GODI[NIK194.149.153.12/ArticleContents/GODISNIK/2007 GODISNIK.pdf · 2014. 9. 30. · ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) godi[nik na ekonomskiot fakultet - skopje

GODI[NIKNA EKONOMSKIOT FAKULTET - SKOPJE

ANNUALFACULTY OF ECONOMICS - SKОPJE

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 СКОПЈЕ (2007)

UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ” - SKOPJE

UNIVERSITY “SS. CYRIL AND METHODIUS“ - SKOPJE

Republika Makedonija - Republic of Macedonia

ISSN 0489-0922

UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ” - SKOPJE

UNIVERSITY “SS. CYRIL AND METHODIUS“ - SKOPJE

Republika Makedonija - Republic of Macedonia

GODI[NIK

Na Ekonomskiot fakultet - SkopjeTom 42 (2007) Skopje 2007

Izdava~Ekonomski fakultet - Skopje

Redakciski odborProf. D-r. Metodija Nestorovski

Doc. D-r. Sa{o ArsovPom. as. Aleksandar Naumovski

Glaven i odgovoren urednikProf. D-r. Metodija Nestorovski

Jazi~na redakcijaOlivera Pavlovska

Kompjuterska obrabotka i tehni~ko ureduvawe

DM-EM Skopje

Adresa na redakcijataEkonomski fakultet - Skopje

“Krste Misirkov“ bb1000 Skopje

АNNUAL

Faculty of Economics - SkopjeVol 42 (2007) Skopje 2007

PublisherFaculty of Economics - Skopje

Editorial BoardMetodija Nestorovski; Ph.D.Sasho Arsov; Ph.D.Aleksandar Naumovski

Editor-in-chiefMetodija Nestorovski; Ph.D.

ProofreaderOlivera Pavlovska

Computer andtechnical processingDM-EM Skopje

Publisher’s addressFaculty of Economics - Skopje“Krste Misirkov“ nn1000 Skopje

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) �

GODI[NIK NA EKONOMSKIOT FAKULTET - SKOPJE

ANNUAL OF THE FACULTY OF ECONOMICS - SKOPJE

S O D R @ I N A

Redovni profesori

1. D-r Angel GeorgievPROUÛVAWE I RE[AVAWE NA PROBLEMITE NA REGIONALNIOT RAZVOJ I NA URBANIZACIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ......................................................................................

2. D-r Ognen DamevRURALNITE CENTRI VO FUNKCIJA NA REGIONALNATA POLITIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA .....................................................

3. D-r Sneàna R. JovanovskaPROMENI VO ZA[TITATA NA POTRO[UVAÎTE VO EU SOGLASNO SO PROGRAMATA 2007-2013 I SOSTOJBITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ...............................................................................

4. D-r Tihomir JovanovskiSOVREMENOTO BANKARSTVO I GLOBALIZACIJATA NA FINANSISKITE TOKOVI.................................................................................

�. D-r Sa{o JosimovskiELEKTRONSKITE JAVNI NABAVKI SO PRIMENA NA MDA ARHITEKTURA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ..............................................

6. D-r Vera NaumovaSOSTOJBI SO IKT VO R. MAKEDONIJA I NEJZINOTO POTESNO I PO[IROKO OPKRU@UVAWE ........................................................

7. D-r Blaò NedevUSOGLASUVAWE NA NACIONALNITE SO EVROPSKITE I ME\UNARODNITE OBRAZOVNI STANDARDI ZA PROFESIONALNI SMETKOVODITELI .............................................................


17

29

39

49

�9

69

81

6 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

8. D-r Metodija NestorovskiELEKTROENERGETSKATA EFIKASNOST I STRUKTURNITE PROMENI VO INDUSTRIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ...........

9. D-r Natalija NikolovskaEU VO ULOGATA NA LIDER VO REALIZACIJATA NA MILENIUMSKITE RAZVOJNI CELI ..................................................................

10. D-r Vladimir PetkovskiPOLITIKA NA KONKURENCIJA NA EVROPSKATA UNIJA I NA R. MAKEDONIJA ..................................................................................

11. D-r Goce PetreskiENERGIJATA - POTENCIJALNA BARIERA NA RASTOT NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA? ......................................................................

12. D-r Zlatka PopovskaINOVACIONATA SPOSOBNOST NA MAKEDONSKOTO STOPANSTVO ..................................................................................................................

13. D-r Slave Ristevski i Asistent m-r Dragan TevdovskiOCENUVAWE I PREDVIDUVAWE NA BRUTO DOMA[NIOT PROIZVOD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA .....................................................

14. D-r Nada SekulovskaHUMOROT, NEGOVATA OPRAVDANOST I EFEKTITE PRI PROMOVIRAWETO NA PROIZVODITE I USLUGITE NA MAKEDONSKIOT PAZAR ...........................................................

1�. D-r Metodija StojkovPRIMENA NA PRISTAPOT JAVEN IZBOR NA PRIMEROT NA EKONOMSKITE SLOBODI SO POSEBEN OSVRT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ......................................................................................

16. D-r Olga TemenugovaSOPSTVENI^KO PRESTRUKTURIRAWE – PO^ETOK I KRAJ NA MAKEDONSKATA PRESTRUKTURALIZACIJA ........................................

17. D-r Qube TrpevskiREGULIRAWETO NA ODNOSITE ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I PARISKIOT KLUB NA KREDITORI .................................

93

103

113

127

141

1�3

167

173

183

19�

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 7

18. D-r Taki FitiRIZI^NIOT KAPITAL I FINANSIRAWETO NA MALITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA ...........................................................

19. D-r Risto HristovSOCIJALNITE IMPLIKACII NA TRANZICIONITE PROCESI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NIZ EMPIRISKI POKAZATELI ....................................................................................

20. D-r \orgi ^epujnovskiSOCIJALNATA POLITIKA NA EU I R. MAKEDONIJA VO KONTEKST NA LISABONSKATA STRATEGIJA ......................................

21. D-r Bobek [uklevFINANSISKATA MO] NA “MALITE “ BIZNISI VO MAKEDONIJA .................................................................................................................

Vonredni profesori

22. D-r Irena KikerkovaCEFTA – ZONA NA SLOBODNA TRGOVIJA NA ZEMJITE OD ZAPADEN BALKAN I VLIJANIETO VRZ REPUBLIKA MAKEDONIJA .....................................................................................

23. D-r Zoran MinovskiVLIJANIETO NA FINANSISKIOT LEVERIX NA PRINOSOT I VREDNOSTA NA FIRMATA VO FARMACEVSTKATA INDUSTRIJA .......................................................................

24. D-r Kalina TrenevskaREORGANIZACIJA NA ZADNITE KANCELARII PRI e-VLADA , SO OSVRT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ..................................

Docenti

2�. D-r Vesna BucevskaANALIZA NA IZVOZOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA: PRISTAP SPORED GRAVITACISKIOT MODEL ..........................................

20�

219

233

249

261

273

28�

29�

8 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

26. D-r Pece NedanovskiPRETPOSTAVKI, MO@NOSTI I NAÎNI ZA LOKALEN EKONOMSKI RAZVOJ VO R. MAKEDONIJA ................................

27. D-r Goran PetreskiANALIZA NA RAMNOTE@NIOT REALEN DEVIZEN KURS NA DENAROT ........................................................................................................

28. D-r Kiril PostolovPRIMENA NA FUNKCIONALNATA ORGANIZACISKA STRUKTURA VO ORGANIZACISKOTO DIZAJNIRAWE NA PRETPRIJATIJATA VO STOPANSTVOTO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA .....................................................................................

29. D-r Lidija PulevskaRAZVOJ NA LOGISTI^KI KONCEPT VO MAKEDONIJA ............................

Asistenti

30. M-r Daniela Mamu~evskaKVALITETOT NA KREDITNOTO PORTFOLIO NA BANKITE I MO@NOSTITE ZA FINANSIRAWE NA REALNIOT SEKTOR – SLUÂJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ......................................................

31. M-r Leonid NakovUPOTREBATA NA MODELOT “6 SIGMA” VO MALITE BIZNISI VO MAKEDONIJA ....................................................................................

32. M-r Katerina To{evskaEFEKTI VRZ NADVORE[NOTRGOVSKATA RAZMENA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA PO SKLUÛVAWETO NA SSA .......................

Pomladi asistenti

33. Krstevska MarijaVLIJANIETO NA DIZAJNOT VRZ DONESUVAWETO ODLUKA ZA KUPUVAWE NOV AVTOMOBIL NA MAKEDONSKIOT PAZAR ..........................................................................................

30�

321

331

341

349

361

373

383

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 9

34. Kuzmanova AngelaEFIKASNOSTA NA STE^AJNATA POSTAPKA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA .....................................................................................

3�. Levkov NikolaANALIZA NA IZVORITE NA INFORMACII KAKO PODDR[KA ZA ODLU^UVAWE NA MENAXMENTOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ..............................................................................

36. Naumoski AleksandarPERSPEKTIVITE NA PAZAROT NA HARTII OD VREDNOST PREKU [ALTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA .........................................

391

399

409

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 11

GODI[NIK NA EKONOMSKIOT FAKULTET - SKOPJE

ANNUAL OF THE FACULTY OF ECONOMICS - SKOPJE

A N N U A L

Full-Time Professors

1. Angel Georgiev, Ph.D.RESEARCHING AND SOLVING THE PROBLEMS OF REGIONAL DEVELOPMENT AND URBANIZATION IN THE R. OF MACEDONIA ..........................

2. Ognen Damev, Ph.D.THE RURAL CENTERS IN FUNCTION OF REGIONAL POLITICS IN REPUBLIC OF MACEDONIA ..........................................................................................

3. Snezana R. Jovanovska, Ph.D.CHANGES IN CONSUMER PROTECTION POLICY ACCORDING TO PROGRAMME OF COMMUNITY ACTION IN THE FIELD OF HEALTH AND CONSUMER PROTECTION (2007-2013) AND CONDITIONS IN REPUBLIC OF MACEDONIA ..........................................................................................

4. Tihomir Jovanovski, Ph.D.MODERN BANKING AND THE GLOBALIZATION OF THE FINANCIAL FLOWS ..............................................................................................................

5. Saso Josimovski, Ph.D.ELECTRONIC PUBLIC PROCUREMENT WITH MDA IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA ...............................................................................................

6. Vera Naumova, Ph.D.THE TENDENCIES IN THE IMPLEMENTATION OF ICT IN R. MACEDONIA AND ITS ENVIRONMENT ......................................................................

7. Blazo Nedev, Ph.D.HARMONISATION OF NATIONAL WITH EUROPEAN AND INTERNATIONAL EDUCATION STANDARDS FOR PROFESSIONAL STANDARDS ............................................................................................


17

29

39

49

�9

69

81

12 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

8. Metodija Nestorovski, Ph.D.ELECTRO ENERGETIC EFFICIENCY AND STRUCTURAL CHANGES IN THE INDUSTRY OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA .............................................

9. Natalija Nikolovska, Ph.D.THE ROLE OF EU AS A LEADER IN REALIZATION OF MILLENNIUM DEVELOPMENT GOALS .......................................................................................................

10. Vladimir Petkovski, Ph.D.COMPETITION POLICY OF THE EU AND OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA .....................................................................................

11. Goce Petreski, Ph.D.ENERGY IMPENDING BARRIER TO GROWTH OF MACEDONIAN ECONOMY .................................................................................................

12. Zlatka Popovska, Ph.D.INNOVATION ABILITY OF MACEDONIAN ECONOMY .................................................

13. Slave Ristevski, Ph.D. & M-r Dragan TevdovskiGROSS DOMESTIC PRODUCT OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA ESTIMATION AND PREDICTION .......................................................................................

14. Nada Sekulovska, Ph.D.HUMOR ITS JUSTIFICATION AND EFICIENCY IN THE PROMOTION OF THE PRODUCTS AND SERVICES ON THA MACEDONIAN MARKET ..................

15. Metodija Stojkov, Ph.D.AN APPLICATION OF THE PUBLIC CHOICE APPROACH IN INVESTIGATING ECONOMIC FREEDOM WITH AN EMPHASIS ON THE REPUBLIC OF MACEDONIA ...............................................................................

16. Olga Temenugova, Ph.D.PROPRIETARY RESTRUCTURE – BEGINNING AND END OF MACEDONIAN RESTRUCTURING .............................................................................

17. Ljube Trpevski, Ph.D.REGULATING THE RELATIONS BETWEEN REPUBLIC OF MACEDONIA AND PARIS CLUB OF CREDITORS ....................................................

93

103

113

127

141

1�3

167

173

183

19�

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 13

18. Taki Fiti, Ph.D.THE VENTURE CAPITAL AND THE FINANCING OF SMALL AND MEDIUM-SIZED ENTERPRISES ..........................................................

19. Risto Hristov, Ph.D.SOCIAL IMPLICATION ON TRANZITIONAL PROCESESS IN REPUBLIC OF MACEDONIA PRESENTED THROUGH EMPIRIC INDICIES ..................................

20. Gjorgi Chepujnovski, Ph.D.SOCIAL POLICY STRATEGY OF EU AND R. MACEDONIA IN THE CONTEXT OF THE LISBON STRATEGY ..........................................................................

21. Bobek Suklev, Ph.D.THE FINANCIAL POWER OF ” SMALL” BUSINESSES IN MACEDONIA ...............

Associate Professors

22. Irena Kikerkova, Ph.D.CEFTA - FREE TRADE AREA OF THE COUNTRIES OF THE WESTERN BALKAN AND ITS IMPACT ON THE REPUBLIC OF MACEDONIA ...........................

23. Zoran Minovski, Ph.D.THE EFFECT OF FINANCIAL LEVERAGE ON RETURNS AND FIRM’S VALUE IN PHARMACEUTICAL INDUSTRY .....................................................

24. Kalina Trenevska, Ph.D.REORGANIZATION OF BACK OFFICES IN e-GOVERNMENT WITH RESPECT TO THE REPUBLIC OF MACEDONIA ............................................................

Assistant Professors

25. Vesna Bucevska, Ph.D.EXPORT ANALYSIS OF REPUBLIC MACEDONIA - A GRAVITY MODEL APPROACH ............................................................................................................

26. Pece Nedanovski, Ph.D.PRECONDITIONS, OPPORTUNITIES, AND WAYS FOR LOCAL ECONOMIC DEVELOPMENT IN THE R. OF MACEDONIA ..........................................

20�

219

233

249

261

273

28�

29�

30�

14 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

27. Goran Petreski, Ph.D.ANALYSIS OF THE EQUILIBRIUM REAL EXCHANGE RATE OF THE MACEDONIAN DENAR .......................................................................................

28. Kiril Postolov, Ph.D.USING OF FUNCTIONAL ORGANIZATIONAL STRUCTURE IN ORGANIZATIONAL DESIGNING OF ENTERPRISES IN THE ECONOMICAL SYSTEM OF REPUBLIC OF MACEDONIA ..........................................

29. Lidija Pulevska, Ph.D.DEVELOPMENT OF LOGISTICAL CONCEPT IN MACEDONIA ..................................

Teaching Assistants

30. Daniela Mauchevska, M Sc.THE QUALITY OF BANK CREDIT PORTFOLIO AND FINANCIAL POSSIBILITIES FOR REAL SECTOR – THE CASE OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA ..............................................................................

31. Leonid Nakov, M Sc.THE APPLICATION OF THE MODEL “6 SIGMA” IN THE SMALL BUSINESSES IN MACEDONIA ...........................................................................

32. Katerina Tosevska, M Sc.EFFECTS ARISING IN THE EXTERNAL TRADE EXCHANGE OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA AFTER THE SIGNING OF THE SAA ..............................

Junior Teaching Assistants.33. Krstevska MarijaTHE INFLUENCE OF THE DESIGN IN THE PURCHASE DECISION MAKING PROCESS AT THE MACEDONIAN AUTOMOBILE MARKET ......................

34. Kuzmanova AngelaEFFICIENCU OF THE BANKRUPTCY PROCEDURE IN REPUBLIC OF MACEDONIA .............................................................................................

321

331

341

349

361

373

383

391

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 1�

35. Levkov NikolaINFORMATION SOURCES ANALYSIS AS A SUPPORT FOR MANAGEMENT DECISION MAKING IN R.MACEDONIA ............................................

36. Naumoski AleksandarPERSPECTIVES OF THE OVER-THE-COUNTER MARKET IN REPUBLIC OF MACEDONIA .................................................................................................................

399

409

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 17

PROUÛVAWE I RE[AVAWE NA PROBLEMITE NA

REGIONALNIOT RAZVOJ I NA URBANIZACIJATA NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prof.d-rAngelGeorgiev

Apstrakt

Aktivnostite povrzani so integriraweto vo Evropskata unija go

aktueliziraa i problemot na regionalniot razvoj i urbanizacijata na R.

Makedonija. Vo tek e donesuvawe nov zakon za ramnomeren regionalen razvoj1,

Imaj}i go predvid ova, tuka se pravi kratok pregled na dosega{nite aktivnosti

vo prou~uvaweto i re{avaweto na problemite na regionalniot razvoj i

urbanizacijata so cel da se pokaè deka predloènite re{enija vo Zakonot,

vsu{nost, gi odrazuvaat sugestiite i predlozite koi dosega, vo razli~ni

priliki i povodi, bea iznesuvani od nau~nata i stru~nata javnost, no koi, za

àl, nikoga{ dosega ne bea finalizirani vo konkreten zakon, kako {to toa se

pravi sega. Tuka ne se analiziraat konkretnite re{enija vo Predlogot na ovoj

Zakon, tuku na~elno, poddrùvaj}i go samiot ~in na negovoto donesuvawe, se

potsetuva na nekoi od osnovnite principi vrz koi se donesuva Zakonot, a koi

se prisutni odamna, no koi duri sega nao|aat konkretna zakonska realizacija,

so cel da se izgradi celosen sistem na regionalen razvoj, a so toa i koncept na

regionizacija i urbabnizacija.

Klu~ni zborovi: prou~uvawe, re{avawe, regionalen razvoj, regionalizacija,

urbanizacija, Republika Makedonija

1.

Na problemite na regionalniot razvoj i urbanizacijata vo R. Makedonija

poslednive godini ne im se posvetuva tolku vnimanie kolku {to tie, spored

nivnata va`nost, zasluùvaat. Opredelena pogolema aktivnost se pottikna so

preporakite i direktivnite na Evropskata unija za regionalniot i ruralniot

1 Vidi: Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj, Vlada na Republika Makedonija, Skopje, april 2007 godina, koj, kako {to e najaveno, treba da bide donesen vo maj 2007 godina.,

Год. екон. фак. т. 42 с. 17 - 27 (2007)332.1(497.7); 711.4(497.7)

18 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

razvoj. Neodminliva e potrebata, osven so individualni prou~uvawa, regionalniot

razvoj i urbanizacijata da se prou~uvaat i timski, niz organizirana i naso~ena

aktivnost, kako {to toa, ~esto, se prave{e vo izminatiot period. Denes,

zna~itelno e zgolemena i kadrovskata osnova, pa moè da se o~ekuva sè pogolem broj ekonomisti, no i sociolozi, geografi, demografi i arhitekti, svojot nau~en

interes da go naso~at i kon problemite na regionalniot razvoj i urbanizacijata.

2.

Problemite na regionalniot razvoj i urbanizacijata vo Republika

Makedonija podolgo vreme bile prisutni samo preku politikata za pobrz razvoj

na ponerazvienite podra~ja i preku urbanisti~koto oblikuvawe na gradovite

pri izrabotkata i sproveduvaweto na urbanisti~kite planovi. Re~isi, ne se

prou~uvala ekonomskata funkcija na gradovite kako centri i kako polovi

na razvojot, nivnoto vlijanie vrz migracionite dvièwa i sl. Toa gi navelo

nekoi ekonomisti u{te vo prvite decenii na razvojot po Vtorata svetska vojna,

da konstatiraat deka gradovite vo Makedonija ne se razvivaat planski, deka

urbanizacijata i posledicite {to proizleguvale od toa ne se zemaat dovolno

predvid pri planiraweto, a deka nedovolno naso~uvanata urbanizacija doveduva

do nepoèlni posledici od ekonomski i od socijalen karakter. Poto~no, u{te vo

1961 godina bilo ukaùvano deka urbanizacijata treba da se sfa}a kako eden od

faktorite na ekonomskiot razvitok, pa zatoa regionalnoto planirawe, zaedno so

drugi merki, moè da bide sootveten metod za naso~uvawe na urbanizacijata2.

Ne zaboravaj}i gi dotoga{nite merki za „ramnomeren teritorijalen

razvoj”, sepak, za prou~uvawe i za re{avawe na problemite na regionalniot razvoj i

urbanizacijata, kako najzna~itelna }e ja spomneme organiziranata nau~na i stru~na

aktivnost pri izrabotkata na Regionalno-prostorniot i urbanisti~kiot plan

na Skopje, po zemjotresot vo 1963 godina.3 Vo javnite diskusii i nau~ni studii

za urbanisti~kiot razvoj na Skopje i na Republikata mnogu poopredeleno i

jasno se afirmirala potrebata za izgraduvawe celosen koncept za regionalen

razvoj, za ekonomskata regionalizacija, za razvojnite centri i dr. U{te toga{

2 Aleksandar Milevski, u{te toga{, mnogu pravilno ukaùval na va`nosta na cenite na ko-munalnite uslugi, disperzijata na industrijata i drugite dejnosti i na ureduvaweto na prigradskiot soobra}aj i razvojot na dnevnata migracij, kako na va`ni merki za naso~uvaweto na urbanizacijata selo-grad. Ovie merki ostanuvaat aktuelni i denes. Vidi „Karakteristiki na procesot na urbanizaci-jata vo NR Makedonija“, Stopanski pregled br. �, Skopje 1961., str. 44-46. 3 Vidi, „Regionalen plan“ Kn. 14., Zavod za urbanizam i arhitektura na grad Skopje, 196� god..

Prof. d-r Angel Georgiev

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 19

se afirmirala edna ideja {to }e ostane aktuelna se do denes: da se opredelat

ekonomskite regioni i ekonomskite centri na razvojot vo sekoj region vo R.

Makedonija. Poodamna ve}e bilo prisutno soznanieto {to se izrazilo i toga{, a

{to se potencira i denes4, deka “ekonomskiot i op{testveniot razvoj na Makedonija

ne moè da se potpira samo na eden grad, na Skopje, tuku na ~etiri-pet osnovni

gradski centri, nositeli na op{tiot razvoj.“ Pojdovni i mo{ne zna~ajni bile

ukaùvawata na prof. Kiril. Miqoski, deka bi bilo neodr`livo da se govori za

perspektivnata izgradba i za ekonomskata orientacija na novo Skopje, a da ne se

zeme predvid ekonomskiot razvoj na cela Makedonija.� Bil predloèn i model za

razvoj na Skopje vrz iskustvoto na Slovenija i Qubqana6, {to, ~esto, se sugerira

i denes. Voop{teno, u{te toga{ se afirmirale pove}e problemi i principi na

regionalniot i urbaniot razvoj koi se aktuelni i denes.

So sega{niot Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj,

vsu{nost, se reafirmiraat tokmu ovie principi. Na primer, vo Zakonot, kako

prva cel na politikata na regionalniot razvoj e naveden ramnomerniot regionalen

razvoj na celata teritorija na Republika Makedonija, zasnovan vrz modelot

na policentri~en razvoj7, iako vo “poimnikot” ne e kaàno {to, vsu{nost, se

podrazbira pod “policentri~en razvoj”, upotreben zaedno so poimot “ramnomeren”

regionalen razvoj. Iako konceptot na policentri~en razvoj bil predlagan mnogu

~esto i vo mnogu nau~ni i stru~ni proekti, sepak, toj oficijalno e prifaten duri

denes, so Predlogot na spomnatiot Zakon. Taka, vo 60-tite godini se smetalo deka

disperzijata e realen koncept bidej}i “vo site delovi na Republikata se sozdadeni

prili~en broj pogolemi i pomali ekonomski centri i àri{ta vrz ~ija osnova

i so nivno natamo{no jaknewe treba da se ovozmoì aktivirawe na oddelnite

podra~ja koi gravitiraat kon niv“8. Sekako, vakvoto o~ekuvawe, za toga{noto nivo

na razvienost na gradovite, bilo prili~no optimisti~ko, bidej}i ekonomskata

sila na tie centri i àri{ta bila mnogu mala za da moàt da bidat vistinski

nositeli na razvijot. Vsu{nost, iako vo planskite dokumenti se zboruvalo pove}e

4 . Vidi na primer: Obrazloènie vo spomantiot Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj, Skopje, april 2007 godina,� Kiril Miqovski: „Novo Skopje i dilemite na negovata izgradba“, Skopje 1963., „Novo Sko-pje- idei, mislewa i predlozi“, Stopanski pregled br. �-6. str. 3.6 D-r Nikola Uzunov: „Skopje i Makedonija vo sporedba so Qubqana i Slovenija“, Stopanski pregled br. �-6, „Novo Skopje- idei, mislewa i predlozi“, Skopje 1963 7 Vidi , ~l. 3 od Predlogot na Zakonot…, Skopje, 2007 godina 8 Republi~ki zavod za stopansko planirawe „Osnovni problemi i politikata na razvojot vo periodot 1966-1970“, Komunikaciski materijal br. 33, Skopje, str.82

Prou~uvawe i re{avawe na problemite na regionalniot razvoj i na urbanizacija na Republika Makedonija

20 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

za „ramnomeren teritorijalen razvoj”, prakti~no, se ostvaruval monocentri~en

razvoj�, Do krajot na 60-tite godini, razvojot bil glavno koncentriran vo Skopje,

a mnogu malku vo drugite pogolem gradovi za da moàt da ja ostvaruvaat ulogata na

“polovi na razvojot”. Vo ramkite na vakviot monocentri~en razvoj se odvivala i

urbanizacijata, glavno stihijno i neorganizirano, so silni migracioni branovi

na naselenieto od selata kon gradovite i od gradovite kon Skopje.

Zna~itelna aktivnost vo prou~uvaweto na regionalniot razvoj i na

urbanizacijata bila sprovedena vo krajot na 60-tite godini, vo organizacija na

Ekonomskiot institut vo Skopje, pri izrabotkata na makroproektot „Ekonomski

regioni vo R. Makedonija” pod rakovodstvo na d-r Lazar Sokolov10. Iako ne se

ostvarila osnovnata namena na proektot, da posluì kako osnova za ekonomska

regionizacija na R. Makedonija11, sepak bile postaveni i prou~eni brojni pra{awa

na regionalniot i na urbaniot razvoj. Taka, osobena va`nost imaat prou~uvawata

na industriskite centri i regioni vo Republika Makedonija, naselenite mesta,

prirodno-geografskite i demografskite regioni12 i dr.

Posebnite studii vo toj makroproekt imaat zna~itelen pridones, no

celiot proekt sepak ne zavr{il taka za da se predloì celosen koncept na

regionalniot razvoj, na ekonomskata regionizacija i urbanizacijata. Me|utoa,

so ovoj makroproekt se steknale mnogu zna~itelni nau~no-prou~uva~ki iskustva

koi podocna posluìja kako osnova vo prou~uvaweto na regionalniot razvoj i

urbanizacijata. Ve}e toga{ bilo konstatirano deka nastanala takva nepovolna

sostojba, pri {to na edna strana ima s# pogolema koncentracija na naselenieto i

stopanstvoto vo Skopje, a na druga strana praznewe na prostorot.

3.

Vo postojaniot porast na vnimanieto kon prou~uvaweto na problemite na

regionalniot razvoj i urbanizacijata, zna~itelno mesto zazemaat i prou~uvawata

vo proektot “Koncepcija na dolgoro~niot regionalen razvoj na R. Makedonija”

9 D-r P. Kiroski, m-r A. Georgiev: „Nekoi teoretsko-metodolo{ki pogledi vrz regionalniot razvoj i ekonomskata regionalizacija“, Ekonomski. fakultet, Skopje, 1977., str. 30 10 D-r Lazar Sokolov: „Ekonomskata regionizacija na SR Makedonija“, Ekonomski institut, Skopje, 1971. 11 Kriti~ki osvrt vrz zavr{nata studija na makroproektot napravivme vo Stopnaski pregled br. 6. od 1973 godina. Angel Georgiev: „Nekoi iskustva vo ekonomskata regionalizacija vo SR Make-donija“, str. 84-98.12 D-r Nikola Uzunov: „Industriski centri i regioni vo SR Makedonija“, D-r Lazar Sokolov: „Naselenite mesta vo SR Makedonija, demografski i ekonomski istraùvawa“, D-r Pan~e Kiroski: „Prirodno-geografski regioni vo SR Makedonija“, D-r Aleksandar ]ur~iev: Demografski regioni vo SR Makedonija“,site vo izdanie na Ekonomskiot institut, Skopje 1970 godina.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 21

vo 70-tite godini13. So ovoj proekt, vo 1974/7� godina, veke se predlagal celosen

koncept na dolgoro~en regionalen razvoj. Isto taka bila predloèna i ekonoska

regionalizacija,14 i, {to e posebno va`no, vo toj koncept zna~itelno mesto

zazemala politikata na urbanizacijata. Vo ramkite na proektot bile izraboteni

pove}e potproekti.1� Akademikot Kiril Miqovski, zboruvaj}i za rezultatite od

ovoj proekt ja istaknal va`nosta i na faktot {to za prvpat okolu 70 sorabotnici,

glavno ekonomisti, se angaìrale vo prou~uvaweto na eden taka vaèn problem

kako {to e regionalnata komponenta na razvojot16. [to e u{te pova`no, prvpat

toga{, nau~nite soznanija od ovie prou~uvawa bile prifateni kako osnova na

konceptot na regionalniot i urbaniot razvoj vo dolgoro~nata politika na R.

Makedonija do 198� godina17. Konceptot na urbanizacijata, kako del od konceptot

na regionalen razvoj, poa|a od formiranite razvojni centri koi raspolagaat so

dovolna ekonomska sila za integrirawe na razvojot na okolnite podra~ja so koi

funkcionlno se povrzani. Vakviot koncept bil definiran u{te vo 1970, koga d-r

Ksente Bogoev vo Sobranieto na R. Makedonija, predloìl koncept na regionalen

razvoj, koj, vsu{nost, se zasnovuval vrz policentri~niot regionalen razvoj,

odnosno vrz principot na oformuvawe pogolem broj razvojni centri.18 Toga{

povtorno bila postavena zada~ata koja, kako {to be{e ve}e re~eno, e aktuelizirana

i denes, vo Predlogot na Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj19, da se odbegne

opasnosta od preterana koncentracija vo Skopje i od polarizacija na razvojot, kade

{to Skopje moè da se razviva, a da zaostanuvaat drugite podra~ja. Nastojuvaweto 13 „Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na SR Makedonija“, svodna studija na pro-ektot pod redakc. na akad. Kiril Miqovski, Ekonsomski fakultet, Skoje, 1977. Proektot se rabotel pod rakovodstvo na akad. Kiril Miqovski i d-r Nikola Uzunov, a za potrebite na Izvr{niot sovet na Sobranieto na R. Makedonija.14 Akad. Kiril Miqovski: „Osnovite na regionalizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija“, Kn. I i II, Ekonomski fakultet, Skopje, 1977.1� D-r Nikola Uzunov, m-r A. Georgiev, m-r M. M. Marjanovi}, M. Nestorovski i S. Ristevski: „Centrite (polovite) na razvojot na SR Makedonija“, M-r V. Stamenkov i sorabotnici: „Mestoto na Skopje vo regionalniot razvoj na Republikata“, Boro Pekevski, d-r P. Kiroski, B. Bel~eva i O. Damev: „Pregrupirawe na malite selski naselbi vo opredelen broj ruralni centri“.i drugi, a site vo izdanie na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 1977.16 Akad. Kiril Miqovski: „Vovedna bele{ka kon koncepcijata na dolgoro~niot regionalen razvoj na Republikata“, Stopanski pregled br. 4-6/1976., Skopje, str. 646 17 Taka, so “Predlogot na osnovite na zaedni~kata politika za dolgoro~niot regionalen razvoj na SR Makedonija do 198� godina”, politikata na urbanizacijata, za prvpat, se definira kako poseben problem i determinanta na idniot dolgoro~en razvoj, Delegatski informator na Sobranieto na SRM, br. 18/197�18 D-r Ksente Bogoev: Ekspoze pri usvojuvaweto na Nacrtotot na nasokite za izrabotka na Op{testven plan na razvoj vo periodot 1971-197� godina, maj 1970 godina19 Vidi na primer, Obrazloènie vo Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj, Sko-pje, april 2007 godina,


22 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

bilo, so vakov regionalen koncept da se aktiviraat regionite nadvor od Skopje,

osobeno so disperzirawe na pogoni na pogolemite stopanski organizacii da se

ostvari poramnomeren regionalen razvitok na celata Republika.

Vo site raspravi postojano bila prisutna dilemata za disperziran ili

koncentriran razvoj, a se osetile posledicite i od toa koga se gradele kapaciteti

po sekoja cena, bez prethodno da se sozdadat potrebnite uslovi, no i od preteranata

koncentracija vo Skopje, osobeno so izgradbata na golemite proizvodni kapaciteti

po zemjotresot vo 1963 godina. Vrz ovie iskustva podocna, d-r N. Uzunov }e go

predlo`i konceptot za “disperzirana koncentracija”, ili “koncentrirana

disperzija”20. odnosno, za policentri~en razvoj, koj, ve}e rekovme, e pojdoven

model i vo Predlogot na Zakonot.21

Ovoj kompleksen pristap kon regionalniot i urbaniot razvoj najde svoj

odraz i vo Op{testveniot plan za razvoj na Republikata, 1976-1980 godina. Vo

tie ramki be{e postaveno i ostvaruvaweto na politikata za pobrz razvoj na

ponerazvienite podra~ja, ridsko-planinskite i pograni~nite podra~ja, so obvrska

da se sozdadat uslovi za razvivawe na proizvodnite sili, ne samo vo gradovite i vo

op{tinskite centri, tuku i vo zemjodelskite regioni22.

4.

Pogolemiot organiziran pristap kon prou~uvaweto i re{avaweto na

problemite na urbanizacijata se potvrduva i preku obvrskata za izrabotka

na Prostoren plan na Republikata, kako osnova za prostornoto ureduvawe i

urbanizacijata.23. Vo 1972 godina be{e donesen Zakon za regionalno i prostorno

planirawe, a vo 1974 godina be{e donesen i Zakon za izrabotka na prostorniot

plan na Republikata.

I tokmu vo vrska so izrabotka na Prostorniot plan na Republikata bea

sprovedeni {iroki aktivnosti za prou~uvawe na vkupniot ekonomski razvoj,

20 Ovoj koncept go formiral d-r Nikola Uzunov u{te vo 1970 godina, za podocna, vo 1977 godina, teoriski da go doobjasni i konkretizira. Vidi: d-r Nikola Uzunov: „Industriskite centri i reoni vo SR Makedonija“, Ekonomski institut, Skopje 1970., str. 203. i d-r Nikola Uzunov: i sorabotnici: „Cen-trite (polovite) na razvojot na SR Makedonija“, Ekonomski fakultet, Skopje, 1977. 21 Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj, Skopje, april 2007 godina22 „Op{testven plan na SR Makedonija za periodot od 1976 do 1980 godina“, Delegatski infor-mator na Sobranieto na SRM, br. 42, Skopje 1976., str. 10. 23 Vo prostornoto planirawe ima{e i parcijalni aktivnosti, kako {to be{e izrabotkata na „Regionalno-prostorniot plan na Ohridsko-prespanskiot region“. Nositel be{e Institutot za pros-torno planirawe vo Ohrid. Kriti~ki osvrt za postapkite pri izrabotkata na ovoj plan napravivme vo „Stopanski pregled“, br. 6, Skopje 1973., str. 48-83.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 23

industrijalizacijata, migracijata, demografskiot razvoj, regionalniot razvoj,

urbanizacijata i dr. So u~estvo na pove}e sorabotnici od i nadvor od Ekonomskiot

fakultet vo Skopje be{e izraboten nau~niot proekt: „Naselenieto i op{testveno-

ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000-tata godina“, pod rakovodstvo na d-r

\. ̂ epujnovski, akad. K. Miqovski i d-r N. Uzunov.24 Urbanizacijata se prou~uva{e

i kako posebna prou~uva~ka celina2� so podetalno prou~uvawe na pogolem broj

problemi na urbaniot razvoj od geografsko-demografski, ekonomski i drugi

aspekti.

5.

Vo 1996-97 godina vo ramkite na Makedonskata akademija na naukite i

umetnostite, a pod rakovodstvo na akademicite Ksente Bogoev, Nikola Uzunov,

Nikola Kqusev i na d-r Gligor Bi{ev, be{e izraboten nau~en proekt za

Nanacionalnata strategija na ekonomskiot razvoj na R. Makedonija”26. Proektot

be{e po nara~ka na toga{nata Vlada na Republika Makedonija i Agencijata za

razvoj na Obedinetite nacii (UNDP)27. Vo potproektot “Regionalniot razvoj

i prostornoto ureduvawe”28, vklu~en vo Nacionalanata strategija, vo delot za

“regionalnata komponenta na razvojot”, pokraj osnovnite principi na politikata

na regionalniot razvoj, bea nabeleàni i osnovnite elementi na strategijata

na regionalniot razvoj, merkite na regionalnata politika i potrebata za

ekonomska regionalizacija29.

Spored na{a ocenka, toa {to pove}e od principite i elementite koi

bea dadeni vo Nacionalnata strategija, sega, na opredelen na~in, se vklu~eni i

24 Vidi Svodna studija na Proektot, Kn. I, II, i III., Ekonomski fakultet, Skopje 1980.2� Vo Proektot „Urbanizacija“ se prou~uvaa dva problema: „Faktorite na urbaniot razvoj na SR Makedonija“ i „Konceptot na urbanizacijata na na SR Makedonija vo periodot do 2000-tata godina“. So prou~uvaweto na ovie problemi rakovode{e avtorot na ovoj trud, a u~estvuvaa pove}e sorabotnici od Ekonomskiot fakultet.26 “Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija- razvoj i modernizaci-ja”, Makedonska akademija na naukite i umetnostite (MANU), Skopje, 1997 god.27 Vo izrabotkata na Strategijata bile angaìrani 70 istraùva~i od MANU, od nekolku fakulteti i instituti, kako i stru~waci od stopanstvoto. Konsultanti bea pretstavnici od UNDP i od Vienskiot institut za komparativni ekononmski studii vo Avstrija.28 Avtori na proektot bea d-r Angel Georgiev, d-r Natalija Nikolovska i m-r Pece Nedan-ovski: “Regionalniot razvoj i prostornoto ureduvawe”, MANU, Skopje 1996 god.29 “Nacionalna strategija za ekonomski razvoj “, cit. trud, MANU, Skopje, 1997, str 149-1�9. Vladite formirani po izborite vo 1998., odnosno vo 2002 godina, pri koncipiraweto na politikata za ekonomski razvoj, so mali isklu~oci, re~isi, go zapostavija postoeweto na Nacionalnata strategija za ekonomski razavoj, a so toa se zapostavija i predlozite i sugestitite za regionalniot razvoj. Vo peri-odot po 1998 godina, re~isi, celosno be{e zapostaven regionaniot aspekt na razvojot.


24 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

vo Predlogot na Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj, sekako, najmnogu se

dolì na faktot {to d-r Natalija Nikolovska, koja be{e eden od avtorite na

regionalanata komponenta vo Nacionalnta strategija od 1997 godina, vo 200�

godina oficijalno be{e angaìrana i za izrabotka na Strategiskite osnovi na

Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj.30

Ne navleguvaj}i vo konkretnite re{enija sodràni vo Predlogot na

Zakonot, tuka samo se naglasuva mo{ne pozitivniot fakt {to kone~no se pristapi

kon donesuvawe na kompleksen zakon za regionalen razvoj so koj, kako {to se veli vo

obrazloènieto, se ima za cel “kreirawe na soodvetna pravna i institucionalna

ramka za obezbeduvawe uramnoteèn regionalen razvoj na zemjata i sozdavawe

uslovi za lokalen razvoj, vklu~uvaj}i i razvivawe soodvetni kapaciteti za

sproveduvawe na evropskata regionalna politika”.31

Vo ovaa prilika }e potsetime na nakoi osnovni na~ela koi se prifateni vo

Predlogot na Zakonot, a koi odamna se predlagani vo nau~nata i vo stru~nata javnost.

Tuka pred se, se ima predvid faktot {to politikata na regionalniot razvoj se prifa}a kako integralen del na makroekonomskata politika i kako ostvaruvawe

ramnomeren i odr`liv razvoj na podra~jeto na celata Republika, podelena na

regioni, a ne samo na odedelni podra~ja, i zasnovan na policentri~niot model.

Vsu{nost, ova se osnovni opredelbi sodràni kako vo Nacionalnata strategija za

ekonomski razvoj od 1997 godina taka i vo pove}e drugi nau~ni i stru~ni trudovi.

Osobeno zna~ewe mu pridavame na faktot {to, prvpat, oficijalno, za

potrebite na planiraweto na regionalniot razvoj i realizacijata na merkite

i instrumentite za pottiknuvawe ramnomeren regionalen razvoj, se vr{i

regionalizacija na Republika Makedonija. Poto~no, vo Predlog na Zakonot,

“se vospostavuvaat planski regioni”, a kako takvi se zemaat edinicite od

Nomenklaturata na teritorijalnite edinici na statistikata (NTES), nivo 3,

utvrdeni so akt na Vladata na R. Makedonija32. Iako vo Predlogot na Zakonot

ovie statisti~ki edinici, se definirani kako funkcionalno-teritorijalni

30 Del od predlozite za Strategijata na Zakonot se prezentirani vo trudot: D-r Nataliaja Nikolovska: “Makedonija pred predizvikot: konstituirawe na sistem na regionalen razvoj”, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 2006 god, str. 107-113. 31 Vidi: “Predlog na Zakon za ramnomeren regionjalen razvoj”, april 2007 god. 32 Vo Predlog na Zakonot ne se navedeni, no se imaat predvid, slednive osum regioni: pelago-niski,vardarski,severozapaden,severoisto~en,skopski,jugoisto~en,polo{kiiisto~en. Vidi: ^l. �. od “Predlog na Zakon za ramnomeren regionalen razvoj”, april 2007 god., kako i D-r N. Nikolovska: “Makedonija pred predizvikot: konstituirawe na sitem na regionalen razvoj”, cit. trud.Skopje, 2006 god,. str.112.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 2�

edinici vospostaveni za potrebite na planiraweto na razvojot i za realizacija na

politikata za pottiknuvawe ramnomeren regionalen razvoj33, tie, taka kako {to

se utvrdeni sega, ne }e moàt da odgovorata na taa funkcija. Naj~esto, NTES 3

ne se i ekonomski regioni, odnosno, ne pretstavuvaat i ekonomski funkcionalno-

teritorijalni edinici, pa ne slu~ajno i avtorot na osnovite na strategijata na

Zakonot se zalaga da se izvr{i usoglasuvawe na ovie regioni, vodej}i smetka

deka tie se formiraat za potrebite na vodewe specifi~na regionalna politika,

bidej}i sega{nata NTES 3 podelba ne gi imala predvid ovie potrebi34.

Sekako, ova }e bide mnogu sloèna i te{ka zada~a, no ne treba i ovoj pat

da se otstapi, kako {to se prave{e dosega3�. Vo pove}e navrati se naglasuva{e

potrebata, oficijalno36 da se prifati ekonomska regionalizacija na Republikata

i pritoa bea predlagani razli~ni pristapi i konkretni re{enija37. Od pove}e

pri~ini, spored nas, pred se, politi~ki, vo ustavnata i zakonskata regulativa za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava ne e predvideno

formirawe i postoewe na pogolemi teritorijalni zaednici od op{tinite. Dadena

e samo mo`nosta za me|uop{tinska sorabotka na op{tinite koi imaat zaedni~ki

interesi vo razvojot.

Predlozite za opredeleni instituicionalni re{enija vo Predlog na

Zakonot, na primer: prifa}aweto na NETS 3 kako planski regioni, odnosno

kako teritorijalna ramka za ostvaruvawe na zaedni~kite interesi na op{tinite,

formiraweto soveti za ramnomeren regionalen razvoj na planskite regioni,

afirmacijata na planovite i planiraweto, kako i finansiraweto na regionalniot

razvoj i sl., sekako se zasnovuvaat na opredelbite vo Zakonot za lokalna samouprava,

za me|uop{tinska sorabotka i na mo`nosta da zdruùvaat sredstva, da formiraat

33 Vidi: ^l. 2 od “Predlog na Zakon za ramnomeren regionjalen razvoj” , april 2007 god., 34 D-r N. Nikolovska: “Makedonija pred predizvikot: konstituirawe na sitem na regionalen razvoj”, cit. trud.Skopje, 2006 god, str. 1123� Na primer, vo Nacionalnata strategija za ekonomski razvoj, u{te pred dve decenii, no i vo drugi priliki pred toa, jasno se naglasuva potrebata za vospostavuvawe na regioni i subregioni, odnosno, za postoewe na vtor ili i tret stepen na organizacija na dràvnata vlast i na lokalnata samouprava. str. 1�7. 36 Nekoj vid na oficijalna regionizacija moè da se smeta regionalizacijata vo Prostrniot plan, za potrebite na prostornoto planirawe kade se predloèni � zemjodelski i 10 turisti~ki regio-ni. Vidi: “Prostoren plan na Republika Makedonija”, Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Skopje, 2004 god. Vo izrabotkata na ekonomskite osnovi na Prostorniot plan u~estvuvaa pove}e sorabotnici od Ekonomskiot fakultet vo Skopje, pod rakovodstvo na prof. d-r \or|i êpu-jnovski. 37 Eden takov priemer e trudot: D-r Angel Georgiev: “Problemi i dilemi na ekonomskata re-gionizacija na R. Makedonija”, Godi{nik na Ekonionmskiot fakultet, Skopje 1998 g.


26 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

zaedni~ki slu`bi, organizacii, javni pretprijatija i javni slu`bi, da formiraat

zaedni~ki administrativni tela vo odredeni oblasti vo soglasnost so Zakonot.38

Sepak, ostanuva dilemata, dali, od ustaven i zakonski aspekt, e odr`liva

pretpostavkata od koja trgnuva Predlog na Zakonot, deka planskite regioni ne se

novi teritorijalni edinici tuku se samo teritorijalna ramka na me|uop{tinskata

sorabotka so organi formirani od op{tinite koi go so~inuvaat regionot i

deka op{tinite ostanuvaat da bidat osnovni edinici na lokalnata samouprava.

Nezavisno od ovaa dilema, so ovoj zakon se ovozmoùva, kone~no, regionalniot

razvoj da po~ne da se planira i da se ostvaruva na celata teritorija na Republikata,

organizirana vo planski regioni, pri ~ie utvrduvawe, verojatno, }e se pojavat

mnogu problemi i dilemi, i toa ne samo od ekonomska tuku i od politi~ka priroda,

koi i vo minatoto bea pre~ka za regionalizacija na R. Makedonija.

Ne treba da se ispu{ti od vid deka, pokraj planskite region, kako

predmet na politikata na regionalen razvoj se predviduva utvrduvawe i podra~ja

so specifi~ni razvojni potrebi, kako {to se pograni~nite, ruralnite, ridsko-

planinskite i podra~jata {to zaostanuvaat vo razvojot ili imaat specifi~ni

uslovi i potrebi, a koi gi utvrduva Vladata39.

]e zaklu~ime so konstatcijata deka realizacijata na Zakonot za

ramnomeren regionalen razvoj }e bide mnogu sloèna i te{ka zada~a koja bara

pove}e vreme, finansiski sredstva i znaewe. Treba da se donesat pove}e zakoni

i podzakonski akti, pove}e odluki na op{tinite, da se formiraat pove}e

institucii na republi~ko i na regionalno nivo (Sovet za regionalen razvoj na R.

Makedonija, soveti i centri za razvoj na planskite regioni, Biro za regionalen

razvoj), da profunkcionira sistemot na finasirawe na regionalniot razvoj, {to

i dosega pretstavuva{e seriozen problem, da se prisposobat site ovie re{enija na

preporakite i direktivite na Evropskata unija i sl. Ne pomalku sloèna zada~a

}e bide donesuvaweto na pove}e planski dokumenti za regionalen razvoj, kako {to

se Strategijata za regionalen razvoj na R. Makedonija, programite za razvoj

na planskite regioni kako osnova na planovite na edinicite na lokalnata

samouprava za nivniot ekonomski, socijalen, urbanisti~ki, ekolo{ki i drug 38 Vidi Zakon za lokalna samouprava, Slu`ben vesnik na R. Makedonija, br. �/ 200239 Za potrebite na politikata na pottiknuvawe razvojot na nedovolno razvienite podra~ja, koi dolgo vreme bea edinstven predmet na politikata na regionalen razvoj, se doneseni pove}e zakoni i se izraboteni pove}e nau~ni proekti. Tuka }e go spomneme samo proektot izraboten pod rakovodstvo na d-r Metodija Nestorovski, a so u~estvo na pove}e sorabotnici: “Sistem i politika na pottiknuvawe razvojot na stopanski nedovolno razvienite podra~ja na R. Makedonija”, Ekonomskiot fakultet, Sko-pje 1998 g.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 27

razvoj.

Stru~nata slu`ba na Ministerstvoto za lokalna samouprava vloìla

golemi napori za, uspe{no da podgotvi eden vaka sloèn zakon, pa ostanuva

uveruvaweto deka so ist uspeh }e prodolì i vo negovata u{te posloèna

realizacija, {to, }e povtorime, nema da bide lesno, brzo i bez problemi.

RESEARCHING AND SOLVING THE PROBLEMS OF REGIONAL DEVELOPMENT AND URBANIZATION IN THE R. OF MACEDONIA

AngelGeorgiev,Ph.D. (Summary)

The activities regarding integration of the R. of Macedonia into European Union have pointed out the problem of regional development and urbanization. A new Act for regional development is in the process of passing these days. Having in mind the previous fact, this paper makes a short preview of the so far activities in regard to researching and solving the problems of regional development and urbanization, in order to prove that implemented solutions in the new Act are in fact the offered propositions from the scientific public, but unfortunately not realized in the practice until today. Also, here are not analyzed concrete solutions, but mainly supporting its passing in the Parliament; everybody should be reminded on some principles that are realized in a concrete Act today, despite the fact that in the past they have been proposed, as well.

Key words: researching, solving, regional development, regionalization, urbanization, R. of Macedonia.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 29

RURALNITE CENTRI VO FUNKCIJA NA REGIONALNATA

POLITIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prof.d-rOgnenDamev

Apstrakt

Vo svojot stopansko-istoriski razvoj oddelni sela stanale atraktivni

za naseluvawe, se izdvoile od drugite spored svojata funkcionalna sodrìna i

dobile zna~ajno mesto vo mreàta na ruralni naselbi i po{iroko vo sistemot

na naselbi vo RepublikaMakedonija.

Pregrupiraweto na selata vo pogolemi ruralni centri ja racionalizira

mreàta na selskite naselbi i sozdava pogolemi mo`nosti i uslovi za

koordiniran i pozabrzan razvoj na ruralnite podra~ja, a osobeno na centrite

vo niv. Nekoi ruralni centri, preku promenite vo stopanskata struktura i

funkciite od niv izrasnaa vo nositeli na razvojot -“polovi na razvojot” na

oddelni mikroregioni.

Pritoa, formiraweto na ruralnite centri i prerasnuvaweto na nekoi

od niv, duri vo gradovi, vodi kon razvoj na sistemot na naselbi i pretstavuva

kvalitet vo urbanizacijata na Republika Makedonija. Ottuka, preku

politikata na regionalniot razvoj i planiraweto na prostorot, ruralnite

centri treba da obezbedat ponaglaseno mesto vo mraàta na selata i vo celiot

sistem na naselbi vo zemjata.

Klu~ni zborovi: regionalen razvoj, sela, gradovi, ruralni centri, sistem na

naselbi

1. Kriteriumi za formirawe na ruralnite centri kako punktovi za

poddr{ka na razvojot vo funkcija na politikata na regionalen razvoj na

Republika Makedonija

Pri izborot i farmiraweto na ruralnite centri vo selskite naselbi na

Republika Makedonija vlijaele pove}e faktori. Na ovie aspekti }e ukaème so cel

da se sogledaat potencijalnite mo`nosti od koi se poa|a pri nivnoto definirawe

Год. екон. фак. т. 42 с. 29 - 37 (2007)332.14:316.334.55(497.7)

30 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

(demografskite, ekonomskite, funkcionalnata sodrìna, prirodnite resursi i

drugite relevantni faktori i kriteriumi), a so toa i pri odreduvaweto na nivnoto

mesto i vlijanie vo sistemot na naselbi, vo prostorot i vo regionalniot razvoj.

Ottuka i potrebata za ponaglasena poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija

na regionalnata politika.

Pojdovni kriteriumi pri definiraweto i opredeluvaweto na ruralnite

centri vo Republika Makedonija, glavno, se: demografskite karakteristiki,

funkcionalnite, infrastrukturnite, prostornite i drugi karakteristiki na

selskite naselbi, kako i nekoi kriteriumi od neekonomska priroda-strategiskiot

moment i drugi.1

Brojnosta na naselenieto e eden od relevantnite kriterium pri

opredeluvaweto na ruralnite centri. Biogenetskata i starosnata struktura gi

so~inuvaat demografskite ramki na trudovite resursi, a migracionoto saldo

ja opredeluva idnata populaciona sostojba na ruralniot centar, kako vo mreàta

na selata taka i vo sitemot na naselbi vo Republika Makedonija. Vsu{nost, so

svojata golemina eden del od selskite naselbi, odnosno onie so pove}e od 1000

ìteli i samite po sebe se atraktivni za da go zadràt postojnoto i da privle~at

novo naselenie. Ottuka i nivnoto mesto, zna~eweto i vlijanieto vo prostorot

i vo sistemot na naselbi, respektivno i vo regionalniot razvoj na Republika

Makedonija.

Migracionata sostojba na ruralnite centri, glavno, kaj pogolem del od

niv e so pozitivno migraciono saldo, ili blizu do nego, so isklu~ok na selskite

naselbi koi od strate{ki aspekt dobivaat tretman, odnosno treba da prerasnat vo

ruralni centri i da zadràt del od naselenieto. Me|utoa, fakt e deka ruralno-

urbanite migracii ne gi odminaa i ruralnite centri vo Republika Makedonija.

Pritoa, treba da se naglasi deka brojot i goleminata na ruralnite centri

zavisat, pred s#, od brojnata sostojba na selskoto naselemnie vo potesnoto i

vo po{iroko podra~je na op{tinata. Ovie odnosi se nu`ni za ostvaruvawe na

principot na racionalnost i za poramnomerna teritorijalna distribucija na

naselenieto.

Vo ovoj kriterium za utvrduvawe na ruralnite centri spa|a i ekonomskata

1 Pove}e za kriteriumite za definirawe i formirawe na ruralnite centri vidi: Damev O: “Deagrarizacijata i procesite na urbanizacijata na selata vo SR Makedonija”, NIO “Studentski zbor”, Skopje, 1990 god. str.2�7-261 Pekevski B.,Kiroski P., Damev O. i Bel~eva B.:Pregrupirawe na malite selski naselbi vo opredelen broj ruralni centri”, Ekonomski fakultet-Skopje, 197� g.

Prof. d-r Ognen Damev

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 31

struktura na naselenieto, kako izraz na funkcionalnata sodrìna na selskoto

stopanstvoto, osobeno u~estvoto na vrabotenite vo neagrarnite dejnosti.

Ovoj pokazatel e najrelevanten indikator deka se sozdal nukleus na neagrarna

kvalifikuvana rabotna sila i se otvoraat mo`nosti za natamo{en razvoj i

diverzifikacija na stopanskata struktura, od koja }e zavisi nejzinoto vlijanie vo

potesniot i vo po{irokot region vo prostorot. Ottuka i mestoto i zna~eweto na

ruralnite centri vo regionalnata politika na Republika Makedonija.

Zna~i, funkcionalnata sodrìna na ruralnite centri kako kriterium za

formirawe i opredeluvawe, mo{ne mnogu se razlikuva od drugite selski naselbi.

Vo svojata stopanska funkcija, tie imaatneagrarni proizvodni dejnosti, odnosno

proizvodni pogoni, servisi, trgovska mreà, zdravstveni objekti, naj~esto

osumgodi{ni u~ili{ta, po{ta i drugi stopanski i nestopanski objekti. Pogolem

del od niv denes se i administrativni sredi{ta, odnosno op{tinski centri, koi

imaat silno vlijanie vo mnogu sferi na op{testveno-ekonomskiot i prostorniot

razvoj.

Ako kon toa se dodadat i mo`nostite za vrabotuvawe vo neagrarnite

dejnosti, so disperzija na nekoi proizvodstveni kapaciteti, kako i izgradbata na

novi so kreditirawe od strana na mesnoto naselenie, mo`nostite na ruralnite

centri za demografska apsorpcija se realni i golemi. Disperzijata na proizvodni

kapacitetivo selskite naselbi moè da bide najsiguren metod na ekonomskata

politika pri formiraweto na ruralnite centri vo oddelni podra~ja i vo zemjata

vo celina. Pritoa, poddr{kata vo razvojot na ruralnite centri pretstavuva

najsiguren metod na ekonomskata politika vo funkcija na regionalniot razvoj.

Formiraweto na ruralnite centri vo mreàta na selskite naselbi vo

Republika Makedonija e determinirano i od soobra}ajnata mreà, odnosno od

glavnite komunikacii. Taka, pogolem del od selskite naselbi koi se oformile kako

ruralni centri leàt na samite pati{ta i se soobra}ajno otvoreni i povrzani

so gradskite naselbi (Gradsko, Rosoman, Topo~ani na patot Veles-Prilep-Bitola;

Lozovo Veles-[tip, Demir Kapija, Udovo- Mrzenci na patot Veles-Gevgelija,

a blizu do ovaa soobra}ajnica e i Bogdanci i dr.). Kako lokacionen faktor,

soobra}ajot ima vlijanie vrz geografskata razmestenost na pove}e proizvodni i

uslu`ni dejnosti, a so toa i na naselenieto i prerasnuvaweto na selskite naselbi

vo ruralni centri. Ovoj aspekt pretstavuva i zna~aen segment za ponaglasena

poddr{ka na razvojot na ruralnite centri vo funkcija na regionalnata

Ruralnite centri vo funkcija na regionalnata politika na Republika Makedonija

32 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

politika na Republika Makedonija.

Vo nastojuvaweto za poramnomerna teritorijalna razmestenost na

ruralnite centri i selskoto naselenie pojdoven kriterium e i potrebata od

“simetri~na mreà”na tie centri vo op{tinata. Mreàta na ruralnite centri,

vo najgolem broj slu~ai, simetri~no ja pokriva op{tinata i od site strani go

“za{tituva” op{tinskiot centar od pregolem demografski pritisok od negovata

po{iroka orbita.

Me|utoa, poradi intenzivnoto praznewe, oddelni podra~ja nemaat

imigracioni sela od koi bi se formiral “prag” od ruralni centri vo koi bi se

zadràl del od selskoto naselenie. Poa|aj}i od nekoi kriteriumi od neekonomska

priroda, a pred s#, od strategiskiot moment, i vo tie podra~ja treba da se opredelat

ruralni centri koi bi zadràle i privlekle naselenie.2

Zna~i, natamo{en kriterium vo izborot i formiraweto na ruralnite

centri e strategiskiot moment. Taka, selskite naselbi vo pograni~niot pojas so

sosednite zemji koi bea izloèni na mo{ne silen ruralen egzodus i zagriùva~ka

depopulacija na prostorot, treba da formiraat ruralni centri. Vpro~em, toa

proizleguva i od potrebata na regionalniot razvoj na Republika Makedonija

za poramnomerna teritorijalna distribucija na naselenieto i ekonomskite

aktivnosti.

Ponatamu, opredeluvaweto i formiraweto na ruralnite centri }e zavisi

i od pove}e drugi faktori, od kompleksot prirodno-geografski uslovi(reljefni,

geomorfolo{ki, hidrografski i drugi), od specifi~nostite na stopanskite

funkcii na naselbite (sto~arski vo podra~jeto na zapadna Makedonija, turisti~ki

vo ohridsko-prespanskiot region, rudarski vo Probi{tip, Del~evo i sl.). Pritoa,

ne se poa|a samo od eden kriterium, tuku obi~no od grupa relevantni kriteriumi

me|usebno tesno povrzani i usloveni. Voop{to, kompleksnosta na problematikata

na sistemot na naselbi bara i kompleksen pristap na re{enija vo politikata

na izborot na optimalna mreà na ruralni centri i nivna poddr{ka vo

natamo{niot razvoj.

Toa se samo nekoi osnovni kriteriumi pri izborot na ruralnite centri,

2 Taka na primer, ju`niot i jugozapadniot del vo podra~jeto na Tikve{, od kade {to doa|a i najgolemiot demografskiot pritisok vrz Kavadarci i Negotino, nema imigraciona selska naselba koja bi go zadràla naselenieto na samiot “gradski prag”. Tokmu zatoa, a poa|aj}i od nekoi kriteriumi od neekonomska priroda-strategiskiot moment i devalviraweto na prostorot, seloto Konopi{te e opre-deleno kako ruralen centar, a denes i op{tinski centar vo tikve{ijata.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 33

koi imaat zna~ajno mesto i vlijanie vo politikata na regionalniot razvoj

na Republika Makedonija. Vsu{nost, pojdovni kriteriumi vo definiraweto

i opredelbata na ruralnite centri se osnovnite punktovi kade {to treba

da bidat naso~eni merkite za poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija na

regionalniot razvoj.

2. Prerasnuvawe na ruralnite centri vo gradski naselbi

Probiv na urbanite procesi vo ruralnite podra~ja gi namaluva razlikite

pome|u seloto i gradot vo Republika Makedonija. Pritoa, nekoi pogolemi ruralni

centri ne samo {to se oddale~uvaat od tradicionalnoto selo i dobivaat brojni

urbani karakteristiki, tuku prerasnuvaat vo gradski naselbi i re~isi po ni{to

ne zaostanuvaat zad drugite pomali gradovi.3

Ovie tendencii koi denes se mo{ne prisutni vo mreàta na naselbite

pretstavuvaat nov kvalitet vo razvojot na ruralnite sredini i urbanite

procesi vo Republika Makedonija. Vakvite procesi se odvivaat re~isi stihijno i

neorganizirano, nasproti potrebata za osmisleno, plansko i sistematsko {irewe

na urbanizacijata vo okolniot gradski prostor, kako urbano-ruralen kontinijum.

Problemot zasluùva posebno vnimanie od pove}e aspekti, a pred s# poradi

faktot {to ovie novi gradski naselebi ve}e sega pretstavuvaat poloviicentri

narazvojot za okolniot prostor, no i nov kvalitet vo prostornata organizacija

i vo mreàta na naselbi, {to ne treba da bide zapostaveno vo prostornoto i

urbanisti~koto planirawe i, voop{to, vo politikata na regionalniot razvoj na

Republika Makedonija.

Sloènosta na problematikata na izborotiutvrduvawetonaruralnite

centri koi treba da dobijat status na gradovi bara kompleksen pristap,

so primena na pove}e nau~no utvrdeni principi i kriteriumi.4 koi treba da ja

pokaàt “zrelosta” na naselbata {to izrasnuva, odnosno {to minuva vo povisoka

forma na naseleno mesto, so status na grad. Vsu{nost, faktot {to tie pretstavuvaat

ili treba da izrasnat vo polovi i centri na razvojot vo po{irokiot prostor na

regionot, jasno gi definira kako fokusinaregionalnatapolitika.

3 D-r Angel Georgiev, d-r Ognen Damev:”Novi gradski naselbi vo Republika Makedonija”, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, Tom 34 (1999) Skopje 1999 godina, str19-30;4 Isto: Citiran trud


34 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

3. Politikata i merkite za poddr{ka na razvojot na ruralnite centri vo

Republika Makedonija

Politikata za oformuvawe i poddr{ka na razvojot na ruralnite centri

e vo soglasnost so politikata na regionalniot razvoj na Republika Makedonija.

Vsu{nost, faktot {to stanuva zbor za naselbi koi imaat posebno mesto i

zna~ewe, kako vo mreàta na selata, odnosno na mikroregionalen plan, taka i

vo celiot sistem na naselbi, dostatno jasno go definira odgovorot za poddr{ka

na ruralnite centri vo sklop na politikata na ramnomeren regionalen razvoj.

So takvata politika zna~itelno bi se pro{irilo vlijanieto na sovremenite

razvojni procesi i na pogolem broj podra~ja nadvor od gradskite naselbi, odnosno

vo ruralnite podra~ja. Toa bi trebalo da bide politikata na urbanizacija i

na seloto, relativizacija na razlikite na uslovite na ìveewe me|u gradot i

seloto.

Poddr{kata na razvojot na ruralnite centri, kako i oformuvaweto

novi, vo funkcija na regionalnata politika inkorporira pogolem broj merki i

aktivnosti. Ovde , so ogled na prostorot, taksativno }e gi poso~ime osnovnite

punktovi na merki i aktivnosti za poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija na

regionalnata politika na Republika Makedonija.

-Politikata za poddr{ka i razvoj na ruralnite centri vo Republika

Makedonija treba da se zasnova na mikroregionalni op{testveno-ekonomski

programi za razvoj na op{tinata, posebno na ruralnite centri, pa i na po{iroki

regioni vo koi se oformile pogolem broj takvi centri. Vo nivtreba postojano

da bidat prisutni op{testvenata grià i intervencija.

Natamo{en razvoj na infrastrukturnata sodrìna-soobra}ajna

povrzanost i otvorenost na ruralnite centri, PTT, nadminuvawe na nekoi

pre~ki vo mobilnata telefonija, komunalna infrastruktura, kulturno-

prosvetni objekti i dr. Seto toa }e zna~i nadminuvawe na ruralno-urbanite

razliki i podobruvawe na uslovite na ìveewe.

Razvoj na zemjodelstvoto so ponaglasena poddr{ka na kreditnata

politika vo strukturnite promeni na proizvodnata orientacija vo nasoka na

poracionalno koristewe na resursite i sozdavawe uslovi za {irewe na neagrarni

dejnosti-izgradba na prerabotuva~ki pogoni, odnosno industriski kapaciteti,

vrz baza na finalizacija na agrarnoto proizvodstvo od regionot.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 3�

Nekoi od ruralnite centri so ponaglasena op{testvena grià i

intervencija, osobeno na Ministerstvoto za ekonomija i Ministerstvoto za

zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, treba da stanat i centri na agrarna

berza, so {to zna~itelno bi se olesnil i zabrzal prometot so zemjodelski

proizvodi. Vsu{nost, organizacijata i realizacijata na promotot na zemjodelskoto

proizvodstvo e eden od najaktuelnite problemi.

Vo politikata i merkite za poddr{ka na ruralnite centri vo funkcija

na regionalniot razvoj na Republika Makedonija, zna~ajno mesto treba da dobie

kreditnata politika. Taa treba da otvori mo`nosti za razvoj na sekundarnite

i tercijarnite dejnosti vo funkcionalnata sodrìna na ruralnite centri,

kako nositeli na razvojot-centri, polovi na razvojot na oddelni mikroregioni.

Me|utoa, vo kreditiraweto na zemjodelstvoto prisutni se golem broj problemi i

te{kotii. Bankite odbegnuvaat da go kreditiraat zemjodelecot, pa duri i tie {to

sakaat vo seloto da podignat prerabotuva~ki pogon, servis ili da kupat prevozno

sredstvo, poradi, kako {to istaknuvaat, “nesigurnite” hipoteki.

Zna~ajno mesto kreditnata politika treba da dobie i vo stanbenata

izgradba, i toa so popovolni uslovi. Vsu{nost, dolgo vreme, ruralnite podra~je

se nadvor od stanbenata kreditna politika, iako ovde mnogu polesno moàt da

se nadminat problemite so dobivaweto grade`no zemji{te, grade`na dozvola,

proekti, materijali i dr.

Denes, vo najgolem del ruralni centri se op{tinski centri pa, kako

takvi i sredi{ta na golem broj administrativni i uslu`ni dejnosti. Toa, bez

somnenie, zna~i nov kvalitet na ruralnite centri vo regionalnata politika

na Republika Makedonija

Za ostvaruvawe na politikata na poddr{ka na razvojot na ruralnite centri

vo regionalnata politika, sekako, postojat i drugi instrumenti, aktivnosti i

punktovi na dejstvuvawe (strategiskiot moment i dr.). Nie se zadràvme samo na

merkite koi se naj~esti vo politikata i imaat naglaseno vlijanie brz poddr{kata

na razvojot na ruralnite centri vo Republika Makedonija, vo funkcija na

regionalnata politika.

4. Zaklu~ni razgleduvawa

Dosega{nite sogleduvawa upatuvaat na zaklu~ok deka ruralnite centri, so


36 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

svojata demografska i socio-ekonomska struktura, so funkcionalnata sodrìna i

so drugite infrastrukturni karakteristiki, imaat zna~ajno mesto vo mreàta na

selata i vo sistemot na naselbi vo Republika Makedonija. Kako takvi pogolem

del od niv, izrasnuvaat vo nositeli na razvojot, stananuvaat “polovi na razvojot”

na oddelni mikroregioni, atraktivni imigracioni punktovi bez nekoja pogolema

op{testvena angaìranost i privlekuvaat naselenie, no fakt e deka nekoi od

niv gi zafati ruralno-urbaniot egzodus. Duri i mnogu pove}e od toa. Del od ovie

ruralni centri po ni{to ne zaostanuvaat zad nekoi mnogu mali grad~iwa i se

na patot da prerasnat vo gradski naselbi. Spored svojata stopanska struktura,

funkciite, demografskiot razvoj, ekonomskata struktura na naselenieto,

odnosno u~estvoto na nezemjodelskoto naselenie, infrastrukturnata opremenost,

uslovite i na~inot na ìveewe i drugite relevantni kriteriumi, ovie naselbi

denes gi imaat site karakteristiki na mali grat~iwa (Bogdanci, Demir Hisar,

Demir Kapija i dr.). Toa e nov kvalitet vo procesot na urbanizacija na Republika

Makedonija, vo pravec na pointenzivna disperziranost na urbanizacijata

i podlaboka transformacija na seloto. Vo strategijata na idniot razvoj na

sistemot na naselbi vo urbanizacijata na Republikata ruralnite centri se eden od

dominantnite punktovi na dejstvuvawe. Preku politikata na regionalniot razvoj

i prostornoto planirawe ruralnite centri treba da obezbedat ponaglaseno mesto

ne samo vo mreàta na selata, tuku i vo celiot sistem na naselbi vo Republika

Makedonija. Ottuka i potrebata od ponaglasena op{testvena grià i intervencija

za poddr{ka na razvojot na ruralnite centri vo funkcija i na regionalnata

politika vo Republika Makedonija.

Koristena literatura

-D-r Ognen Damev:”Deagrarizacijata i procesite na urbanizacija na seloto

vo SR Makedonija”, NIO “Studentski zbor”, Skopje, 1990 god.

-Pekevski B. Kiroski P. Damev O. Bel~eva B.:”Pregrupirawe na malite

selski naselbi vo opredelen broj ruralni centri”, Ekonomeki fakultet-Skopje,

Skopje, 1977;

-D-r Angel Georgiev, d-r Ognen Damev:”Novi gradski naselbi vo Republika

Makedonija”, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, Tom 34 (1999) Skopje

1999 godina, str19-30;


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 37

-D-r Pan~e Kiroski i d-r Ognen Damev:”Premin od sega{niot disperziran

na koncentriran sistem na selski naselbi vo SR Makedonija”, Zbornik na trudovi

na Jugoslovenskiot simpozium za problemite na migraciite vo na{ata zemja,

Struga 12-1� juni 198� godina;

-D-r Angel Georgiev i dipl. georogf. Lora Filipova:”Urbanizacija

na selata vo Makedonija i organizacija na prostorot”, Zbornik na trudovi na

me|unarodniot nau~en sobir “Perspektivi i unapreduvawe na planiraweto i

ureduvaweto na prostorot”, Ohrid, mart 4-7, 1998 godina, str.2�2-262,

-D-r Ognen Damev: “Transformacijata na mre`ata na selskite naselbi vo

SR Makedonija”, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje, 1990 godina;

THE RURAL CENTERS IN FUNCTION OF REGIONAL POLITICS IN REPUBLIC OF MACEDONIA

OgnenDamev,Ph.D

Summary

The development of rural settlements and formed of rural centers have important place in the network of villages and the systems of settlements in Republic of Macedonia. In this paper are presenting, the accented changes in demographic characteristics, functionalities, infrastructure, space and others characteristics of rural settlements, as relevant criterions for its forming and for further socio-economics development. Over the changes in the economic structure and its functions, some of them grown up in a carriers of development as “poles of development” of some micro regions. Therefore, the place and meaning of rural centers is included in regional politics in Republic of Macedonia.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 39

PROMENI VO ZA[TITATA NA POTRO[UVAÎTE VO EU

SOGLASNO SO PROGRAMATA 2007-2013 I SOSTOJBITE VO

REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prof.d-rSneànaRistevska-Jovanovska

Apstrakt

So strategijata na EU za za{tita na potro{uva~ite za periodot

2002-2006 godina bea opredeleni slednive celi {to treba{e da bidat ostvareni:

visok stepen na za{tita na potro{uva~ite; efikasna primena na zakonskite

odredbi, i vklu~uvawe na potro{uva~kite organizacii vo politikite na

EU. Programata za dejstvuvawe na Zaednicata na poleto na zdravstvenata i

za{titata na potro{uva~ite za periodot od 1 januari 2007 do 31 dekemvri 2013,

gi zamenuva postojnite programi vo poleto na javnoto zdravje i politikata

na za{tita na potro{uva~ite. Tie promeni treba da bidat vklu~eni vo

programata za za{tita na potro{uva~ite na site zemji-~lenki i na zemjite-

kandidati za ~lenstvo vo EU. Na toj plan sostojbite vo R.Makedonija se pove}e

od nezadovolitelni.

Klu~ni zborovi: strategija, za{tita na potro{uva~ite, principi, prava na

potro{uva~ite

Zakonite za za{tita na potro{uva~ite na zemjite-~lenki na EU se

baziraat na desette principi {to gi proklamira EU na ovoj plan: 1) kupi {to

saka{ i kade {to saka{; 2) ako ne raboti, vrati go nazad; 3) visoki standardi za

hranata i za drugite potro{uva~ki dobra; 4) znaj {to jade{; �) dogovorite treba

da bidat fer za potro{uva~ite; 6) nekoi potro{uva~i moè da go promenat svoeto

mislewe; 7) napravete go polesno sporeduvaweto na cenite; 8) potro{uva~ite ne

treba pogre{no da se naveduvaat (vodat); 9) za{tita za vreme na va{iot odmor; 10)

ovozmoùvawe efikasno obe{tetuvawe na potro{uva~ite.

Opfatot na politikata na EU za za{titata na potro{uva~ite se menuva i

ja odrazuva promenata na potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. Taka, so Strategijata

Год. екон. фак. т. 42 с. 39 - 48 (2007)366.5:340.13(4-672ЕУ)”2007/13”; 366.5:340.13(497.7)”2007/13”

40 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

na EU za za{tita na potro{uva~ite za periodot 2002-2006 godina1 bea opredeleni

slednive tri celi {to treba{e da bidat ostvareni vo ovoj period:

1. visok stepen na za{tita na potro{uva~ite,

2. efikasna primena na zakonskite odredbi,

3. vklu~uvawe na potro{uva~kite organizacii vo politikite na EU.

Celite bea dizajnirani za pomo{ vo integriraweto na site zainteresirani

subjekti povrzani so za{titata na potro{uva~ite vo politikata na EU, so cel da

se ovozmoì maksimizirawe na koristite {to gi dobivaat potro{uva~ite i nivna

podgotovka za mo`nite pro{iruvawa na pazarot na Unijata.

Evropskata unija, poa|ajki od soznanieto deka stanuva zbor za mnogu

kompleksen proces koj se odviva preku nekolku skalila na dejstvuvawe, koristi,

pred s#, prakti~ni metodi za da moè na najdobar i najednostaven na~in da im

ukaè na potro{uva~ite kako najdobro da se za{titat. Zemjite-~lenki na EU

toa go ~inat so pomo{ na potro{uva~kite organizacii formirani pred s#, od

nezadovolni potro{uva~i, so ukaùvawe na nebezbednite proizvodi preku golem

broj informativni kampawi i edukacii.

Unijata ja prifati Strategijata za hrana i za{tita na potro{uva~ite i

predlogot na Evropskiot parlament za sozdavawe Programa za zdravje i za{tita

na potro{uva~ite za periodot 2007-2013 godina.2 So strategijata i so Programata

se predviduva da se pro{iri sega{nata politika na EU vo pogled na javnoto

zdravstvo i vo pogled na poddr{kata na za{titata na potro{uva~ite.

Evropskata komisija smeta deka, ako se izvr{i konsolidacija na dvete

programi vo edna, }e se dobie sinergetski efekt pome|u javnoto zdravstvo i

za{titata na potro{uva~ite. Vakviot stav proizleguva od faktot deka i dvete

programi zastapuvaat skoro sli~ni celi, kako na primer: zdravstveno bezbedni

proizvodi, informiranost i edukacija itn. Isto taka, spojuvaweto vodi kon

pogolema koherencija na politikite, gi zgolemuva brzinata i efikasnosta na

procedurite ({to opfa}a zgolemuvawe na brzinata na donesuvawe na zakonskite

odredbi) i ovozmoùva gra|anite na Unijata da smetaat deka taa se griì za

nivnite interesi.

Pritoa, kako celi {to treba da se postignat so implementiraweto na ovie

1 Dokumentot za Strategijata e donesen vo maj (sedmi) 2002 gona od Evropskiot parlament, Sovetot, Komitetot za ekonomski i socijalni pra{awa i Komitetot na regionite, pod imeto Consumer Policy Strategy 2002-20062 Na 6 april 200� godina

Prof. d-r Sneàna Ristevska - Jovanovska

ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 41

dve programi se istaknuvaat slednive:

A. komunikaciski celi

1. za{tita na gra|anite od opasnosti i rizici koi izleguvaat od kontrola

na individuite i koi ne moè efektivno da bidat otstraneti od sekoja ~lenka

poedine~no,

2. zgolemuvawe na sposobnosta na gra|anite da donesuvaat podobri odluki

vo vrska so nivnoto zdravje i nivnata za{tita kako potro{uva~i,

3. povrzuvawe na zdravjeto na gra|anite i za{titata na potro{uva~ite so

site delovi od politikata na Unijata;

B. celi koi se povrzani so javnoto zdravstvo:

1. za{tita na gra|anite od site opasnosti koi moè da go zagrozat nivnoto

zdravje,

2. promovirawe pozdrav na~in na ìveewe,

3. pridones vo reduciraweto na “glavnite bolesti” vo Unijata,

4. pridones vo razvojot na poefikasen i poefektiven zdravstven sistem,

�. poddr{ka na site celi preku davawe odredeni informacii i pomagawe

vo vr{eweto na potrebnite analizi;

V. celi vo pogled na za{titata na potro{uva~ite:

1. obezbeduvawe na potrebnoto nivo na za{tita na ekonomskite interesi i

zdravjeto na site potro{uva~i vo EU, nezavisno od mestoto na ìveewe, patuvawe

ili kupuvawe,

2. zgolemuvawe na kapacitetot na potro{uva~ite za promovirawe na

nivnite interesi, t.e. ovozmoùvawe potro{uva~ite da si pomognat samite na

sebe.

Programite zafa}aat cela niza aktivnosti i aspekti {to zemjite-~lenki,

kako i zemjite so status kandidati za ~lenstvo, kako {to e i Republika Makedonija,

treba da gi opfatat za da se ostvarat postavenite celi. Aktivnostite treba da

ovozmoàt razvivawe na posebni oblasti koi i ponatamu treba da se razvivaat:

op{ti akcii (aktivnosti)3, zdravstveni akcii i akcii povrzani so za{titata na

potro{uva~ite.

Vo vrska so za{titata na potro{uva~ite, programata opfa}a konsolidacija

i pro{iruvawe na postojnite aspekti, preku potencirawe na potrebata od

3 Op{tite akcii treba da ja podobrat informiranosta, da ja zajaknat ulogata na evropskite zdravstveni organizacii i organizaciite za za{tita na potro{uva~ite i da razvivaat t.n. konsultant-ski mehanizmi.

Promeni vo za{titata na potro{uva~ite vo EU soglasno so programata 2007-2013 i sostojbite vo R. M.

42 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

konsolidacija i pro{iruvawe na postojnite zakonski odredbi {to se doneseni

vo Programata. Edna od osnovnite zada~i na ovaa Programa e sozdavaweto nov

departman vo strukturite na EU, takanare~en Institut na potro{uva~ite

(Consumer Institute), ~ija zada~a bi bila podobruvawe ili pribliùvawe na za{titata na potro{uva~ite do site zainteresirani grupi vo Unijata, kako i

podobro informirani i educirani potro{uva~i:

• informirawe na potro{uva~ite za pravata i sredstvata za nadomestuvawe {teta. Ova vklu~uva komparativno testirawe, sporedba na cenite

i pogolema svesnost za ponudite, dostapni vo EU;

• zgolemuvawe na edukacijata na potro{uva~ite (poddr{ka na potro{uva~kite edukativni aktivnosti koi vklu~uvaat evropska dimenzija, kako

i na aktivnostite naso~eni kon mladite kupuva~i);

• osiguruvawe na potro{uva~ite, preku podobro informirawe, deka se sposobni da nosat ekolo{ki i socijalno odgovorni odluki za izbor na hrana, za

najkorisnite proizvodi i uslugi, kako i odluki {to najmnogu korespondiraat so

nivniot ìvoten stil, preku gradewe doverba.

• gradewe na kapacitetot na potro{uva~kite organizacii: trening za usovr{uvawe na znaeweto, ve{tinite, mre`noto rabotewe i realizirawe na

naporite.

Problemite na potro{uva~ite i konfliktite so proizvoditelite osobeno

se seriozni koga so t.n. opasni proizvodi se zagrozuva nivnoto zdravje i bezbednost.

Vo prometot moàt da se sretnat nekvalitetni proizvodi, „oslobodeni” od vitamini i drugi korisni mineralni sostojki, a „zbogateni” so pesticidi, aditivi, konzervansi i drugi {tetni materii.

Taka, moàt da se sretnat prehranbeni proizvodi so izminat rok na

upotreba, avtomobili bez sigurnosni pojasi ili so neprovereni ko~nici,

televizori so nedozvoleno radioaktivno zra~ewe ili nedovolno osigurani od

izbivawe poàr itn. Pokraj toa, brziot razvoj na industrijata uslovuva pridru`ni

pojavi so negativni posledici (uni{tuvawe na okolinata, neekonomsko koristewe

na surovinite i postojana inflacija). Ovie pra{awa se bitni za potro{uva~ite

bidejki, dolgoro~no gledano, se odrzuva~i na nivnite interesi. Od problemite

na potro{uva~ite proizleguvaat i nivnite konflikti so proizvoditelite i

distributerite. Vo Republika Makedonija za{titatata na potro{uva~ite e


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 43

regulirana so Zakonot za za{tita na potro{uva~ite4 Nadzor na sproveduvaweto

na ovoj Zakon vr{i Ministerstvoto za ekonomija. Inspekciski nadzor na

sproveduvaweto na odredbite od ovoj Zakon vr{at Dràvniot pazaren inspektorat,

Dràvniot sanitaren i zdravstven inspektorat i Dràvniot inspektorat za

ìvotna sredina, preku inspektori (vo ponatamo{niot tekst: inspektor), vo

soglasnost so ovlastuvawata utvrdeni so zakon.

Znaejki go praviloto deka dobar zakon e onoj zakon koj celosno se primenuva

i po~ituva, moè da konstatirame deka vo ovoj slu~aj toa izostanuva. Pokraj toa,

informaciite za potro{uva~ite se svedeni na minimum, za razlika od drugite

zemji, kade {to gi ima vo dovolna mera. Promenite vo zakonskata regulativa na

zemjite-~lenki na EU vo pogled na za{titata na potro{uva~ite, osven drugite

aspekti, se vo soglasnost so sledeweto i utvrduvaweto na problemite po kategorii

na potro{uva~i, kako i so identifikacija na fazite na procesot na donesuvawe

odluka za kupuvawe vo koi potro{uva~ite ~uvstvuvaat najmnogu problemi.

Унгарија Словачка Hrvatska Бугарија

Legislativen

aspektDonesen: 1997 Donesen: 1992 Donesen 2003 Donesen: 1994

Zakon za

za{tita na

potro{uva~ite

Stapil vo sila 1998 Stapil vo sila:1993Stapil vo

sila:2003

Stapil vo sila:1999

Tela za nadzor

na pazarot

Generalen

inspektorat

za za{tita na

potro{uva~ite,

Trgovski inspektoratDràven

inspektorat

Komisija za trgovija

i za{tita na

potro{uva~ite

Prednostiedukacija i

informiraweRabotna efikasnost

Edukacija i

informirawe

Zajaknuvawe na

administrativnite

kapaciteti

Nedostatoci

Nedovolna

koordinacija me|u

telata (lokalnite

edinici) odgovorni

za nadzor na

pazarot

Nedovolna

koordinacija me|u

telata odgovorni za

nadzor na pazarot

Nedovolna

koordinacija

Ad hoc sproveduvawe, nedovolna koordinacija

i sorabotka me|u telata

za nadzor na pazarot,i

nemawe strategiski

pristap kon nadzorot

Re{avawe na

sporovite

nadvor od sudot

Odbor za

arbitraà,

1998/2001

Ne postoi-

Komisija za spogodbeno

re{avawe na sporovite

1999 s# u{te ne

funkcionira soodvetno

4 Zakon za za{tita na potro{uvaite: Slu`ben vesnik na RM, br.38, 26 juni 2004 godina, Zako-not e donesen za prv pat vo 2000 godina, izmenet i dopolnet vo 2002, 2004.

Promeni vo za{titata na potro{uva~ite vo EU soglasno so programata 2007-2013 i sostojbite vo R. M.

44 ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007)

Potro{u-

va~ki

aspekt

Visoko nivo

na svesnost na

potro{uva~ite

za nivnite prava.

Potro{uva~kite

zdruènija se

zna~itelno

efikasni i imaat

3 potencijalni

izvori na

finansirawe od

Vladata

Svesta na potro{.

za nivnite prava se

razviva progresivno.

Funkcioniraweto

na potro{uva~kite

organizacii

pokaùva napredok

i se zajaknuva preku

pogolemite zakonski

promeni vo 1998 i

1999 g.

Visoko nivo

na svesnost

za pravata i

za{titata na

potro{uva~ite

Nisko nivo na svesnost

na potro{uva~ite

za nivnite prava.

Na potro{uva~kite

zdruènija s# u{te im

nedostigaat kapaciteti

i finansiska pomo{ od

vlasta, {to rezultira

so nedovolno vlijanie

vrz razvivaweto na

potro{uva~kata kultura.

Tabela br. 1 Pregled na aspektite na prisposobuvawe kon evropskoto

zakonodavstvo za za{tita na potro{uva~ite vo Ungarija, Hrvatska, Slova~ka i

Bugarija

Pritoa, kako naj~esti problemi na koi potro{uva~ite reagiraat spored

fazite na procesot na donesuvawe odluka za kupuvawe, se javuvaat:�

1. procesot na nastanuvawe na potrebata ili t.n. proces pred kupuvawe

(odbivno i navredlivoto reklamirawe),

2. aktot na kupuvawe (otsustvo na isporaka, isporaka na pogre{en, o{teten

proizvod и naplata na povisoka cena),3. postkupovniot proces - ispravnost na proizvodot (defekten proizvod i

~esti rasipuvawa); garancija (neprifatliva i neadekvatna garancija, nepo~ituvawe

na garancijata i dogovorot) i servis/popravka (nekvalitetna popravka, zamena na

stokata i sl.).

Vaka strukturiranite problemi se osnova za izrabotka na pra{alnikot

{to e koristen vo ova istraùvawe: za prvata faza – pred-kupuvawe - pra{awe

broj 1; za vtorata faza – akt na kupuvawe – pra{awe so reden broj 2, i za treta

faza – postkupoven proces – pra{awata so reden broj od 3 do 7. (tabela 2). Vo

istraùvaweto sprovedeno vo Skopje vrz nameren primerok od �0 lica (prvi~no �6

no 6 lica ne sakaa da bidat del od istraùvaweto) koi, koristej}i go subjektivniot

metod na izrazuvawe na pripadnosta kon opredelena kategorija potro{uva~i

(niska, sredna ili visoka) pred s# spored nivoto na obrazovanie i visinata na

primawata, se izjasnija: so sredno obrazovanie i so primawa do 1�.000 den. (1�

� Fazi na procesot na donesuvawe odluka:nastanuvawe na potrebata, pribirawe informacii, ocenka na razli~nite alternativi, akt na kupuvawe i postkupoven process.


ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) 4�

lica odnosno 30%) – vo ponatamo{niot tekst segment 1, so visoko obrazovanie i so

mese~ni primawa od 1�.001 do 30.000 den. (22 lica odnosno 44%) – vo ponatamo{niot

tekst segment 2, i so visoko obrazovanie i so mese~ni primawa nad 30.001 den. (13

lica odnsono 26%) – vo ponatamo{niot tekst segment 3.

Tabela br.2 Rezultati od istra`uvaweto za pripadnicite na segment 1Vid na problem Segment 1

1 Pred-kupuvawe (odbivno i navredlivo reklamirawe i sl.) 13%

2Akt na kupuvawe-isporaka (otsustvo na isporaka, isporaka na pogre{en,

o{teten proizvod, neiskrena reklama, visoka cena)10%

3 Ispravnost na proizvodot (defekten proizvod, ~esti rasipuvawa) 13%

4Garancija/dogovor (neprifatliva i neadekvatna garancija, nepo~ituvawe na

garancijata i dogovorot)1�%

� Servis/popravka (nekvalitetna popravka, zamena na stokata i sl.) 39%

6Depoziti/krediti (nemo`nost za proda`ba na kredit, visoki kamati,

problemi so otplatata, problem za sigurnosta na kreditot)8%

7 Drugi problemi 2%

8 VKUPNO 100%

0%

10%

20%

30%

40% 1234567

Tabela br.3 Rezultati od istra`uvaweto za pripadnicite na segment 2Vid na problem Segment 2

1 Pred-kupuvawe (odbivno i navredlivo reklamirawe i sl.) 11%

2Akt na kupuvawe-isporaka (otsustvo na isporaka, isporaka na pogre{en,

o{teten proizvod, neiskrena reklama, visoka cena)31%

3 Ispravnost na proizvodot (defekten proizvod, ~esti rasipuvawa) 18%

4Garancija/dogovor (neprifatliva i neadekvatna garancija, nepo~ituvawe na

garancijata i dogovorot)11%

�

Documents

GODI[NIK194.149.153.12/ArticleContents/GODISNIK/2007 GODISNIK.pdf · 2014. 9. 30. · ГОД. ЕКОН. ФАК. ТОМ 42 С. 1 - 422 (2007) godi[nik na ekonomskiot fakultet - skopje