Četrtek, 26. maja 2016, št. 100 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Gozd in les

Poenotena prodaja lahko odločilno pripomore k vzpostavitvi sklenjene lesne verige

gozdov. Zdaj poteka postopek sprejemanja še načinov in meril prodaje gozdnih lesnih sortimentov.

" Koliko hlodovine naj bi prodali prek nove družbe?Po gozdnogospodarskih načrtih je bil zdajšnji obseg poseka v državnih gozdovih okoli milijon kubičnih metrov na leto, ven-dar se bodo te količine do leta 2020 lahko povečevale tudi do okoli 1,2 milijona kubič-nih metrov neto.

" Kakšna pa je sestava lesa?Približno polovica je primerna za žaganje in izdelavo izdelkov, druga polovica pa je nižje kakovosti in primerna za celulozno prede-lavo za iverne plošče, izdelavo peletov, se-kancev in podobno. V sestavi je 55 odstot-kov iglavcev in 45 odstotkov listavcev. Je pa pri tem treba omeniti izredno sečnjo lesa zaradi posledic žleda in delovanja podlub-nikov, zato sta količina in sestava v zadnjih dveh letih nekoliko drugačni.

" V Sloveniji nismo sposobni izdelati polizdelkov, zato veliko dodane vred-nosti izgubimo. Kako bi lahko novo pod-jetje pripomoglo k vzpostavitvi učinko-vite lesne verige?To je res. Določeno količino lesa smo spo-sobni razrezati, to pa je, z redkimi izjema-mi, tudi vse. Slovenska lesna veriga ima veliko pomanjkljivosti, pri čemer je dej-stvo, da preprosto ni konkurenčna, ker v preteklosti ni vlagala v razvoj. So seveda tudi izjeme, ki jih je treba spodbujati tudi v prihodnje. Velike težave so tudi zaradi majhnih količin v podjetjih, ki potrebu-jejo povezovanje. Eden glavnih elemen-tov za njeno lažje vzpostavljanje je poe-notena prodaja lesa iz državnih gozdov, prek katere bo na trg prišlo okoli milijon kubičnih metrov, s čimer smo postali naj-večji ponudnik pri nas. Kot rečeno, vlada

»Seveda bo moralo podjetje poslo-vati pozitivno, vendar maksimiranje dobička ni prvotni namen te druž-be,« nam je povedal Miha Marenče, vršilec dolžnosti poslovodstva pod-jetja Slovenski državni gozdovi. Dr-žava želi z družbo predvsem poeno-titi prodajo lesa iz gozdov, ki jih ima v lasti, poleg tega bodo veliko sredstev namenili za urejanje gozdov ter v imenu Republike Slovenije večali njene gozdne površine. Miha Maren-če še poudarja, da bo enotna prodaja lesne mase iz državnih gozdov pripo-mogla k zagonu in delovanju sloven-ske gozdno-lesne verige, o kateri se govori že vsaj desetletje.

" Podjetje Slovenski državni gozdovi uradno že posluje. V kakšnem obsegu?Zdaj delamo vse potrebno, da bomo lahko 1. julija, ko poteče koncesijski rok, do ka-terega bodo koncesionarji opravljali dela, začeli vse potrebne dejavnosti in opravila.

" Katera so ta dela, ki jih boste prevzeli?Predvsem gre za sečnjo in spravilo pose-kanega lesa, pozneje pa tudi za gojitvena in vzdrževalna dela in drugo. Za ta dela se je razpis končal, končujejo se tudi prever-janja vseh prispelih vlog in pozivi za njiho-ve dopolnitve. Za posamezna sečišča se bo odpirala konkurenca, kjer bo edino meri-lo ponujena cena za opravljeno storitev. To bo tudi prva resna preveritev konkurenč-nosti trga v Sloveniji na tem področju. Se-čišča se bodo odpirala glede na sklenjene pogodbe s kupci hlodovine in seveda gle-de na izdane odločbe za posek dreves, ki so jih napadli podlubniki.

" Bodo dela večinoma opravljali zdajšnji koncesionarji?Ob velikih spremembah se porodi precej skrbi in strahov. Vsa koncesionarska podje-tja, gre predvsem za gozdna gospodarstva, so koncesije pridobila avtomatično, zdaj pa bodo merila predvsem zaradi evropskih pravil drugačna. Gozdnogospodarska pod-jetja bodo pri javnih razpisih izenačena z drugimi podjetji. Če so vlagali v opremo in so ustrezno organizirani, bodo lahko pos-tavili nižjo ceno, s čimer bodo pri prijavah za večja delovišča bolj konkurenčni. Pri-merljivo spremembo sistema so izpeljali tudi v Nemčiji in Avstriji.

" Kako bo podjetje Slovenski državni gozdovi trgovalo s posekanim lesom?Posekan les bodo na razpisu izbrana pod-jetja spravila do gozdne ceste, od koder se bo v skladu s pogodbo odpeljal do naroč-nika. Pri sečnji in spravilu smo zavezani določbam o javnih naročilih, prodajali pa ga bomo na trgu, kjer moramo spoštovati tržne cene. Pri tem je pomemben 30. člen zakona, ki določa delovanje naše družbe.

" Kaj torej določa?Vlada RS kot skupščina je že sprejela nači-ne, pogoje in merila izbire izvajalcev pri od-daji posameznih del upravljanja državnih

še piše pravila za prodajo, kjer bo morala biti zelo previdna, sicer nas lahko doleti-jo sankcije Evropske unije.

" Za kaj gre pri tem?Vsi kupci, ne glede na to, ali so slovenski ali tuji, morajo imeti enak položaj, druga-če gre za nedovoljeno državno pomoč. Jas-no pa je, da si želimo, da bi čim več lesa pre-delali v Sloveniji. Vendar bodo morali kup-ci les plačati po trenutnih tržnih cenah. To je pomembno.

" Kako se bodo določale cene?Ni še povsem jasno. Temelj bo pogodba, ki bo določala pogoje za obe pogodbeni strani, količino in sestavo hlodovine ter dinamiko dobave. Z aneksi se bo nato do-ločala cena najverjetneje enkrat ali dvak-rat na leto.

" Veliko hlodovine se izvozi v Avstrijo in se kot polizdelek uvozi nazaj v Slove-nijo. Trg za ta segment v Sloveniji goto-vo obstaja. Zakaj torej nimamo razvitih obratov za polizdelke, ki jih potrebujejo na primer proizvajalci montažnih hiš?V Sloveniji smo premalo vlagali v nove tehnologije, zato je treba za vzpostavitev takšnih proizvodnih obratov vložiti veli-ko denarja. Tudi to bi se dalo urediti, če bi imela ta podjetja zagotovljeno dobavo in del prodaje. Na drugi strani pa so sloven-ski akterji na tem področju zelo majhni. Za večje in zahtevnejše naložbe bi se mo-rali povezati, saj bi le tako lahko uspeš-no nastopali na trgu, kjer so količine ze-lo pomembne.

" Omenili ste, da bi lahko poenotena prodaja lesa iz državnih gozdov po-membno vplivala na vzpostavitev lesne verige. Kakšni so vaši argumenti?Enotna prodaja bo zagotovila večje količi-ne lesa, kot so bile na voljo do zdaj. Gozdna

gospodarstva so bila razdrobljena, proda-jala pa so po različnih prodajnih kanalih. Večinoma, ne pa vedno, so iskala največji dobiček. Če so Avstrijci ponudili višjo ceno, so pač prodali njim. Poudarjam, nekatera gozdna gospodarstva so dajala prednost domačim predelovalcem, druga pa imajo lastne obrate, kot je to tudi v primeru druž-be Snežnik Kočevska Reka.

" Na drugi strani pa imamo zasebne la-stnike, ki so zelo razpršeni. Je to težava?Da, razdrobljenost je največja težava za gos-podarjenje s slovenskimi gozdovi, saj ima-mo v Sloveniji 460 tisoč lastnikov in sola-stnikov gozdov. Zasebni lastniki bodo vi-deli interes, ko jih bo nekdo združeval na način ponujanja kompletne storitve. Ma-li oziroma mikro lastniki velikokrat niti ne vedo, kje imajo svoj gozd, kaj šele, da bi ga izkoriščali in od njega imeli določene fi-nančne koristi.

" Omenili ste ustrezno pogodbo za male lastnike. Kaj bi morala vsebovati?Tisti, ki bi ponudil pogodbeno razmerje, bi poskrbel za gospodarjenje z gozdom – za posek, spravilo, prodajo, vlaganja, ne-go in gradnjo gozdne infrastrukture. La-stnikom bo od prodaje nakazal denar gle-de na njihovo površino. S tem bi upravljal razdrobljene površine, ki zdaj niso izkori-ščene. S prodajo bi ustvarili še večjo prilož-nost za nove zaposlitve v gozdno-lesni ve-rigi, prihodke, plačali davke, zdaj pa ima-mo tako rekoč mrtvo premoženje. Tako la-stniki kot širša družba. V vseh slovenskih gozdovih zdaj letno posekamo od tri do 3,5 milijona kubičnih metrov, s takšnim pristo-pom bi količino podvojili, kot je to dovolje-no z gozdnogospodarskimi načrti. Rezulta-ti so v zadnjih dveh letih izjemoma drugač-ni zaradi že navedenih razlogov.

" Bi lahko to upraviteljstvo opravljala vaša družba?Da. Na naših zbirnih mestih bi lahko zbi-rali hlodovino in zaradi večjih količin do-segali višje cene. Zadeva sicer ni tako pre-prosta. Najprej moramo družbo zagnati, na drugi strani pa ne smemo preseči polo-vice prodaje vsega prodanega lesa, saj bi se lahko hitro znašli na tapeti evropskih nad-zornih organov.

" Lastništvo bi se lahko konsolidiralo tudi z davkom na nepremičnine, saj bi s tem obremenili lastnike gozdov, ki ne skrbijo zanje in ne pridobivajo nobene-ga prihodka?To bi bila dobra rešitev, kar pa bo treba najprej uresničiti. Lastništvo na eni strani prinaša določene bonitete, na drugi pa ob-veznosti, saj gozd opravlja številne funkcije. In če jih ne izkoriščamo in vzdržujemo, kot je treba, ima škodo celotna družba.

" Kakšna je minimalna površina gozda, s katero se splača gospodariti?To je zelo težko odgovoriti. Nekako velja, da lahko lastnik s stotimi hektarji gozda zaslu-ži povprečno slovensko plačo.

Podjetje Slovenski državni gozdovi bo letno prodalo od milijona do 1,2 milijona kubičnih metrov vseh vrst lesa. To so količine, s katerimi bi lahko brez težav oskrbovali več srednje velikih predelovalnih podjetij.

Enotna prodaja bo zagotovila večje količine lesa, kot so bile na voljo do zdaj.

Slovenska lesna veriga ima veliko pomanjk-ljivosti, pri čemer je dejstvo, da preprosto ni konkurenč-na, ker v preteklosti ni vlagala v razvoj.

IRE

NA

HE

RA

K

Z Miho Marenčetom smo se pogovarjali o vlogi in načrtih podjetja Slovenski državni gozdovi, ki bo 1. julija uradno prevzelo gospodarjenje z gozdovi, ki so v lasti državeI N T E RVJ U:

Četrtek, 26. maja 2016, št. 100 www.finance.si

Poenotena prodaja lahko odločilno pripomore k vzpostavitvi sklenjene lesne verige

" Bo vaša družba tudi kupovala goz-dove?Da. Denar se bo zbiral v posebnem skla­du na MKGP, in sicer v višini 20 odstotkov vrednosti prodanega lesa, iz katerega bo­mo po navodilih ministrstva za kmetij­stvo pridobivali nove površine. Ministr­stvo ima strategijo, kateri gozdovi so za državo pomembni. Lahko gre za širjenje zdajšnjih območij, za strateške obmejne lege in drugo. Kakšna bo dinamika kupo­vanja oziroma širjenja, je zdaj še prezgo­daj ugibati.

" Slovenski les je podcenjen. Je to pos-ledica žledoloma?Slovenska proizvodnja lesa zaradi ze­lo majhne količine ne more vplivati na evropske cene. Tudi v času žledoloma se je hlodovina za razrez prodajala po trž­nih cenah, upadla pa je cena manj vred­nemu lesu, kar so zaradi večje količine v svoj prid pri postavljanju cene izkoristili okoliški kupci, predvsem čez mejo. Cene so načeloma danes res nizke in so odsev razmer na trgu, vendar to ne velja za vse drevesne vrste in kakovosti. Povpraševa­nje po lesu bo v prihodnje gotovo precej večje od ponudbe.

" Kakšna je torej vaša vizija slovenske lesne verige?Na začetku moramo pogledati, kaj imamo na voljo danes in kaj bomo imeli v prihod­nje. Vedeti moramo, da se bo zaradi pod­nebnih sprememb delež smreke zmanj­ševal, več bo listavcev. Raziskati je treba, katere industrije že obstajajo, saj bi bilo povsem napačno, da bi v Sloveniji razvi­jali programe, ki so v Evropi že razviti in zadostujejo povpraševanju. Razvijati je treba dejavnosti, kjer je še prostor. Ta se vedno najde. Predvsem pa je treba vzpo­staviti nekaj lesnopredelovalnih centrov z žagami zmogljivosti nekaj sto tisoč kubič­nih metrov razreza. Strošek prevoza na­mreč pomeni od osem do 12 odstotkov na kubični meter, kar pomeni prednost dob­ro umeščeni žagi v Sloveniji.

" Kje ta prostor vidite vi?Slovenija je majhna država, znamo se hit­ro prilagoditi. Zelo smo inovativni pri ke­mičnih postopkih za predelavo lesa, zna­mo graditi visoke lesene stavbe. Srečujem se z različnimi novostmi, pa tudi praksa­mi, ki bi bile primerne za Slovenijo.

" Lahko navedete kakšen konkreten primer?Bukev bo postala naša najpomembnejša drevesna vrsta, ki jo danes prepoznava­mo predvsem kot les za kurjenje. Nedol­go od tega so mi predstavili tehnologijo za proizvodnjo bukovih lepljencev. To bi na primer lahko bila priložnost v Sloveniji. Bukov les je cenejši, profil za isto statično obremenitev pa je lahko precej manjši kot pri smreki. Sam bi pri načrtovanju novih tehnologij resno razmislil o njej, jasno pa je, da ne gre za edino možnost. Spremlja­ti je treba primere dobre prakse.

Kako ocenjujete ustanovitev podjetja Slovenski državni gozdovi?

Alojz Burja, predsednik UO Združenja lesne in pohištvene industrije in direk-tor LIP Bohinj: »Ko se je država odločila, da bo začela upravljati gozdove v državni lasti, je naše Združenje lesne in pohištvene industrije to odločitev pozdravilo. Iz lastnih

izkušenj lesnega predelovalca ocenjujem, da so koncesio­narji dobro oskrbovali domačo lesnopredelovalno indu­strijo z lesom približno do leta 2010, potem pa je vse več nepredelane hlodovine romalo prek meje, medtem ko so bile marsikatere slovenske žage slabo oskrbljene. Re­dna oskrba podjetij s hlodovino pa je odločilna. To je tudi razlog, da podpiramo delovanje državnega podjetja. Od podjetja Slovenski državni gozdovi pričakujemo, da bo zagotovilo dolgoročno bolj redno oskrbo domačih pre­delovalcev. Članice združenja sicer vse bolj glasno opo­zarjajo na resne težave pri zagonu državnega podjetja in skrb, da bodo ostale brez hlodovine. Ob tem razumem, da ima vsako podjetje na začetku težave, da sprva ne bo vse ideal no. Lesarji pričakujemo, da bodo aktivnosti za uspe­šen zagon podjetja pospešene v tolikšni meri, da bo oskr­

ba lesarjev normalna. Vsi skupaj pa smo še vedno prepri­čani, da bo oskrba s hlodovino, ko bo državno podjetje 'ujelo pravi ritem', precej boljša, kot je bila do zdaj.«

Milan Lukić, prokurist podjetja Lumar: »Sem vnet zagovornik sprejetja zakona o ustanovitvi gozdarske družbe. Dejstvo je, da so se razmere v lesarski panogi, na­ključno ali ne, najbolj poslabšale v času, ko so z državnimi gozdovi na podlagi po­

deljenih koncesij gospodarile gospodarske družbe v za­sebni lasti. Les iz državnih gozdov, tudi če jih je le ena petina, je tista konstanta, na katero slovenske žage lahko z gotovostjo računajo. Zaradi tega je izjemnega pomena, da se novoustanovljeno podjetje Slovenski državni goz­dovi čim prej konstituira, da se zaposlijo ustrezni delav­ci, sprejme poslovni načrt in predvidene poslovne funk­cije začnejo s 1. julijem tudi izvajati. Želim si več kon­struktivnega sodelovanja, da bi se pri tem bolj resno de­lalo in da po 1. juliju ne bi prihajalo do resnih motenj pri oskrbi s hlodovino. «

A N K E TA

Slovenija nima neomejenih naravnih in energetskih vi-rov. Z eno izjemo – lesom, ki raste v 1,2 milijona hektar-jih slovenskih gozdov.

Gozdovi pokrivajo 60 odstot­kov celotne površine naše dr­žave, v njih je okoli 356 milijo­nov kubičnih metrov lesa, les­na biomasa pa iz leta v leto na­rašča. Slovenija po gozdnatosti zaseda tretje mesto v Evropi.

Ustvariti dodano vrednostTo je za Slovenijo zelo velik eko­nomski potencial, saj se v celot­ni lesni verigi lahko ustvari iz­jemno veliko dodane vrednos­ti. Zato bi lahko v tej panogi od­prli na tisoče novih delovnih mest, prihodki v proračun pa bi se močno povečali. Vendar imamo veliko težavo, ki je zna­na že desetletja. Dodane vred­nosti ne zadržimo doma, am­pak jo zaradi veliko izvožene in nepredelane hlodovine ustvar­jajo v sosednjih državah.

Prav zato Slovenija potrebu­je pogoje za investicije v lesno­predelovalno industrijo, ki bi posekan les predelala vsaj do polizdelkov. Vendar je treba prepoznati tržne niše in inve­stirati v programe, kjer bo za­dostno povpraševanje. Les vse bolj postaja strateški material v več panogah, vse bolj je pri­soten v gradbeništvu, zato več projekcij kaže, da se bo pora­ba lesa v prihodnje povečevala.

Denar ni vseOmenimo še dve funkciji goz­da, ki sam gradi svoje življenj­sko okolje in ekosistem, kar je temelj za njegovo življenje. Da,

govorimo o ekološki funkciji, ki sodi med gozdne dobrine in ni­ma materialnega pomena. Na prvem mestu je varovalna funk­cija. Gozd varuje gozdna tla pred erozijo in gozdne sestoje pred vetrom. Koreninski razplet va­ruje pobočja in brežine ob nase­ljih, prometnicah ter vodotokih. Poleg tega gozd ustvarja ugodno mikroklimo, zadržuje padavin­ske vode in ohranja podzemne tokove ter vire pitne vode.

Druga nematerialna funk­cija je socialna. Gozd človeku in družbi ustvarja ugodno ži­vljenjsko okolje. V njem lahko izvajamo različne športne de­javnosti, se učimo in raziskuje­mo. Človek prek gozda vzposta­

vi odnos do lepega, gozd bla­godejno vpliva njegovo poču­tje. In ne nazadnje – gozd je lep.

Ujme povzročijo veliko škodeRazlične ujme so v gozdovih na­ravni pojav in pomenijo preiz­kušnjo stabilnosti in vitalnos­ti gozdnega ekosistema. Tovr­stni izzivi slovenskemu gozdu so postali v zadnjih letih zelo po­gosti, kar je posledica globalno spreminjajočega se naravnega okolja. Zaradi odmika človeš­ke družbe od načel trajnostne­ga razvoja je postalo naravno ravnotežje zelo krhko. Žledolo­mi in vetrolomi, pozebe in sne­golomi, obsežni napadi škodljiv­

cev in bolezni, agresivni pohodi invazivnih tujih rastlinskih in ži­valskih vrst, suša, poplave in ob­sežni erozijski procesi so postali stalnica v slovenskih gozdovih.

Temu moramo prilagoditi gospodarjenje z gozdovi in naša prizadevanja za ohranitev gozda kot enega najbolj naravnih delov našega okolja. Pri gospodarjenju z gozdovi stopajo v ospredje sa­nacija poškodovanih gozdov in ukrepi varstva gozdov. Lani je sanitarni posek poškodovane­ga in obolelega drevja znašal že dve tretjini vsega poseka v goz­dovih. Žledolomu v letu 2014, ki je s prek devetimi milijoni ku­bičnih metrov poškodovanih dreves največja naravna ujma v slovenskih gozdovih v zgodovi­ni, se je sredi leta 2015 pridružila še močna razmnožitev podlub­nikov. Zaradi smrekovega luba­darja je bilo leta 2015 in do sredi­ne maja 2016 za posek označenih več kot 2,5 milijona kubičnih me­trov lesa, od tega je bilo do zdaj posekanih 93 odstotkov napa­denih dreves.

Pravočasen posek napade­nih dreves je edini učinkovit ukrep varstva gozdov pred na­daljnjim širjenjem lubadarja. Zaradi žleda najbolj poškodo­vani gozdovi na postojnskem, ljubljanskem, tolminskem in kranjskem območju so utrpe­li tudi največjo dodatno škodo zaradi smrekovih podlubni­kov. Letos se ob nastopu toplej­šega in suhega vremena priča­kuje nadaljevanje širjenja luba­darja vsaj v obsegu, ki bo podo­ben lanskemu.

Gozd je lepa, bogata in zvesta nevesta, vendar zahteva pozornost

" Zadnji teden maja je že več kot 40 let posvečen slovenskim goz­dovom. Letošnja rdeča nit prireditev ob Tednu gozdov »Gozdovi za jutri – ohranimo jih!« zrcali zavezo trajnostne rabe gozdov, da bi lah­ko opravljali vrsto svojih vlog tudi v prihodnosti. Letošnje priredi­tve v okviru Tedna gozdov potekajo že od 20. maja, končale pa se bodo 2. junija. Ključne gozdarske in naravovarstvene inštitucije v Sloveniji so pripravile več kot 60 različnih dogodkov po vsej Slove­niji. Prireditve lahko najdete na www.zgs.si.

Letos poteka že 40. Teden gozdov

Z Miho Marenčetom smo se pogovarjali o vlogi in načrtih podjetja Slovenski državni gozdovi, ki bo 1. julija uradno prevzelo gospodarjenje z gozdovi, ki so v lasti države

Drevesna sestava slovenskih gozdov

Vir: Surs

v odstotkih

Bori5,8

Plemenitilistavci

5,3

Mehskilistavci

1,8

Bukev32,7

Hrast7,1

Jelka7,6

Drugi trdi listavci8,6

Smreka31,1

Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije:Lastniki naj redno pregledujejo svoje gozdne površine. Če ugotovijo napad podlubnikov, morajo ukrepati takoj.

Džang Džanlong, kitajski minister za gozdarstvo, in Dejan Židan, slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sta skupaj s predstavniki še 15 držav iz srednje in vzhodne Evrope podpisala Akcijski načrt o sodelovanju na področju gozdarstva.

www.finance.si Četrtek, 26. maja 2016, št. 10018 OGLASNA PRILOGA

Kakovostno in po ugodnih cenah:

•opravljamo sečnjo in spravilo lesa

•izvajamo gozdnogojitvena in varstvena dela

•projektiramo, gradimo in vzdržujemo gozdne ceste in

vlake•odkupujemo les na panju in

kamionski cesti•izdelujemo in prodajamo žagan

in tesan les•projektiramo in izvajamo hortikulturno in vrtnarsko

dejavnost•proizvajamo in prodajamo vse

vrste cvetja, lončnic, okrasnih grmovnic in dreves

Se priporočamo!

Kakovostno in po ugodnih cenah:

•opravljamo sečnjo in spravilo lesa

•izvajamo gozdnogojitvena in varstvena dela

•projektiramo, gradimo in vzdržujemo gozdne ceste in

vlake•odkupujemo les na panju in

kamionski cesti•izdelujemo in prodajamo žagan

in tesan les•projektiramo in izvajamo hortikulturno in vrtnarsko

dejavnost•proizvajamo in prodajamo vse

vrste cvetja, lončnic, okrasnih grmovnic in dreves

Se priporočamo!

Kakovostno in po ugodnih cenah:

•opravljamo sečnjo in spravilo lesa

•izvajamo gozdnogojitvena in varstvena dela

•projektiramo, gradimo in vzdržujemo gozdne ceste in

vlake•odkupujemo les na panju in

kamionski cesti•izdelujemo in prodajamo žagan

in tesan les•projektiramo in izvajamo hortikulturno in vrtnarsko

dejavnost•proizvajamo in prodajamo vse

vrste cvetja, lončnic, okrasnih grmovnic in dreves

Se priporočamo!

70 let

Zaleže!

Oglaševanje v prvem slovenskem

poslovnem dnevniku:

oglasi@finance.si

v prvem slovenskem poslovnem dnevniku:

Iztekajo se 20-letne kon-cesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Drža-va se je odločila predvsem preoblikovati postopke dela v državnih gozdovih.

V GG Novo mesto so nam pove­dali, da so se s predstavniki mi­nistrstva za kmetijstvo, gozdar­stvo in prehrano poskušali po­govarjati o novem načinu dela, saj želijo v tem podjetju zadrža­ti sedanjo količino dela v držav­nih gozdovih. Predvsem želijo ohraniti število redno zaposle­nih profesionalnih delavcev v gozdarstvu ter dosedanjo prio­ritetno oskrbo domače lesne in­dustrije. Glede na trenutne raz­mere obstaja za obe področ ji še veliko negotovosti.

Pri oblikovanju novih raz­pisov za delo v državnih goz­dovih so se premalo upošteva­la merila glede števila zaposle­nih in zmogljivosti strojev. Eno glavnih meril pri razpisih je ce­na dela, kar pa ima lahko za trenutno zaposlene v gozdar­stvu tudi negativen vpliv. Sta­tistika pri delu v gozdarstvu je precej slaba, saj letno pri de­lu v gozdovih umre več kot 20 ljudi in se zgodi več kot 100 tež­jih nezgod. Skoraj vse omenje­ne nezgode se zgodijo neprofe­sionalnim delavcem. V podje­

GG Novo mesto ima veliko pomislekov

Želimo si obdržati zdajšnji obseg dela v gozdovih in prioritetno oskrbo domače lesne industrije.

"Andrej Kastelic, direktor GG Novo mesto

vo organizacijo dela v držav­nih gozdovih zdajšnja gozdar­ska podjetja lahko nadgradijo ter zadrži raven domače pre­delave lesa. Na Dolenjskem in v Beli krajini je bil namreč les iz državnih gozdov ključen za oskrbovanje vseh žagarskih obratov v regiji in pomemben vir surovine tudi širše v državi. Za nadgradnjo obstoječe ravni je ključen tudi prehod med mo­deloma, ki bo v tem obdobju za­gotovil delo gozdarskim podje­tjem in surovino lesnopredelo­valnim obratom.

Glede na vse dileme in veli­ko pasti, ki se pojavljajo ob obli­kovanju novega modela za gos­podarjenje z državnimi gozdo­vi, bo nujno treba doseči širši konsenz pri iskanju rešitev. Le tako bodo učinki celotne reor­ganizacije pozitivni.

tju se bojijo, da bi ob premajh­nem upoštevanju zmogljivosti in profesionalizaciji dela v goz­darstvu posel začeli izgubljati trenutno profesionalni zapos­leni delavci.

V GG Novo mesto menijo, da se kljub spremembam z no­

Pri gradnji objektov v Slo-veniji dosega les le triod-stotni delež med vsemi gradbenimi materiali. Ker ima zelo dobre lastnosti, je njegova prihodnost, ne le v Sloveniji, zelo svetla, bodo pa morali arhitekti in grad-beniki bolje spoznati nje-gove prednosti.

Z modernimi tehnologijami predelave lesa lahko naredimo profile, s katerimi lahko gradi­mo ne le individualne hiše, am­pak tudi večnadstropne stano­vanjske in javne stavbe. Vendar zaradi slovenskih predpisov in nepoznavanja tehnologij med arhitekti, gradbeniki in investi­torji lesene konstrukcije še ni­so tako priljubljene, kot bi lah­ko bile. Zato različne instituci­je pripravljajo predavanja in seminarje ter druge dogodke, na katerih poudarjajo prednos­ti lesa, arhitekte pa seznanjajo z detajli, s katerimi lahko izko­

ristijo prednosti lesa. Na drugi strani opozarjajo na napake, ki jih lahko zagrešijo.

Eden takšnih dogodkov je bil posvet Les v urbanem oko­lju, ki je potekal sredi maja v sklopu razstave Čar lesa. Pro­fesorji, inženirji, gradbeni raz­iskovalci in arhitekti so tam predstavljali svoj pogled na uporabo lesa pri vseh vrstah gradnje. Govorili so tudi o teh­nologijah zaščite in trajnostnih pristopih k izkoriščanju lesnih materialov.

Prihodnost je v lesnih komopzitihV svetu že obstaja projekt za 80­nadstropno stavbo, ki jo bo­do zgradili iz lesnih kompozi­tov. Prav s temi materiali lahko po prepričanju dr. Milana Šer­meka z oddelka za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti odpravimo pomanjkljivosti na­ravnega lesa in dosežemo več­je trdnosti, prav tako pa je mo­

goče izdelati nosilne elemen­te večjih dimenzij. Poleg tega lahko povečamo nosilnost in izboljšamo druge lastnosti ter enakomerno porazdelimo na­petosti.

Med najbolj uporabljanimi kompoziti je lepljen lameliran les, iz katerega izdelujejo tudi več kot sto metrov dolge nosil­ce za mostove in konstrukcije športnih dvoran. Drugi je križ­no lepljen les, kjer lamele tečejo v dveh smereh, s čimer dobimo večjo stabilnost. »Povpraševa­nje po tem materialu je zelo ve­liko, zato je škoda, da ga v Slo­veniji še ne proizvajamo. Ena izmed prednosti tega kompo­zita je, da lahko z njim nadgra­dimo obstoječi objekt,« je raz­ložil Šermek.

Lesene stene so lahkeTajda Potrč z Zavoda za grad­beništvo Slovenije je primerja­la težo in izolativnost sten iz le­sa in opeke, pri čemer je bila le­

Gradbinci in arhitekti bodo morali les bolje spoznati

Delež izvoza hlodovi-ne, posekane v sloven-skih gozdovih, se je od le-ta 2010 stalno povečeval, največjega pa je dosegel predlanskim. Takrat smo izvozili 47 odstotkov pose-kanega lesa, le 53 odstot-kov pa smo ga predelali v Sloveniji.

Povprečno v Sloveniji na leto posekamo približno pet mili­jonov kubičnih metrov lesa, la­ni pa je bil posek zaradi žledo­loma za milijon kubičnih me­trov večji. Polovica posekane­ga lesa se nameni za celulozo in kurjavo, druga polovica pa je primerna za tehnološko ob­delavo.

Razlika med 80 in 400 evriPribližno polovica slovenske hlodovine gre v tujino povsem neobdelana, drugo predelajo slovenske žage. »Ves ta les je v verigi dodane vrednosti pov­sem na dnu, kar je največja te­žava slovenske gozdno­lesne verige,« pravi Rupert Gole, žu­pan občine Šentrupert, ki je znana po projektih izrabe in promocije lesa, tehnologij in lesnih izdelkov.

Gole je poudaril, da kubič­ni meter smrekovine, primer­ne za nadaljnjo tehnološko ob­delavo, stane v povprečju 80 evrov. Od 120 do 140 evrov sta­ne rezan les na žagah, pri če­mer je treba poudariti, da ve­čino žaganega lesa izvozimo. Uvažamo pa visokotehnolo­ški les, primeren za konstruk­cije in gradbeništvo. In cena? Kubični meter lepljencev za konstrukcijske namene stane 400 evrov.

Igra kubikov in milijonovPa poglejmo, koliko vrednos­ti izgubi Slovenija le pri trenu­tnih potrebah slovenskih proi­zvajalcev montažnih hiš. Ti na leto potrebujejo od 12 do 13 ti­soč kubičnih metrov konstruk­cijskega lesa, za katerega bi po­rabili okoli 30 tisoč kubičnih metrov primerne hlodovine. Pa izračunajmo, koliko vred­nosti izgubimo s prodajo hlo­dovine in uvozom konstrukcij­skega lesa. Za 30 tisoč kubič­nih metrov hlodovine iztržimo 2,4 milijona evrov, za uvoz 13 tisoč kubičnih metrov tehnolo­ško obdelanega lesa pa sloven­ska industrija montažnih hiš

na leto skupaj plača 5,2 milijo­na evrov. Razlika v vrednos­ti izvožene hlodovine in uvo­ženega kostrukcijskega lesa je okoli tri milijone evrov.

V tem primeru seveda ne moremo govoriti o izgubi ce­lotne dodane vrednosti. Kljub temu pa račun pokaže, da bi ob ustreznih predelovalnih zmogljivostih lahko vsaj tri mi­lijone evrov več zakrožilo v na­ši državi. Pa govorimo le o pot­rebah slovenskih proizvajal­cev montažnih hiš. Ti seveda ne bi mogli sami porabiti vseh pet do šest milijonov kubičnih metrov posekane hlodovine v slovenskih gozdovih. Za to ko­

Kako na leto izgubimo tri milijone evrov

www.finance.si Četrtek, 26. maja 2016, št. 100 GOZD IN LES 19

Projekt InnoRenew CoE je financiran s strani okvirnega programa Obzorje 2020 za Raziskave in Razvoj Evropske Unije po pogodbi št 664330.

www.innorenew.euwww.zag.siinfo@zag.si

Zavod za gradbeništvo Slovenijesodeluje v projektu InnoRenew CoE -

Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja

• Raziskovalno delo• Certificiranje• Tehnične ocene in soglasja• Preskušanje in merjenje• Kalibriranje in overjanje• Mnenja in ekspertize• Izobraževanje

Za trajnostno kulturo v gradbeništvu

Zavod za gradbeništvo Slo­venije (ZAG) je z raziska­vami zelo vpet v rabo le­sa v Sloveniji. Les ima v gradbeništvu velik poten­cial, zato bo to področje tu­di v prihodnosti zelo po­membno.

ZAG bo zagotovo eden iz-med glavnih partnerjev slo-venske industrije. Čeprav je les tradicionalen gradbeni mate rial, ki ga poznamo že tisočletja, pa je še veliko ne-raziskanega, pri čemer se pojavljajo vedno nove ideje in rešitve.

MikrotomografijaKarakterizacijo lesa ZAG iz-vaja z najsodobnejšimi ana-litskimi tehnikami, ena iz-med njih je računalniška rentgenska mikrotomografi-ja (µXCT). Največja prednost te tehnike je 3D-vizualizacija notranje sestave lesa. S spre-minjanjem temperature ali neposrednim obremenjeva-njem vzorcev v posebej zgra-jeni okoljski komori, vgraje-ni v mikrotomograf, prido-bivajo tudi podatke o spre-membi mikrostrukture po obremenitvi.

ZAG ima v Sloveniji edino napravo µXCT. Pri nekaj mi-limetrov velikem vzorcu lah-ko ta naprava doseže ločlji-vost do enega mikrometra, pri analizi večjih vzorcev pa ločljivost okoli 20 mikrome-trov. Podatke o mikrostruk-turi – velikost in porazdelitev por, dolžina vlaken, usmeri-tev celic in podobno – ter mo-deliranje pretokov lahko po-zneje analizirajo v računal-niškem programu za 3D-sli-kovno analizo.

Proučili tudi odzivanje večetažnih lesenih zgradbZelo pomembno je, da je le-sena gradnja izvedena z le-som primernih mehanskih lastnosti. Ker je les naraven material, to ni tako prepros-to. Na ZAG so razvrščali les v različnih raziskavah, pro-učujejo tudi celotne lesene konstrukcije na različnih stavbah, tudi starih. Pregle-de lesenih konstrukcij na ZAG nadgradijo z numerični-mi analizami, s katerimi lah-ko natančno opredelijo sta-nje elementov oziroma zane-sljivost konstrukcij.

Prednosti lesa je mogoče izkoristiti z lesnimi kompozi-ti, lahko ga kombiniramo tu-di z drugimi materiali. Tako lahko razvijemo inovativne proizvode na podlagi lesa, pri čemer je treba njihovo za-nesljivost pred uporabo pre-veriti z laboratorijskim pre-skušanjem oziroma modeli-ranjem. Na ZAG so med dru-

Trajnostna gradnja in les na ZAG

" Tomografski posnetek lesa z vidno porušitvijo so na Zavodu za gradbeništvo posneli z računalniško rentgensko mikrotomografijo.

ZAG

gim v minulih letih presku-šali inovativne sklope lese-nih objektov, v projektu Op-timberquake pa so prouče-vali modeliranje odzivanja večetažnih lesenih zgradb.

Evropski projekt – center odličnostiZAG sodeluje pri projektu vzpostavitve centra odlič-nosti InnoRenew. Aktivno-sti potekajo v projektu, ki ga financira evropska komisija v okviru razvojno-razisko-valnega programa Obzorja 2020. Center bo z zmoglji-vostmi vseh vključenih par-tnerjev postal močno re-gionalno središče znanja in raziskovalnih zmogljivosti evropskega pomena.

Trajnostna gradnja priha-ja v ospredje tako pri novo-gradnjah kot pri prenovah, pri čemer ima raba lesa in naravnih materialov poseb-no vlogo. Čeprav je les tra-dicionalen gradbeni mate-rial, ki ga poznamo že tisoč-letja, pa je še veliko nerazi-skanega.

ZAG

Gradbinci in arhitekti bodo morali les bolje spoznatisena za 4,5-krat lažja od opeč-nate. Torej, iz omenjenih ma-terialov so zgradili enako izo-lativni steni. Opečnata je bila težka 312 kilogramov in debe-la 545 milimetrov, lesena pa 69 kilogramov in debela 405 mi-limetrov. Poleg tega se lesena gradnja zelo dobro izkaže pri nočnem hlajenju v poletnem času, izjemno dobro pa ščiti tudi pred hrupom.

Dr. Roman Kunič z ljubljan-ske fakultete za gradbeništvo in geodezijo je omenil, da ima-jo masivne gradnje iz opeke in betona precej večji ogljični od-tis kot skeletna gradnja iz alu-minija, lesena skeletna grad-nja pa se v tem pogledu prav posebej izkaže, saj je lahko v teh primerih ogljični odtis tu-di negativen. Kunič arhitektom svetuje, naj pri izbiri materia-lov kritično presodijo vse last-nosti, predvsem pa naj prouči-jo vse učinke različnih gradbe-nih materialov.

Les zgnije zaradi neumnostiDr. Franc Pohleven z oddel-ka za lesarstvo na biotehniški fakulteti v Ljubljani je pouda-ril, da les zahteva upošteva-nje pravil. Z različnimi postop-ki za zaščito lesa zavarujemo funkcionalnost, predvsem pa je potrebno pravilno konstrui-ranje, pri čemer je predstavil primere pravilnih in napačno izvedenih detajlov.

Opozoril je tudi na razkroj lesa, ki je naraven proces, a ga lahko upočasnimo za sto-letja in tisočletja. »Nepravil-na uporaba premazov nare-di več škode kot koristi,« je pri tem posvaril Poglajen in povedal, da je za propadanje lesa najbolj krivo človeško neznanje. Arhitekte in grad-benike je pozval, naj spoz-najo vrste lesa in njihovo od-pornost ter uporabljajo tiste vrste, ki najbolj kljubujejo zu-nanjim vplivom.

Kako na leto izgubimo tri milijone evrov

" Slovenska industrija montažnih hiš na leto uvozi za približno 5,2 milijona evrov visokotehnološkega lesa, okoli tri milijone evrov vrednosti ostane v tujini.

ličino bi potrebovali še dru-ge odjemalce, kot so denimo proizvajalci pohištva in dru-gih lesenih izdelkov, ter nav-sezadnje tudi primerne ener-getske objekte. Očitno bo pot do celovite lesne verige, kjer bi les posekali, razžagali in obdelali, ostanke pa skurili ali spremenili v papir, še ze-lo dolga.

Slovenija predela najmanj hlodovineLani smo pridobili izsledke Mitje Piškurja z Gozdarskega inštituta Slovenija. V študiji je analiziral države, kjer na leto v gozdovih posekajo več kot

milijon kubičnih metrov hlo-dovine. Države z največjim obsegom predelave hlodov iglavcev imajo koeficient ok-rog 1,0, kar pomeni, da prede-lajo ves posekan les. Posebej je opazna Avstrija s faktorjem 1,4, kjer na sto kubičnih me-trov tam posekane hlodovi-ne predelajo 140 kubičnih me-trov lesa. Slovenija ima izmed vseh držav najslabše razmer-je, saj je naš koe ficient 0,62, kar pomeni, da iz stotih kubič-nih metrov hlodovine prede-lamo le 62 kubičnih metrov, drugo pa izvozimo kot neob-delane hlode z najnižjo doda-no vrednostjo.

www.finance.si Četrtek, 26. maja 2016, št. 10020 OGLASNA PRILOGA

MURALES d.d. LJUTOMERMURALES d.d. LJUTOMERMURALES d.d. LJUTOMERMURALES d.d. LJUTOMERMURALES d.d. LJUTOMER

www.murales.si

V Muralesu izdelujemo stole, mize, kotne klopi in vitrine iz masivnega lesa. Trudimo se, da bi bila ponudba našega pohištva čim pestrejša. V dolgoletnem

poslovanju smo zadovoljili številne kupce tako na domačem kot tujem trgu. Zaradi bogatih izkušenj in izpopolnjene

tehnologije v Muralesu lahko proizvedemo večje in tudi manjše serije visokokakovostnih masivnih izdelkov.

Različne vrste lesa, različni dizajni in trendi, barvne kombinacije zagotavljajo,

da bo Muralesov izdelek plod vaše domišljije. Izberete lahko najprimernejši

izdelek za vaš dom ali objekt (restavracija, hotel, javna ustanova …).

Ob nakupu našega izdelka boste v svoj dom prinesli košček naravnega

bogastva – les in začutili njegovo povezanost z naravo.

Delamo z izostrenim občutkom za les, z ljubeznijo do ljudi,

ki čutijo z lesom in uživajo v lepem.

V veliko zadovoljstvo nam je, da kupci potrjujejo naš slogan

»VEČ KOT TRDEN STOL JE MURALESOV STOL.«

V Milanu je do sredine ju-nija odprta razstava in-dustrijskega oblikovanja, kjer izdelke predstavlja 20 slovenskih oblikovalcev in podjetij iz lesne, pohi-štvene in z interjerjem po-vezanih dejavnosti. Gre za različne izdelke, večini pa je skupna uporaba lesa in inovativnih pristopov.

Razstavo organizirata Javna agencija SPIRIT Slovenija ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sode-lovanju z Gospodarsko zbor-nico Slovenije, Lesarskim grozdom, ministrstvom za zunanje zadeve, generalnim konzulatom v Trstu, gospo-darskim uradom v Milanu, STO Milano ter italijanskimi partnerji.

Odprta vrata do ciljnih skupinPredmeti so razstavljeni v 90

kvadratnih metrov velikem arhitekturnem ateljeju na uli-ci Saffi 9 v starem mestnem je-dru v neposredni bližini Tri-ennala. Ponuja prostor za predstavitev izdelkov in je mesto povezovanja s ciljnimi skupinami, med katere so-dijo italijanski oblikovalci in arhitekti ter trgovski agenti in podjetja, ki iščejo nadpov-prečne izdelke, primerne za italijanski trg.

Danes končuje dvodnevni obisk poslovna delegacija, ki je imela več srečanj. Predsta-vitev slovenskih razstavljav-cev in njihovih izdelkov mo-rebitnim poslovnim partner-jem ter iskanje novih poslov-nih priložnosti sta namreč glavna cilja razstave. Osme-ga junija bodo organizirali še okroglo mizo z naslovom »Dizajn, arhitektura in indu-strija«, ki bo temeljila na in-teraktivni diskusiji o sloven-skem prostoru oblikovanja

ter zgodbah o uspehu in mo-žnostih sodelovanja.

Tudi majhni morajo delovati globalnoRazstava dokazuje, da je Slo-venija danes tudi na podro-čju oblikovanja pomemben inovativni del evropskih in svetovnih ustvarjalnih tokov. Kljub geografski majhnos-ti deluje globalno, kar potr-juje tudi vrsta nagrad in pri-znanj, ki so jih dobili predsta-vljeni izdelki. Kljub vsemu pa bi jo bilo treba v prihodnjih le-tih še bolj umestiti na evrop-ski zemljevid dizajna, kar bo mogoče s sodelovanjem ce-le verige – od lesne industri-je do oblikovanja. »Slovenija ima les, tradicijo in znanje na tem področju. Čas je za pove-zovanje dizajna, posla in trže-nja,« je na odprtju dejal Saša J. Mächtig.

Prvi konkretnejši korak h grajenju prepoznavnosti slo-

venskega oblikovanja kot ce-lote na tujih trgih je bil nare-jen že lani s skupno predstavi-tvijo devetih slovenskih pod-jetij na sejmu 100 % Design v Londonu pod okriljem Jav-ne agencije SPIRIT Slovenija.

Agencija je letos začela ini-ciativo za večjo porabo lesa in ustvarjanje trga za lesne iz-delke in storitve v Sloveniji in tujini. Namen je združevanje in povezovanje promocijskih aktivnosti na nacionalni, re-gionalni in lokalni ravni ter v mednarodnem prostoru. V okviru Iniciative za les 2016 bo SPIRIT Slovenija krepil po-men in vključevanje industrij-skega in trajnostno naravna-nega oblikovanja pri razvoju novih izdelkov za doseganje višje dodane vrednosti v sek-torju predelave lesa. Hkrati bo spodbujal vključevanje krea-tivnih industrij v inovacijske in trženjske procese lesnopre-delovalnih podjetij.

Slovenski lesni dizajn se predstavlja v Milanu

"V organizaciji Javne agencije SPIRIT Slovenija ter direktorata za lesar-stvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo bo danes dogo-dek Znamke z roba. Začel se bo ob 17. uri in bo potekal v Mestu oblikova-nja v Ljubljani, na njem pa bodo predstavili uspešne prodajne prakse po-hištvenih blagovnih znamk iz jugovzhodne Evrope, ki so v zadnjem času prodrle na zahtevne mednarodne trge.SPIRIT Slovenija želi s predstavniki uspešnih podjetniških zgodb sloven-skim podjetjem predstaviti učinkovite procese gradnje in razvoja lastne blagovne znamke, trženja in prodajnih postopkov, ki so jim omogočili us-pešno konkuriranje v mednarodnem poslovnem okolju. Namen je pod-jetjem približati postopek graditve blagovne znamke kot dinamičnega in stalnega procesa ter učinkovito širitev prodajne vizije med uporabniki, vlagatelji in partnerji v smeri pravilne komunikacije in dobre zgodbe.

Znamke z roba danes v Mestu oblikovanja

Zasebni lastniki sloven-skih gozdov so lani pro-dali za 49 milijonov evrov lesa, kar je bilo za oko-li 16 odstotkov več kot le-ta 2014. Vrednost odkup-ljenih hlodov za žago in furnir je bila višja za ne-kaj več kot 23 odstotkov, vrednost odkupljenega lesa za kurjavo in drugega okroglega industrijskega lesa pa je bila skoraj ena-ka kot leto prej.

Statistični urad Republike Slo-venije pri tem poudarja, da je bila količina tega lesa za oko-li 20 odstotkov večja, prav za toliko pa so lani upadle cene. Vrednost odkupa lesa za celu-lozo je bila nižja za okoli osem odstotkov, predvsem zaradi

nižje povprečne odkupne ce-ne tega lesa.

Največ lesa za žago in furnirV sestavi vrednosti celotnega odkupa okroglega lesa je bil največji delež hlodov za žago in furnir. Dosegel je 77,8 odstotka, delež lesa za celulozo je znašal 13,3, delež lesa za kurjavo 6,4 in delež drugega okroglega in-dustrijskega lesa 2,6 odstotka.

Spomladi najbolj upade odkup lesa za kurjavoSe je pa vrednost odkupa okro-glega lesa iz zasebnih gozdov v marcu tega leta na letni ravni znižala. V primerjavi z lanskim marcem je bila vrednost odku-pa okroglega lesa iz zasebnih gozdov za skoraj štiri odstot-

ke nižja. Vrednost odkupa hlo-dov za žago in furnir je bila za okoli štiri odstotke višja, vred-nost odkupa drugih kategorij okroglega lesa pa je bila nižja kot pred letom dni.

Vrednost marčne prodaje lesa iz zasebnih gozdov je bila 3,9 milijona evrov. V nasprot-ju z letno ravnijo na mesečni ravni to pomeni štiriodstotno rast. Vrednost odkupa hlodov za žago in furnir je bila na me-sečni ravni višja za sedem od-stotkov, vrednost odkupa lesa za kurjavo pa za skoraj 14 od-stotkov nižja. Nekoliko nižja je bila tudi vrednost odkupa le-sa za celulozo, ki je upadla za dva odstotka, vrednost dru-gega okroglega industrijske-ga lesa pa se je znižala za 20 odstotkov.

Prodaja lesa lani zrasla, marca letos spet upad

" Marca je bila v primerjavi z istim mesecem lani vrednost odkupa okroglega lesa iz zasebnih gozdov za skoraj štiri odstotke nižja.

www.finance.si Četrtek, 26. maja 2016, št. 100 GOZD IN LES 21

Belinka Tophybrid je mojstrovina, ki je rezultat več kot 40-ih let izkušenj pri razvoju in proizvodnji profesionalnih premazov za zaščito lepote lesenih materialov. Proizvod je popolna kombinacija najboljših lastnosti, ki jih ponujajo izdelki na osnovi topil in na vodni osnovi. Tako kot proizvode na osnovi topil ga odlikuje enostavno nanašanje, čas sušenja pa je bolj podoben sušenju proizvodov na vodni osnovi. Med Belinkinimi proizvodi ponuja Belinka Tophybrid najvišjo stopnjo vremenske obstojnosti, zasnovan pa je bil z namenom dolgoročnega poudarjanja naravne lepote lesa.

Prijateljstvo za vedno!

www.belinka.si belinka.si

Pozdravljen, novi prijatelj!

Belinka Tophybrid VEČ KOT LE ZAŠČITA ZA LESBelinka Tophybrid je mojstrovina, ki je rezultat več kot 40-ih let izkušenj pri razvoju in proizvodnji profesionalnih premazov za zaščito lepote lesenih materialov. Proizvod je popolna kombinacija najboljših lastnosti, ki jih ponujajo izdelki na osnovi topil in na vodni osnovi. Tako kot proizvode na osnovi topil ga odlikuje enostavno nanašanje, čas sušenja pa je bolj podoben sušenju proizvodov na vodni osnovi. Med Belinkinimi proizvodi ponuja Belinka Tophybrid najvišjo stopnjo vremenske obstojnosti, zasnovan pa je bil z namenom dolgoročnega poudarjanja naravne lepote lesa. Enostaven nanos – hitro sušenje – odpornost na vremenske vpliveTa povsem nova lazura se ponaša z boljšimi nanašalnimi lastnostmi, kot smo jih vajeni pri običajnih proizvodih na vodni osnovi. Obenem se suši tako hitro, da je mogoče narediti dva nanosa v enem dnevu. Kakovostne sestavine zagotavljajo optimalno zaščito, premazu dajejo poln videz in ohranjajo naravno strukturo lesa vidno.Belinka Tophybrid obenem ščiti les pred UV žarki – do 7 let. To je najvišja stopnja odpornosti, ki jo Belinkin proizvod lahko ponudi. Obenem je tudi zelo učinkovit, saj lahko z enim litrom premažemo do 18 m2, če pa obnavljamo že premazane površine, pa celo do 25 m2. Lazurni premaz je na voljo v devetih različnih in previdno izbranih niansah ter v brezbarvni različici, ki pa je primerna le za notranjo uporabo, saj ne vsebuje UV filtrov. Nepremagljiv par – Belinka Impregnant in Belinka TophybridLesu, ki je izpostavljen vremenskim vplivom, je treba nameniti posebno pozornost. Zato strokovnjaki pri Belinki priporočajo, da se na les najprej nanese Belinka Impregnant, nato pa še Belinka Tophybrid, s čimer se zagotovi najboljše rezultate tako pri zaščiti kot pri dizajnu. Namesto Impregnanta lahko uporabimo tudi Belles, a je pred nanašanjem Tophybrida potrebno počakati 3 dni, da se Belles popolnoma posuši.

www.belinka

.si

belinka

.si

• enostaven

nanos in hitro

sušenje

• za zunaj in znotraj

• 7 let UV zaščite

OG

LAS

NO

SP

OR

OČ

ILO

"Na razstavi se predstavljajo izdelki 20 slovenskih oblikovalcev in podjetij iz lesne, pohištvene in z interjerjem po-vezanih dejavnosti: Aklih Design Stu-dio, Atelje Mali, Design Studio Masho-ni, Donar, Folio, GEO Energetika, Gon-zaga-Pro, Kubus Interier, LED Luks, Lut-man Design Studio, M Tom, Maechtig Vrhunc Arhitekti, Mitja, Murales, Ta-petništvo Novak, Prinčič Barbara, REX Kralj, Združenje proizvajalcev lesenih montažnih stavb, Studio Drevo in Stori-es design.

Podjetja na razstavi

www.finance.si Četrtek, 26. maja 2016, št. 10022 OGLASNA PRILOGA

GENERALNIZASTOPNIK IN

SERVISER

TEL.: 04 537 82 10FAX.: 04 537 82 11

E-MAIL: info@prochrom-comp.siwww.prochrom-comp.si

Od 1. 6. 2016 nudimo tudi brušenje krožnih listov do premera 810 mm.

OPREMA IN ORODJA ZA ŽAGARSTVO IN MIZARSTVO

TRAČNI LISTIOzobljeni in neozobljeni

tračni listiStelitirani in tlačeni

tračni listi

GATERSKI INMINI GATERSKI LISTI

OZKI TRAČNI LISTIOzobljeni in neozobljeni

tračni listi

KROŽNI LISTIS ČISTILCI

STELIT V PALICAHDeLoro in Weartech 12Trapezni in romboidni

STROJI ZA MOKRO BRUŠENJE REZIL

TRAČNI LISTI

KROŽNI LISTI

NOŽI

ROTACIJSKA ORODJA

V podjetju Prochrom–comp so predstavili priročnik za us-pešno žagarstvo in poster z navodili za vzdrževanje trač-nih rezil. Gre za dva povsem nova izdelka na področju izo-braževanja, s katerima želijo lastnikom, upravljavcem, teh-nikom, vzdrževalcem, brusil-cem rezil in drugim zaposle-nim v žagarski industriji po-magati pri vzdrževanju rezil in druge žagarske opreme.

Kot ugotavljajo v podjetju Pro-chrom–comp, je največja težava ža-garskih obratov v tem, da so imeli v polpreteklem obdobju veliko fluk-tuacijo kadrov, zato je danes veliko primerov, ko delavec na določenem mestu ni dovolj strokovno uspo-sobljen. Mladi nimajo potrebnega znanja o izdelavi in vzdrževanju tračnih rezil, saj sistem izobraževa-nja v zadnjih 20 letih tega področ-ja ne pokriva v zadostnem obsegu.

Priročnik za uspešno žagarstvoZato so se odločili izdati priroč-nik za uspešno delo v žagarstvu. Pripravili so ga na podlagi lastnih 20-letnih izkušenj s področja ma-terialov, zlasti švedskih jekel. Pri-ročnik na sto straneh govori o vzdrževanju v žagarskih obratih, izdelavi, vzdrževanju in uporabi

tračnih rezil ter o izbiri in vzdrže-vanju kompresorjev in opreme za komprimirani zrak.

V priročniku je veliko slik, foto-grafij, skic in diagramov. Vsebin-sko namenja velik poudarek zlas-ti naslednjim temam:

" splošna vzdrževalna dela v ža-garskem obratu, " kako povečati produktivnost ža-garskega obrata, " vrste tračnih žag, " izbira tračnega rezila, " delavnica za izdelavo tračnih rezil, " potrebni stroji in orodja za izde-lavo in vzdrževanje tračnih rezil, " postopek izdelave tračnega re-zila, " izbira in vzdrževanje kompre-sorjev in opreme za komprimi-rani zrak.

Poster z navodili za vzdrževanje tračnih rezilKot dopolnitev priročnika so prip-ravili tudi poster formata B1 z na-vodili za vzdrževanje tračnih re-zil. Poster je zaradi velikosti zelo pregleden in daje brusilcem osnov-ne informacije o obliki zob, vzdrže-vanju tračnih žag, ravnanju, bru-šenju, napenjanju in nakrčevanju tračnih žag. Plakate lahko lastniki žag namestijo na delovna mesta brusilcev in jim s tem olajšajo delo.

Priročnik ali poster lahko na-

ročite na elektronskem naslovu info@prochrom-comp.si.

Kakovostna orodja, oprema in stroji za žagarstvoPodjetje Prochrom-comp, ki ima poslovne prostore v PIC Veriga Lesce, je ponudnik kakovostnih rezilnih orodij, opreme ter strojev za žagarstvo in mizarstvo. Nastopa na trgih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Makedonije. V svojih aktivno-stih precejšnjo skrb posveča tudi obveščanju svojih stalnih in mo-rebitnih novih kupcev o novostih, ki se pojavljajo na trgu te opreme.

Lani so nastopili na sejmih FormaTool Celje, Reprolignum Zagreb in MOS. Predstavljali so predvsem:

" jekla za izdelavo tračnih listov proizvajalcev Forestill in Boh-ler Uddeholm, " gatrske in cirkularne liste pro-izvajalca Forezienne, " material za nanašanje stelitnih konic, " drobna orodja in pribor za bru-silnice v žagarskih obratih ter " stroje proizvajalca ABM Grin-ding Technology za brušenje in vzdrževanje tračnih, cirkular-nih in ravnih rezil.

Letos načrtujejo nastop na sej-mu Holz Messe v Celovcu.

Prochrom–comp z inovativnim pristopom pomaga brusilcem na žagah

PR

OC

HR

OM

–CO

MP

PR

OC

HR

OM

–CO

MP

"Priročnik za uspešno žagarstvo

govori o vzdrževanju v žagarskih obratih,

izdelavi, vzdrževanju in uporabi tračnih rezil ter

o izbiri in vzdrževanju kompresorjev in opreme

za komprimirani zrak.

"Poster z navodili za vzdrževanje tračnih rezil pregledno in jedrnato daje osnovne informacije, ki so brusilcem in vzdrževalcem v pomoč pri njihovem delu v žagarskih obratih.

"brušenje krožnih lis-tov do premera 810 mi-limetrov

"menjava trdoko-vinskih ploščic (widia)

"bočno brušenje

Tri novosti v ponudbi podjetja Prochrom–comp:

DAVKI, FINANCE, RAČUNOVODSTVO

Novosti konsolidacije po MSRP, ZGD in prehod iz SRS na MSRP3. junija, GZS, Ljubljana

Prijava: akademija.finance.si/ novostikonsolidacije

Popust velja ob prijavi na tri seminarje!

Do 50 % popust!

Na seminarju vam bomo pojasnili:· Glavne poudarke MSRP 10· Novosti ZGD pri konsolidiranju in· Kako prvič uporabiti MSRP 10

www.finance.si Četrtek, 26. maja 2016, št. 100 GOZD IN LES 23

Varno v nov dan

Tel: +386 1 8317 488Fax: + 386 1 8317 551

Service tel.: + 386 1 8317 452Web: www.zarja.com

E-mail: info@zarja.com prodaja@zarja.com

Oglas februar 2016.indd 1 2/22/2016 10:58:49 AM

Zarja Elektronika obrate v različnih vejah industrije opremlja s protipožarnimi sistemi, v katerih je upo-rabljeno načelo zgodnje-ga odkrivanja isker ter av-tomatskega gašenja. Ti sis-temi so zelo primerni tu-di za lesno industrijo, kjer priporočajo predvsem na-mestitev na zbirnih cevo-vodih, ki vodijo žagovino v filtre oziroma silos.

Pnevmatski transporti zahte-vajo stalno, zanesljivo in učin-kovito zaščito pred požarom in eksplozijo. Pri transportu su-rovin in polizdelkov ter odse-savanju odpadkov se namreč pogosto pojavljajo iskre, ki hit-ro vžgejo transportirane sno-vi. Požar, ki ga zaneti naključ-na iskra, se v povezanem tran-sportnem sistemu hitro razši-ri po celotni predelovalni lini-ji. Gospodarska škoda je izred-no velika, posebno če požar od-krijemo šele, ko že preskoči na predelovalne stroje. Sodoben protipožarni sistem mora za-to pravočasno odkriti in sproti preprečevati nevarnost vžiga v transportnih vodih.

Najsodobnejši protipožarni sistemi iz ZarjeZarja Elektronika na podlagi

dolgoletnih izkušenj v lesni, tekstilni, papirni, usnjarski in živilski industriji ponuja naj-sodobnejše protipožarne sis-teme, v katerih je uporablje-no načelo zgodnjega odkriva-nja isker ter avtomatskega ga-šenja. Ponudbo dopolnjujejo tudi elementi sistema za avto-matsko gašenje z vodo ali oglji-kovim dioksidom.

Zarjine detektorje oziroma javljalnike isker odlikujejo ob-čutljivost, zanesljivost in hit-rost. Javljalnik IRJ-010 se odziva na infrardeče sevanje, ki ga od-dajajo iskre, in je tako občutljiv, da zazna celo posamezno iskro na razdalji enega metra, tudi če jo delno zakriva transporti-rana snov. Pomembna značil-nost Zarjinih javljalnikov isker je tudi zelo kratek odzivni čas, ki je krajši od treh milisekund. Če temperatura transportnega kanala preseže 50 stopinj Celzi-ja, pritrdijo javljalnik isker loče-no, za prenos infrardečega se-vanja isker pa služi kabel iz op-tičnih vlaken.

Preizkušanje javljalnikov je avtomatskoJavljalniki isker so nameščeni vedno v parih, in sicer tako, da sta si javljalnika nasproti. Taka namestitev omogoča avtomat-sko preizkušanje delovanja jav-

ljalnikov in čistosti okna v ce-vi transportnega kanala. Zor-ni kot javljalnika je 110 kotnih stopinj, tako da je z dvema jav-ljalnikoma pokrit celoten pre-sek cevi. Za cevi s premerom nad 500 milimetrov pa stro-kovnjaki priporočajo namesti-tev štirih javljalnikov enako-merno po obodu cevi.

V lesni industriji Zarja pripo-roča namestitev javljalnikov na zbirnem cevovodu, ki vodi ža-govino v filtre oziroma silos, in

sicer tako, da je od javljalnikov proti filtru vsaj še šest metrov cevovoda. V industrijah, kjer se po ceveh transportirajo suro-vine in polizdelki, pa se javljal-niki isker namestijo za vsakim predelovalnim strojem, ki je potencialni povzročitelj isker.

Detekciji iskre sledi gašenjeV trenutku, ko javljalnik isker zazna infrardeče sevanje, spro-ži alarm v centralni napravi, ki aktivira elektromagnetni ven-

til za avtomatsko gašenje ter izklopi pogon transportnega sistema. Naprava tudi vklopi sireno in svetlobne indikator-je na sami napravi ter ob paru javljalnikov (bliskavka), ki sta sprožila alarm.

V primeru gašenja gasilna šoba, ki mora biti nameščena najmanj šest metrov od javljal-nika isker v smeri transporta, curek vode fino razprši po ce-lotnem preseku cevi transpor-tnega sistema.

Kako odkriti in pogasiti iskro v pnevmatskem transportnem sistemu

" Kakovostne detektorje isker odlikujejo občutljivost, zanesljivost in hitrost.

1. javljanje prisotnosti isker z izklopom tehnološkega

procesa ali brez

2. javljanje prisotnosti isker in avtomatsko ga-

šenje (voda, ogljikov dioksid) z izklopom tehnološkega pro-cesa ali brez

3. javljanje prisotnosti isker in avtomatsko ga-

šenje ter nadzor uspešnosti gašenja isker z izklopom teh-nološkega procesa in alarmi-ranjem samo v primeru neu-spešnega gašenja

Tri izvedbe sistema za zaščito pred požarom v pnevmatskih transportnih sistemih:

Dovodi do javljalnikov ter senzorjev za pritisk in tempera-turo so nadzorovani. Naprava za javljanje požara ima vgrajen sistem avtomatskega preskuša-nja vseh javljalnikov pri vsakem vklopu naprave. V Zarji ponuja-jo tudi različne sisteme za avto-matsko gašenje na prostem ali v neogrevanih prostorih, kjer je možnost zmrzovanja, pa tudi sis-teme za okoliščine, ko je tlak iz vodovodne napeljave prenizek ali pa dobava vode ni zanesljiva.

29. junija, med 15. in 20. uro, Hotel Four Points By Sheraton Ljubljana Mons

Konferenca SLOVENSKIH IZVOZNIKOV3.

Veliki partner: Partner: Uradni avto:

slovenska premiera vozila Porsche 718 Boxster

Osrednji govornik konference bo:

Akio Miyabayashi, posebni svetovalec Minolte Europe, nekoč CEO Minolte Europe, ki nam bo predstavil poslovni model izvozno naravnanega podjetja. V Evropi velja za izjemnega japonskega poslovneža. Podjetje Minolta Europe je vodil v času velikanskih sprememb. S svojim enkratnim razumevanjem razmer in gonilnih sil globalne konkurenčnosti je uspešno razvil poslovanje v Evropi. Njegova sposobnost za razumevanje različnih svetovnih kultur in njihove uporabe za uspešno rast je Minolti omogočila, da je postala glavni igralec v Evropi.

Več na www.izvozna-konferenca.si

Za zastavonoše in partnerje projekta Izvozniki.si ter člane regijskega kluba Biznis plus je udeležba BREZPLAČNA, za preostale pa le 40 evrov.