdelili območja nadzora nad

deli države. %eh imen je več4 "erdikas (azijski kralj) @/ ubitC na njegovo mesto pride 3ntipatres, 3ntipatres

(strateg ;vrope), Krateros, "tolemajos (;gipt), ;menes (!entralni del 73), 3ntigonos (v 73), &isimarhos(%rakija). 'popadla sta se dva kon!epta4 enotna ali partikulirana država. 'lednji zmaga in z njim tudi "tolemajos,

3ntigonos, &isimarhos. V teh bojih je kralj igral pasivno vlogo, drugače pa je z ovorom ženske (mak. 6limpija,

dve ženi, sestra Kleopatra, žena 8ilipa 555.) so imele zelo veliko vlogo. Vse so zastopale idejo enotne države in

vse so končale nasilne smrti. 6blikujejo se krizna območja, t.i. grško vprašanje (Kdo bo gospodar nad Grčijo?),

sirsko vprašanje (gre za problem posesti nad + 'irijo in "alestino) azijski kraljegipčanski kralj. "reobrat k vrsti

 partikularnih držav je potekal v več stopnjah.

"otek pro!esa in pomen4

;no od pravil v prvem obdobju je, ko se v spopadu jasno izoblikuje območje najmočnejšega, se začno vsi skupaj

 jasno povezovati proti njemu. $ajmočnejši v 3ziji je bil 3ntigonos, ki se je bojeval proti 'elevkosu in Kasandru.

%o prvo obdobje je zaključeno z mirom @. "o sporazumu je 3ntigonos postal le upravnik 3zije, ostali so dobili

 potrjen teritorij (Kasander dobi ;vropo kot regent za mladoletnega 3leksandra, &izimah %rakijo, "tolomejos

;gipt).

* uničenjem makedonske kraljeve hiše nastane = držav4

. 3*5+'K6 K3&+;'%V6 (3ntigonos) obsega območja od ;geja do ;vrata. 'redišče se pomakne v sirski

 prostor, kjer je ustanovljeno mesto 3ntigoneja. @/ se oblikuje ozemlje 'elenkona na V (%igris5nd).

5zoblikovanje države znotraj kraljestva je leto prizadelo in je sedaj razdeljeno na / dela.

/. ;G5"% Y O5;$3+K3, "3&;'%5$3, + '55+3, O5"; ("tolemajos) že od začetka je bila močna tvorba

in se je skušala utrditi na egejskih otokih.

@. ;V6"3 Y 73K;6$5+3 * GN5+6 (Kasander) ni bila močna

8/19/2019 grki

49/59

5zoblikuje se sistem držav, ki obstaja do vpada ima. 5mamo sistem

8/19/2019 grki

50/59

izgube. im se poveže s Kartagino, "ir pa s 'irakuzami. ' tem je "irov pohod prerasel v vojno za prevlado v *

'redozemlju.

/9A "ir prišel z vojsko na 'i!ilijo okli!an za hegemona in kralja. $jegov si!ilski pohod se začne z velikimi

zmagami nad Kartažani (obdržijo le nekaj utrdb). ezultate ogrozi ohladitev odnosov med si!ilskimi Grki in

"irom zaradi stroge vojne dis!ipline, ki jo Grki razumejo kot omejevanje svobode./9= "ir zapusti otok zaradi poslabšanja odnosov z Grki in novih težav v + 5talijiZ imljani so se okrepili. 'ledi

 bitka pri 7aleventu (preimenovan v #enevent zaradi izida bitke). #itka na bojnem polju ostane neodločena,

vendar "ir sklene zapustiti 5talijo.

/9/ "ir pade kot žrtev nepomembnega !estnega spopada.

' "irovim odhodom iz 5talije je bil grški svet + 5talije prepuščen imljanom. /9/ pod rimsko oblast pade %arent,

/92 egij (kot zadnje grško mesto). 6d /92 naprej so v &okrih kovali nov!e z oznako 67;, kar je pomenilo,

da so pod rimsko oblastjo.

Mstvarjena podlaga za grški kulturni vpliv in za postopno stapljanje grške in rimske kulture. Kljub temu, da so

Grki izgubili politično moč in svobodo, so na kulturnem področju še vedno zmagovali nad imom. $a začetku

rimske književnosti je bil tarentski Grk &ivij 3ndronik, ki je v latinščino prevedel 6disejo. 5zguba svobode

 južnoitalske Grke prizadene predvsem na gospodarskem področju. im s posameznimi grškimi polis sklene

vrsto sporazumov in določi njihove obveznosti. Grške polis nosijo glavno breme pri gradnji rimske mornari!e v

 prvi punski vojni, ki se prične 0 let po dokončni rimski osvojitvi + 5talije.

Grki na V 'i!iliji (združeni v sirakuški državi) v tej dobi doživeli še zadnje obdobje mirnega razvoja v svoji

zgodovini. :ieron 55. je med leti /9=/9< izvedel državne reorme. ržavo je spretno vodil v času velikega

rimsko kartažanskega spopada v prvi punski vojniC v prvem delu se je nagibal na kartažansko stran, ob

zaključku pa je bil rimski zaveznik. "o njegovi smrti in rimskem zavzetju 'irakuz (//) tudi ta del postane

rimska provin!a. Kone! grške zgodovine v + 5taliji in na 'i!iliji označuje propad grške polis in njena vključitev v

veliko državno tvorbo. azlika4 na * to ni helenistična država, temveč na drugačnih osnovah zgrajena rimska

republika.

Grki so v naslednjem obdobju opravili pomembno !iviliza!ijsko poslanstvo (postali so posredniki grške kulture

italskemu svetu i