!3. m, 10, u­b­z.

.a-:o­s), Ja l j­•b. :a, :a.

~a ) -

10

:>e

)0 ;e e-~e

)-

in m

e: •a la

La

n :e ;a

)-

:e :a

.0 lb l. l-

LANSKE JESENI SO DELAVCI SGP GRADISCE ZASADILI PRVE LOPATE ZA TEMELJE VEI.IKE BLAGOVNE IN STANO- """"" VANJSKE HISE V STAREM TRGU PRI LOZU, V PRITLICJU POSLOPJA BODO TRGOVSKI LOKALI PODJETJA SKOCJAN Z ~ RAKEKA, V TREH NADSTROPJIH PA 22 STANOVANJ. GRADNJA BO VELJALA OKROG 130 MILIJONOV DIN. INVESTITOR ~ JE TRGOVSKO PODJg.fJE SKOCJAN, SREDSTVA ZA STANOVANJA PA BODO PRISPEVALI: OBCINSKA SKUPSCINA IN :=;;

PODJETJA IZ LOSKE DOLINE. TRGOVSKI LOKALI BODO ODPRTI ZE LETOS. Foto: Urbas ~

Glasilo Socialisiicne zveze delovnega liudstva obcine Cerknica -----------------------------------.m-----------------------------------------LETO ill. APRIL 1964 STEVILKA 4

'

v januarju-februariu gospodorstvo zod voljivo INTEGRACIJA

rodisadove -

ZAGON GOSPODA:RSTVA BROTI KONCU VSAKEGA LETA V PRVIH MESECIH NOVEGA · LETA VIDDNO OBCU'l'NO UPADE. TA POJAV JE BILO PRI NAS OPAZITI TUDI LETOS, VEN­

DAR NE V TOLIKSNI MER! KOT PREJSNJA -LETA. V JANUARJU IN FEBRUARJU SMO PRO[)ALI ZA 24 ODSTOTKOV VEC PROIZVODOV KOT LAN! V ISTIH MESECIH, IZTR2ILI PA ZA 10 ODSTOTKOV DEINARJA VEC KOT LANI FIZIONI OBSEG INDUSTRIJSKE PROIIZ­VODNJE PA JE BIL ZA VE'C KOT ENO CETRTINO VECJI KOT LA..."'T.

STRAN 2

S!ttan 2 -

mmmlllllllllillmllllllllllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmlmllllllllllllllllllmwm

Lani pov. ..,

osebni ·-c a t.

dohodek ... ., a

31.5 z

. jroiWIIlllilllWM!iiiiRilllliiMJIIIJIII~~

Nogrodno k·riiOnka·

stran 12

PRED DNEVI SO DELAVCI PODJETJA SLOVENIJA CESTE IZ LJUBLJANE pRICELI Z ASFALTIRANJEM CESTE OD HRVATSKE MEJE PRI BABNEM POLJU PROT! LOSKI DOLINL ASFALT BODO POLOZILI PRAV DO PLANINE PRI RAKEKU, KJER SE BO CESTA PRIKLJU­CILA K MAGISTRAL! LJUBWANA- KOPER. ASFALTNI PAS NA CESTISCU BO SIROK OSEM METROV IN NE BO IMEL VECJIH KRIZISC, KER BODO ZGRADILI PODVOZE. ZA TURISTICNO SEZONO BO CESTA ZE NARED, TAKO DA. LETOS LAHKO PRICAKUJEMO IZ­REDEN NAVAL TURISTOV Z LASTNIMI AVTOMOBILL

~ ----------------------·--------------* C3lAS NOTRANJSKE

V januarju • 1n februarju qospodarstvo zadovoljivo

(NADAW. S 1. STR.ANl) Kombinat Brest sc je s 17 od­

•totnim poveeanjem proizvodnje v primcrjavi z lanskim Ietom lnoCDO pribliial mesccnim.a plano­Ina, vendar ga zaradi neugodne­ga suhega in mrzlcga vremena, ki Sli:oduje pohilltvu, ni dosegel. Da ni bila proizvodnja po priC:akov.a­njih, je krivo tudi pomanjkanje embalaze, orehovega turnirja, plo­iiCatega zeleza ter lie nekaterih reprodukcijsltih m.aterialov.

Proizvodnja Kovinoplastike se je gibala ves eas na planirani vi­sini, tako da so Ietos izdelali za 33 odstotkov vee izdelkov kot la­ni v iStem Casu. Povprasevanje po izdelkih je bilo zadovoljivo, tako, da je tudi prodaja potekala, kot so predvidevali. Pomembno je, da se je najbolj povecala proizvodnja plastiCnih mas.

Jelka z Rakeka je sicer pove­Cala svojo proizvodnjo za 20 od­atotkov v primerjavi z lanskim letom, vendar ni dosegla plani­rane. Najvecji porast so dosegli pri proizvodnji kuhinjskih gami-

tur in zabojev. Izdelujejo tudi razno opremo, ki zahteva daljSi proizvodni proces, tako da v se­danjih porocilih lie ni zajeta.

Trgovina in gostinstvo sta pre­segla lanski promet za eetrtino. Trgovina je presegla plan za 11 odstotkov, gostinstvo pa je zgre­llilo svoj plan za 16 odstotkov.

Tudi obrtna dejavnost se je mocno poveeala in sicer za 68 od­stotlwv. Levji deleZ pri tako vi­sokem. porastu ima Elektrozaga iz Nove vasi, ki je svojo proizvod­njo potrojila.

Dejavnosti, kot so kmetijstvo, gradbenilltvo, vodno gospodarstvo, ne kaZe obravna.vati, ker je za te panoge mrtva sezona.

Ceprav je fiziCni obseg proiz­vodnje v primerjavi z lanskim letom znatno villji, je celoten ob­seg placane realizacije v primer­javi s planom doseun v visini 79 %· Delavski sveti morajo cim­prej ugotoviti vzroke temu in sprejeti sklepe, ki bodo omogoCili boljse doseganje plana.

D. M.

Po nekaj Ietih so Rakovcani dobili nov stanovanjski blo-k. V pri­tlicju je restavracija s kuhinjo, v nadstropju pa samsl{e sobe. Po­slopje bo ogrevano s centralno lmrjavo. Objekt bo uporabila karto-

nama tovarna. - (Foto: D. K.)

--------------- .. -------------------·-:.. ---- ----""-~ ------------- .. ;.. .. .;. .. -.. .. ...... ..

ze 54 let praznuJeJO .Zene po vsem svetu svoj praznik. Za to priznanje so se morale dolgo bo-

lntegracija rodi sadove

riti, dokler ni nemska socialistka Klara Zetkin prodrla s svojim predlogom. Napredne drzave so podprle ta predlog z zakoni, marsikje pa so se morale zene hkrati s svojimi teznjami za emancipacijo, boriti za ta svoj mednarodni dan zena. Tudi na.Se zene so si sele skozi svoje aktiv­no udejstvovanje v NOB dokonc­no priborile svoj .»prostor pod soncem", da ga danes taka lepo praznujejo. Db pripojitvi Kovinoservisa k Jelki Begunje

S 1. ja.nuarjem letos je na Rakeku nastalo novo podjetje, ki sc uradno imenuje Jelka, l~nokovinska industrija Rakek. Tako smo, zal le v ozkem krogu pomavalcev razmer, ugotavljali v za­eetku Ietosnjega leta. Sirok krog obcanov pa o tern skorajda Jl!. vedel. Zato so naslednje vrstice posvecene hotenjem in reljam no­vega kolektiva, ki se, kot tudi mnogo drugih oojuje s teZavami, ne sicer zaeetnillkimi, pa saj je teh tud.i brez zacetnillkih dovolj.

Poreklo J e lke sega v prva leta po osvoboditvi, ko je mladi kolektiv v Begunjah pri Cerknlci prll\el z razre­zom lesa, kasneje s prlpravo emba­IAfe, da bl nazadnje prll\el z izdelavo zahtevnlh prlmerkov opreme za trgov­s ke In gostlnske lokale. Slednjega naj­vel\ v lzvedbi kovina-les. Prl tern je bllo treba ral:unatl na kooperante, njihove muhe In tezave In predvsem na tet ko izpolnjevanje kooperantskih pogodbenlh rokov In s tem tudi izplll­njevanje lastnlh obv eznostl do narol\­nlkov.

Razmeroma malos tevilen kolektiv sl nJ mogel privos l\itl u s trezno organl­Ztranih sluzb, kot konstrukcijske, planske In si s tem omogoCiti renta­bllnejse poslovanje in cenenost svo­jth lzdelkov . Vs e nas teto je pripelj'l­lo kolektiv v ra:r.m iSijanje, 1\e ne bl kazalo dobiti svojega stalnega koope­ranta takorelto l\ v podjetju. Polagoma toda vztrajno so se prll\eli postavljatl tcmeljl novega podjetja, kl ga lmajo ~ edaj. Delavski svetl obeh podjetlj so lprejeli sltlepe o n a daljnjem slmpnem 11odelovanju, sedez je postal Ral<ek In tako se nas a komuna lahko postavi !<ot edina obl\lna v Sloveniji, ki lma speclallzlrano podjetje za opremo trgovskih, gostinsklh in samopostret­~lh lokalov - Jelko, lesno-kovlnsko lndustrljo Rakek.

\ V bistvu gre za nadaljevanje stal'e, :1-e ustaljene tra dicije Jelke iz Begunj, )<I si je s svojlmi izdelki ze osv..,Jila znatnl del trfis l\a znotraj nase ozje 4omovlne In bo tudl v bodol\e prven­stveno upostevala felje In potrebe do­mal\lh narol\nikov. Sedemletlli gospc·-4arsld perspektivni nal\rt govorl z vse­ml svojlml kazalcl temu v prld. Po

njem se bo celotnl dohodek pove{al za celih 100 7~, ob neznatnem povpl\a­nju ~tevila zaposlenih. Za primerjavo naj navedemgo naslednji podat3k: v letu 1963 je bilo ustvarjeno cca 400 mllljonov bruto prometa, plan za lP.to 1964 pa predvldeva ze 501 ;niHjon hru­to prometa.

Ob tako vellkem pove~anju promela se bodo istol\asno povei!ale nalnzbe v osnovna sredstva. Ne trpljo steer po· rnanjkanja prolzvodnih prostorov, tu­dl vprasanje poslovnih pro,t·)rov so re~ili z nakupom bivse Hladnikove hi­~e na Rakeltu. Tu bodo sicer potreb­ne manjse adaptacije za urcultev pi· sarn, stanovanj in sejne sobice, vendar to ne bo bistveno vplivalo n.~ ze ~me­nJene nalozbe. Ral\unajo na cca 1~ % povel\anje produktlvnostl, knr jim ho v najltrajsem i!asu omogocilo 1 udi pn~·

hod na 42-urnl tednik.

V organizacijskem pogleclu je .JP.Ika podjetje treh samostojnlh poslovnlh enot in to: lesne v Begunjan, kovin­ske na Uncu in spediclje na Ral<eku. Poslovne enote steer se nimajo svojll1 obratnlh delavsklh sveto•J all drugih organov upravJjanja, najvel\ zato, ker 1\akajo novih predpisov o volltvah sarnoupravnih organov. lmAjo pa sln­dikalna zastopstva In potrebnc J;omi­sije, ki so jlh ob prlpGJitvi izvollli

Potrebno skrb posvel\ajo mladini prl lzul\evanju v poklicu, predvsern v ko­v inski stroki. Trenutno in1ajo v uliu 20 vajencev, cutijo pa pomanjkljiv prl­llv vajencev v lesni obrat v Begunjah, medtem ko je med mladlno za klju-1\avnll\arstvo vellko zanlmanje. Mlmo tega lmajo zaposleni v tem podjetju vellke moznostl za prlul\evanje v vseh njihovih ppkiicih. Velja omeniti, cla

je Jelka po vsej verjetnostl edino podjetje v komuni, ki ima zaposleno predvsem domal\o detovno silo in je s tern hkratl re~eno tudl te stanovan]­sko vprasanje. Resno razmgJjajo o organizaciji take tople malice na Un­cu, kot jo lmajo :le -organlzlrano .. v Begunjah. Topli dopoldanski obrol< s kruhom stane le 100 din. Trenutno stlpendirajo na srednji soli 2 in na fakulteti 1 stipendlsta. Prl kadrovski politikl se tudl v tern pogledu pod­jetje orlentira prv.enstveno n a domal\1 kader, prlma:njkuje pa jim se lesnih In kovinskih strokovnjakov. Razum­ljivo je, da poja va f luktuacije skoraj. da ne poznajo.

Z leto~njim Ietom stopa torej kolek· tlv podjetja Jelka iz· Ral<eka po jasno zal\rtanl pot!, ki so jo dolo,l\ili s pro­izvodnlm programom. Proizvodni pro­gram se bo v zal\etku §e vcdno glbal v oltviru polindustrljskega nal\ina iz­delovanja opreme s tem, da posamez· ·na narocila podrc-:1ijo obrtnlskemu na­clnu, vecje serije pa industrijskemu nal\inu izdelave, ker bodo te serije delall tudi za prodajo po tlplh.

V obratu Unec nameravajo v naj­krajsern 1\asu prljavlti patent novega tipa cikloaparata, kl smo jlh doslej doblvall lzkljul\no iz uvoza. Novost prl tern opa~atu bo vezanje in reza­nje plol\evlne, dosedanjl aparatl so opravljali Je prvo operacijo. Sodijo, da bodo njihovi izdelki ceneJ~i In kar je ~e vaznejs e, tudi brez devlz. Povpra­§evanje je Ze sedaj vellko In ,. upra­vlcenostjo prtcaltujeJo dober plasma tudi tega izdelka.

Pred pripojitvljo sta oba kolektlva lzhajala brez Iu·edltov, nov gospodar­ski korak pa je narekoval najetje kredltov v vi~lnl 60 milljonov, katere so namenill raz§lrjenl repro ukcijl, izboljsanju pogojev d.ela in nab vih strojev v obratih na Unc in v Begunjah. Seveda so mo1·ali ris tati tudi na vraCilne pogoje, kate ih rok je postavljen na dobo s let. olektlv se dobro zaveda bremena, so si ga prevzeli • tern. vendar , ptimisticno &'ledajo v prllaodno&t.

v povojni socialisticni druzbi je zena dobila tisto vlogo in zna­caj, ki ji pripadata. Aktivno je sodelovala pri izgradnji poruse­ne domovine, aktivno tudi sedaj posega v vse _oblike druzbenega udejstvovanja. V druzini je poleg moza osnovni steber, vzgojitelji­ca otrok in taka znatno obreme­njena.

Tudi Zetas so nase zene dostoj­no proslavile svoj praznik. Z ve­seljem ugotavljamo, da smo pre­bili nekdanji ozkt lokalisticni obroc, ko so pri proslavah sode­lovale samo zaposlene zene. Tu­di nezaposlene zene (vsega sku: paj je bilo okrog 300 udelezenk), so bile 7. marca 1964 dostojno pogoscene na zakuski, ki je sledi­la osrednji proslavi v >>Brestovi<( menzi. K takemu uspelemu praz­niku in programu proslave so prispevale svoj delez vse sindi­kalne podruznice, sola, pevci, upokojenci in KO SZDL, kate­rim ob tej priliki najlepsa hvala.

A. H.

~---------------~ Velja omeniti tudl, da ima podjetje v Ljubljani lasten konstrukcljski biro, ki lstol\asno prlprav]ja dokumenta· cljo novlh prolzvodov, skrbl za plas­ma izdelkov In proul\uje tdisl\e ter vzdduje poslovne atike po vaej Slo-veniji.

Ce na kraju doclamo, da je kolek­tlv vklju~en v izvoz, predvsem z re­zanlm tesorn in zaboji, za skupno vsoto 80.000 USA dol. ln da prlpoji­tev ni terjala povel\anja rezljskih stl"oskov, potem smo o novem kolek· tivn povedali dovolj. Istol\asno lahko ugotovlmo, da je zastavljena pot pro­izvodnje orlentirana prav llno In d a se kolektiv zaveda, da druZba lahko z zaupanjem gleda v tak kolektiv z t e­ljo po uspesnem uveljavljanju.

-as.

GLA

0 .......

Ta cup ja o< limO z nal ga dru1JI

Os;

ldicn starS gan.i2 nje d janju daP< nja i steva drib. vilne w!iZej drov, za~ lovn.e usme holo5 ljudjt fizicr ne n~ Cant

Vst muje: janje dial.i, l:em J

Dej nja s podl"C nja i: sveto· pa ju ceno. info111 janje pdk11h crlmo by«. stopn

IIlli~ III

T .

hitro , izbire,

B: saj je

metn

hiSi, li

v postre

velika

IJSKE

pri­. Po­arto-

istka ojim ·e so koni, zene

za svoj na.Se :ktiv­conc-pod lepo

-uzbi zna­o je ruse­edaj neg a 10leg telji­em€-

stoj­~ ve­pre­

ticni ·ode-

Tu­sku-· ·nk), ojno ledi­:ovi<r Jraz­e so indi­evci, cate­~ala. H.

-tjetje b iro, mta· plas­

' ter Slo-

Dlek­' re­upno poji­lsk1b )Jek­ahko pro­

t a se <0 z !; Ze~

as.

GLAS NOTRANJSKE ..- ------------------------------------- :S

Osnove in oblike poklicnega usmerjanja *~~,,, __ ,_, ___ ~,~------~·~----~

Ta sestavek je namenjen Mese­cu polcl.icnega usrnerjanja, ki tra­ja od 1. do 31. marca. Z njilln re­limo sezmaniti najsirsi krog ljudi z naJogami d.n problemi poklicne­ga usmerjanja v socia.listicni dru~bi.

s~mostojni. izbiri takega poklriea, k1 odgovarJa njegovim psi.hofizic­nim rastnosti.rn. Moderno poklicno usmerjalllje se je otreslo konser­vatlivnih predsodkov, da· je vsak clovek sposoben samo za en po­kilc.

Naloga svetovanja pa je, da 1!1'11-dli mladini pomoe na pod1agi psi­hol<>Skin in zdravniSki.h pregle­dov, pli prekvalifi!kaciji in reha­bilitacij!i mladine, da spremlja Tazvoj in napredovanje svetovan­ca pri delu.

S tern smo zeleli opowriti vse odgovome cinitelje na pomemb­nost te problematLke ter jih p.ri­tegniti k sodelovcmju.

Loni povprecni mesecni dohodek 31.500 din Zbor delovnih skupnosti n.a.Se obCinske skupscine je prcd dnevt

obravnaval gibanje osebnih dohodkov v lanskem lctu.

Povpreeni meseeni dohod.ek v gospodarstvu je bil lani 30.500 diD. v negospodarstvu pa 39.800 din.

Odborniki so se zavzeli, da je v gospodarskih organizacijah ukreniti vse, da se dvigne produktivnost zaposlenib in da se stalno izboljSujejo tehnolo8ki postopki. Na ta naCin bo moien dvig naj­·nizjih osebnih dohodkov vsa.j na ·25.000 din in vee. Kritizirali so bogato delitev osebnih dohodkov v nekaterih kole~ivih. Tak.o je bil povpreeen meseeni dohodek v oerkniski Vodni skupnosti lani 52.200 dinarjev, v Mesnicah v LoSki dolini pa 45.200 din. Najnizje povproe­nc dohodke pa je imel Center obrti i..z Cerknice in sicer 24.800 din.

Iz. pripravljene analize je razvidno, da so bili v Brestu lani povpreeni meseCni dohodki 21UOO din., v Kovinopla.stiki pa 35.100 dinarjeT.

D.M.

Osnovni nosilci dejavnosti po­klicnega us rnerjanja naj bodo star5i, sola, vse gospodarske or­ganizacije in zavod za zaposlova­nje delavcev. V poklicnern usmer­janju si nasa drul8ba plizadeva, da poudari sposobnost :in nagnje­nja individuuma, hkrati pa upo­steva druilbene pobrebe po ka­drih. Negativne posledice nepra­vilnega pok1icnega usmerjanja se ~aiejo predvsem v fluktuaciji ka­dlrov, prekvalifilkaciji, zaCa.sni ne­zapos:lenosti, v mna:njsanem de­lovnem uci..nku ipd. Poklicno usmerjanje pa slo.ni. tudi na psi­hOlooko-pedagooklih pogojih, da se ljudje razLikujejo med seboj po fizienih in p&ilhicnih !lasbnoSt:ih, ne nazadnje pa .ima ta alkdja mo­Ca.n human pri·z\rok.

Edina perspektiva za kmeta-kooperacija Vookakor je na me5tu, da poj ­

mujemo pri nas poklicno usmer­janje ·kot organiziTano pomoc mla­d.ini , ko je :ta na najpomembnej­llem razpotju zivljenja.

Dejavnost pokl.icnega usmerja­nja se odvija na dveh podroejih : podroeje poklicnega prosvetljeva­nja in informiranja ter pod.roCje svetovanja pri izbiri pold.ka, K.i pa ju ne smem.o obrevnaval:i lo­ceno. Poklicno prosveilljevanje in infarmilralllje je sdstematsko vzga­janje mladine. o pravilni izbiri pak1Jica Ze od mladih nog, ko na­Crtno zasledujemo otrokov »h~b­by«. Otroka sk:OZli vse rne:vojne stopnje naer,tno vzpodbuja:mo p-ri

Upadanje Stevila goveje zivlne v za• sebnem owktorju kmetijstva na naSem obmocju je zaskrbljujo~e. Vsekakor je treba lskati vzrok za zmanjsan In· teres reje zivlne v pomanjkanju de­lovne slle, v nizkl storilnostl zaradi pomanjkanja ustrezne mehanizaclje, v nestalnostl cen kmetijsklm proizvo­dom ltd. Na nasih vaseh stoje na pol prazni ail povsem prazni hlevi, kl bi bill sposobni za rejo zivine. Kmetje zapuS~ajo zemljo, ker si v sedanjem polozaju ne znajo pomagatl, ne ~utijo opore s stranl druzbe, ki bi ga morala usmerjatl In voditi v nove proizvajal­ne odnose, da bl bil njegov 1nteres ve~ji.

K pere~emu vprasanju, kako priteg­niti kmeta v nove proizvajalne ad­nose, je kmetljska zadruga z vso res­nostjo pristopila. Ti nov! prolzvajalnl

•llmlmllll~llllllmllmllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllllllll~lmlllmllmrnrnmlllllmllmllllmlm~~mll~llllllllmllllllmlmmm•~lmm.~mwnl

Trgovsko podjetje Slwcjli.n Rakek je eno redkih pOdjetij, ki so

hitro sprejeli nove oblike tehnike prodaje: samopostrezbe in sa.mo-­izbire.

Blagovnica v Cerknici je pokazala, da so nove oblike zelo dobre,

saj je samo Blagovnica imela 360 milijonov promet.a in se po pr&­

metu na zaposlenega z 22,5 milijoni pribl..iZala ljubljanski Modni

hisi, ki ima cca 24 milijonov na enega zaiJ(JSlenega.

V Begunjah (na. sliki) pa nameravajo v Itratkem narediti samo­

POStrezbo in samoizbiro. To bo nedvomno za Begunje in okolico

Velika pridobitev.

Hi ami

odnosl naj slone na sodelovanju -kooperacijl med kmetom 1n zadrugo Kmet - proizvajalec naj bl lskal pro­lzvodno sodelovanje predvsem v zl­v1norejskl prolzvodnjl, predvsem v prolzvodnji mladih pltanlh goved 1n prolzvodnji mleka. Le na tak naf1n je mogofe smotrno povefanje ali vsaj obdrzanje sedanjega §tevlla zlvine na nasem, predvsem hribovskem obmof­ju, katerega povrs1ne bodo na ta na­~1n najraclonalnejse izkoris~ene.

Kmetijska zadruga je lmela ~e vrsto razgovorov s . kmetovalci v zvezl s prolzvodnlm sodelovanjem. Izmenja· vall so mnenja, pomlslelte in raz~istill konkretne pojme o pomenu 1n kori­stih v proizvodncm sodelovanju. Kmetje so prlSll do prepri~anja, da je s stranl zadruge odprta pot ~vrstlm in solid.nlm oblikam sodelovanja, v rejl zivine, saj to je edina perspek• tlvna proizvodnja.

KakSna so osnoyna nafela v koope­racijski proizvodnji mladih pitanih govedi 1n prolzvodnji mleka kon­kretno?

Kmet - proizvajalec dobi za­d.ruZno Zivino, bodisi kravo ali teleta v izkoriseanje, oziroma .v pitanje ali rejo. Vsa zivina v pr&­izvodnem sodelovanju je last Kmetijske zadruge. Ce pa zivino­rejec, ki Zeli sodelovati. ze ima prilmel'IJlO Zivino za .pitanje ali pridobivanje mleka. mu jo zadru­ga odkupi. ,

Teleta, ld ga dobi proizvajalee v teZi 120 - 160 kg v pogodbeno pitanje, mora spit.ati do teze 451 k.ilogramov. Vsa.k. kilogram prira­sta pa se rejcu placa po 300 din za 1 kg. V proizvodnem sodelova­nju v proizvodnji mleka pa se rejcu prizna 55 din za 1 liter mle-­ka s t.em, da vzreja tudi teleta, prirejenega od iste krave, do teZe 100kg.

V obeh primerih je proizvajaloo - rejec dolZa.n sam skrbeti za prehrano in nego Zivali ter vzrejo teleta do 100 kg teZe. Vse ostalo. koC; je zavarovanje, osemenjeva.­nje, veterinarske in druge str&­kovne usluge pa nudi kmetijska zadruga. Poleg tega pa zadruga nudi proizvajalcu v izkoriseanje tudi svoja zem.ljisCa, ki leze W. ven njenih interesnih podroeiJ, manjse kredite za nabavo potreb­ne lonetijske mehanizacije, izbolj­sanje gospodarskih IJ(JSlopij. D nabavo umetnih gnojil, mocnih In rudninskih krmil ipd.

Bodo take obllke prolzvodnega IO­

delovanja prltegnlle ~e preostale kme­tovalce, da bodo postall pozornl na­nje? All nlso take obllke znanllec ill zagotovllo, da bo tudl na naAi va11l mogo~e zivetl zlvljenje, dostojno aa-- . sega kme~kega ~loveka?

Gradbinci so pripravljeni na sezono

Za .l.etos so namenjene :zmatno veCje inveslii.cije v gradbene ob­

jekte na pod:roCju naSe obCi!ne. Precej veeji porast sredstev za

gradnje je v LoSki dolilni. Kolektiv Sp.loonega gradbenega podjetja

Grad!isce iz Cer.k!ni.ce se je rez zimo diodlobra pripravil na velike

nall.oge, ki ga letos Cak:ajo. Predvsem oo ai zagotovi.lli. delovno silo

iz dornaCith krajev. Zidarji in tesalrji, ki so tprej delali v raznih pod­

}etjih, so se sporazumno s prejiSnjmli delodajalci zaposlili pri SGP

Grad:iSCe. Taiko se je sestav z.a;po&lenih znartno spremenil v korist

strd.lroWljakov.

Za.radi stevillnih gradenj v LoSk.i dolini oo si v Stare:rn trgu po­

stavili montaZno hiSo z men7l0 in samskimi. stanovanji De1avci za

dela v teh krajih bodo PTiSld. najvet iz Prezida in Tr8C.

Glarwla skrb kolektiva pa je bila mehanizacija gradnje. ker je

sedanja oprema te precej pomanjkl.jiva. Od lanske jeseni do zacet:k:a.

gradbene sezone bodo nakupili za p:reko 22 milijonov dinarjeY

. razme opreme. D. ·M.

4--------------------------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE

Kako se zrcali delavsko samoupravljanje v nekaterih osnutkih statutov del. organizacij

terem pa odloca centralni delavskl svet.

Nadaljnja formulacija ~lena govori., da se sltladi praviloma uporabljajo na obmocju obratov, kjer so ustvar­jeni. DS podjetja pa da lahko sk!e­ne, da se odstopi od tega, ce ugo­tovi, da bi vlaganje v dolocene skup­ne potrebe podjetja ali v posamezne obrate vplivala na dvig produktivno­stl, ekonomicnosti ali rentabilnosu podjetja kot celotc. A.ko bi ocenjevali uspeh pn JZ­

delavi statutov v cerkniski obcini po stevilu izdelanih osnutkov sta· tutov, bi bilo stanje zadovoljivo. Do 14. III. 1964 niso predloZili osnutka statuta ObSS - ObS le iz Dcma igre in dela Cerknica tcr iz Dija.Skcga doma Stari trg.

Ko na osnovi analize ugotaV'ljan1o, kako so uredili v delovnih organiza­cijah decentra lizacijo delavskega sa­moupravljaoja, pridemo do zakljucka, da niso povsod upoStevali tega, da je glavni pogoj za samoupravljanje ma­terialna baza, s ka tero razpolagajo poslovne enote, oziroma ekonomske cnote, kakor jib dclovne organizacije imenujcjo.

V osnutkih tatutov: Gostinstvo Ccrknica, Skocjan Rakek in Elektro­zaga Nova vas obravnavajo svoje de­lovne enotc l<Ot ekonomsl<e enote v smislu decentralizlranega delavskega samoupravljanja, ceprav imajo v ne­kaj primerih samo po enega oziroma nckaj proizvajalcev v delovni enoti.

Ro razpravljamo o delavskem sa· moupravljanju, je nujno upoHevati, da morajo imeti proizvajalci dolocene poslovne ali ekonomske enote na raz­polago dolocena srcds tva, s katerimi razpolagajo. Ko smo v letu 1950 pri­~eli uveljavljati delavsko samouprav· ljanje, smo tudi prenesli Jastnino pro izvajalnih sredstev od dr:Zavnc v druz­beno lastnino, to je, zaupali smo pro

izvajalna sredstva delovim kolektivom v upravljanje.

To ni bila zgolj formalnost, ampak nujen pogoj zdruzevanja proizvajalca s proizvajalnimi sredstvi, da se s tern proZi iniciativa dclovnih kolcJctivov,

• da cimbolj smotrno gospodarijo z ustvarjeno novo vrcdnostjo.

Vse do leta 1961 razvoj proizvajal nih sil ni dopuscal, cta bi ncposrcdni proizvajalci razpolagaii z zadostnimi materialnimi s redstvL 1\-fim .. o tega sn1c imeli se celo vrsto teza v: neskladen razvoj posamcznih panog, ncsorazlne­ren razvoj posameznih panog, ncuskla­jen razvoj posameznih podrocij in ne· usklajenost med proizvodnjo in po­trosnjo. Vse te te:l:ave so zahtevale precejsnjo koncentracijo sredstev, ki ni dopuscala r esn icncga uveljavljanja delavskega upravljanja.

Po lctu 1961 pa t>ride cas v n~sem gospodarskem sistemu do resnicne do· minantne ·Vlqge neposrcdneg a proiz· vajalca. Ta nov gospodarsi{i sistem pomeni v bistvu lc nadaijevanjc prej­Snjega sistema, v liatcretn se dosled­no uveljavlja demoltratizacija, decen tralizacija in princip nagrajevanja po tlelu. Ta nacela prina,;ajo organom delavskega samoupravljanja veliko sirsa podrocja deJa. Ti principi se morajo uveljavili v statutih delovnih organizacij. Ni najvecja napaka, ce v poedinih manjSih delovnih organizaci jah favorizirajo delavsi<O samouprav­ljanje brez dejanskih pogojcv, oziro·

V. zasedanje skupscine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja del. Cerknica, Logatec in Vrhnika

Dne 28. febr. 1964 je bilo na Vrhniki V. zasedanje skupsmne Komunalne Skupno.sti socialnega zaV~arovanja delavcev obcin Cerk­nica, Logatec in Vrhnika.

Glavnl tocki sta bili preglcd za­k.ljucnega racuna skupnosti za le~ to 1963. in razdelilev prese~ka.

Med drugim je bil sprejet tudi slcleP o zneStku pogrebnine za za­varovane osebe, ki zna.Sa za ose­l>Ei, sial·e naa 14 let, 34.000; slclep o znesku podpore za apremo otro­ka, 'ki zma5a za vsakega novoroje­nega otroka 15.000 · klep o povra­cilu stro5kov (dnevnicah) za pre­hrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem 'kraju, ki ;ma.Sa 1.300 din, ce ne prenocuje v drugem kmju in 2.500, ce zavarovana oseba pre­noeuje v drug.em kraju. Zn zava-

rovane O"sebe, mJ.ajse od 7 let, zna­sa povracilo 1.700, ce prenoeuje .in 900. ce ne prenoc-uje v drugem kraju. Ti sklepi se uporabljajo od 1. marca 1964 dalje.

v n.a.Si javnosti ze dalj casa pi­semo in govorimo 0 tezah v zvezi z novim pokojninSiki:m in inv.al.Iid­skin1 zakonom o katerih razprav­ljata Zvezni in Socialno-zdrav­stveni ZJbor. T eze, ki so dane v razpravo, vsebujejo !)recej novo­sti, vendar jd.h ne moremo sma­trati za dokoncne, ker se bo v te­lru l'a:zJPl'av se precej dapolnilo al-i spremen.ilo. Sevecla pa bo potreb­no prli. predlogih in dokonenih od­locitvah upostevati zmogljivosti nasega razvijajocega se gospodar­st.va in naceila, ki so · se uve lja­vi:la na drugi.h podrocjjh dela.

R.aL

Seminar mladincev v Logatcu Prod· dnevi je ObK ZMS Cerk­

inica organiziral sh.-upno z ObK ZMS Logatec in Vrhnika seminar za mlade clane obCinskih skup­soin in svetov· ter za 'T!ekatere Clan€ ObK · ZMS in predsednike mladinskih · ah.-tivov. Na tern se­rt;J.ina'I')u grpo predV'Sem obraV'na­vali V'logo in dero obCins-kega od­oorli.ika,. statl.\t komun. kadrevsloo ~ql~\~~0 v o);x.':ilr;l;ah in r~re­adjo \;er splclno o ' .miadinski· pto­blem"el.iJK.i v vseh treh komunah.

Na tem sem.inarju smo se ludi dogovorili. da bomo organiziraJ.i shod mladine za vse td o.'bC.ine. OrganiZJator tega shocla pa naj bi bil letos ObK ZMS Cerknica. Ker naj bi · bi•L zaklj!Ucek tcga shoda na vr.hu Snwnika. bomo povabili na ta zaldjucek tudi mlad~no iz

· I1irske· B'istrice. ·

Sem:1n.arja se je udeleiilo Se.st mladim;ev iz ~e komu:n~.

. Lok

rna samo govorijo v osnutkih o samo­upravljanju, ne da bi o tern g loblje razpravljali in ustvarili pogoje za tim­vecjo udelczbo proizvajalca v samo upravljanju, da mu tako omogocijo uvcljavljanjc pravic, lti mu jib daje nova ustava.

VcCje napalie sc ltaZejo v osnutku statuta GG Postojna, lti ima obrate tudi v n as i obcini. v osnutlm statuta GG Postoj na jc obravnavana pristoj­nost obratnill ctelavsltih svetov v 4?;. t ienu. Le-ti naj bi odlocaii Ie o let· nih dopustib delavcev v obratu, o nadurnem de lu, o plaCa nem izrednem <lopustu do i dni, o pritozbi delavca na odlocbo .Scfov obrata in koncno tudi o lwriscenju in razpolaganju ~

sredstvi, ki so dodeljena obratu. Ze pri tern se lahlm vprasamo, kdo Jah­ko dodeljuje s redstva . lwt n elw mi­loS Ci no, Ce so bila ta sredstva vendar ustvarjcna na <loticncm obratu.

V 80. clenu pa pravi, da SO SJ{ ia<li podjetja slntpni in da se sre!lstva teh namenslw clodeljujejo obratom z let­nim invcsticijskim prc;gram_om, o lta-

Osemlelka Osemletka Nova vas na Blokah

ni izjema v pomanjkanju pros to­rov za uci.lnlice, kabinete in · pm­SJto,re za uc·ite•listvo. Sols'ld od'bor je pricel resno razmiSljati o pri­zjdavi vsaj se dveh proostorov za ucilnice m kabine.t. Gradnja, ki je predvidena, naj bi se , odvijal.a proti jugovzh.odni strani obstoje­cega solskega poslopja. Mimo tega je ta organ v povezavi z obCinslco skup8cino v Cerknici storil IPrve koralre glede nakupa »B.La.Zeve« hiSe, ki stoji v neposredn:i blizini sole. To hiso sola dejansko ze ko­ris;ti proti. najernnlini za delavn:ice za tehnieni pouk, solSJko mleeno kuhinj0 in ucilnico. Tu sta tudi

v zadnjem stavku tega elena pa pravi statut ·se talw: cc obrat ne ra­bi dodeljenih sredstev, jib DS pod­jetja lahko dodeli drugemu obratu, Ob taki formulaciji v temeljnem aktu gospodarske organizacije se postavlja vpra§anje nadaljnjega razvoja d elav­Sl{ega samoupravljanja v decentrali­ziranem smislu. Na ta naCin se dcla\7-sko samoupra vljanje ne rnore r:\zvi­jati. Vprasamo sc, zakaj so u stanov­ljeni obratni delavski sveti, ce la hko samo razpravljajo, predlagajo, odlo­cajo pa le v nebistvenih vprasanjih in jim niso dani materialni · pogoji za nadaljnji razvoj?

Obcani cerlrniske obcine se tudl upraviceno sprasujejo, ){a.j ima komu­na od naravnega gozdnega bogastVa> lmjti investicije, ki so bile vlozene v nasi obcini v povojnem obdobju, so zelo skromne v primerjavi z invest!." cijaml, ki so bile vlozene na druglh obmoc.iih in s posekanimi lesnimt

n1asalni na na~etu obmoCj~.

J. Kopriva

na Blokah vaskih skupno·sti, 0 katet·em se do.govarj.cvjo na sestankiih z va.Sca­ni. Taiko so vprasanje takega pri­spevka ze resili na zboru volivcev. v Sivcem in na sestwnku vaske skupnooti v Metuljah. Tako zbra­n.a sredstva bodo porabili za iz­delavo nacrtov p rizidave in za pri.pravljalna deJa.

PriZJidava naj bi veljala skupaj" z oprem o 15 milijonov, ki jih bo morala predvideti skupscina v enem od naslednjih let. Istocasno bodo morali misliti na poglobitev struge Susice, ker ta potocek spo­rnladi nararste in poplavi del sal­skega vTta prav tam, kjer je preo­videna ,pt,izidava.

Sola v Novi vasi se bo po nacrtih solsk.ega odbora povecala s prizidavo in tako t.emeljiteje sluzila svojemu namenu. (Foto Urbas)

dve stanovanjoi, k.i bosta~lt zili za nastanitev ucnih moei ·s te ole.

R.azwnljivo je, da sta t dJi pri tern vpra.Sanju poglavi i dve vpr<!$an:id: investicij.ska t-edstva in ra!ZU.mevanje pr.istoj ih. Prvo sku.Sa so.l.ski od'bor reMti v zaeet­ku s krai-ev:nim samoprispevkom

Dokaj obseZr1i nacrti za sredisce Blooke pla:note. Preprieani smo, da bodo rodili sadove; saj je .SOl• ski oobor temelji to proucil zasno­vo .in ze tud:i dosegel prve uspehe. Nedvpmno ima pri tern zasluge tudi upravitelj. ·

-8.5.

Gl

pi

kl I

-re: iz

nji na , reS or~

sto n01 ve< poj no nje bi. so k;lj

;Str< UP I

km

" .f€~ ja, pre Solt 60

izp.i izpi vzg tati

a oob pre ZiV1J wli

>>'

~eta njel va:n prei Sole pra izkt kii' (ia:lj ljo, ~010

», tili iwl: tem nike OQ sten yicif ve J; co s kov '

· ] prm sod.c var_r izvo ~a, 2 neg.: potr no 2

JSKE

avski

>vor;, >ljajo ttvar­skle­ugo.

ikup. 1ezne ivno ... lnosu

a pa e ra­pod­

•ratu. aktu

.avlja lelav­trali­.elav­·~zvi·

1nov .. .ahko ocUo­ih in ji za

tudl orp.u­tstva)' me v .t, so vest!-' rugih ;nimi:

·iva

b :1 se t.Sca-pri­

vcev. a ske ;bra­t iz­t za

upaj' :tbo .a v asno Jitev spo­sol-

·red-

la s :bas)

nsce smo,

.SOl­.sno­)ehe. :lu~

GLAS NOTRANJSKE --------------------------------------------------------5 Vecja blagovna proizvodnia- osnova za napredek kmetijstva

Direk.torju KZ Cerknica Joretu Telicu smo zastavili vee vpraSa.nj iz podroeja •kmetijstva.

- Kako si predstavljate nadalj­nji razvoj in obstoj kmetovalcev na na5em obmocju?

Vseh pel'eeih vpra5anj ne more re&eva:ti naSa ozja gospodarska organizacij•a, ker sodijo tud:i v IPni­stojnost k!omune in vse sirse ja.v­nosti. Kmetovalci naj sbreme k veeji blagovni proizvodnji, kar je poglavitn.i cilj. Krnet semora nuj­no SIPeci:alizirati, ce hoee v seda­njem drul!benem razvoju uspeva­bi. Prillke na n.a5em teri toriju pa so talke, da nuj•qo si.l:ijo skoraj iz­kil.jucno v proizvodnjo Zivine. Pe­strost proizvodnje pri nas ni vee upraJVjcena, ceprav se je nekateri kmetje se tako trdovralmo drZe.

Prav gotovo obs ~ojajo pri Ysakem kmetu pogoji za spec ializaC'ijo.

- s cim bi lahko zadruga naj­vec pcmagala kmetu?

Specializacija zahteva d oloeeno Vl'Sto mehanizacije, za t.o je naj­bolj upravicena kooperacija. K.Z bo kooperantom nudila vse ugod­nosti i.J!l ga !PO J;X>trebi k!reditirala. RaZV'eseliivo je, da ie ze precej lcrnetov uvidelo edino moznost za svoj n.ad.alljnji obstoj v takih od­nosi•h in sodobnih agrot.ehrui&llh ukrepih.

- Kaj pa oeitki, da zadruga premalo skrbi za. odkup pridelkov in zivine?

Res je, da je za zmanjsan od­kup 'lcrnetijskih pridetlkov delno krlva zadlruga, vendar je nastal pog1avite<n za.:;toj zaradi. neureje­nega trzlsea in nepravilnega pla­nira~nj,a.

- Do kje se bodo pravzaprav sirili druzbeni kompleksi in kaj ovira pridobivanje zemljisc?

Druzibeni sektor je zainteresiran za tista obmocja, kjer so ze zgra­jeni 8ili locirani zivinorejski ob­jekti in do tiste meje, kot so po­trebe tkapacitete hlevov. Druga zeml.j.i.S·ca bodo pret:i.uscena zaseb­n.i.rn. pro.izvajalcem, kar je se ce­•lo zelj:a KZ.

-co

Ce se izpopoljnujemo

strokovno ne - zaostajamo

Pred dobrim Ietom je bil v Cerlrnici ustanovljen na pobwlo podjetj.a »Brest« oddelek tehniske srednje sole za lesno ind'ustrij­ske tehnike. Solo obiskuje preko dvajset Clanov kolektiva »Brest«, ki so preteZno Ze na odgovornih delovnih lmestih.

v soli predavajo predvsem pro­fesorjti :iJn ·ilflzeni'I'ji 1z tega obmoe­ja, sl.usatelji .pa polagajo izpite pred kom:isijo iz redne telmiSke sole v !.Jjubljani. Sl'USatelji sale so Ze te<kom leta poloZili nekaj tz;pirt:ov, PretSk.l:i mesec so polagJali izpite iz druzbeno ekon.omske vzgoje in :iz matemat:ilre. RezUI.­tati i!2Jpitov so bill z.adovoljivi.

Oddelek sole :i.ma svoj razred:n.i odbor, z.a.to sem pov;pra&aJ. .tov. predsedlnika !l'azrednega odbora o ZiV1ljenju in delu sluSa.teljev v wli:

»Tovads predsedni!k, Ze pred ~etom ste izrazHi. reljo po nadalj­njem sistematicnem izpopolnje­vanju zn.anja v TSS. Vi ste ze pred vee leti konC:a.li delovodslko Solo, ·im.ate pa tudi ze vealetno prakso, oziroma ·oogato delovno izkustvo v lesno ilfldustrijski stro­kii.. Za:kaj, Site <:utili potrebo po na­da:ljnj·em iz.popo:lnjevan:ju oz. vo­ljo, da bi koncali 5e tehnieno ~olo?«

••Vsi moji kolegli. in j•az smo cu­tili potrebo po s:istematienejsem iwbra.Zevanju. Clovek v sed?Jljem teffiiPU Z'ivljenja. in naJpredka teh­nike j.e prlinoran, da se neplf'eSta.­nQ izpopolnjuje. Tatko obli'ko si­s'f;eulaticnega dzobra.Zevam.ja smo v.id.e!li preko solanja v TS~. Zahte­ve po znanju so vedno veeje spri­cp _sprememb •tehnoil.oskih postop­koy) .zahtevnejse kvalitete, veeje pr01zvodnosti, skratka potrelbe po &Odobnejsi proizvodnji . . Nasa to­varna se vedno bofj ratlJV'i.jru, pro­izvodnja postaja V'edno zahtevnej­~a, za obvladovanje dokaj pahtey­nega tehno1o5kega znanja pa je potreono imeti temeljito strok:oy­no znanje. ZadovOOjdti se s seda-

njim znanjem in se ne izpopoln:je­vabi pomeni nazadovalti sprico hi­treg:a razvoja. Zato re je treba nepresttruno .uoibi o2'Jiroma s'lediti razvoju.«

.. v cern smatrate, da je taka oblika koristna, d.a poleg IJ'ednega dela obiSikujete 5e Solo?«

»Taka ,obl'ilka .izobra:Zevanja je za vemno nas edina momost za nad:aljnje i~bra2evanie v OOI:i, kaj:ti ti so Ze zrelejiS.i tjud!je in tu­d!i mnogi z druii.na.mi., 'ki oo za :redne sole skoraj ze prestavl. Za­to je .taka oblika relo primerna za zaposlene, kjer si iahko sjste­maticno pridobivajo znanje. Ve­liika korist takega dzobrai.evanja pa je tudi v tern, ker lahko pri­dobljeno zmanje kor.i&timo pri re­sevanj u vsakodnevnih problemov v .pro.izvodnji. Skratk.a, •povezava teorije s praik.so.«

~">A1i se va.rn zdi taJka o'blioka so-1anj a naporna, ·ali Vapl ne deJa IPOSebnih ;tezav?«

>+-Prav ~tovo je ru!iporna, 2il.asti pa za kolege z d~ami. Delo v ;podjetju pa budd zahteva svoje. Malo je casa za ueenje. Veil.i'lw je odVIisno tudi od . tega, koliko ima kdo predhodne pod!La:ge.«

»KalkSen je odlnos va.Sih kole­gov do sole? Ali smatrajo ilolanje dovolj resno?<!

>+-Kolegi smatrado sruanje zelo .reslflo in si Z&'es zelijo pridobilti potrebno strdkovno znanje. To se tudi. v.idi na izp.i.tih, ker so 'bi:li v povpreoju dosezeni le dobl1i re­zultati.« ·

>tKako se poeutite pred. izpiti?« »Olovek se privadi tudi :izpit­

nemu sistemu.talko, da vedno la.Z­je IPristopamo k izpitom. Vee s.k!r-

, PREGLED INTERESNIH PODROCIJ ., .,

KMETIJSKIH POVRSIN DRUZBENEGA SEKTORJA OSCINE CERKNICA

L E4E I-I-DA

lnre.f'e.~na podroC.ja

~ ~ ~0701"1¢ povr~in01

K.wte.rii .. i• obra~i ..... . ...-., Obt.in~lto me.jo

.··------, He.io l<.o\o~l-r~l<.e. obcint.

~ i .. l .. zoic.a

___....... Co. "~a \1 . r .. c!o

Muilo 1: 2.00 000

bi je terjal izpit iz matemabillre, toda tudi ta je za enkrat za na­mi. Smatram, da bo tudi izpitna psithoza sCaiS01Tha popusti:la. «

••Al1 smatrate, da ste pridohi.hl dooedaj >koristno znanje, ki vam sl.uZi pri delu ?«

»PDidobljeno znanje mi prav gotovo 'lcoristi. Clovek ima neka­ko sirsi hori.wnt in dil.'ugaee gle­da na. problemati.ko v proizvod­nji.«

»Cesa ste se v so1Ji. na:jvee na­uC:ili ?«

>>To je od'V'isno od vsakega po­sameznika, za 'kaj ima kdo veeje zanimanje in kolli.ko je imel ~do pred!zmanja. Osebno sem se na.j­vee naucil matemattitlre, katere p.a ne hi ni'koli obVIladal, da ne obi­sk!ujeill sole.«

••A'li imajo ra:rumevanje v pod­jetju do tov:rstnega izobraZeva­Il(ja?«

... v pod!jelljru imajo rae:umevanje klju'b teiavam, ki. oo vedno v pro­dzvodln.j!i. Z1as1li. v easu izpitov ni ovir s sbrani tovarne.«

»<Kaj pred!lagate, da bi se ta obli'ka 5e i21popolnila ?«

•>Smaibram, da poteka •kar v ~e­du. Vcasih nas je nujno budi vzpod!bujati. Kaoj<t:i. pri Sola.nju na­stanejo :tudi !Wi.e.e tpl'i. vsakem Slu­satal.ju. Ko pa kriza popusbi, je spet dObro.«

»-Na katereun delovnem mmtu ste zapos1l.eni ?«

»S,edaj, sem ilef pl1iprave dela v tovaT'Ili.«

Tovari.Su predsedniku sem se zahv.ailil za odgovore i!n mu zaZe­lel vel.iko uspeh9v pri delu in uce­nju.

SM

Daj kri ko si zdrav, da si jo zagotovis ko

jo bos potreboval K letosnji ltrvodajalskl akcljl v aprl­

lu nekaj krltl~nlh, vendar dobrona­mernih prlpomb. Na splosno je odzlv na tako humano akcljo pri nas zado· voljiv, vendar presenefa precejsnja abstinenca s straoi mladine in vodU­nega kadra iz gospodarstva in drw­benih sluzb. Kljub temu pa je 12 zla­tlh in 70 srebrnih zna~k jasen dokaz 0 nasi human! zavednostl.

V letosnji akciji prifakujemo okrog 720 odvzemov krvi, kar je 5 % prebl· valstva obclne. Odvzem bo potekal takole: 8. aprUa v Starem trgu, 9. aprila v Nov! vas!, 10. aprila v Cerll'­nici in 14. aprUa na Rakeku. Odvzem bo izvdil Zavod za transfuzijo lz Ljubljane. V ta nnmen se je obflnskl odbor RK povezal s slndlkalniml po­druznicami, da bodo le-te propagirale te humane misli predvsem med mla­dino. Na nedavnem posvetovanju, kl ga je organlziral obclnski odbor RK. so se domenill, da ho vsak krvoda jalec imel dela prost in plai!an dan. Prav presenetljlvo je bilo dejstvo, da to nl bilo do sedaj urejeno, saj mo­ramo na krvodajalca gledati kot na cloveka z visoko humanimi cUjl. 2e samo dejstvo, da ljubljanske kllnlme boln.I.Snice porabljo prl svojem eno­tedenskem delu tollko krvi, kot Jo je porabilo Skopje ob lanskoletni kata­strofi, govori v prid gornji trdltvl Steer pa nlkoll ne vemo, kdaj bomo tudl sam! potrebnl transfUZ1jskega po­sega.

AS

6 GLAS NOTRANJSKE

(lmR IZ KOLEKTIVA ZA KOLEKTIV

'III-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-II I IIIII_._IIIIUII-IIII-I IIti111-III.IIII-IIIIII II-III1Uit-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-IIO•IIII-IIIII III_..IIIIIIII-IIIIIIII-Ifllo

Nekaj k nov emu nagrajevanju v Brestu v 1964 doloeene termine in skupne sJuz­be na v:isino realizac:ije.

Enotni sistem, k:i bi bil enoten samo zaradi tehn.ike obra<:"Una, se pelalee ni e noten, namrec v .tern smislu , ker ne usaner·ja vseh sl'UZb k en_otnemu cilju, ampalk le na silo organizacije same, talk nacin pa nd vedno uspe8en.

Nasprotmo ta sistem, kli je na prvi pogled ra=olik, je prav v svoji raz:nolikosti. enoten, pelje in angafua vse Cin:itelje k enotne­mu cilju, n e stihijsko, t.emvee usmerjeno, snnotrno.

Nagn-.ajevanje posameZ.nih sluib je grajeno na protislovjih, k,er s tern ailj ene sklupdne ljudi :n'U'j-

no trCi s cilji dru~ skup>ine lju­di, ce preseiejo okvir koristnega, optimalnega. Ta na5J)mtja, ki so postavljena v sistemu nagrajeva­nja, naj bi bila regulato·r, da se

-pootaVijo procesi in posegi vse'h slu:lJb opt:ima'lno. Enotnosti pa ne rusiljo protisJ.ovja med nagrajeva­njem ene in druge &kwpine, aan­pak nasprotno - ta protislovja poSitavljajo enotno&t.

Jaeno pa je, da se bo tudi ta natin v pra.ksi pok.atw'l z doloce­n.imi hlbami, prepriCa.ni pa smo, da usmeritve, ki ji h hoeemo do­seOi. s takim nagrajevanjem, pr·ak­sa ne bo postarvila na glavo.

M.R.

Za smotrno gospodarjenje mo­ramo v prvo vrsto postaviti ho­tenje samih !judi. Zainteresirati posamezne ljudi za thsle &tvari, ki so za podjetje najvaznejse. To na.ila.Ze dosezemo ne po ad:mini­sllrativni poti, temvee po ekooom­sko malierialni plati. Usmeriti lju­d i na doloeen ciJj in jim samo v tej smeri omogoeiti pridobivanje sredstev v najveeji meri. Pri do­segi ciljev ne zasledujemo saano visino uspeha, aanpak tudi njego­vo kakovost. Proizvajalce ne sti­muliramo samo za kvantitat'ivno vlaganje dela, temvee tudi za k,va!Jiteto dela. Prva skrb je torej poiSkati n.a.Cine i:n oonove za oce­no, pri katerih pride d o izra:za tudi kvaJiieta dela. S 'kvaliteto m:iSl:imo delo, ki je vloZe!1o 'ko­ristno v optirn.alnem smiSilu. To ne zajema samo neposredno pro­i~vajalce, temvee tudi vse ostalle sluzbe v podjetju .

Tovarna invernih plosc v Cerknici raz&irja svoj proizvodni proqram

V letoSnjem 1etu smo si v Ere­stu zastavili pot, da je potre4bno · najt.i take naCine stimuliranja, ki aktivirajo vsakega posamezmitka, da doscie tisti cilj v poslovanju, k:i je za podjetje najva.Znejsi, naj­koi1iStnejsi. Pri neposrednem pro­izvajaacu nagrajujemo njegGJVo de­Jo po enoti prcxizvoda, to je na­~da za njegovo kvantitetno vlaganje delovne sile, kvali teta njegovega dela pa se poka,Ze pni obracunu praizvodn je ekonomskih enot in nato Se pri obraeunu po­s.lovne uspesnosh cele poslovne enote.

Kvaliteta dela ima svoj koncni izr·az v USipeSnosti pos.lavanja. Razlika je v tern, da hoeemo kva­liteto deJa vsatkega posameZil'tika u.smet·jati v to preko naCina na­grajevanja, medtem ko je d o se­daj stlonelo na ze!lo mlahavti. osno­vti.. Osmova pri tern je njegovo de­lovno pod.rocje, tako veZ:emo in­struk.torje na tiSite momente, k:i omogoeajo cim veejo sinhroniw.­cijo proizvodnje - to je na izvr­silev plana asortimana po elko­nomskih enotah. Prav tako nagira­jevanje ve1ja za tehnologe, :nor­rnirci materiaJa in konst ruktorjd so vezani na realnost postav1jenih normativov, kontrolorj'i so vezami na kva!liteto izdelkov, vzdrievaolci na cas zastoja strojev, anal i t.sko­pla:nsika sJuzba na realnost postav­ljenih p1anov, racunske sluzbe na

Kmalu bo minilo trelje leto , odkar i e bila v tej p oslovni enoli Lesno in­dustrijskega kombinata BREST Cerk­nica izdelana prva iverna plosca. Vse­kakor je bil to za podjetje BREST zelo velik uspeh, ako vzamemo v po­stev, koliko truda in deJa je bilo po­trebnega, da se je lahko zacel v sldo­pu k ombinata izdelovatl najosnovnej ­si ploskovru material - !verne plosce - za proizvodnjo pohgtva .

Znano je, da ze vse napredne lesne lndustrije v svetu uporabljajo za iz­delavo razlicnih pohistvenih artildov pretezno iverno plosco.

Od prvih zacetkov pred trcmi letl je kolektiv' tovarnc ivernlh plosc do­segel ze lepe uspehe v kvantlteti in v kvaliteti svojlh proizvodov. Tovarna, ki deJa v treh izmenoh i.e v polni kapaciteti, oskrbuje s potrebnimi plo­scami Tovarno pohlstva v Cerknici In mnoge druge lesno-industrijske to­varne.

Kljub dosezenim uspehom pa se to­varna se nadalje lzpopolnjuje. Tako je poslovna enota kombioata BREST »Iverka« izdelala v manjSi kolicin! tudi :I.e posebno vrsto protipozamih ploSc, l<atere potrebuje najvec ladje­delnlstvo. Plo~ce so izdelane tako, da preprecujejo sirjenje pozara v pro­storih, v katere so vgrajene. Pri vpe­ljavi lehnoloSk!l1 postopkov za izde­lavo tell plosc je podjetje BRES'I' so­delovalo z Zavodom za raziskavo ma­teriala in kohstrulccij v Ljubljani. Talco lzdelane protlpoi.arne plosce so

Pregled bolnikov v bolniskem stalezu : • • • V mesecu febru.arju j.e bilo v bolniSkem staleiu skupno 100 bol- : nikov. Kontrola s strani kontrolorja je bila izvedena v stanovanjjh + Pri 274 bolnikih. +

Ugotovljeno je bilo, da se veeina bolnikov ravna po zdravni- . : kovih navodilih. Le nekateri bolniki se _niso tega pridrZa.vali in so : bili prija.v]jeni zdravniku, Te7.dto je rem, k.aj taki bolniki mislijo, + ker gre predvsem le za njihovo zdravje. +

ki bi moral :i bilo po voljj :

Naj vzamemo · primer tovarisa iz Dolenje vasi, stJ:ogo lezati in uzivati zc;lravila. To pa mu na,j'bri ni in je ,raje celo noo in dan popiyal po gostilnah.

Ostalih nekaj bolnikov je delalo razna dela, all pa jib pri obisku sploh ni bilo doma, zato se ni dalo · ugotoviti, kje se naha­jajo. Mislimo, da to ni pravilno.

: :

dobile im e AZBEREST; pod tern ime­nom so tud i patentirane. Kot prizna­nje kvalitete teh plosc prectstavlja ctejstvo, da so te plosce priznane n e le s strani jugoslovanskega ladijskega registra, ampak tudi s strani angles­kega Lloyd reglstra in p a ladijskega registra SSSR. Ti ladijski registri da­jejo namrec ateste, na osnoVi katerih se ocenjuj e in priznava uporabnost plosc v protipo:l.arne svrhe.

PovpraSevanje po teh ploscah raste iz ctneva v dan. Zanimivo je dejstvo, da je moralo nase ladjedeln iStvo do nectavnega uvazati protipozarne plosce iz tujih d!'Zav kot n. pr. iz Italije In Angllje in to za drage deVize. Vseka­kor govori v prid proizvodnji azberest ploSc tudi dejstvo, · da so lste dosegle ze zadovoljiv slaves na tri.!Scu.

Venda t· iako imenovane azberest plosce Se ne predstavljajo zadnjih moznosti oplemenitenja iverke. BREST je zgradil v okviru tovarne »Iverka« v Cerknici ~e dodatni objekt, v kate­rem se bodo izdelovale poleg azberest ploSc tudi druge specialne izvedbe iverk. V tern dodatnem tovarniSkem prostoru bomo lzdelovali se iverke oblo:l.ene s ! urni r jem ali razlicnimi plasticnimi folijarni, v okviru mo:l.no­sti pa tudi iverke z vmesnim satov-jem In slicno. •

Tako torej tudi tovarna ivernih plosc v lesno industrijskem kombina­tu BREST izpopoln juje svoj proizvod­ni program. Dodatnl objekt za izdela­vo special.n:ih !vernih ploSc je v za­k.lj u l'mi fazi <lela. Zanlm!v9 je vseka­kor, kako izgleda tovarna Jverni11 plosc znotraj. Lahko si predstavljamo, da je to pravzaprav en sam sinhrono delujoc velik stroj, kateri predeluje lesne odpadke v kvalltetne iverne plo­sce. Sl!cno kot naprave v starem de­lu tovarne, bodo izgledale tudi na­prave v novem delu tovarne za pro­izvodnio speeialnih ivernlh plosc.

Notra,nja oprema novega oddelk varne, razumljivo, se ni urejena. o­trebno b o izvt·Siti Se mnogo vecji in. manjsih montaznih in drugih del, predno bodo lahko nove tehn oske naprave proizvajale razlicne · vedbe speclalnih ivernih plosc: P ro! vajatDe naprave in s troj1 so drag! , ' zato bo potrebno rharslkaj narediti tudi doma

Cenlralni ctelavski svet komblnata BREST je sredi februarja 1e razprav­!jal o 42-ur nem delovnem tednu. Side­nil je, da predlo~imo dokumentacljo­za prehod na 42-urni tednik pristoj­nim organom . Istocasno je CDS side­nil pooblastiti CUO, da bo odlocal, katera poslovna enota bo lahko §la. na preizkus in katera n e. Dokumen-

Kako dalec smo s pripravami za skrajsanf

delovni cas v brestu

tacija je izdelana, p otrebno jo bo P<> dobljenih lnStrukeijah Se dopolnltl. Ze dosedanji izracuni pa kazejo, da ima kombinat kot celota moznost po­stopnega prehoda, .seveda pa ta moz­nost odvisl od kolektiva samega. Naj­ve~je rezerve delovnega ~asa so v povecanju produktlvnost. Mozno je namre~ povecati produktivnost za 10 %. Da lj e : prevec je izgublj enega ca­sa v sedanjih sedmih in pol ure. Po­vprecno 10 minut prevec se trosi ~a­sa za same razgovore, oddalj evanje oct delovnega mesta itd . Rezerve so­se v plipravi proizvodnje, tehnoloSklh postopk.lh, materialni preskrbi ltd.

Kdaj bo mo:l.en prel1od'l Odgovor je jasen : takrat, ko bodo poslovne eno­te kot celota sposobne za postopni prellod, ko bodo dokazale, da bo­mozno v 42 urah na teden napraViti toliko ali ve~ kot v 48 urah sedaj .

Noben a dministrativnl predpis ne more uredlti tega hotenja: slehemL. mora teziti za tern, da bo delal manj casa fii v tern casu ve~ naredil.

Komisij e po poslovnih enotah so po­stavljene. Materiali po poslovnih eno­tah so zbrani, potrebno je, da se o­tem sprozi SirSa akcija in za!ntereslra. Vsakdo zeli, da bi cimprej presl! na preizkus prehoda na 42-urni delovn1 teden. To je stvar poslovnlh enot, kajti same bodo lahko najhitreje od­krile rezerve, ki jih imajo .

Iverka j e Sla v krajS! preizkus, po­da tki prvih dni o izvrsevanju plana kazejo prekoracenje.

Uspehi, dose:l.eni v drug!ll organ!­zacij a ll, ki so :!.e Sle v pre!zkus, nam ka1ejq, da je osnova tega prehoda in­teres proizvajalcev sarnih. Mi smo de­jansko 0 tern se premalo razprav­ljali, zato je skrajni ~as, da zacnemo . s p ovecano aktivnostjo.

Torej, k ako b i dejal, da bi name­sto sedanjih ~8, v 42 urah napravU toliko in vee.

z lastnlml strokovnimi mocml. Tako imenovano natresno stezo bo delno iz­delalo tudi kovinsko podj etj e !z Tol­mina, medtem ko je najosnovnej§1 stroj za f urnlranje in plasti~no obla­g·anje ivernlh plo§c :I.e tu .

z oplemenltenjem !verne plo§ce b<> kolektlv kombinata BREST storil k<>­rak naprej v svojem razvoju. Furn!­ran e iverne ploSce; oblozene z razllcnlmi plasticnimi folljami; pro­tipozarne ter ostale specialne iverne ploS<'!e so zelo iskanl artikel, katerega trzi§<'!e potrebuj e v vel!kih koli~inah..

Zato predvicteva perspektivni pla n l~s­

no-industrljskega kombinata BREST elm hltrej§o izgotovltev ter izpopol­nitev notranje tehnoloSke opreme in inStala'ctj . v n ovem pro!zvodnem delu tovarne lvernih plo§~.

GL~

1: Iz•

!JV6t: T~

eno dina mili . soC ' drZa An,g: odje

(i

vadr izv& poht

Za let J kot v-eCa. di a ~e P<

Fr: troon terje doeil Wag~

n~

Ka

Za vee k pa je tako vi~ji

rej J• ostrej Inoze1 izva ja med 1 problt nih P• klam~

Skodb prevo oprav slabo vanjC' n l P~' povpr med Skodb na pr do 10

KE

ata av­:le­:ljo­;oj­:le­~al,

§Ia. en-

ni

p() iU. da )0-

)Z­aj-

v je za

~a­

'o­~a­

lie SQo

:lh

je-

10-

Hli

bo­itl

ne -nL. nj

o­,o-

()

·a. :~a

ni >t, d-

o~

li­m n­e­v-1o .

e­rtl

co z­•1-§1

a-

)()

t>­

.1-

z :>­

te

ra tl.. s--. T 1-.n u

GLAS NOTRANJSKE

lzvoz pohiStva Izvoz pohistva v ra:zne dezele

sveta se vsako leto veea. Tako smo leta 1962 izvozili za

eno mitlijardo !mi. sto trideset tisoe dinarjev, v letu 1963 pa ze za eno mj}jjardo stiri sto osemdeset ti­fl(){; d:inarjev. S"bruktu ra izvoza ~~CO drlavah je zelo razlicna. Ta,ko je A!nglija se vedno med najveejimi odjemalci vseh vl'St sWlov in na-

tih zacela vk:ljucevati v direktne trgovske poole tudi na podroeju pohi!Stva; prej so namree nabav­ljali jugosilovans<ko ~pohistvo s po­sredniStvom ameri.Skih kupcev.

Najveeji potroon:ik nasih izdel­kov so nedvomno ZDA in Velika Britanija, venda:r pa je ravno v te dezele postal izvoz ekonoJThStko zelo problema:·icen. Na taksno

Graficni prikaz krajev, v lut.tere izv!tZa svoje izdelke LIK »Brest« Cerknica

vad.nejsih tipov foteljev. V ZDA .tzvaZa.mo • VS€ vrste k{ll!11adnega pohistva, predvsem pa:

pq!Salne mize, ·klubstke mizice, ~asbene O!IDarice, sedefno pohiS,INo polzofe, zofe), rervirne mizice,

(foteiljj,

zid:ne stene in ootalo. Za SSSR proilzvajam.o ze vrsto

let pisailn.e mize, k.i so priznane kot ene najikvailitetnejsih. S po­voeeanjem i·z;voza v ZSSR se bo tu­di a0011timan blaga z.a to dezelo se poweail.

Franci"ja je t•renutno velik po­troonilk garderobnih omar, sekre­terjev in komlbiniranih omaric·, doeim je v Nemcijo izvoz nasega blaga manjsi zaradi slabih eko­nomsk:ih pogojev - o~ne.

Kanada se je sele v zadnj·ih le-

stanje vsek·a>kor vpllivado zelo vi­sOiki ·prevozni sbroski, saj ravno ti dosegajo ze celo 20 % celotne vrednooti izdellkov.

Istoca.s111o bi •pripomnil, da se kljub t.emu, da je .prodwktivnost zelo blizu mednarodnim normam, ne moremo enaJkopravno vklopiti v mednarodno deJi.tev dela zru:adi zelo vi·Wkih materialnih sLrookov. Kako zagotoviti ekonomicnost iz­voza? Od tega namrec zavisi iz­voz v dezele, ki kupujejo 60 % vsega na.Sega pohistva.

Vseka·kor bodo moo·ali biti iz­vozni instrument.i pl"ilagojenl ta­ko, da se bo tudi nadalje izvo·z poveeava:l.

Tudi. Ietos bomo lcljub temu, da je odpadla proizvodnja TLI Ra­kek, izvozili blaga v vrednosti preko 2 miHjonov dolarjev.

T. F.

bala:ia hladilnika v o<lnosu s PE Je z 1 - 2 90• Transport pohlstva je problem :ie o<l · tedaj, ko so zaceli s transpot·· tom pohistva. Nasa _naloga je, da vprasanju emballranja posvetlmo kar najvetjo pozornost, da bo transportna Slwda cim manjsa.

7

Telesna kultura v osn. statuta ob. Cerknica Ko sem prebiral osnu~ek statuta ob­

~ine Cerknica, se mi je nehote \"Silila mise! , koliko je zajeta v tem osnutku tud.i telesna kultura. Zeio sem bil razoCaran nad zelo skromnim ube!­kom 36. cl.. ki kaj malo pravi 0 te­lesni kulturi. Ce pog!edamo, kak~no

veliko vrednost ima prav ta veja na­Se dru!beno-politiCne ku!ture in teles­no-vzgojne dejavnostl s stall~ca ~love­ka, bomo nehote pomisiili, da je prav telesna kultura danes v naSem tempu zivijenja Se tako bolj nujno potrebna in ~e kako prcpotrebna. Tu mislim predvsem na Soioobvczne olroke.

Ce pa pogiectamo iz aspekta indu· s trije, mora imeti telesna kultura v obliki rekreacije primarno vlogo v ze lo zivahnem industrijskem razvoju na­se ob~in~. Za slehernega Cloveka, mla­ctega ali starega, pomeni telesno giba­nje biolosko pot rebo . s sistem::~ticnc

in pravllno tc lesno vzgojo \·zgajamo ne samo otroke. tcmvec tudi odrasle­ga Cioveka. za ziv ljcnje mocnega, ki bo ctal ctruzbi to, kar oct njega prica­kuje (vecja produktivnost).

Zato je nujno potrebna izgradnja sportnih igrBC. ~elovadnic in ctrugih prostorov za rekreacijo , prectvsem pa je potrebno pokazatl razumevanje in neznatna fin anl:na sreds tva . Ne more­mo si zamisliti idejno naprednih go­spodarstvenikov, ki bi ne bill zainte­resirani na tern, da bi olnogo ~....· ili de· la\·cem in uslui.bencem zdrav nacin

Oddiha in l"!IZ\'Cdrlla (gradnja sportnih lgri 'C na poctjctjlh \" obllkl rekreacije).

V Soli mora telesnn kulturn nudiU otroku pravllen pslhoflziCcn razvoj z vsestransklm delom (~portne igre, atletska tckmovanja. smuCanje, orien­tacijski pohodi). Prav posebno skrb pa je treba posvctiti razvoju pravUne dr/.e Soloobvcznih otrok (ki je v Solah izredno slaba) ter vplivatl na pravo zaddanje njcgove osebnosti, mu nu­diti oporo pti g raditvi njego\·ega du­ha in karakterja. Po solah v obclnl je nujno. cta se furmlrajo sotska §port­na drustva (obl'inska zveza za telesno kulturo). Kakor velja v celoti za na­sc sole, cta morajo pript·avtja~i za Zlv­IJ<'nie. pomeni tudi tnl<a Solska orga­nizacija most. kl vodl iz sole v tiv­ljenje. 1\tladlna in ostali mladi ljudje iS?:ejo i;wen svoje So.le in sluzbovanja razvedrilo, ker jim le-ta odreka te­lesno ali duhO\' no udejslvovanje. Ce pa jc Clovek prisiljen svoj ~as in mol! popolnoma posvclltl doltnostl, ki jo v notranjosll odklanja. tcdaj je nje­govo zivljenj lat.. Notranja neresnil>­nost pa izpodbija znacaj in hromi mo­ci, 1<1 so za zlvljenjc nenadomestljlve. Ako to velja za odrasle - toliko bolj Se za rastoco mlactino.

Telesna kultllt'a mora zato dobitl tako mesto v osnutku statuta, kl jl tudi pripada v danaSnjem druzbenem redu.

M.J,

Plenum ObK ZMS Cerknica V torek, dne 10. marca 1964, je

bil v Cerk.nici razsirje.n plenum ObK ZMS. Na tem plen umu smo obravnavali material za I. repu­blisko konf~rencu ZM, ki bo dne 3. in 4. apri.la v Ljublja.ni. Za de­legata, ki bo zaslop.al mladino na­se komune na lej konferenci, smo izvOilili p~·edsednika ObK ZMS Franca Krapenca. Na plenumu smo tudi sprejeli sklep, da se z

\'Sem materialom, ki je iz.Sel v Mladini, seZJna.n.i vse mladince na estankih mtladinsk.ih aJktivov v

goopodarskih orgaruizacijah in na tercnu.

Plenumu so pri oslvovali tudi clani ObSS Cerknica, clan CK ZMS Gojko Stanic in clan OK ZMS Ljubljana Janez Praprotni.k.

Lok

Zanimivo predavanje Pooebno zanimivo predavanje,

ki ga je Ot'gani.:?Jirala Delavska uni'Verza v Cerknici, je pdtegnllo mnogo pooluSalcev. T ov. Tavear iz Kronja je v treh · predavanjih z besedam.i in barvnimi diapozitivi slikovito pl"likazal Wlehlm starim in mladirrn poslusalcem naporno potovanje z mopedom v Afriko. Tako smo se imeli priliko sezna­niti z zivljenjem v zaootalih de-

lahko v celoti o<lkloni te vrste pro­porcev in reklamaclj.

Tretja vrsta reldamacij pa je od· stopanje od dogovora s kupcl glede. furnirja, barve, funkclonalnosti. Mno· gokrat so ti <logovori slabi, ali pa se obljublja najboiHe, naredi pa druga-

zelah. Obtlskovalci zelLmo 5e vee takih zanimivlih p~·edavanj .

Ker vemo, da se tud'i Delavska univerza bod s financni.:mi. teli.a­vami, predlagamo, da poolusailci prispevajo po &Vojih moeeh manj­si znesek (oclrasli iPO 50 din, otro­ci po 20 din). Tako bi se lahko ta sredstva zoorala in pomagala premostiti finanooe tezave pri or­ganiziranju bodoeih predavanj.

Za naso proizvo<lnjo je znacilno, da vee kot .GO % <laje v izvoz. Ta o<lstotek pa je v finalni proizvodnji poh!Stva tako v TP Cerknica l<Ot TP Martinjalt Vi§ji od 80 % celotne proizvo<lnje. To­rej je kriterij do lrvalitete Se toliko ostrej§i, saj se naSe b)ago srecuje na inozemskem trzi~tu s konkurenco pro­izvajalcev vsega sveta. Velike raz<lalje med kupci in proizvodnjo so poseben problem, zlasti kar se tite transport­nih po§kodb, lti so najcesci primer re­klamaclj. Zelo znacilno pri teh po­§kodbah je, <la ni nikogar, ki bl od prevoznikov §pedlterjev in <lrugih, kl opravljajo transport, kdajkoli prlznal · sla!Jo manipulacijo in s tem pos lwdo­vanjc bla!;"a. Rizil<l ·so vedno na stra­ni proizvodnje, zato je prl nas na<l­povprecna kvallteta embalaze eden iz­med ukrepov, da je cim manj po­skodb. Stroski embalaze so v odnosu na prodajno ceno u<lelezeni kar z 8 do 10 %, medtem ko je na primer em-

Ali brez rekl.amacii res ne gre?

stom in ne na efekt. Iz<le lall smo 50 miz. Pravijo, da so delavl<e v enotl sestavljanja fu•·nirja cclo pravllno se­stavljale, <la pa je ln§truktor lzrecno zahtcval, da delajo druga~e. Dokler niso mlze priSle do monta:!le, tega n1 vide! nih~e, nlti vmesna kontrola. To­re] delavci, in~trul<tor, kontrola, nlhfe ni opazil, da se deJa napak. Ali ne ka­ze ta primer na skrajno nezaintere­siranost?! Blago smo oddali v Svico, zaradi tega pa vi§ja carina in kupee zahtcva nadomestilo. Stvar je v po­stopku , i<ate pa, da je potrebno tudi v kontrolni sluzbi vee odgovornostl do teh problemov skozi vso prolz· vodnjo.

Druga vrsta reklamacij, ki je pri nas bolj redka, so napake, ki "jib povzrocajo najvetkrat mateoali, ki jlh vgradlmo, na primer: slab lominat poe!, h.ltro 'ostari itd. Kupec reklami­ra - prolzvajal<;c naj placa. Slabo okovje pray tako vpllva na kvaliteto, da ne govorlmo o povdlnskih mate­rialih. Vhodna kontrola materialov

ce. Pripraviti proizvodnjo se pravl pri· praviti tudl kvaliteto izdelka. K sretl tudl teh n egodovanj ni veliko, pojav­ljajo se od casa do casa.

Eden za<lnjih primerov pa ocitno ka­ze, da so le s ubjelttivni vzroki tisti, ki povzrocajo tako stanje. Za Svieo vemo :ie nekaj let (omare, mlze), da moramo sestavljati furnir list za li-

Brez reklamacij je :le Slo in Se mo­ra itl! Potrebno pa je, da so dogovorl s kupci preciznejSi, da se v prolz­vodnji zavedamo dogovora s kupcem in ga lzvajamo, da sc embalata §e na• prej lzbolj§uje in da. interes za kvall­teto ~e poraste.

8--------------------~----------------·---------------------~ GLAS NOTRANJSKE

V loski dolini ze nad 30 televizorjev Se pred nckaj meseci je bila Loska dolina prikrajSana za tele­

vizijske oddaje. Ker lezi v kotlini, ni bilo mogoee videti televizijskih oddaj. Na pobudo krajevnega odbora SZDL Stari trg pa · so pasta­viii na Krizni gori televizijski pretvornik sibke jakosti za 10. kanal.

Sedaj tudi prebivalci LoSk.e doline gledajo televizijslte emisijc. DPD »Svoboda<< Loska dolina je montiralo svoj televiwr v klubskih prostorih pod kino dvorano v .Starem trgu in organiziralo gledanje teh oddaj. Zlasti veliko zani.manje za te oddaje je med mla.dino, ki redno obiskuje klubski prostor. V dobrih st.irih mesecih se je stevilo televiwrjev poveealo nad 30. Strokovnjalti menijo, da bi bila potrebna minimalna financna sredstva, da bi pretvornik poja­eali in bi prebivalci lahko gledali tudi televizijske emisije iz sosed­njih drzav. - N a s 1 i k i : MLADINCI PRED TELEVIZORJEM V KLUBSKEM PROSTORU STARI TRG. S. B.

T rznica ali prostor za prodajo na prostem? ~e dolgo govori:mo o tri:n.ici v Cerknici. Tuchi predlogov, IPripo­

TOC:il in zahtev je bilo veHko. Morda je cas, da se nekaj uk!rene. Ni rpotrebno na.Stevati nevse<mooti !Vrgovcev, predvsem pa -~ontrol'Il'i.h organov pri sedanji »divji<< ob.li.kti. prodaje sadjra na prostem. Po­glejmo poltrosnilk.a: »-letati« m ora od Bresta, od trgovine s sadjem do .prootora pred roravsllvenri.m domcm, cLa bi na:bav.iJ sadje in zele­njavo. Eno moramo razumeti: deilJalrja za gradnjo tdnice ni! Ra­zumljivo! Toda da se narediti nekaj brez rinvesticij . Gre 111amree za to, da se doloCi prostor, kjer Il!aj se- ;postavi nekaj prodaj.nih miJz ,in nabavi nek.aj senenitkov, ki bi stluzitli tudi kot deZ:ni:ki. Od plaCra.ne trlndne pa bi lahko klvili stroSke za ViZdl"Zevanje tega prostora. Tudi nasi kmetje bi koncno laih'ko pripel'jali svoje izdelke na trg, Ali je to tne'i:zvedljivo? Miami

Sodoben gostinski obrat v Novi vasi? Po dogovoru z ObCinskiim odborom SZDL je Turilsticna zveza

Cerknica sklica!la pasvet s kirajevnimi. oi'ganizacijami in dru5tvi ter s predstavniki KZ in gostinstva, da bi uredilri. sodoben gostinski obrat v Novi vasi. Pr.imerln:i prostori za to bi biiJi v stavbi KZ, •k!jer je :le bil gostinski obrat. V lrolikor bo KZ Cerilmica lahiko pogre­sala te prostore, je Gostinsko podjetje Stari trg pripravljeno takoj zaceti z adaptacijo.

Tako bi tudi v Novti. vasi dobili. sodoben g'Q51tinski obrat z re-stawadjo. Miami

" Jezero v Zilcah? .Prebivalci Zhlc in okioli.Skih vasi bodo s prostovoljtn.im delom

db rpomo:Ci nelkaterih podjetilj :?Jgradili. jez v dolini Zali.. Leseni jez bi ustavil odtekanje potoka, kjer 'bi bilo akumulracijsko je:rero, dolgo cca 350m. V kollkor bo jez vz;drZal pritisk vode, ga bodo po­veCa!li ta.kio, da hi ·jezero billo dolligo pru1bli.Zno 500 m.

Dela bo vodilo novo obnovljeno Turisticno drustvo Z.ilce. Va.SCa.ni se zavedajo, da bi z zajez;itvijo potoka in dograditvijo

ceste Zupeno-Zilce v dolZini 4 km pritegn.ibi ~riste, predovsem. izletm:iike. M'.ialffi!i

Lovski turize.m Lovske druzine cerkniskega

lovskega bazena so na letnem obcnem zboru odstopile turistic­nim organizacijam za odstrel tu­jim gostom 22 srnjadi, 2 jelena in medveda.

Turisticne organizacije, katere so tudi do sedaj skrbele, da se

divjad proda, imajo ze sedaj kup­ce za to koliCino, razen za me­dveda, katerega odstrel terja ve­liko denarja.

Lovci so pripravljeni odstopiti tudi svoje lovske koce lovcem­turistom.

miami

Mladina na Rakeku Nimam n amena pisati ob~iren spis o

rakov~l<ih mladincih. a mpak samo be \ no sre anje. Je majhen stik. Po­•·pra~al sem, kollko je pravzaprav mlaclincev. zvedel sem. da jih je okrog osemdeset. Verno, da se ~tevilo stalno menja. Nekateri gredo na od­slu J.cnje kadrovskega roka. drugi pa na razne tecaje. Vellk del mladlne se vozl v Postojno v ~olo . No, pa pu­stimo ~tevilke.

Radoveden sem bil, kaj pocnejo ob prostih vecerlh. Povedall so ml, da so na Rakeku ze precej casa klubski ve­ceri. Ti veceri so ob nedeljah oct 18. do 21. ure. Na te vecere ne hod!jo samo mlad!nci, ampak samo okrog 60 %.

zu,.cte! sem tudi to, da bodo ti mla­dincl. ki so pokazali vsaj nekaj vo\je

do deJa. zgubili klubski prostor. Zdi se mi. da bi moral pri te rn posrecto­vati obcinslci odbor SZDL.

Prijetno presenecen sem bll ob no­vic!. cta imajo na Rakeku jamarskt krozek. Jamarji so zelo aktivni. Vec­krat priredijo ekskurzije po nasih ja­mah. seveda gre t u n ajvec zahvate tov. proresorju F rancu Habetu, kajti ta j i.h vodi ze vrsto let. v kro7.ek so vkljucenl mladinci iz osmega razrecta osemletke in studentje, ki se vozijo v Postojno.

Upam, da b odo rako v$ki jamarj i !e­p o n a predovali, saj so vsi r azmeroma ~e zelo m!adi.

I

Verjetno bi s e vzbudi!o zanimanje za jamarstvo tudl po ostalih kraji.h, venctar to trcnlitno ni mogoce, ker ne more nihce nuditl strokovne pomoCi.

Udeleienci ekBkurzije v Trojno bremo na Ravniku (105m)

Obcni zbori turisticnih drustev ObCiln&ka turis ticna zveza i:ma v

svQji sestavi 4 tur.is::icna drt.IStva. V pripravi je ust:a.novitev Turi­sticnega drustva Blo5k.a planota, proucujejo se mo:lnost ustanovl­tve d:rus tva v Babnem polju_ Do sedaj so bili obCni zbori na Ra­keku, Z.iJ.cah in Starem trgu.

V Zilcah oo olmovili turistiono drustvo, ki ni bilo aktiVII1o ze ne­kaj let. Kot najveejo nalogo so si zastaviil.i zajez;itev jezera v Zaili. Sodee po zan.i.rnalnju prisotnih na obcnem zboru bo drustvo imelo lepe uspehe, saj imajo dobre po­goje za razvoj trek.reaoijskih cen­trov, zlasti zaradi ugodn.i!h kl·imat­skih pogojev.

'Iltmistit.no cl.ruStvo Raikek: bo v tem letu s prostov<;>lini:m delom

uredilo pot od hotela do vhoda v jame Rakov.ega Skocjana; orga.ni­z.irallo to vodlnis'ko siluZ!bo. Potre­buj'ejo le nekaj materialne po­mooi. Turistiono drus tvo Stari trg, ki je eno od dobro orga:nizli­ra:nrlh drus tev, namerava urediti okol!ico KPiZne 'jame in. SnezniSike.:. ga gradu. Za uredi tev ·okolioe Kriine jame b odo dobirli pomoe Ljubljanske turisticne zveze, ker je ta jama eden 00. objekltov, ki jrih bodo obiskali speleologi i~ vse­ga sveta., .ko bo leta 1965 speleo­loski kongres v nasi drlavi.

Na vseh obCnih zborih so spre­jelti. nove statu:te drustva.

Obcni zbor TD Cer>knica in ustanov;ni obCni zbor TD Blootka pl·anota sta v pripravi.

Rakovcani so praznovcil-i praznik

Obletnico ocJihoda fantov v parbizane so Ra.ko • tudi letoil lepo proslavill. V to po ·prazni.ku je 'bila v nem domu 111a Raikeku veeana proslava, ·ki jo je prip.ravil No­tranjsk!i zavod za glast>eno vzgojo ob SO<lelovanju prosvetnega dru-

stva. Broolave se je ud'eleZi.la ve­Cina borcev nekdanje RakoV'Ske cete, iki so 13. ma.rca 1942 odSli v parbilzaine.

0 boi'bah in :zllilaigah RakoVS.ke cete j'e na sveeanosti govoril pol­kovnik France Bombac.

D.M.

Gl

I; ~

let nji odi pol uv­stiJ st il stt' izv na: del del

nal ('0\

bo1 Jeto nj~ jo ~-e kl, ka1 :hu: no1 lo sia ko1 v c ne IT"ill za\

pi!1 mo to.n bik jet

rail nic ve<

D gas rae 0 I

ba, lzJ ite' tav t~

usp CinJ ka• ca izk.

SKE

Zdi ecto-

no-11'8kl Vee­. ja­vale cajti ( so recta io v

I

~nje

tjih, : ne lOCi.

l v ni­re­;>o­ari .7Ji­lit.i ce.:. ice !DC ~:er

ki

re-

in lka

I i

'e-ke ~

ke >1-

GLAS NOTRANJSKE * ---------------------------------- g

tov KOvinoplastike lzo v

01 S povetanjem letnega plana za

leto 1964 in ovkih grl v proizvod­nji je obrat okovj-a Lo~ uvedel v octdeiliku avtOTnaltinica in livarnd polino III. i<ZJmeno; delbno pa so uved!H III. izmeno tud5. v oddelku stiskalnic. Prav tako je obrat pla­:Sti.ka uvedel del.no III. izmeno v strojnam oddelku. Ko bo koncno izvede:na rek0111Strt.llkcija oddelka nasa<li~, bo obrat okovja LoZ uve­del III. i:?JTTleno tudi v tern o..-1-del!lru.

- Na predlog Okrajnega korn.u­nalnega zavoda za socialno zava­t·ovanje L j,ubljana je Upravn:i od­bor podjetja predvlidel, da bi v letoSnjerrn letu poSilali na okreva­nje 17 Cla.nov kolektiva. Ti dela­jo na zdravju s~odljivih delovn.ih mestih, so slaiballn<i, socialno sib­ki, udelezenci NOB, skratka ta1ki, k.aterim je preventivno okrevamje nujno potrebno. Pred.laganim cla­nom ko1eh."tiva bo podjetje odobri­lo 10 dni tizredno pla.caRega dopu­sta, 10 d!ni pa n a j bi okrevancl konisrt.:ili svoj redni 1etni dopust v i':asu Olkreva.nja. Predilagane Cla­ne bo pt'egied.rua se pose'bna ko­misija Okrajnega lkomuna1!11.ega zavoda za socia.lno zavarovanje.

- Pred kratkim je podjetje ku­pi!lo nov 7-tonslk.i tovorni avto­mobil znamke F AP. Tovorni av­tomobil bo sluiil za trarrsport ar­llik.lov in S!Urovin .potrebam pod­jetja.

- v obratu »>remont« so gene­ra.lno popravili avtomatSiko st.ruz­nico, Jd bo sJuzila za struzenje veejih d>elov. Struznica bo ogrom-

~o kolistila v proizvodnj.i, isto­ca5ll1o pa ne bo treba kup·i ti nove.

- Sploo'!'la Zelia clanov kolek­IJiva v Babnem polju je. da se or­ganizira druzbena prehrana tudi v tern obra•tu. Zato se podjetje ze pripravlja, da bodo elani kolek­tiva tud.i v tern obratu prejemaJi topJi obrok - malico med delov­nim odmor011l1.

- Tekom leta 1963. do 1. marca . 1964 so odsli v zas.lu.Zeni p<)koj nasilednji clani kolektiva:

Franc Mule, Jakob A vsec, Maorija Znldarsic, AJoj.zija Kedic, IvaJn Kogovsek in Marija Mla.kar. - V oddelku nasadil so re­

konstrui'l'aJ.i proizYodnjo francoo­kih spon. •z rekonstrukcijo je od­padlo 20 % delovne sile t'ezijski stroSki pa se boclo zma'njsali za okrog 40 %.

- Te dni so v obratu Plastika za•kljuC:iJi seminar o delovnih !Tl€-

.ih. Seminar je bil razdeljen v dva dela. Prvi del je obravnaval vlogcl delavca v delovni organiza­ciji kot upravJjavca v drugem pa so se del.avke seznanile s pravil­nim delom na troi'ih za brizga­nje plasticnih mas, kar jim bo omogoCilo varnej>Se in kvalitetnej­se delo in s tern veeji ucinek pri deJu.

- Skupno stev:i.lo z~pos.le.nih zensk ,. Kovinoplastiki je 361. Mater je 193 in irnajo 290 otrok, starih pod 15 let. Samohranilk je 25 in preskt·bujejo 33 o trok. Ne­popolno sol ko izobrazbo ima 200 zena, nizjo izobrazbo 149. srednjo it.obrazbo irna 13 in visolro 1 ze­na. 29 zena dela na kvalificimnih delovn.ih m estih, 266 na polkvaili­ficiranih in 11 na nekval.ificiranih delovnih mestih. Z n.izjo strokov­no izobrazbo zaseda delovno me­sto 44 zena, STednjo 10 in visjo 1 zena.

S.B.

I LOTO IN SPORTNA STAVA TUDI PRI NAS

Vodstvo nogometnega kluba Rakek se pogaja z Jugosdovams.ko lote•Pijo, da bti orga•nizia'atli Vplacevanje loterije, Sportne stave in Iota v na5ih centrih: RatkeKu, Cerknici, Starem trgu in Blokah.

Pricakujeja, da bo zanima.t1je za te popularne igre na sreeo pre­cejsnje, predvsem pa, da bo naraslo zanimanje do spm,la.

Sred-stva, •Jci jih bo hlub dobill od provizije 1pri prodaji. bo po­rahi!l za izpopolntitev sportnega centra na RaJkelm .

Miami

Perspektivni razvoj gostisca »SNEZNIK«

Invest.icija 9 milijonov za ure­ditev gost.isea >+Sneinik« v LoSk:i dolini je bilo prav gotovo renta­bilno naloiena in se bo v kratkem. casu izplacala. Minilo je kornaj stiri mesece, odkar· je bilo gostisce odpt1o, pa si je ze pridobilo &lo­ves. Kljub temu, da so zimski meseci neprimet'Ili za obisk go-

tisca, dooega ze do 2 milijona mesetnega prometa. Zlas!Ji je zna­na speciali teta postrv, poleg osta­lih domacih speciaJitet. PoJeg te­ga je hirtra postre:lba ~n vljudno osebie. Da bi goste kar najbolj zadovolj'ili , se gostinsko podjetje Loska dolina ze sedaj pripravlja na letno sezono, ko bo dotok go­stov prav gotovo neprimerno vecji. Tako bodo za zdaj uredili vrt s 300 sedem in plesno plooco.

Perspektivni program razvoja gostisca •>SneznJi.k« predvideva adaptacijo celotnih pos.lopi j, veli­ko t·estavracijo, ureditev sob s 40 prenoert.Sci, gar·azarni za avt.omobi­le in ureditev okolice ter prosto­ra za camping. Predvidevamo, da bi »Sneznik« pootal rekreacijskii cenrt:er. Celotni promet in se po­sebno dolok gostov se bo pove­caJ, ko bO scasorna moren ogled gradu Snemik. Trenutno skrbijo, kako bi notranjost gradu za5citili - kar je se posebno vazno -, istoC.asno pa omogocili ogled gra­du vsem, ki pl'ihajajo v ta kraj.

S.B.

Ali je turizem gospodarska dejavnost

Prakticna vaja desetine IGD v Starem trgu

I •

IZ GASILSKIH VRST • tovarne pohiitva Cerknic:a

Dne 1. m arca 1964 so se tovarnlSki gasilci zbrali na posvet, da poloze ob­racun za preteklo leto ter se pomenijo o novlh nalogah. Zadovoljlva udelez· ba, ki so jo dopolnl!i se vodllnl organ! lz podjetja in sorodnih gasllskih dru­iltev, je v porocillh In diskusljah ugo­tavljala lepe uspehe Ianskega leta. Po te<!aju za izprasane gasilce so clani uspeSno polozili izplte, ob prlliki ob· clnskega praznika pa so uspe§no pri­kazau nekatere tocke svojega pestre­ca udejstvovanja . Pri tockovanju se je izkazalo, da so zased,ll osmo m esto v

olcrajnem m erilu m ed 16 nastopajo~i­

mi druStvl. Ekipa petlh mo~ pa j e na pohodu Ob :Ucl okuplran e LjubJjane zasedla zavidljivo 2. mesto m ed gasU· s ld mi ek lpami.

Debata je pokazala, da je motorka v slabem stanju, zato j e treba mlsllti na novo. Grajali so tudi nekatere ne· vestne /!lane, katere bodo v prihodnje izlol!evali iz svojlh vrst. Ob koncu so se izvollll nov upravni in nadzorni odbor, za katera upajo, da jih basta popeljala k novim u spebom v teko­i!em letu-

Med mnogimi nerazeisceniml pojmi '! nase:m turizmu. je tudi vpra5·anje: a1i je turizem gospo­.darSJka dejavnost?

Tut·izem· je kompJek>sen pojem za vt-stO razlicnih gospoclarskih in drul;ben1h dejavnosti , ki S'ker n<i­ma izlkt•is•taliziraJnega procesa de­Ja niti svoj'ih direktnih ma.tenial­nih prodlllktov. To le ne pomeni, da tudzem ni gospod.arska pa­noga.

V bolj razvi tih de2elaJh govo!1i­jo o nekaksni »turis.ticni industri­j.i<< in trurizmu kot zelo donosni gospodmski veji, ki v nekaj pri­merih ·krije negativn.i saJdo hi­lance v trgovinski izmenjavi. 'Pf<lJ<l ~ugUllU!J Ollre.I1JZJ:itme <!;;) katerega dobimo od turisticnega prorneta. ugotovimo jasen in lo­gicen zalcljuc-ek; da je turizem po­leg svoje druzbene komponente (domai':.i tuPizem zaradi obnavlja­nja du'Sevnih in fi?1icnih sposob­nosti. naS:ih delovnih ljudi, pri­spevek k raz5i.rjanju obzorja in lru:lturnega standarda nasploh itd.) zelo obetajoi':a ekonomska podla­ga v na5em nadaljnjem razvoju.

V .prid tej trditvi poglejmo ne­kaj dej tev. Z razvojem tuTizma je omogoeeno izkoriscanje narav­nih in lclirnatskih doblin, ki prak­ti·eno J;l.in:lajo nobene druge moi­nosti izkoriscanja, omogocajo se nove zaposl.i tve, pomaga gOSIPO­da.mkemu razvoju sicer s.labo raz­viti.h krajev, a:kt<ivira skoraf vse gospO<ian'Slke dejavnooti , omogoea· obstanek domaci obr1:i itd.

Dobro narn je znano, kako tei­ko je prodreti na zunanji trg, kjer je 'konkurenca .zelo moen a. Ne rni­hlim trditi, da je pfi tutizmu ·ino­g<>Oe uvel'javiti prav lise brez do~

locene kvalitete, \'Cndaa.· je htl'i­ze.m dejavnost. ki •>izvoz.i« tudi lake izdelke in al'tilcle, kii. ne bi sicer nikdar prisli na. zunanji trg .

Kot kompleksna ekonomSika de­javnost je turizem v s.vojem raz­voju papolnoma odvisen od raz­voja drugih dejavnosli, ki prak­ticno predstavljajo njegove kom­ponente kot so: trgovina, promet, goot!instvo, domaca obrt ter po­s redno i:ndustPija in kmet.tijs;tvo . Seveda, to lahko povemo tudi na­sprotno: razvoj trgovine, gosiin­stva, industJ.i:je in podobno je v dobri meri odvisen od razvoja tu­ri:mna.

Zaradi vel.ikih gospodal'Skih moznosti na polju turizma v na5i' obCini je ObCinska tu•ristiena zve­za Cerklllica dala svoje pripombe na statut obCine Cerknica s rpo­udru•kom, da se turizem obravna­va kot gospodarska dejavnost.

miami

Ivan Campa

SOTOR V ZATIS.TU

Ko nl na rodnih tleh sllkar Gauguin vee mogel svojlh drznih sil sprostitl, l<er nJ navduSil predmet ga noben, odSel na baj ni otok je Tahiti.

Umetnosti je svojl naScl vir ob bujnih, §e nevidenih predmetlh in si tako ustvaril slog in smer na riovih platnlh, v ctuSl cto~ivetlh .

Ker s ~asom svet se bolj in bolj odmll<a

lepotl in ljubezni, me ne mlka, da v krhke verze bl ju vpletal spet.

Tl polna i!arov sl ko grad zaklet in za dos\ojen spev dovolj velika. Zapel ga bo'm, ker z njlm sem vea

prezet.

10 --------------------------------------------·------------------------------* GtAS NOTRANJSKE

Razveselilo nas je veliko §tevt­lo pisem in prispevkov, ki ste nam jih poslali pretekli mesec. Ce baste Se naprej tako priza­devno sodelovali pri izboljSanju naSega lista, mislimo, da bomo kmalu dosegli, da bo Glas No­tranjske res glasilo obcanov cerkni§ke obcine. Tokrat nismo dobili nobenega prispevka samo z Blo§ke planote. Prepricani pa smo, da je v Novi vasi ali okoli­§kih vaseh dosti ljudi, ki bi znali kaj napisati 0 zivljenju v zibelki smucarskega §porta.

Najbolj smo bili veseli pisma Tonija Strmoleta iz Clevelanda, ZDA. Zahvaljujemo se mu za do­bre zelje in obljubljamo, da bo­ma casopis za pot cez veliko luzo bolje zavijali.

Prispevek Toneta Sepca se nam zdi primeren, vendar je za obseg naSega lista nekoliko predolg. Po§ljite kaj kraj§ega!

Karikaturistu iz Lo§ke doline svetujemo, naj nam poslje kari· katuro kakega resnicnega do­godka. Za karikature z naSih cest namrec dvomimo, ce bi dosegle svoj namen. Roko za risanje imate!

Peter Plesnik iz Ljubljane n(ls prosi za vse §tevilke Glasu No· tranjske, ker si obeta tu dobiti nekaj snovi za diplomsko nalo­go. Tov. Plesnik! Zbrali bomo vse Stevilke, ki jih se imamo, ven­dar dvomimo, da bo zbirka po­polna. Upamo, da baste na.Sli kaj za nalogo. Ko baste pred prote­sorji, pa dosti srece!

Prosim bralce, da nam dopisu­jejo §e v vecjem stevilu. Le tako bomo vsebino lista lahko pope­strili. Po§iljajte tudi totografije. Vse objavljene prispevke bomo honorirali!

Urednik

Angleiki turisli na lipicancih Gootlinsko podjetje Cel'lkruica je za.Celo tesno sodelovati s Kom­

pasom. Koristnost tega sodelova:nja se je ze pokazala: pred lcrallk:im 50 bili v Cerk:nici in v Ra!kovem Skocjanu IPredStavniki te na5e tur.isbiene agencije, kii 50 si o~edaili na5e gos1linske zmogljivoSti. Zelo pohvalno so se !izrazilli o Rakovem Skocj1li!lJu. Goot:irwko podjetj.e Cerlmica se je dogovorill.o, da bodo od roaja meseca naprej preko cele sezone vsak.o nedeljo 'in !pOiledeljek zasedene vse sobe v Ra­kovem Skocjanu z ~e§kimi turisti, kii bodo pi1ipotovali na konjih. Gostinsko podjetje bo nudli..lo vse usluge rem m na8e pojme nena­vadni.m iall.etnikom, vkljueno tudi ,preskribo konj, o cemer smo ae ze s predsta'Vllllkii Kompasa natancno dogovorU.li.

Ze predsezonski sbLki z doma.Oim lin tujtim turistiC<nim trgom so pokazali, da lahko z zaupa!Iljem gledamo na leto&njo turistieno se­zono; t.e"Ulve bomo brez dvoma ime!IJ. J.e v Item, da ne bomo m~i nudiM prenoeiSiSa 'IT.sern turistom, ker je 19 leZiSc v hotelu Jerero in 20 letiSt v hotalu Raikov Skocja111 izkljucno prema1o. Zato bo potrebno 5e pred sezono naJpraviti. poleg telef-onske zveze s Skocja­nom v tern naravnem parku vee weekend hi§ic, ki :bodo zaC:asno zadovol!jdle pdbrebe po prenOOiitvenih uslugah. COC

Majhne so le sll'ari DOBRE CESTE - POGOJ ZA TURIZNM (iz nekega ea­

sopisa). Preden bomo priCelli razmisljati o gradnj'i hotela v V5alki ·v·asi, bi b.illo morda treba tudi za ceste, 'kot je Obrh -Stari t rg ne!kal.i.lro poslm'lbeti. Res je, da so slaibe ceste nasa turisticna znamenlitost, vendair ne gre pretiravati.

PREJELI SMO (z urednlS'ke mlire). Nek:i dopiSTIJi.k :iz Cerlt­nice se razburja, da ga moti 5epetanje neka<terih tovariSic med predstavami v cei'.Imi.Mtem kinu. Pravi, da ga ~o kamenti'I'anje f.i.Jma moti. ~ o'beutljivoot! Vsak se ima vendar prav.ico po svoje zabava1Ii, saj je plaCa.l.!

PRIJATElLJSKI NASVET. Cerkniskemu dopisndku Pavli­he svetujerno, da ae prej prepriCa, preden pise svojemu de~ daj·alcu.

BESEDA Nii KONJ {star slovensk:i fPregovor). Na Zalost res ni, sicer bi sprico tolikih sej in sestankov imelli pri n.as 'V'Saj konjev dovolj.

ZIVETI ·POMENI - SPOMINJATI SE (Co:mmeroon). Ker obCinsmi. svet Svobod in pr05Vetmilih drust.ev se. Zivi, upamo, da ;e tudi spominja svojd.h obljub o pomoil.i vaskim IJcrlj!iZ.nicam.

SKRB ZA ZDRAVJE. Pisarna UJpOkojencev v Cei'lmici ima domiselno .raz;porejene d.el.OV'lle dll1eve, rtalkp so ·ravno tar­krat, ko druge ustanove ndlnia:.io uradnih dni. Pravilno! Ce bodo upokojenci dosti. hodlili, bod'O manj mislili na liliputan­ske pokojn:ine.

POSEBNE .METODE ZDRAV.LJENJA, V LaSki dolini oci­vidno menijo, da zaneroarjena okold.oa zdra'ITstvenega doma ugodno vpliva na poeutje bolnikov.

= -==

Letos prireditve pred Krizno jamo Letos poteka 32 1et odkar je prof. Prezelj s svoj.imi §tudent1

prvic odSe.l. v Kri.Zno jamo, da bi jo 'I'azli.skal. V poeastitev te oblet.­nice ill1 pa 10-letrtice obstoj.a TurisbiJCnegJa dru5tva LoSka dolina bo dJrulstvo v polerlmih mesecih p.riredHo pred vhodom v 'K'TiZI1o damo vel:ilko pr1reditev z obiskom fame. Clami Tul1isllicnega drustva v LoSk.i dolin.i bodo ze seda:j pnistopill k pripravam. Popraviti in uspo­sobiti bo potrebno pavtljon ·ill1 ograjo pred ja:mo, zavarovati sbeno

pr~ vhodam, in k:atere pada lkamenje ill1 zasilpa vhod, uredi.U. samo okolico KriZne jame, nabaviti nekaj colnov in luCi !Jer ne­kaj betonsklih lclopi.

NajosnoVI!1ejsa ureditev Krifue jame .pa j.e se posebno nujno potrebna, ker bo pri.hodl!1je leto v Sloven:iji evetavru kongres spe­leologov. Po nacl:'tu je predvideno, da si bodo znanstveniki in l"3llr

iskovalci iz vseh dezel sveta v easu 'kongresa ogled:a!l.i tudi Krtmo jamo. - N a sl iik'i: KRIZNA JAMA - ,..KALVARIJA«.

S. B .'

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••o••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Zimski motiv z Rak~ka. - (Foio: D. K.)

eL

D

rna Brn l P re

T' 'I

.. aJI ~t•

za tort ugo la i d en.

v t· telj 1·az· vad zra•

'I p l'i( vrsl vad r an

r: 194! zar; ~an

dele da sed.

v tov. d tu can P ar zacc W VI

ra z1 dec vab lliJk Cer pra je ' b iia

0 j.an~

Par loV<

N kab

KE

)

tt t.-1()

.0

v ~

()

It

0

>­o

8LASNOTRANJSKE*-------------------------------------------------------------------- 11

OUSAN ARKO o seb1

- Ti si vsestranski sportn1k,. mar ne? Dober te1ovadec, kegljac, B!l1Ucar in ~rredvsem nogometaS. Prooirrn, da poves za nase bralce,

kateri spor·t ti je najljub§i? - Nogomet. - Ne zarneri, ioda za tvoja le-

ta je nogomet malo naPQren in menda, Ze dolgo '"brca5 ... ? '

- Poeutim se zelo dobro, ce­prav sem prvo nogometno tek.mo igraU. ze pred vojno.

- Najbr2 imas lepe spomine e sportnih terenov?

- Ja, veil, teh je pa dosti. Naj­bolj so mi vrez.ame v spomin tek­me z Vrhn!ko, ko smo zmagali z 12 : 1 in zmaga v Koeevju 4 : 1. Na snegu pa I. mesto v &lalomu in k()ITTI:binaciji na meddr'llstvenih tek:ma.h v Starem trgu in I. me­sto na oluajnem prvensrtvu v teku na 12 km.

- In kako dOtlgo ile misJis na­birati sportne ... ?

- Se deset let - je hi tro pre­kinill V!Pra5anje in se od sTca na­smejal.

- In potem? - Kegljal born. - Navada je, da ob takih pri-

likah rutinirani sportnik:i svetu­jejo mlajsim.

- Predvsem vztrajnost! Potean pa se sportna dise.iplina in sport­no Zivljenje.

v imenu vseh naSi.h sprotnikov Li is!k-reno· ze1im, da bi, ee ne de: set, pa vsaj Se pet let bil v taki fizieni •kondiciji.

Miami

TVD PARTIZAN nidal dvorane Tako pise v zadnji steviJoki No­

.-a:njskega ~lasu . Gerknislkri pevci t;• J)ll'OOiili, da jilin damo dvoramo za p!Thredriltev vese'li-ce na pustni torek. Upravni odbor drustva je ugotovil, da bi zaradi tega odpad­la telovadba tako za solstko mla­d~no 'kakor tudi za dt'Ustvene cla­nc za 14 dni. Ce bi bila ves.ellca v torek, bi morali imeti priredi­telji dvorano ze v ponedeljek na razpolago. Naslednje dni bi telo­vadba oopadla zal!'adi ciscen;ja in zracenj<a, kar . traj:a tri dni.

TVD Pa.I"'tizan se trudi, da bi pridobil cim vee mladine v svoje Vl"ste. Da bi mladina sistematieno vadhl.a, je i!lemogoce oddajati dvo­r ano za ve<:erne prireditve.

Drustvo je v letili 1946, 1948 in 1949 1~ ·delaJ.o, vendar je pmv zaradi prevellke zasedenosti dvo­~ane s strani dTugih orga.nizacij delo poC.asi zamrlo. Znano ~a je, da so dom zgradili telovadci in scdaj tudi pripada nj.ilm.

V letu 1958 je bil na pobudo tov. Slavke in Janka Cassola ter drugih ljub'iteljev telovadbe &k:li­can ustanovni obCni 2lbor TVD Panti.zaln Cerkinica. Delo se je spet zacelo, ·kru· dokazujejo uspel e te­lovadne aJkademije, nastopi in razna tek.movamj·a. Na svoji seji v decernbru 1963, na katero sta bila vabljena tudi predsednik in taj­nilk krajevne organizacije SZDL Cerknka, je upravni odbor raz­praV1ljaJ o obstoju drustva, ker se je opa.Zalo, da dvorana sploh ni bila prosta za telovadbo.

ObCni zbor drustva, ki je bii v j.an'lliB.I.l'ju, je odloeil, da mora TVD Partizan se naprej .in moeneje de­lovati.

Novoizvoljeni upravni odbor, v kate.re.m so tudi predstavruki mla-

dine, ie sprejel sklep, da se dvo­rana, dokler se jo tLporablja za telovadbo, ne da za prirejanje ve­selic. Razen kino podjetju in osernletki se lahko da dvorarw sa­mo ob petki.h druzbenirn organi­zacijam :in obCinski slrupscini.

Torej. odklonitev Zelie po vese­lici v domu ni odraz stare mi.se.l­nosti , ampak le trezne presoje uproavmega odbora. Telesna vzgo­i·a zahteva doloeeo napor, za ·kar je ·potreben ci.S't in zdrav zralk.

. Vs:akdo ve, da se s telovadbo kre­pi•ta telo in duh in Zellmo le, da bi zlastli. mladina Cimvec zahajala v telovadnico TVD Partizan.

Za upravni odoor I?Jtok Urbas

SKOCJAN BO DOBIL (KONCNO) RECEPCIJO

Turisticno - drustvo Rakek je poskusilo v lanskem Zetu organi­zirati recepcijsko sluzbo v Ra­kovem skocjanu. Poskus je pro­padel. Ker pa je to za turisticni s kocjan velike viiZnosti, je Tu­ristiena zveza Cerknica sklicala posvet, kjer so se pogovorili tu­risticni delavci, ·ribiCi in gostinci o Cimprejsnji ureditvi recepcije.

Dogovorili so se tudi o kon­kt-etnih nalogah in bodocem de· lu recepcijske sluzbe. Turistieno drustvo Rakek bo v sezoni orga­niziralo vodnisko slu.Zbo, ribici pa bodo odstopili potok Rak za ribolov tudi neclanom ribiskih organizacij. V te namene bodo kupili 2 ribiska kompleta.

Inkasirana sredstva bodo raz­delili po drustvih taka, da vsi dobtjo iztrzek iz svoje dejavno-stt. -miami

USPESNO TEKMOVAN-IE Brestowe iahowske sekclje lz Cerknlce

V Log:art;cu so se B. III. 1964 :.>Jbra.­le Slli.!I1i. Sahovske ekipe (Borovnica, Vrhnika, Cerlmica in Logatec), da bi se pomerile za naslov sindi·kal­nega Sahovskega prvaka Noiranj­ske.

Tek:rnovanje je hilo ves Cas ze­lo napeto, saj je imela 5ahovska sekcija BREST A zelo resnega na.­sprotnika - mo5tvenega prvaka Notranjske, t. j. 5ahovski kJub iz Borovnice.

Rezultati t.ekrnovanja so bill nasledn:il:

1. Cerknica : Borovnka 4 : 2. Rezultali med Cerknico in Borov­n.ico se niso dokoncni, ker gre ena partija na ocenitev na Sahov­sko 'ZN'e:W v Ljwbljano.

2. Cel'knica : Vrhnika 3 : 3 ·ni povsem zadovoljiv rerultat. kajti V'l'hn~ka ne pred..sltavlja resnega nasprot;nika.

3. Cerknica : Logatec 6: 0, kar je zelo lep uspeh lllaSe sekaije.

Zasedba mest na Sahovskem sindi·kalnem prvenstvu je bila na­slednja:

1. sahovska sekcija BREST 13 toek,

2. sahovski k.lub Borovnica 12,5 toek,

3. liahovski k!lub Vrhnik.a B toek, 4. sahovska sekcija Logatec 2,5

tocke. Za dosezeno prvo mesto gre vsa

zahvall.a sahovskemu odboru, lci je imel v zimsok.ih mesecih veeklratne turil!irje.

To je zelo lep uspeh, vendar 5a­hovska sekcija iz BRESTA ne bo ostala pri tern rezultatu, marvee bo stremela, da se plasira ha okrajno sahovsko tekmovanje.

Ba!F

Rakovcani dobijo te dni kljuc nove telovadnice Dolga leta so bnell Ralwvl!anl skrbl

s slabo in neprimerno telovadnico. Ne­nadna odlol!ltev Kovinoservisa o se­litvi pa je prBia kot nala§l!. Dovolj veliki prostori in blizina sole so na· potili Krajevnl odbor Rakek, da adap­tira delavnico v telovadnico. Takoj po izselitvi Kovinoservlsa na Unec 1962. leta je krajevni odbor dal 1 mi· tijon 200.000 din osemletld Rakek. Ta je nastoplla kot investilor, ker je bU objekt dan §oil, Komaj pa so bUa gro• ba deJa· kon~ana, je zmanjkalo sred· stev In SGP Gradi§l!e ni vel! nadalje­valo z gradnjo. Lansko leto jeseni je obi!inska skup§~ina dala trl mil1jone dinarjev in z de ll s o nadaljevall. Se·

daj so prostori ze gotovi In lepo ure­jeni. Poleg telovadnicc, slal!ilnice, sa­nitarij je tudi umivalnica, trije tu§l in pisarna. Za poravnavo vseh grad· benih stroskov potrebuje osemletka Raltck se 1, 700.000 din, kajtl celotna gradnja je veljala okrog pet mltijonov 700.000 din. Drustvo Partizan bo dalo telovadno orodje in rekvlzite v upo­rabo osemletkl s tern, da bodo Nan! dru§tva Jahko uporabljali telovadntco v vel!ernlh urah. Telesnovzgojnl delav­ci upajo, da sc bo z redno vadbo v nov! telovadntcl telesna kultura na Rakeku zopet d\>lgnlla na \>!Sino pre­teklih let.

D.M.

· Prvi znanilci turisticne sezone Kiljlllb s'laibemu vremenu in mrazu se je ze za.Cela turistliena

sezona v Ce•rknici. Med prv.ilmi turisti je pnislo k nam z avtO'busom 50 ltaJ.:ijanov. PriSli so -v ned.eljD, 15. anarca, ter se isti dan n.aJpra­vili izll-et na Cerkni5ko jezero in okOII.ico. Ogled Cet•kniskega jezera je Ol'ganoizri.rala ilta1i'janska potovaJ.na agencija E . T. L. E. Celo!Jna grupa jta]jjaJnskih turistov je bila na h~·arlli v hotelu Jezero. Z ob.iskom v na.Sem kraju so bill zelo zadovolljlni, 'kall' priea tudi dej­stvo, da so 2\e plaCal.i vnaprej za nasl.ednjo grupo turi.stov, ki bo pr.ffila v naile kraje se ia mesec. Ze to prvo direk!tno so<ielovanje Gost:lin.skega podjetja Cerlmica s ~jo p10toval.no agencijv je pokla­zalo dobre sadove, ka;r ka.Ze na .to, da bo tn.-eba §e nadalje se=anjalli. doana!Ce in tuje 1ruriste z lepotam!i. iln gostinskiml zmogiljivosbml v na.Si tur'.isticno zelo pri'V'latrti dbcin~. COC

Mo§ki pevski zbor prl vaji v osnovni Soli Stari trg K.ljub kulturnemu mrtvilu ima mo8ki pevski zoor DPD »Svoboda•· LoSka dolina redno svoje pevske vaje_ Zbor redno nastopa na raznJh preslavah drbvnih in obCinskih praznikov, prireja pa tudi samo­stojne koocerte. Mo§ld pevski zbor vadi poirtvovalni 79-Ietn! pevo-

vodja Ivan Mercina.

12

Ze je kazalo, da bo nast.opila prava pomlad, vendar nas je v prvi polovici marca sneg wpet iz­nenadil. Zapadlo je 20 em snega, kar je povzroeilo precej nevsee­nosti, zlasti pciicem, ki s<> se mo­rali umika.ti nekaterim brewbzir­nim voznikom motornih vozil, da niso ostali do glave ,...oskropljeni« od brozge,

N a s I i k i : Stari trg pod novo SDeZDO odejo.

S.B.

Nagradna Krizanka

Vse kaze, da glede te~avnostl kri· zank §e nismo na§Ji skupnega jezika kot temu pravijo. Med §tevilnlmi re­~ltvami, ki s te nam jib poslali, je bilo Ie nekaj pravilnih. Malokdo med vaml je vedel, da je Cana psevdonim Spasenje Babovic. Za marsikoga je bil p retrd oreh !me avtomobllskega dir­ka~a MOSSA. Skoro neodpustljivo pa je, ko mnogi niste vedeli, da Brest n1 vel! LIP temvei! Lesno lndustrljsld kombinat.

Resltve so nam poslaU: Borut Brglez lz Cerknice, Peter Me­

lo iz Cerknice, Lojze Mele lz Cerkni­ce, Jozo Mihelf if lz Grahovega, Slav­ka Intihar lz Blofic, Milena ZivkovU! lz Rakeka, Mllena Misif iz Blol!lc, Zdenka Mlhell!if lz Grahovega, Vera Doles iz Grahovega, Nada Mgii! iz Ra­keka, Sonja Gabrenja iz Unca, Danica Rozanc lz Martinjalm, Tatjana Pajnil iz Kofevja, Anton Zalo~nik lz Rake­ka, Ivanka Koro5ec iz Dolenjega Je· zera, Marija Dobrovoljc iz Ljubljane, Franc Braniselj iz Martlnjaka, Magda Mele iz Cerknice, Franl!lska Majcen lz Ljubljane, Davorln Matiflc lz Rakeka, Betka Stirn lz Podcerkve, Ludvik Strel iz Podcerkve, Julka Turk lz No­ve vas!, Alenka Klopflc iz Ljubljane In krizanlco iz Bioske planote, katert pa ni bil prllozen naslov izpolnjevalca.

Zreb je med pravilnimi re~itvaml

odlocil:

1. nagrada 2.000 din Zivkovic Mllena, Rakek, Vrtna ulica,

2. nagrada 1.000 din Koser L!>Jzka, menza Brest, Cerknica,

3. nagrada 500 din Rozanc Danica, Martinjak 16.

Tokrat smo vam prlpravili nekoliko Jazjo kriZ&nko in vam pri resevanju Zelimo dosti srece.

Resltve po§ljite do 13. aprila na na­slov: .. Gias Notranjske«, Cerknica. Svoj naslov, prosimo, da naplsete na krizanko, ne pa na kuverto ali na prt· logo.

_j~ f ll. I-' If

~

lfJ %tl [1t

I~ l6

I~ u

.u

~ [.U.

I [I) iW 'ft ll4 I~ I'~J

II'Y

DORAVNO : . tezak, gost 7. a take, naekokJ 8.

v 1

am gal lik am dar

eillka krat!ca za .. vse v redu« 10. anterijski izdelek 11. geometrijskJ

13. kraj ob teki Po v Italiji 14. eriSki kozmonavt (John) 15. gospo-ska .panoga 22. del stavl!ne analize

23. tunstil!na tol!ka na Notranjskem 25. uzitni plodovl gozdne rastline 26. start obmorski kraj nad Zadrom, 27. solmizacljski zlog 28. zalost, jeza 30. naprava za pristajanje ladij v prista­ng l!u 31. !me l!rke 22. znoj 23. pariSka univerza 35. izobrazevanje 3g, nadav, predplai!Uo 40. predlog 41. nekdanjl narod na Pirenejskem polotoku 43. primitivno orozje 44. kratlca za Ljud­sko tehniko 45. morska rlba 46. bes, razdrazenost 48. pogorje v Kosmetu 53. mamice 54. skrivno delovanje orga­nizacije 55. pomocnik v diplomatski sluzbl 56. l!asovno obdobje 57. Zolajev roman 58. izrit kupc:!ek zemlje 59. za­l!etnici znanega podjetja za izdelova­nje koni'ekcije v Zagrebu 60. delovna lzkuSnja 61. zadnji pogoj.

lllftft n 111 u m1111111111m

FILMI V STAREM TRGU

1. IV. SKAN'DAL ZA KULISAMI- ita­

.llijansk!i film 4.-5. IV. NI IMENA NA KROGLI- arne­

l'liSki fi!lm 8. IV. NAJLJUBSI UCEN.EC - anneri-

sk!i. film 11.-12. IV. GRBAVI VITEZ- frC1111cooki film 15. IV. POKLICAN JE TUDI V. C. - ju­

gos.lo'iranski film 18.-19. IV. KARJMEN IZ GRANADE- ~PMl-

Ski fiilm 22. IV. SASO - jugoslovClll1Ski. film 25.-2,6. JV. NOC VElLIKEGA NAPADA

i ta.lijal1!Sk.i. film 29. IV. GROBA SILA - . amei'IiS.ki film

UGODNA Z.APOSLITEV Zaradi povecanja svojih zmog­

ljivosti zeli Splosno gradbeno pod­jetje Gradbisee Cerknica zaposliti vecje stevilo gradbenih delavcev. Zelo hitro bo mo-Zno pridobiti pol­kvalifikacijo v zidarski ali tesar­ski stroki. Podjetje bo gradilo v vseh vecjih krajih obcine, tako da bo vsakdo zaposlen blizu svo­jega doma. ViSina osebnih dohod­kov po ucinku. Sprejemamo fudi vajence. Prijavite se upravi pod­jetja!

IS i'

~ li

IL4 ~ 14 li 4'1 I~ I•S

ll~

~ I'' IU

-'Co !Jf i31

'H

il:4 "'I 'f'-1 So I$' '"'

I~ [SS

1.;1 ~ L.,ls' ~ I~U,

I [61

NAVPICNO: 1. trebuSna bolezen 2. mesec v letu,

znan po muhastem vremenu 3. staro­nordijska zgodba 4. ime prve sloven­ske filmske igra lke (Kravanja) 5. oseb­ni zalmek 6. bedak 7. ozna l!ba firme na poslovni zgradbi 9. domal!a vprez­na Zival 10. pokriti s snegom 11. kra­tica nekdanje najmanjSe teritorialne enote 12. kristalinski skrilavec 14. za­l!etnlci prtimlca in prvega imena zna­nega nemSkega astronoma in matema­t!ka (1777-1855) 16. pamet 17. vojasko poroi!Uo 18. madzarsko zensko ime (naslov romana Sv!carskega pisatelja Hans Habeta) 19. letni l!as 20 . kraj na Finskem 21. muza tragil!nega pesni­Stva 23. vrsta goriva 24. rt juzno od

NAROCITE SE NA NAS LIST!

Ker bi radi pridobili cimvec novih narocnikov in ker se mno­gi bralci zanimajo, kje bi Iahko naroeili Glas Notl'anjske, sporo­Cam.o, da posiljajte narocila na naslov: Glas Notranjske, Cerknica.

Celoletna narocnina stane z vracunano postnino 360 din. Po­loZ1lico za plaeilo Ietne narocnine boste dobili po posti.

Kot smo obljubili, tokrat ze lahko objavimo imena novih na­roemkov, in sicer:

Marja.nca Albreht iz Rakeka, Peter Plesnik iz Ljubljane in

Marija. Vevar z Golni.k.a..

Z MOPEDOM V AFRIKO ...

je sel tov. Stane Tavear. To je po­vedall. in pokazal v nabitih dvo­ranaJh oooanom na Raike.ku :in v Cerk:nici. SteVii!l.ni obCan.i. so z ob­eudovanj€1m spremljali njegovo predavanje 1n gledali 240 'barvnih dliapozitivov. Tpv. Tavcar je pre­davail. o svojlih doZi.vetjih na .po­tovanju po Afriki trilkrat v Cevk­nici ~n triik1rat na Rakeku. Poleg tega je predavatelj rlJmeJ. predava­nja na Rakeku s potovanja po Svici.

Za .taka predavan•ja so izrazili zeljo tudi obCani v LaSki dOl . . ' kaj.ti tov. Tavcarja l}udje po jo fu nemj let, ko. jrlJm je Ze ee­k!rat predaval. Tako je · i!l :tudi njihovo zel jo s ciklusorn ' re­d~vanj po Afri.lk:i. Predav je je bill.o posebej za S.Olsko ·mla ino iJn za odrasle. Interes za vsi ta pre­davanja je bil zelo velik.

GLAS NOTRANJSKE

Nagradna krizanka

[46 :·H [1'1 iq : .u~ llf

~G

~~ ISO

lllf I~ ~9 I~

1'10

11414 I~ l~b·

:~ [5-'

I~ IS'

,,.,

1rr Valenclje 27. tllm po istoimenskem ro­manu Nabukova, v katerem igra glav­no vlogo ameriSka fUmska igralka sue Lyon 29. kratica za akademski naslov 32. posmeh, ironija 34. nevesti­na oprava 35. krajevne navade, obicajl 36. avtomobilska kratica Nizozemske 37. lcemicna prvina, ki se uporablja tudi za dezinfekcijo 38. televizijski za­slon 40. posest, podrol!je 42. letoviaki kraj n a Bral!u 45. clovek, ki uziva o~ tujem trpljenju 47. aluminij 49. zlahtnl plin 50. juznoamertSki noj 51. manj§a reka v Altajski 52. kemil!ni znak za cerij 53. ime slovenske filmske igra1ke (*Vesna«) 56. obtesano deblo 58. Ziv­ljenjska tekol!ina 60. kemil!ni r:nak za zlahtno kovino.

40-LETNICA BWSKm GASILCEV

Plrostovoljno gasi.lsko drulltvo z Velikih Blok prosJav:J.ja v ~ snjem letu stirideootletnico svo­je~ obstoja. Ob tern pomern:J,:mem jUJlY.ileju bodo prirediiLi. 3. maja ve­lilre gasilSke vaje z razvitjem pra­pora in zabavo.

Ciani d:r1..1Stva se bori.jo z veli­k.imi fin.ancnim.i teiavami, vendar u'pajo, da jim bo jubilejna prire­d.Ltev s pamoejo ostalih ·org·anim­cij uspela.

GOSPODINJSKI TECA.J V IGA VASI

Sredli. marca se je zaeel goopo­dinjslk!i teeaj v Iga vasi. Obislruje ga 18 dekllet iz vee vasi LOO!re do­line. Teeaj bo trai.ia:l okrog 80 ur, ozi.roma 18 delovnih dni v popoJ­danskem -Casu. V 'kolikor bo zani­manje zena iJIJ. dekil.et v Ce!"lmi.ci, bi .tak tecaj priredili ·tudi v Cevk­nici. . .................... .

»GLAS NOTRANJSKE« IZHAJA MESECNO - IZDAJA GA OBCINSKi ODBOR SWL CERKNICA - UREJUJE UR.EID­NISKI ODBOR - GLAV-NI IN ODGOVORNI UREDNIK: DANE MAZI - CLAN! UREDNISTV A : FRANC TAVZELJ, SLAVK:O BRGLEZ, SLA VKO TORNIC IN MILAN STRLE - TEHNICNI UREDNIK: JANKO NOVAK -KOREKTOR: JANEZ LA VREN­CIC - TISK: CZP ,.-KOC:EVSKI TISK« KOCEVJE- LETNA NA~ ROCNINA 2.W DIN - ROKOP'" · SOV IN RISB NE VRACAMO

-LE1'Cl

p~ -us -sv da -

Na teja 2 lo sirt nalog~

spreje pripra gres ; aktivn plodm progn del se in pri javno~

maja OSnOVI

do vo kongrt vaznej l!ujejo litvi iJ u cill r sistem hodka kemu nim <

Za kon