OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 24 • MART 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

PRIZNANIE OD MINISTERSTVOTO ZA EKOLOGIJA I @IVOTNA SREDINA

KISELA VODA VO DRU[TVO NA EKO [AMPIONITE

Ana VELKOVSKA

Op{tina Kisela Voda e nagradena odMinisterstvoto za `ivotna sredina i pros-torno planirawe, so bronzena statuetka, zaanga`man vo za{titata na `ivotnata sre-dina i priroda za minatata 2007-ma godina.

Nagradite #Eko-{ampioni#, Ministerstvo-to za `ivotna sredina gi dodeli vo hotelotAleksandar Palas, pred mnogubrojni vladi-ni pretstavnici i gosti od ambasadite idiplomatskite pretstavni{tva. Vo tri ob-lasti, Upravuvawe so otpad, Za{tita naprirodnoto nasledstvo i Obrazovni i in-

formativni aktivnosti vkupno bea nagra-deni 12 institucii i zaslu`ni poedincikoi pridonesle vo za{titata i unapredu-vaweto na `ivotnata sredina za 2007-magodina.

Op{tina Kisela Voda ja dobi nagrada-ta - bronzena statuetka i pari~na nagrada

od 40.000 denari. Ova priznanie e dobienokako rezultat na pravilnoto sproveduvawena zakonskite propisi od oblasta `ivotnasredina i uspe{no funkcionirawe na Odde-lenieto za `ivotna sredina vo Op{tinata.

(Prodol`uva na 2 str.)

Presudata za zatvorawe nape~kata na Cementara povtorno

}e se razgleduva

ARSOV: NE SE OTKA@UVAME OD BITKATA SO

ZAGADUVA^OT „USJE”

Masovno odbele`ani Denot na Drvoto

i Denovite na ekologijata

GRA\ANITE JA SAKAATPRIRODATA

I EKOLOGIJATA

Narodnite nosii, gordost na Pripor~ani

KAKVA OBLEKA ]EISTKAEVME,

TAKVA NOSEVME

Nagradata vo vistinski race - zamenik ministerot za ekologija Sowa Lepitkova i gradona~olnikot Xorxe Arsov

STRANICA 3. STRANICA 8-9. STRANICA 10.

-KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk

PRIZNANIE ODMINISTERSTVOTO ZA EKOLOGI-

JA I @IVOTNA SREDINA

KISELA VODA VODRU[TVO NA EKO

[AMPIONITESekoj od vas go prona{ol vis-

tinskiot pat kako da ja za~uva `i-votnata sredina i priroda. Se na-devam deka va{eto rabotewe }ebide poddr`ano i sledeno od gra-|anite, me|u drugoto istakna za-menik ministerkata za `ivotnasredina, Sowa Lepitkova.

Nagradata od imeto na Op{-tina Kisela Voda ja primi grado-

na~alnikot Xorxe Arsov. - Ovaa nagrada za nas zna~i

deka pravilno sme postapuvale vodelot na sproveduvaweto na Zako-not za tvrd otpad. Na{a zalo`bane e da gi kaznuvame lu|eto, tukuednostavno da ja pottikneme kajniv gri`ata i svesta za ekolo{ka-ta sredina i priroda. Na{ite in-spektori rabotat vo tri smeni, pra-

vilno sproveduvaj}i go Zakonot zatvrd otpad. Se raduvam {to rezul-tatite od na{ata rabota se vidli-vi, re~e gradona~alnikot Arsovprimaj}i ja bronzenata statuetka.

Vo minatata godina, sprove-duvaj}i go Zakonot za tvrd otpad,op{tinskite ispektori do Mini-sterstvoto za `ivotna sredinaprilo`ija desetici prekr{o~niprijavi za firmi, institucii inesovesni gra|ani {to ja zagadu-vale Op{tinata. Isto taka, in-spektorite napravile nad 150 za-pisnici so konstatacija, pri {to

se izdadeni re{enija za otstranu-vawe na {utot. Istite, ekspresnogre{kata ja ispravile.

Inaku, prvata nagrada vo ob-lasta Upravuvawe so otpad ja os-voi Zdru`enieto na gra|ani MDC-TI NET od Skopje, za koordina-cija na proekti za reciklirawena plastika vo ~etiri op{tini,dodeka vtorata nagrada i pripad-na na Op{tina Bogdanci za pro-ekt za reciklirawe i komposti-rawe na otpad. Vo drugite dve ob-lasti nagradeni bea Op{tinaStrumica, ED Vino`ito od [tip,

ekolo{kata kancelarija na StaroNegori~ane EKO-TIM, JU Det-ska gradinka #13 Noemvri#- ra-botna edinica Jasmin, privatno-to sredno u~ili{te #Jahja Kemal#od Skopje, Zdru`enieto na gra-|ani ORT-Obuka za odr`liv raz-voj od Skopje, ED Eko Akcija odTetovo, kako i novinarot na Ma-kedonskoto radio, Daniela Ka-nev~e, za 10 godi{no realizirawena radio emisii za ekolo{kiteproblemi vo Republika Makedo-nija.

(Prodol`enie od 1 str.)

Ispektorite }e se podnovat so digitalni aparati

Bronzenata statuetka }e gi krasi prostoriite na Op{tinata,a dobienata pari~na nagrada }e bide nameneta za kupuvawe na opre-ma za ispektorite.

- Dobro e {to nekoj go zabele`al i patem go vrednuval na{iottrud. Vo Op{tinata rabotime mnogu proekti za ekologijata. Ot-tuka, so dobienata pari~na nagrada }e kupime dopolnitelna opre-ma (digitalni aparati) za ispektorite, za {to poefikasno da gilovat nesovesnite gra|ani, potencira{e gradona~alnikot Arsov.

RAS^ISTEN SMETOT OKOLU STAKLARAFirmite locirani vo okoli-

nata na Staklara za pet dena go

is~istija celiot smet {to so

godini se nao|a{e okolu pora-

ne{nata fabrika, blagodarenie

pred s¢ na posetata na inspekto-

rite za `ivotna sredina od Op{-

tina Kisela Voda.

- Po izvr{eniot uvid na sa-

moto mesto inspektorite im da-

doa rok od pet dena na firmite

da ja ras~istat okolinata, zo{to

vo sprotivno }e bidat kazneti.

Za da gi izbegnat pari~nite kaz-

ni, no i za da pridonesat za poz-

drava `ivotna sredina firmite

se odzvaa na prozivkata i go ras-

~istija haosot. Slednata nedela

}e naparvime nov uvid na samoto

mesto, ovoj pat so inspektorite

od Grad Skopje, veli rakovo-

ditelot na Sektorot za `ivotna

sredina, Sne`ana Piperkovska.

Otsega site firmi vo Kise-

la Voda }e mora da izrabotat

elaborati za da mo`e Op{tina-

ta da im izdade B integrirani

dozvoli so koi tie }e mo`at ne-

pre~eno da rabotat.

S. S.

Situacija na teren

po inspekciskata

kontrola

Situacija na teren

pred inspekciskata

kontrola

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Kosjeri} i Kisela Voda se dveOp{tini koi gi vrzuva identi~nproblem. Stanuva zbor za gr~kiotcementen gigant Titan, koj sega esopstvenik na Cementaricata voKosjeri}. Inaku, Kosjeri} e gradso 14 000 `iteli i se nao|a na za-padniot del vo Republika Srbija.Po pet godini borba so lokalnatavlast, gr~kiot gigant Titan kone~-no kon krajot na minatata godinauspea da go skr{i otporot na lo-kalnata vlast i gra|anite a so toai da potpi{e dogovor so lokalna-ta vlast za koristewe na petrolkoks kako gorivo. Tokmu toa be{ei glavnata pri~ina gradona~al-

nikot Arsov da ja poseti lokalna-ta vlast vo Kosjeri}.

- Delegacijata na op{tinataKisela Voda vo Kosjeri} be{eprimena na najvisoko nivo. Voprijatna i prijatelska atmosferarazgovarav so pretsedatelot naop{tinata @eqko Prodanovi} zapove}e temi od ekonomijata, eko-logijata, kulturata i obrazovani-eto. Sekako, klu~na be{e Cemen-tarnicata na Titan i potpi{a-niot dogovor so niv vo delot nakoristeweto na petrol koksotkako gorivo. Interesno e dekanivniot vzaemen dogovor trae do2012 godini, so niza barawa od

strana na lokalnata vlast okolubezbednosta, transportot i skla-diraweto na gorivoto vo silosi.Od strana na doma}inite ni be{ere~eno deka koga }e napravat do-

vod na gas do fabrikata, Grcitemora da go koristat kako glavnogorivo, - be{e deciden gradona-~alnikot Xorxe Arsov.

Gradona~alnikot Xorxe Arsov vo poseta naKosjeri} - Republika Srbija

OP[TINI SO IDENTI^EN PROBLEM

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:contact@kiselavoda.gov.mk

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Toni ^UPOSKI

Op{tinata prezema

novi aktivnosti kako

dokaz za zagaduvaweto.

- Naskoro }e po~ne da

se ispituva kvalite-

tot na po~vata okolu

Cementarnica.

-Se o~ekuvaat nepo-

volni rezultati koi }e

se iskoristat kako do-

polnitelen dokaz vo bor-

bata protiv najgole-

miot zagaduva~ vo Kise-

la Voda

Op{tina Kisela Voda ne po-pu{ta vo borbata so CementarnicaUsje, sakaj}i da stavi kraj na even-tualnoto kontinuirano zagaduvawena vozduhot vo Kisela Voda. Deno-vive vo Op{tinata kako bomba odek-na skandaloznata presuda na Apela-cioniot sud vo Skopje, koj bez nika-kvi argumenti ja usvoi `albata naCementarnica Usje. Imeno, „bla-godarenie” na Apelacioniot sudfabrikata se spasi od vremenozatvorawe na pe~kata i kaznata od200.000 denari {to be{e predvide-no vo presudata na prvostepeniotsud. Gradona~alnikot Xorxe Arsov,na redovniot brifing so novinari-te, istakna deka Op{tinata nema dapotklekne na ne~ii ne~esni igri ideka so golem interes ja sledi raz-vrskata vo ovoj slu~aj.

- Navodno bile potrebni u{tedokazi. Vistina seto ova e somni-telno, veli gradona~alnikot Ar-sov. Nekoj kako da gi {titi odgo-vornite od #Usje#. Iako, za zagadu-vaweto na Cementarnicata posto-

jat cvrsti dokazi definirani soizjavi i cela propratna dokumenta-cija od dvajca ~esni ispektori odMinisterstvoto za `ivotna sredi-na. Sega, predmetot od Apelacio-niot sud e vraten na povtorno raz-gleduvawe vo Osnovniot sud. Zaremvo edna vakva ~ista situacija, kogaCementarnicata Usje e fatena nadelo poradi zagaduvawe, potrebnoli e da gi maltretirame ~esniteispektori, koi bezdrugo treba da senagradat, povtorno da davaat izjavivo sudot? Vo site drugi zemji vovakvite slu~ai dr`avata gi kaznu-va zagaduva~ite so po nekolku mi-lioni evra kazna i zabrana za rab-ota. Kaj nas, se pla{am sudot da negi osudi ispektorite, samo zatoa{to konstatirale deka Cementar-nicata Usje ispu{ta nedozvolenokoli~estvo {tetni materii vo voz-duhot, {to pretstavuva opasnost pozdravjeto na `itelite, no i za `i-votnata sredina, dodava Arsov.

Na brifingot gradona~alni-kot Arsov se osvrna i na petrol-koksot, gorivo {to CementarnicaUsje vo momentov go koristi.

- Nie ni{to nemame protivCementarnicata i vrabotenite lu-|e {to tamu zarabotuvaat za leb.Nas ne n¢ interesira kolkav e pro-fitot na Cementarnica, no n¢ in-teresira toj da ne se ostvaruva pocena na zdravjeto na gra|anite odKisela Voda i po{iroko na gradot.Vo momentov se slu~uva tokmu toa.Petrol-koksot se transportira podneadekvatni uslovi, vo kamioni soceradi, pa poradi toa se zagaduvaatulicite. Isto taka, ova gorivo nea-dekvatno se skladira, na otvoreno,pa e podlo`no na vetrovi, do`d ina sneg. Taka se raznesuva vo voz-duhot, so do`dovite gi zagaduva pod-zemnite vodi, a so toa i zemjata.

I, ovojpat ne izostana barawe-to od Op{tina Kisela Voda do Mi-nisterstvoto za `ivotna sredina inadle`nite dr`avni institucii, naCementarnicata Usje vo idnina da£ se nalo`i kako gorivo da go ko-risti ekolo{ki ~istiot zemjen gas.

- Ja pozdravuvam inicijativataza dislokacija na Topilnicata voVeles, reakcijata i nalo`uvawetood strana na Ministerstvoto za `i-votna sredina Toplanata vo Tafta-lixe namesto mazut, kako gorivo daupotrebuva zemjen gas. No, baram iMinisterstvoto da ima isti ar{ini so Cementarnica Usje koja se nao-|a vo edna zgusnata urbana sredina,vo srceto na Op{tina Kisela Voda.Na „Usje# treba da £ se nalo`i dapo~ne da koristi zemjen gas. Petrol-koksot vsu{nost e talogot od mazu-tot, negovata posledna frakcija kojase destilira, dodava Arsov.

Okolu raboteweto na ekolo{-kata komisija na Op{tinata kakoi za slednite aktivnosti povrzaniza Slu~ajot Cementarnica Usje,gradona~alnikot Xorxe Arsov ekategori~en.

- Istovremeno rabotime na ne-kolku predmeti povrzani so Cemen-tanica Usje. Na{ite advokati per-manentno go sledat sudskiot epilogme|u Ministerstvoto za `ivotnasredina i Cementarnica Usje. Vo

isto vreme, rabotime na utvrduva-we na fakti~kata sostojba na zaga-duvaweto na zemjata okolu fabri-kata, kako i za obezbeduvawe na so-odvetni merni instrumenti koi }ebidat sopstvenost na Op{tinata,re~e na krajot gradona~alnikotXorxe Arsov.

Koj £ dozvolil naCementarnica Usje dakoristi petrol koks?

- Nekoj, bez da gi pra{a gra|a-nite na Op{tinata, pa makar iinformativno da im poso~i dekavo idnina Cementarnicata Usje }ekoristi petrol-koks kako gorivo,dozvolil procesot da pomine ne-~ueno neinformirano. Narodnoka`ano, bez golemi gu`vi. Kakogra|ani na mesnite zaednici 11-ti Oktomvri, Pripor, Usje, Kise-la Voda, sakame da pra{ame koj godozvolil koristeweto na petrol-koksot , od koga i pod koi uslovi?Takov dogovor mora da postoi, isoglasno Zakonite odgovorite }egi pobarame od soodvetnite min-isterstva za ekonomija i `ivotnasredina, se veli vo edno od pisma-ta upateni do Op{tinata.

24 ~asoven monitoring na vozduhot

Vo pove}e zemji eftinoto go-rivo petrol- koksot, so koe fab-rikite zarabotuvaat golem pro-fit, e isklu~eno od upotreba po-radi zagaduvawe na ~ovekovata oko-lina. Onamu, pak, kade {to se upo-trebuva se koristat specijalnimerni instrumenti za kontinuira-no sledewe na kvalitetot na voz-duhot. Op{tinata ja razgleduvamo`nosta da obezbedi merni ins-trumenti koi po elektronski patkontinuirano }e ja sledat sostoj-bata so kvalitetot na vozduhot, aistovremeno na nekolku lokaciivo Kisela Voda }e se postavat in-formativni panoa. Tie }e bidateden vid displei na koi 24 ~asa }ebidat emituvani podatoci od mere-wata na kvalitetot na vozduhot.

Presudata za zatvorawe na pe~kata na Cementara povtorno }e se razgleduva

ARSOV: NE SE OTKA@UVAME OD BITKATA SO ZAGADUVA^OT „USJE”

Meren instrument

za ispituvawe na

zagadenost na vozduhot

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

A K T U E L N O

Sportskata sala vo dvorot na osnov-noto u~ili{te „Nevena Georgieva - Du-wa” vo Kisela Voda, koja e del od vladi-niot proekt za izgradba na 35 sali nizdr`avata, prodol`i da se gradi, otkakodva meseca rabotite ne teren bea prin-udno zapreni. Del od dvornoto mesto ezagradeno, rabotnicite i grade`nite ma-{ini sekojdnevno rabotat. Spored naja-vite od Agencijata za mladi i sport, kojae nositel na proektot, izgradbata na sa-lata treba da zavr{i do krajot na leto-to, a vo upotreba e planirano da se pu{tina startot od novata u~ebna godina.

Inaku, od AMS ne mo`at da potvr-dat koga }e po~ne izgradbata na sportska-

ta sala planirana za dvorot na osmolet-kata „Krume Kepeski”. Taa e del od pro-ektot, no zasega, potenciraat nadle`ni-te, pogolemo vnimanie se posvetuva naizgradbata na onie objekti {to se vopoodminata faza na izgradba. Imeno,istovremeno se raboti na deset sportskisali, a vo narednite nekolku meseci, go-tovi }e bidat najmalku ~etiri.

Site sali }e imaat teren za ko{arkai rakomet, podloga za gimnastika, bore~kive{tini, ping-pong i site drugi sportskiaktivnosti {to im se potrebni na decata.

S. J.

Pet postoe~ki igrali{ta na podra~-jeto na Op{tinata }e dobijat nov, sovre-men lik. Rekonstrukcijata }e ja vr{atop{tinarite vo sorabotka so Agencijataza mladi i sport, kako del od proektot zaizgradba i rekonstrukcija na igrali{tataniz dr`avata {to se koristat za igrawemal fudbal, ko{arka i odbojka.

Planirano e da se podnovat igrali{-tata vo Pintija, Dra~evo, Crni~e, Pri-

por i dvete sportski igrali{ta vo nasel-bata 11 Oktomvri. Spored najavite, ten-derot za izvedba na sanacionite aktiv-nosti e vo zavr{na faza. Rabotite na te-ren, pak, bi trebalo za po~nat vo maj. Seo~ekuva podnovenite podlogi, rekvizitii osvetluvaweto kone~niot lik da go do-bijat do po~etokot na letoto.

M. M.

Sowa JOVANOVSKA

Site `iteli na Kisela Vodakoi imaat potreba od administra-tivni raboti vo Op{tinata nasko-ro potrebnite dokumenti }e gi do-bivaat re~isi za eden den i na ednomesto. Ovaa postapka, za koja dose-ga ima{e potreba od {etawe po ba-raki i ~ekawe so denovi, }e biderezultat na edno{alterskiot sis-tem {to Op{tinata po~na da goimplementira kako prva faza odproektot E-Op{tina. Prakti~no,toa }e zna~i deka gra|anite i fir-mite svoite barawa i potrebni in-formacii }e gi dostavuvaat na ed-no mesto, od koe baranite uslugi }ebidat uprosteni i poednostavni, apritoa }e se dobie vo vreme.

Op{tinarite objasnuvaat de-ka vo tek e izrabotka na aplika-tivnoto re{enie za proektot {to

go izrabotuva pretstavni{tvotona avstriskata firma „SIT“ voSkopje. Aplikativnoto re{enieopfa}a elektronsko arhivirawena dokumenti i moderen DMS sis-tem (elektronski dokument menax-ment sistem). So ova re{enie, ob-jasnuvaat op{tinarite, }e se obez-bedi elektronsko primawe, pros-leduvawe na dokumenti, nivna ob-rabotka i izdavawe na krajnitekorisnici (gra|anite i pravnitelica). Site vlezni, izlezni i in-terni dokumenti }e bidat konver-tirani vo elektronska forma. Pri-stapot do niv pak }e bide brz i ed-nostaven, }e se zabrzaat rabotnite

procesi, a istovremeno }e se imauvid vo dvi`eweto na dokumen-tite. Od Op{tinata smetaat dekaso primena na ovoj sistem }e se na-mali mo`nosta za gre{ka vo in-formacijata koja obi~no e predi-zvikana so povtornoto obrabotu-vawe i kopirawe na informaciiteod edno mesto na drugo. Pridobiv-kite od toa }e gi ima op{tinskataadministracija koja prakti~no }emo`e da raboti poefikasno i poa-`urno.

Edno{alterskiot sistem }eraboti vo ramkite na prvata bara-ka vo krugot na Op{tinata koja nas-koro }e po~ne da se rekonstruira.

Proektot E-Op{tina, vo kojedno{alterskiot sistem e prva odtrite fazi, predviduva i voveduva-we na elektronski sovet i kompju-tersko povrzuvawe na 16-te mesnizaednici so Op{tinata. Celta na

elektronskiot sovet e povrzuvawena Sovetot na Op{tinata so op{-tinskata administracija {to }eovoz-mo`i elektronsko vodewe nasednicite, dobivawe na materija-lite za sednicite vo elektronskaforma, brz pristap do elektron-skata arhiva od strana na sovetni-cite i ovozmo`uvawe na elektron-sko glasawe. Povrzanosta, pak, namesnite zaednici so Op{tinata,vsu{nost }e ima tesna vrska so ed-no{alterskiot sistem i negovotoimplementirawe. Osnovata na ovoj

del od proektot se sostoi od elek-tronsko povrzuvawe na mesnite za-ednici so Op{tinata. Toa }e ovoz-mo`i gra|anite i pravnite licasvoite uslugi i informacii da gidobivaat vo samite mesni zaedni-ci kade {to `iveat, bez da imaatpotreba da doa|aat vo Op{tinata.

- Op{tina Kisela Voda nasvoite `iteli }e im obezbedivistinski edno{alterski sistem,kakov {to nalaga zakonot i koj }ebide edinstven vo Makedonija, veligradona~alnikot, Xorxe Arsov.

Za tri meseci }e po~ne da funkcionira edno{alterskiot sistem vo KiselaVoda

SITE DOKUMENTI ]E SE DOBIVAAT NA EDNO MESTO

Po dva meseca prinuden prekin na grade`nite aktivnosti

PRODOL@I IZGRADBATA NA SALATA

VO „N. G. DUWA”

Sorabotka na Op{tinata i Agencijata za mladi i sport

]E SE REKONSTRUIRAAT PET IGRALI[TA

Najgolema pridobivka}e imaat `itelite naOp{tinata koi imaat

potreba od adminis-trativni raboti

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI

Zapo~na sobiraweto na pred-meti za Etnolo{kata

postavka

DA JA ZA^UVAMETRADICIJATA I

DUHOVNATA KULTURA

- Site onie gra|ani koi sakaatda doniraat etnolo{ki materi-jali (predmeti), mo`e da se javatvo informativnata kancelarijavo Op{tinata (baraka 9 soba broj3) ili pak da se javat na telefon2785 411.

Op{tinata Kisela Voda e najstaratagradska op{tina. Primarno mesto, otseko-ga{ se davalo na tradicijata i kulturata.Ottuka, tokmu vo ramkite na programata zakultura Op{tinata zapo~na so realizacija

na proektot Etnolo{ka postavka. Taa }ebide locirana vo krugot na Op{tinata vobaraka ~ij prostor vo momentov se adaptiraza taa namena. Primarnoto zna~ewe, so real-izirawe na proektot Etnolo{ka postavkase dava na za~uvuvaweto na tradicijata kakoi na materijalnata i duhovnata kultura voOp{tinata.

Vo momentov, ~etiri etnolozi, nizneposreden kontakt so naselenieto go sobi-raat potrebniot etnolo{ki material (pred-meti), po {to }e bidat izraboteni i selek-tirani eksponatite. Site onie koi }edoniraat ili pozajmat esponat (predmet) naOp{tinata, aktivno se vklu~uvaat vo real-izacijata na proektot, otvarawe naEtnolo{ka postavka. Istite }e dobijatsoodveten dokument od Op{tinata zapredadeniot etnolo{ki material ( pred-meti od poku}nina, sadovi za hrana i voda,zejodelski alatki, narodni nosii, starnakit, fotografii i drugi predmeti).

S. K.

Donacija od Ministerstvotoza obrazovanie

[EST MILIONIDENARI ZA

U^ILI[TATA VOKISELA VODA

Spored programata na Vladata zaizgradba i rekonstrukcija na osnovnite

u~ili{ta za 2008 godina, Op{tina KiselaVoda }e dobie 6 milioni denari. Sredstvata}e bidat raspredeleni vo dve osnovniu~ili{ta i toa osnovoto u~ili{te #NevenaGeorgieva Duwa# }e dobie 5 milioni denari,a osnovnoto u~ili{te #Sv. KlimentOhridski# }e gi dobie preostanatite edenmilion denari. Ovie sredstva }e ovozmo`atpodobri uslovi za rabota i odvivawe na nas-tava vo ovie u~ili{ta.

M. M.

A D M I N I S T R A C I J A

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

Predvideno e scena-ta na Kulturnoto le-to Tri Kru{i da se ot-vori na 15-ti juni, a dazavr{i na 16 avgustgodinava. Tradicional-no sekoj petok i sabota}e se odr`uvaat mani-festacii na scenata naamfiteatarot #TriKru{i# vo Dra~evo, amanifestacii }e ima ina amfiteatrite #Sve-ti Eremija# vo Pinti-ija i #Sv. \or|i# vo Ki-sela Voda.

Toni ^UPOSKI

Op{tina Kisela Voda vo iz-minatite tri godini organizi-ra{e niza kulturni manifestaciiso {to go zadr`a primatot naOp{tina koja {to vo svojatasodr`ina na funkcionirawe po-sebno vnimanie mu pridava na kul-turata, tradicijata i obi~aite. Somakotrpna rabota na del od vra-botenite, Op{tinata osmisluva irealizira proekti koi ne samo{to go dobija predznakot tradi-cionalen, tuku so svoite rezultatigi zesenija drugite gradski i op-{tinski manifestacii {to imaatdolgogodi{no iskustvo. Masov-nata posetenost na u~enicite i nagra|anite na manifestaciite se

posebna prikazna. Toa doka`uvadeka kvalitetnata selektiranaprograma, od razli~ni `anrovi, naop{to zadovolstvo e prifatena odposetitelite.

Vo tekovnata godina Op{ti-na Kisela Voda }e gi realizirakulturnite manifestacii so koivo izminatiot trigodi{en peri-od stekna golema afirmacija. Se-pak, noviteti }e ima vo samataorganizacija na manifestaciite.Inaku, godinava }e po~neme sorealizacija na manifestacijata#Tortijada 2008#. Toa e humani-tarna manifestacija, koja }e seodr`i vo restoranot #@urnal#ma 9-ti april, a na koja u~estvuva-at bezmalku site gradski op{ti-ni. Donaciite, ovoj pat }e odat vogradinkite {to egzistiraat nateritorijata na Op{tinata i voSportskiot sojuz za invalidizi-rani lica na Op{tina KiselaVoda. Potoa, }e sledi manifesta-cijata Pokrsti. Ovaa tradicio-nalna manifestacija sekoga{ seodr`uva na vtoriot den od Veli-gden i Op{tinata ja realizirazaedno so crkvata #Sv. Spas#. Go-dinava, na 28 april se o~ekuvamasovno u~estvo na gra|anite votradicionalnata posetata na pet-te krsta vo Dra~evo.

Noviteti }e ima i vo reali-zacijata na manifestaciite {tose odr`uvaat po povod patroniotpraznik \ur|ovden. Posebno vni-manie, pokraj sve~enata sednicana Sovetot, tradicionalniot fe-stival na amfiteatarot #Sv. \or-|i#, Sve~enata akademija vo sala-

ta Rasadnik, }e zazeme defiletoniz ulicite na Op{tinata. Ovoj-pat, toa }e bide najmasovnoto de-file {to dosega se odr`alo voOp{tina Kisela Voda.

Tretoto Kulturnoto letoTri Kru{i, {to se realizira voKulturno versko rekreativniotcentar #Tri Kru{i# e posebnaprikazna. Po~navme mnogu skrom-no za da godinava imame ambicijada gi urneme site rekordi, na re-publi~ko nivo, vo delot na orga-nizacijata i posetenosta na ednavakva manifestacija. Predvidenoe scenata na Kulturnoto leto TriKru{i da se otvori na 15-ti juni,a da zavr{i na 16 avgust godinava.Tradicionalno sekoj petok i sab-ota }e se odr`uvaat manifesta-cii na scenata na amfiteatarot#Tri Kru{i# vo Dra~evo. Mani-festacii }e ima i na amfitea-trite #Sveti Eremija# vo Pintijai #Sv. \or|i# vo Kisela Voda. Nizprogramskite sodr`ini na Kul-turno leto Tri Kru{i -2008, tri-esetina manifestacii, }e pro-defiliraat muzi~ki ansambli,kulturno umetni~ki dru{tva,teatri, horovi, muzi~ki umetni-ci, gradski horovi i orkestri,muzi~ki amateri, estradni umet-nici, detski horovi i razni igra-orni grupi. Ne treba da se zabora-vi deka minatogodi{noto Kul-turnoto leto go prosledija nad50.000 gra|ani. Vpro~em, Kultur-noto leto Tri Kru{i-2008 o~eku-vame da bide edna od najeksponi-ranite mediumski manifestaciivo gradot od vakov vid.

Kulturata, kulturnite mani-festacii i sportot vo Op{tina-ta Kisela Voda imaat vekovnatradicija. Tie treba da se negu-vaat i od godina vo godina trebada se nadgraduvaat so novi sodr-`ini. Od Op{tina vo koja vominatata decenija, ni{to ili,mnogu malku se slu~uvalo na ovojplan, treba da se istakne dekatokmu gradona~alnikot i Sovetotna Op{tinata se instituciite,koi vo izminatite tri godini, japottiknaa idejata za realizacijana niza kulturni i sportski pro-grami s¢ so cel, gra|anite na Op-{tinata da dobijat svoi prepoz-natlivi kulturni manifestacii,so {to }e se afirmiraat tradici-jata, kulturnite i verskite obi-~ai. Niz detskite manifestacii,pak, se afirmiraa muzi~kite tal-enti, vo u~ili{niot sport prode-filiraa sportskite talenti, so{to kojznae po koj pat se doka`adeka Op{tina Kisela Voda e ne-iscrpen izvor na talenti. Tokmuvo organizirani manifestacii isistem na natprevari vo u~ili-{niot sport, decata }e imaat

{ansa za doka`uvawe.Mnogute organizirani man-

ifestacii, vo izminatite trigodini bea masovno posetuvani odgra|anite. So nizata programskisodr`ini, koi, pak, bea najrazli-~ni, od detski pretstavi do folk-lorni festivali, od promocija nafilm do koncerti na vrvni est-radni umetnici, od nastap nahorovi do teatarski pretstavi, naposetitelite im se dolovi na{a-ta kultura, tradicija, istoriskipridobivki, talentot i afinite-tot kon umetnosta i sportot vo-op{to. Taka }e bide i godinava.Manifestaciite Dionisovi den-ovi, Sv. Rusa, Ilinden, Detskikulturen festival Cvetovi, Orobez granici, Detski festival TriKru{i, Bidi Human, Novogodi{-ni praznuvawa se samo del od god-ina{nata kulturna prerodba naOp{tina Kisela Voda vo delotna za~uvuvaweto na tradiciite iobi~aite. Vpro~em, toa treba daim go preneseme na idnite gene-racii.

Avtorot e [ef na Kabinetotna gradona~alnikot

So instaliraweto nakompjuterskata oprema, di-rektno }e se ovozmo`i vomesnite zaednici da se zavr-{uvaat site potrebi nagra|anite, za {to prethod-no treba{e da se odi voOp{tinata

Po dolgogodi{no nerabote-we na mesnite zaednici, so regu-laren izbor vo 2005-ta godina beaizbrani predsedateli na soveti isoveti na mesnite zaednici, koivo zavisnost od goleminata namesnata zaednica brojat od sedumdo devet ~lenovi. So toa se ovoz-mo`i da po~nat so rabota osnov-nite kletki na sekoja Op{tina.

Vo minatite dve ipol godinimakotrpno se rabote{e vo pove}enasoki. Pred s¢ treba{e da sevrati doverbata na gra|anite konmesnite zaednici. Zatoa, potreb-

no be{e da se obezbedat uslovi zanivno funkcionirawe.

S¢ po~na so opremuvawe naprostoriite, bidej}i nekoi bea votakva sostojba vo koja te{ko mo-`e{e da se ka`e deka ima usloviza funkcionirawe na edna mesnazaednica. Najprvo se po~na soza`ivuvaweto na starite mesnizaednici vo 11 Oktomvri-baraki,11 Oktomvri-tvrda gradba, Kise-la Voda, Pintija, naselba Dra-~evo, selo Dra~evo, Usje, Pr`ino,Cvetan Dimov, Birarija, a potoabea otvoreni u{te tri novi voPripor, Staklara Kamnik i Pod-stanica. Za uspe{nosta na funk-cioniraweto na mesnite zaedni-ci mo`e da se vidi od inicija-tivite na gra|anite koi vo izmi-natiot period doa|aa do Op{-tinata preku mesnite zaednici iza pove}eto proekti koi bea re-alizirani po ovoj pat. Na ovoj na-~in bea izgradeni pove}e park-

inzi, detski igrali{ta, parkovi,se podobri ekolo{kata sredina ibea izvr{eni golem broj na poma-li intervencii {to pomagaat zasekojdnevnoto `iveewe nagra|anite.

Site barawa na gra|anite{to se dostavuvaat na lokalnonivo preku mesnite zaednici,preku Sovetot na mesnata zaedni-ca se dostavuvaat do Op{tinata,koja vo ramkite na svoitemo`nosti istite gi realizira.Poradi s¢ pogolemite potrebi nagra|anite i za pouspe{na rabotana Op{tinata gradona~alnikotXorxe Arsov ima zacrtano pro-grama vo koja site mesni zaednicitreba da vrabotat lica (sekre-tari) koi }e gi evidentiraat idostavuvaat barawata nagra|anite do Op{tinata. Ovievrabotuvawa }e se odvivaat vo trifazi. Vo momentov se realiziravtorata faza, kade pokraj nasel-

bata Dra~evo, seloto Dra~evo i vo11 oktomvri baraki, vraboteni sesekretari vo mesnite zaedniciKisela Voda, Crni~e i Birarija.Vo tretata faza se predviduva dabidat opfateni i ostanatitemesni zaednici so vraboteni lica,so {to kone~no }e se kompleti-raat site ~etirinaeset mesnizaednici. Vsu{nost, so kopleti-rawe na personalot vo mesnitezaednici }e mo`e da za`ivee i

edno{alterskiot sistem.Imeno, mesnite zaednici se

nao|aat vo tretata faza od funk-cioniraweto na edno{alterskiotsistem. So instalirawe na kom-pjuterska oprema, direktno }e seovozmo`i vo mesnite zaednici dase zavr{uvaat site potrebi nagra|anite {to prethodno gi zavr-{uvale vo Op{tinata.

Vo momentov, vo mesnite za-ednici gra|anite mo`at da dos-tavuvaat barawe za uli~no osvet-luvawe, asfaltirawe i uvid zadivogradba. Op{tinata vo sekojamesna zaednica }e postavi san-da~iwa za pofalbi i poplaki so{to direktno od gra|anite }e bi-de informirana za rabotata namesnite zaednici i op{tinskataadministracija.

Mesnite zaednici se lice nasekoja Op{tina. So realizacija-ta na ~etirigodi{nata programa,mesnite zaednici ne samo {tonema da bidat zapostaveni, tukunaprotiv, tie }e bidat urnek zauspe{no funkcionirawe i vra}a-we na doverbata kaj gra|anite.

Avtorot e rakovoditel naSektorot za Mesni zaednici

Godine{noto Kulturno Leto }e uriva rekordi

SPEKTAKULARNA PREZENTACIJA NAMAKEDONSKATA KULTURA I TRADICIJA

So stavawe vo #polna parea# na mesnite zaednici

OVOZMO@ENO ZA@IVUVAWETO

NA EDNO[ALTERSKIOT SISTEM

Milovan MATOVI]

^lenovite na Sovetot na Op{-tina Kisela Voda na prodol`eni-eto na 70-tata sednica go razre-{ija dotoga{niot predsedatelGoran Arsovski i po negovata sme-na na ostanatite sednici do iz-borot na nov predsedatel, sedni-cite kako najstar ~len na Sovetotgi vodi Gorica An|elkovska. Sme-nata na predsedatelot e prediz-vikana od nezadovolstvoto na mno-zinstvoto poradi nedostoinstveno(tenzi~no) vodewe na sednicite naSovetot na Op{tina Kisela Voda,nedoli~no odnesuvawe i navredu-vawe kon golem broj od sovetnici-te na Sovetot na Op{tinata, drs-ko odnesuvawe i navreduvawe konop{tinskata administracija,opstrukcii vo rabotata na Sovet-ot (prekinuvawe na sednici bezpri~ina, odolgovlekuvawe, itn).

Mnozinstvoto na Goran Ar-sovski mu zabele`uva i za nedos-toinstveno pretstavuvawe naOp{tinata na razni sednici, fo-rumi i voop{to vo javnosta, kakoi poradi prezentirawe na razninevistini, podmetnuvawa i insin-uacii za raboteweto na rabotnitetela i voop{to za Op{tinata.

- Goran Arsovski ja suspendi-ra{e demokratijata na Sovetot.Ednostavno na nedoli~en na~in gipotcenuva{e ~lenovite na Sovet-ot i ne im go dava{e legitimnotopravo na izrazuvawe na svoe mis-lewe, po sednicata izjavi zamenikgradona~alnikot Miroslav Tasev-ski inaku, porane{niot prv pret-sedatel na Sovetot na Op{tinata.

Na 71-ta sednica ~lenovite naSovetot donesoa pove}e re{enijai odluki. Sovetot go usvoi re{e-nieto za izbor na predsedatel i~lenovi na Koordinativnoto teloza sledewe na sistemot na funk-cionirawe na lokalnata samoup-rava, decentralizacija i pra{awepovrzani so ostvaruvaweto na nad-le`nostite na Op{tinata vo ram-kite na grad Skopje. Potoa se do-nese i re{enie za izbor na predse-datel i ~lenovi na Koordina-tivnoto telo za obezbeduvawe nasloboden pristap do informaci-ite od javen karakter, postojannadzor nad rabotata na javniteustanovi, finansiraweto i na~i-not na vr{ewe. Treto re{enie{to Sovetot go donese be{e za iz-bor na predsedatel i ~lenovi naKoordinativnoto telo za sledewena ekonomski, urbani, kulturnoo-brazovni (sportski), socijalni i

drugi pra{awa za razvojot na Op{-tinata vo ramkite na Grad Skopje.Kako ~etvrto re{enie {to Sove-tot na Op{tinata go donese be{ere{enieto za izbor na predseda-tel i ~lenovi Koordinativnototelo za pottiknuvawe na merkiteza prevencija i borba protiv bo-lestite od zavisnost (alkohol, tu-tun, droga).

Inaku, 72-ta sednica be{e pre-kinata i nejzinoto prodol`eniedopolnitelno }e bide zaka`ano.

Na 73-tata sednica, pak, naSovetot se usvoi Godi{niot iz-ve{taj na Op{tinata za 2007 godi-na, so Zavr{na smetka na Buxetotna Op{tinata za 2007 godina iZavr{na smetka na buxetite naosnovnite u~ili{ta i na javnitedetski gradinki za 2007 godina itoa na: O. U. #Nevena GeorgievaDuwa#, O. U. #Kiril Pej~inovi}#,O. U. #Partenija Zografski#, O. U.#Kuzman Josifovski Pitu#, C. O. U.#Krume Kepeski#, O. U. #Rajko @in-zifov#, O. U. #Kuzman [apkarev#,O. U. #Sv. Kliment Ohridski#, JDG#8 Mart#, JDG #Veseli Cvetovi#.

Na ovaa sednica od strana naSovetot bea usvoeni i Izve{taj zapobaruvawata i za obvrskite naOp{tina Kisela Voda sodr`anivo Zavr{nata smetka na Op{tina-ta za 2007 godina, Izve{tajot za

realizacijata na programite naOp{tinata vo 2007 godina, Izve{-tajot za realizacijata na namen-skite dotacii na Op{tina KiselaVoda vo 2007 godina, kako i Iz-ve{taj od odgovorniot smetkovo-

ditel za to~nosta i verodostojnos-ta na godi{nata smetka na Op{-tina Kisela Voda za 2007 godina.

Na sednicata se usvoija iGodi{niot izve{taj za koristewena sredstva od rezervite na Op{-tinata vo 2007 godina, Buxetskiotkalendar na Op{tinata za 2008godina i Kvartalnite izve{taiK1 i K2 za izvr{uvawe na Buxetotna Op{tina Kisela Voda za ~etvr-tiot kvartal za 2007 godina.

Na 74-ta sednica ~lenovite naSovetot na Op{tina Kisela Vodago usvoija pravilnikot za na~inoti postapkata za utvrduvawe na sta-tusot na gradbi pred 15.02.1968godina na teritorijata na Op{ti-na Kisela Voda, kako gradbi soodobrenie za gradewe. Sovetot jausvoi i Odlukata za urbanisti~kiplan von naseleno mesto Dra~evoza turisti~ki komleks, lokalitetna #Tri Kru{i#. So usvojuvawetona ovoj urbanisti~ki plan se ovoz-mo`uva gradba na turisti~ki kom-leks, sportsko-rekreativni i ugos-titelski-trgovski objekti na ovojlokalitet. Na ova sednica Sovet-ot na Op{tina Kisela Voda dadesoglasnost za izmena i dopolnu-vawe na Pravilnikot za organiza-cija i sistematizacija na rabota-ta na JDG #8-mi Mart# i JDG #Ve-seli Cvetovi#. So toa na gradin-kata #Veseli Cvetovi# £ se ovoz-mo`i vrabotuvawe na defektolog,lekar-pedijatar i profesor pofizi~ko vospituvawe, so {to zna-~itelno }e se zgolemi gri`ata zadecata, dodeka vo gradinkata #8-Mart# se ovozmo`i vrabotuvawena eden arhivar.

RAZRE[EN

PRETSEDATELOT

GORAN ARSOVSKI

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

Sovetot usvoi deklaracijata za predlog-paketot na Metju Nimic za imeto na na{ata dr`avaRepublika Makedonija, so slednava sord`ina:

DEKLARACIJAna ~lenovite na Sovetot na Op{tina Kisela Voda za predlog paketot na Metju Nimic

za pregovorite za imeto na na{ata dr`ava REPUBLIKA MAKEDONIJA

Poa|ajki od individualnoto pravo na sekoj ~ovek za neprikosnovenost na li~niot identitet,kako i od pravoto na pripadnost kon kolektiven ili nacionalen entitet, soznanijata koi gi dobi-vame za predlo`eniot paket za pregovori za imeto od Metju Nimic n£ nalagaat najmalku deklara-tivno da reagirame kako izbrani politi~ki prestavnici od gra|anite na Op{tina Kisela Voda.

So golema moralna obvrska gi predo~uvame posledicite od prodol`uvaweto na poni`uva~-kite pod forma “pregovori za imeto” zad koi vo to~kite od predlogot na Nimic se promovira gube-we na Makedonskiot nacionalen identitet i se devalvira na{eto Makedonsko kulturno-istoris-ko nasledstvo, koe generacii na na{ite pretci kako relikvija go sozdavale, nosele i ~uvale vomnogu pote{ki socijalni, ekonomski i voeni uslovi i po cena na sopstvenite `ivoti i egzodusi, akoe sega n£ go relativiziraat vo forma na nepristojni predlozi, ~ie prifa}awe bi zna~elo sves-no gubewe na Makedonskiot nacionalniot identit i Makedonskata dr`avnost. Bidej}i ne postoicena koja bi mo`ela da go kupi pravoto za razgovor okolu makedonskiot genetski kod, a u{te pove-}e da se vodat pregovori okolu promenata na istiot, sekakov politi~ki dijalog za ovie pra{awae bespredmeten.

Postoewe na dr`ava i nacionalen identitet se osnovata na sekoja dr`ava za ~lenstvato vome|unarodni organizacii i sojuzi. Uslovuvaweto i manipulacijata so bri{ewe na ovie dve bazi~-ni predispozicii za eventualnoto takvo ~lenstvo na na{ata dr`ava go pravi istoto neprifatli-vo za nas, a nepristojniot predlog na Metju Nimic-paradoksalen duri i za nego li~no. Zatoa, dla-boko ubedeni vo ispravnite stavovi po ovie pra{awa na Vladata na R. M., celosno go podr`uvamestavot za nepromenlivost na ustavnoto ime i so~uvuvawe na Makedonskiot nacionalen identitetso dostoinstveno i beskompromisno afirmirawe na neprikosnovenosta na ustavnoto ime,nacionalniot identitet i dr`avnost. Nie sme bile, sme, i dodeka sme `ivi }e bideme Makedonci,gra|ani na Republika Makedonija, gordi na Makedonskiot nacionalen identitet i gordi na kul-turno-istoriskoto nasledstvo od na{ite pretci.

Sovet na Op{tina Kisela Voda

S O V E T

O B R A Z O V A N I E

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

Po povod Denot na {egata

APRILIJADA VO GRADINKATA #8-MI MART#

Za Denot na {egata 1-vi april, Op{tina KiselaVoda }e organizira manifestacija na koja svojatakreativnost, pokraj decata, }e ja poka`at roditelite ivrabotenite vo Op{tinata. Maskenbalot }e se odr`i na31 mart vo detskata gradinka #8-mi Mrat#, klon#Peperutka 2# vo naselba Dra~evo, so po~etok vo 18~asot. Rakovoditelot na Sektorot za obrazovanie voOp{tina Kisela Voda, Blagojka Filip~eva izjavi dekanajkreativnite maski }e bidat nagradeni, a }e ima iedna pofalena maska.

-U~estvo na maskenbalot mo`at da zemat site decaod osnovnite u~ili{ta i gradnikite vo Op{tinaKisela Voda. Sekoe u~ili{te i gradinka }e ima pravoda prijavi svoi kandidatie {to }e se natprevaruvaat vo~etiri kategorii. Edna natprevaruva~ka grupa mo`e dabroi od 6 do 8 ~lena. Osnovcite }e imaat pravo na samoedna to~ka, dodeka najmladite }e mo`at da se pretstavatso po dve to~ki, izjavi Filip~eva.

Celta na maskenbalot e zabava za site `iteli naOp{tina Kisela Voda. Vakva manifestacija lokalnitevlasti organziraa i minatata godina, no vo objektotona gradinkata #Veseli Cvetovi#.

Na 21.03.2008 godina “VeseliCvetovi” slave{e tri praznika:Patronen praznik, Den na pro-letta, Den na Ekologijata.

Po toj povod be{e odr`anasve~ena priredba vo objektot“Son~ogled” pod naslov “ I pri-rodata slavi so nas”.

Okolu sto de~iwa oble~enivo proletni boi ja razubavija itaka sve~enata atmosfera vosalata.

So svojata pesna i igra girazveselija prisutnite gostikoi {to dojdoa vo golem broj.

Gradona~alnikot na Op{-tina Kisela Voda gospodinotXorxe Arsov i negoviot tim sosvoeto prisustvo ja zbogatijaproslavata doniraj}i ekolo{kipaket, poklon od Op{tinata.Dvorot go go razubavija so raz-novidni qubi~ici i drvca koibea zasadeni na samiot den. Di-rektorot, pretstavnici od Op{-tinata, pretstavnici od Uprav-niot odbor na gradinkata, vra-botenite i drugi prisutni gostiimaa prilika da go razubavatdvorot na objektot “Son~ogled”zasaduvaj}i raznobojni qubi~i-

ci i drvca odbele`uvaj}i goDenot na ekologijata.

Na toj den i prirodata sla-ve{e so decata - veselite cvet-~iwa koi so netrpenie o~ekuvaada gi duvnat sve}ite od golemata

torta napravena po povod roden-denot na gradinkata.

Pavlinka KaramazovaAvtorot e direktor na gradin-kata „Veseli cvetovi“

Po povod odbele`uvawetona patroniot praznik JDG “8Mart“ organizira{e priredbi -prezentacii na celokupniotproekt, {to paralelno se reali-zira{e vo site nejzini objekti.

Decata niz igra, pesna, mu-zika, ora i veselba gi opi{aa iprezentiraa najva`nite obele`-ja na makedonskata dr`ava i u{-te edna{ potvrdija kolku istataja sakaat, po~ituvaat i se gor-deat.

Glavnata sve~enost se odr`avo objektot “Rasadnik” kade {tokako gosti prisustvuvaa direk-tori i vraboteni od re~isi sitedetski gradinki, pretstavniciod Biroto za razvoj na obrazova-

nieto, pretstavnici od Sojuzotza gri`a i vospituvawe na deca-ta na Grad Skopje, pretstavniciod Upravniot odbor i Sovetot naroditeli, kako i firmi - sorabo-tnici na ovaa ustanova.

Na odbele`uvaweto pri-sustvuvaa i pretstavnici od Op-{tina Kisela Voda, predvodeniod gradona~alnikot Xorxe Ar-sov, koj na krajot na sve~enostazadovolen im se obrati na pri-sutnite, ~estitaj}i im na de~i-wata i na vrabotenite za vlo-`eniot trud, a na direktorot naustanovata Sne`ana Klivanov-ska £ podari skromni podaroci,nameneti za de~iwata od ovaagradinka.

Vo OU #Nevena Georgieva Du-wa#, Op{tina Kisela Voda orga-nizira{e kviz na koj u~estvuvaa siteosnovi u~ili{ta na teritorijata naOp{tinata. Site u~ili{ta imaa potrojca svoi pretstavnici {to se nat-prevaruvaa vo pet kategorii. Ima{enatprevar po makedonski jazik, is-torija, geografija, likovno i fi-zi~ko obrazovanite.

Najuspe{ni bea u~enicite odOU #Krume Kepeski#, vtorto mestogo osvoija u~enicite od #Sv. Kli-ment Ohridski#, dodeka treti beaosnovcite od #Rajko @inzifov#. Pr-vata nagrada na kvizot e 10 dena vo

Makedonski Brod vo kampusot naprvata gimnazija. Site u~enici {topoka`aa dobro znaewe dobija nagra-di vo knigi, no i blagodarnici. Men-torite od u~`ili{tata, isto taka,dobija blagodarnici.

Kvizot se odr`a na inicijativana Blagojka Filip~eva, rakovoditel

na Sektorot za obrazovanie vo Op{-tinata, a ima{e za cel da gi soedni-ni na edno mesto u~enicite od siteosnovni u~ili{ta, pred s¢ zaradidru`ba i zabava, no i poradi edu-kacija.

GRADINKATA #8-MI MART# SVE^ENOGO ODBELE@A PATRONIOT PRAZNIK

I PRIRODATA SLAVI SO NAS

Na kvizot {to go orga-nizira{e Op{tinata

NAJUSPE[NIU^ENICITE

OD OU #KRUMEKEPESKI#

7www.kiselavoda.gov.mk

8

Masovno oddbele`ani Denot na Drvoto i Denovite na ekologijata

gGra|anite ja sakaat prirodaOp{tinata Kisela Voda be{e edna od najorganizira

institucii vo gradot, koja aktivno zede u~estvo vo vladi

proekt, Denot na drvoto - „Zasadi ja tvojata idnina,, Rasp

deni na lokacijata Miladinovci, vo ekolo{kata akcija p

op{tinskata administracija i ~lenovite na Sovetot

vklu~eni ~lenovite na Parlamentot Svetlana Jakimov

Vele Georgievski, nastavnici i u~enici od site u~ili{ta i

dinki, mesnite zaednici, nevladinite organizacii, ekolo{

dru{tva, penzionerski dru{tva kako i site drugi gra|ani

sakaa da u~estvuvaat vo akcijata. Masovniot odziv samo do

deka gra|anite na op{tinata Kisela Voda ja sakaat priro

i ekologijata. Deka e taka, govori i faktot {to vo sled

realiziran op{tinski proekt Denovi na ekologijata, vo O

tinata na razni lokacii se zasadija vkupno 4000 drvca (bagr

javori, jaseni). Se sade{e na ,,Tri Kru{i,, na ,,Teferi

,,Markovi kuli,, kako i vo site mesni zaednici na mesta

gra|anite ~uvstvuvaa deka ima potreba od ~ista i zdrava

lo{ka sredina. Vo ovaa akcija neb ea zaboraveni nitu - za

tite braniteli. Vo organizacija na Unijata na `eni na V

DPMNE, be{e poseten spomenikot na zaginatite branite

Dra~evo, se polo`i sve`o cve}e i vo ovaa prigoda vo parko

zasadeni pove}e sadnici. V. I.

9

ta i ekologijataanite

iniot

pore-

okraj

t bea

ska i

i gra-

{kite

i koi

oka`a

odata

dniot

Op{-

remi,

~,, na

a kade

a eko-

agina-

MRO

eli vo

ot bea

Katerina PANOVA-ILIEVSKA

Porano nema{e prodavnicikako denes za da mo`e da se kupiobleka. Sekoja nevesta mora{e daznae da tkae, da prede, da veze i sotoa se poka`uva{e kakva doma}in-ka }e bide.- Vpe~atlivo e deka kajmakedonskite nosii najmnogu domi-nira crvenata ili alova boja, kojapretstavuva simbol na `ivotnataenergija, no i na plodnosta, a zlat-nata boja, pak, pretstavuva simbolna sonceto i svetlinata

Izrabotuvaweto na nosii vominatoto bilo realna potreba, bi-dej}i narodnata nosija pretstavu-vala edinstveno obleklo, no isto-vremeno nosijata imala i op{tes-tveno zna~ewe, osobeno pri izvedu-vaweto na narodnite obredi i obi-~ai. Op{testveniot karakter nanarodnata nosija osobeno se otsli-kuva preku obredite na premin, aposebno za vreme na svadbenite obi-~ai ili, pak, na obredite za inici-jacija, koga devoj~iwata stanuvaat`eni, potoa pogrebnite obredi, ka-ko i vo site prazni~ni obi~ai. Vozavisnost od tipot, materijalite ina~inot na izrabotka na nosijata sepoka`uval op{testveniot status napoedinecot. Pobogatite lu|e nose-le narodni nosii koi, na primer,bile pobogato izvezeni so monistraili, pak, protkajani so srma, a ma-terijalite {to gi koistele za izra-botka na nosijata bile doneseni oddrugi zemji.

Narodnite nosii vo Makedoni-ja izobiluvaat so bogat folklorenkolorit, kako i so edinstveni orna-menti karakteristi~ni za regionotvo koj istite se izrabotuvaat. Po-sebno zna~ewe imaat koloritot idekorativnite ornamenti {to sekoristat pri izrabotka na nosiite,a osobeno na nevestinskite nosii.Vpe~atlivo e deka kaj makedonskitenosii najmnogu dominira crvenataili alova boja. Poznato e deka crve-nata boja pretstavuva simbol na `i-votnata energija, no i na plodnos-ta, pa ottuka i ovaa boja e domi-nantna vo nevestinskata nosija.Zlatnata boja, pak, na srmata koja esostaven del vo re~isi sekoja nosi-ja pretstavuva simbol na sonceto isvetlinata, dodeka crnata boja sesmeta za traorna i te{ka pa, nosi-ite, odnosno delovi od nosiite {to

se izraboteni vo crna boja obi~nose nosele na pogrebi ili, pak, ginosele postarite `eni.

Tradicijata na pravewe nosiidenes e s¢ u{te za~uvana vo nasel-bata Pripor kade {to re~isi vosekoja ku}a `enite sekojdnevno iz-rabotuvaat narodni nosii, za koislobodno mo`am da ka`am dekapretstavuvaat vistinska umetnost.

Moite sogovorni~ki CankaKitanovska i Cveta \or|ievska sesamo del od `enite vo Pripor {todo dene{en den uspevaat da ja negu-vaat starata tradicija na izrabot-ka na narodni nosii.

Po {to e karakteristi~na na-rodnata nosija od ovoj kraj i od ko-ga vie se zanimavate so ovoj zanaet?

- Priporskata i Dra~evskatanosija se najstarite nosii na teri-torijata na Op{tina Kisela Voda.Priporskata nosija e od Povardar-ski tip so site elementi karakter-isti~ni za ovoj tip na nosija. @en-skata nosija se sostoi od dolga belako{ula, elek, pojas, futa i maramaili, kako {to nie velime “tulban”,a za ma{kata nosija najkarakter-isti~ni po svojot izgled se pan-talonite, odnosno “be~vite”. Ovojzanaet jas, na primer, go nau~iv u{-te od mala. Kako devoj~e pravev no-sii oti toga{ ako sam ne si istka-e{ obleka }e nema {to da nosi{.Porano nema{e prodavnici kakodenes za da mo`e da se kupi obleka.Porano takvo be{e vremeto, {toke napravi{ toa }e nosi{. Rabota-ta, kako i site drugi devoj~iwa janau~iv od mojata majka i baba, koiu{te od mali noze mi vsadija qubovza ovoj zanaet. Porano pravevmenosii za devojki, ama si podgotvu-vame i za ~eiz. Koga }e se ma`i{mora da donese{ bogat ~eiz, pa no-sevme ne samo nosii, tuku i jambo-lii i ~ergi, a na svadbata se daru-vaa i ~orapi i ko{uli.

Toga{ mora{e sekoja nevestada znae da tkae, da prede, da veze iso toa se poka`uva{e kakva doma-}inka }e bide. Zanaetot {to jas gonau~iv kako devoj~e go prenesov ina mojata }erka iako denes mladitene se zainteresirani da ja prodol-`at ovaa tradicija, no sepak nie zasvadbi na decata im davame vo ~eizpo edna nosija. Jas, kako {to e ade-tot imam napraveno nosii za }erka-

ta, za snaata, a za vnucite napravivdetski nosii, pa tie ponatamu nekagi davaat na svoite pokolenija,raska`uva Canka Kitanovska.

- Od koi delovi se sostoi ikolku vreme e potrebno da se izra-boti edna nosija?

- Za da bide gotova nosijatatreba da se raboti okolu desetinadena, no toa e makotrpna rabota.

Prvo, treba volnata da se ispere, papotoa da se is~e{la, pa se nosi vovalavnica. Otkako ova }e se nap-ravi, volnata treba da se vapca paduri potoa ja predeme i ja tkaeme.Denes e malku polesno oti mo`e dase kupat materijali za nosiite,dodeka porano se sami pravevme.Prete`no izrabotuvame `enskinosii, pa najmnogu vreme ni odzemapraveweto na elekot i na futata, iliskutnik. Futata se tkae 6 dena i setkae so tehnika nare~ena “kolca”.Dene{nata futa ja pravime so malipromeni, odnosno taa e malku po{i-roka, dodeka starite futi se tkaenipotesni i podolgi. Za izrabotka,pak, na eden elek zemame merka oddve “sazni” ili toa e okolu 3,5 dol`-ni metri. Napred na elekot, kaj gra-dite posebno se dodavaat “u{i” ipotoa tie se opto~uvaat. Niz celiotelek se stavaat “optoki”, a vo dol-niot del se {ie ~ipka i potoa ista-ta se veze. Karakteristi~no za ovojkraj e belata dolga ko{ula izvezenana gradite, na rakavte i vo dolniotdel. Za ovie ko{uli porano zemavmetakanare~eno “samotkajno” platno,a denes zemame gotov materijal papotoa sami kroime i {ieme. Ko{u-lite gi vezeme i gi ukrasuvame somonistra, objasnuva Cveta \or|i-evska i dodava:

-Najlesno za pravewe e pojasotkoj ne se izrabotuva na razboj, tukuza nego ima posebna tehnika, a kakosostaven del od nosijata e i marama-ta ili nie kako {to ja vikame “tul-ban” i volenenite ~orapi. Nie dve-te, za da ja zavr{ime pobrzo nosi-jata si ja imame podeleno rabotataokolu izrabotkata, pa taka jas sumzadol`ena za kroewe, {iewe, veze-

we i opto~uvawe, a Canka e majstorza tkaewe i predewe.

Dali denes starata tradicijaza oblekuvawe na narodna nosija,osobeno za nekoi prazni~ni ilisemejni sve~enosti e za~uvana i seprenesuva na pomladite generaciiili, pak, postepeno ovaa tradicijase zaborava i izumira?

- Denes re~isii da se zabora-veni nekoi obi~ai {to gi pravevmeporano, a bea povrzani tokmu sooblekuvaweto na narodnata nosija.Kako obi~aj i veruvawe {to i denesgo pravime, a e povrzano so za{titana nosiite se izveduva na den Cvet-nici. Toga{ u{te pred izgrejsoncegi vadime nadvor nosiite, jambo-lite, ~ergite i gi ostavame da sto-jat na sonce do ve~erta. Ova gopravime za da gi za{titime rabo-tite od molci preku celata godina.Inaku, za nekoi praznici poranosite se oblekuvavme vo nosii. Naprimer, za Veligden i za Talalej na2-ri juni se doteruvavme vo nosii, aza Ma{ki Vodici, pak, se obleku-vavme vo stari nosii od na{ite ba-bi, oti takov be{e adetot. Za \ur-|ovden ima obi~aj da se odi na biqei toga{ specijalno gi oblekuvavmenosiite. Denes, mladite ovie obi-~ai ve}e ne gi teraat. Moram da ka-`am deka porano na svadbite na ne-vestata i se stava{e u{te eden do-polnitelen del na nosijata. Na po-jasot i redea pafti i £ stavaa trimarami so resi vo razli~ni boi. Ne-koi od nas u{te odr`uvaat del odsvadbenata tradicija, pa obi~no sve-krvite se oblekuvaat vo narodnanosija,objasnuva Cveta \or|ievska.

T R A D I C I I

Narodnite nosii, gordost na Pripor~ani

KAKVA OBLEKA ]EISTKAEVME, TAKVA

NOSEVME

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Izrabotuvaweto na stari narodni makedonski nosii e vekovna tradicijakoja se prenesuva niz pokolenija, i so generacii nanazad. Ovoj star zanaetobi~no se prenesuva na `enskite deca vo familijata, od ednostavna pri~ina{to vo sekoe makedonsko patrijarhalno semejstvo dol`nost na `enata eda se gri`i za ku}ata i za doma}instvoto voop{to. Ottuka, slobodnomo`e da se ka`e deka makedonskata `ena e ~uvar na vekovnata tradicija.

Makedonskata nosijae barana niz cela

Evropa

Bidej}i ovoj kraj e poznat

po izrabotka na nosii i

pretstavuva edna od osnov-

nite egzistencinalni gran-

ki na naselenieto, dali i

kolku denes postoi interes

za kupuvawe na ovie narodi

rakotvorbi?

- Interes za kupuvawe na no-siite sekako deka ima, no za raz-lika od pred okolu desetina godi-ni ve}e se ~uvstvuva namaluvawena rabotata. Ova ne e poradi gube-we na interes za narodnata nosi-ja, tuku najverojatno e od ekonom-ski pri~ini. Inaku, to~no e toadeka ovoj zanaet pretstavuva{eglavna egsistencijalna dejnost.Vo mnogu slu~ai tokmu na{itenosii bea osnoven prihod vo seme-jstvoto. Do pred izvesno vremepravevme nosii za edno igraornodru{tvo, a isto taka priporskitenosii dolgo vreme gi prodavavmei vo Srbija. Osven za vakvi name-ni ~estopati doa|aat poedinci dasi kupat nosija za svoi li~ni pot-rebi i za privatni kolekcii. Jasimam prodadeno i tri nosii voGermanija, kaj na{i iselenicikoi sakaat da si ja za~uvaat svoja-ta tradicija. Imeno, poradi svo-jata unikatnost makedonskata no-sija e barana niz cela Evropa.Iako denes, kako {to rekov, obe-mot na rabota e namalen, sepaknie i natamu ja prodol`uvamena{ata rabota i tradicija za za-~uvuvawe na ovoj izvoren zanaet,veli Canka Kitanovska.

M A N ZI F E CS T A CC I CI

11OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Zavodot za zdravstve-na za{tita, vo perio-dot od 8. 00 do 15.30 ~a-sot }e gi vr{i slednitepregledi: proverka nakrviot pritisok, {e-}erot, holesterolotkako i voobi~aena op{-ta lekarska kontrola.

Op{tinata ja prodol`uvauspe{nata sorabotka so JZU Za-vodot za zdravstvena za{tita.Ovojpat sorabotka me|u dveteinstitucii }e ima vo pove}eoblasti i }e se odviva vo nekolkufazi. Vakov e epilogot od sredba-ta me|u gradona~alnikot XorxeArsov i prviot ~ovek na Zavodotdirektorot [evaq Memi{i.

Inaku, na - Svetskiot den nana 7 -mi April, Zavodot orga-

nizira akcija - Zdravje za site,koja }e trae 6 meseci i vo oprede-leni termini }e vr{i besplatnizdravstveni pregledi vo siteskopski op{tini. Akcijata }etrgne tokmu od op{tinata Kise-la Voda. Na 7-mi April (pone-delnik) na dva punkta vo Op{ti-nata, vo mesnite zaednici 11 Ok-tomvri (tvrda gradba) i Dra~evo(naselba) site gra|ani vo Op{-tinata }e imaat mo`at da izvr-{at besplatni lekarski pregle-di. Specijaliziranite lekarskiekipi na Zavodot za zdravstvenaza{tite, so po~etok vo 9.00 ~asot}e gi vr{at slednite pregledi:proverka na krvniot pritisok,{ekerot, holesterolot kako ivoobi~aen lekarski pregled.

S. K.

Op{tina Kisela Voda se vk-lu~i vo vladiniot proekt #U~i-me za EU#. Preku ovoj proektu~enicite podetalno se zapozna-vaat so vrednostite na Evropska-ta unija. U~ili{teto #NevenaGeorgieva-Duwa# preku potpred-sedatelot na Vlada na RepublikaMakedonija za evrointegracija,Gabriela Konevska Trajkovska,na 31 mart 2008 godina (ponedel-nik) vo 11 ~asot organizira tri-bina so raboten naslov #Gi ot-krivam posebnosta, ulogata izna~eweto na EU#, na koja }eprisustvuva i ambasadorot na EUvo Makedonija, Ervan Fuere. Naovaa tribina u~enicite }e imaatsopstvena prezentacija izrabo-tena vo pauer point, a voedno odstrana na u~enicite }e bidatpostavuvani i pra{awa do amba-sadorot Fuere, koj spored pro-tokolot }e ima i svoe obra}awedo prisutnite.

- Kako direktor se obrativdo Gabriela Konevska Trajkov-ska za edno predavawe vo vrska soEvropskata unija. Ova predava-we se odr`a na 25 fevruari, a vonego bea vklu~eni u~enicite odsedmo i osmo oddelenie koi spo-red nastavnata programa go izu-~uvaat predmetot Gra|anskoobrazovanie. Kako vtor del, sedogovorivme da napravime trib-ina i da go pokanime ambasador-ot Fuere koj se odzva na na{atapokana i koj na 31 mart vo 11 ~a-sot }e dojde vo na{eto u~ili{te.Na ova tribina se pokaneti igradona~alnikot na Op{tinaKisela Voda, Xorxe Arsov, so~lenovi na negoviot cabinet,veli direktorkata na u~ili{-teto #Nevena Georgieva-Duwa#,Marina Mileska.

M. M.

Od 2004 godina, na teritori-jata na Op{tina Kisela Voda, voblizina na naselbata Dra~evo, elociran edinstveniot registri-ran centar za edukacija na odgle-duva~i na p~eli i proizvodstvona p~elen genetski materijal voRepublika Makedonija, Apicen-tar. Ovoj centar za p~elarstvo ve-}e nekolku godini aktivno delu-va na poleto na edukacija na od-gleduva~ite na p~eli od celatadr`ava, no so osoben akcent naedukacija na po~etnicite i poten-cijalnite odgleduva~i na p~eli.

Kakva e organizacijata na ovoj Centar?- Centarot raspolaga so 40

p~elni semejstva, celosen alat ipribor za rabota so p~elite iproizvodstvo na matici i nuk-leusi, 100 oplodnici, elektri~eninkubator, jenter aparati i sl.Samiot p~elarnik e podelen nadva dela - proizvoden i edukativ-en, kade {to u~esnicite na obu-kite imaat mo`nost prakti~no darabotat so p~elnite semejstva.Centarot raspolaga so obemna do-ma{na i stranska literatura sonad 10 000 stranici za p~elarstvo

i pove}e od 30 videomaterijali zaistoto.

Kolkav e kapacitetot na Centarot?

- Vkupniot kapacitet za pro-izvodstvo na p~elen genetski ma-terijal iznesuva okolu 700 mati-ci i 80 p~elni nukleusi. Del odovie matici prete`no se plasir-ani kaj makedonskite, a od mina-tata godina i kaj holandskite iangliskite odgleduva~i na p~eli.Pokraj spomenatoto proizvodst-vo, vo Apicentar najmnogu ener-gija i vreme se posvetuva na od-gleduvawe i selekcija na avtohto-nata makedonska populacija i nej-zino za~uvuvawe i konzervirawe.

Dali Centarot ima sorabot-ka so drugi sli~ni organizacii iinstitucii?

- Pokraj sekojdnevnite aktiv-nosti, Apicentar ostvaruva re-dovna i dolgogodi{na sorabotkana poleto na p~elarskata nauka iso Fakultetot za zemjodelski nau-ki i hrana od Skopje, so kogo imaformirano najnova zaedni~ka la-boratorija za p~elarstvo. Sli~-ni, no pove}e edukativni aktiv-nosti, Centarot ostvaruva i soBiotehnolo{kiot fakultet odBitola. Vo poslednite nekolkugodini vo Apicentar, teoretskii prakti~ni znaewa po predmetotP~elarstvo imaat dobieno pove}eod 400 studenti od trite gorena-vedeni fakulteti.

Koi se idnite planovi na Cen-tarot vo pogled na edukacija na zain-teresiranite lica za p~elarstvo?

- Ona {to osobeno stanuvainteresno vo posledno vreme e go-lemiot interes za teoretska iprakti~na obuka na lica zainte-resirani za odgleduvawe na p~e-li. S¢ pove}e mladi lica, a oso-beno penzioneri, se zainteresir-ani za poseta na p~elarnikot naApicentar so cel da se zapoznaatso osnovnite principi na p~ela-reweto. Zatoa, ovoj centar za p~e-larstvo, vo sorabotka so Op{ti-na Kisela Voda i Zdru`enieto napenzioneri vo Kisela Voda, pla-nira da podgotvi posebna eduka-tivna programa za steknuvawe naosnovni znaewa za odgleduvawetona p~eli. M. M.

Na 7 April vo MZ 11 Oktomvri (tvrda gradba) i

MZ Dra~evo (naselba)

BESPLATEN PREGLED ZA GRA\ANITE

Tribina vo OU „Nevena Georgieva - Duwa“

GOSTIN - ERVAN FUERE

APICENTAR - Razgovor so Aleksandar Uzunov, magister po p~elarstvo i rakovoditel na Apicentar

EDINSTVEN EDUKATIVEN CENTAR ZA P^ELARSTVO VO MAKEDONIJA

Ovoj centar za p~elarstvo ve}e nekolku godiniaktivno deluva na poleto na edukacija na odgledu-va~ite na p~eli od celata dr`ava.

Op{tinata Kisela Voda povtorpat }e bide doma}in na huma-nitarnata manifestacija na gra-dot Skopje ,,Tortijada-2008,, koja}e se odr`i na 9-ti april (sreda)vo restoranot ,,@urnal,,. Mani-festacijata -Tortijada -2008 " eaktivnost so humanitaren i nat-prevaruva~ki karakter, so cel dase poka`e deka op{tinata KiselaVoda, Gradot Skopje i site drugiOp{tini koi }e u~estvuvaat namanifestacijata ne zaboravile dapomognat tamu kade {to pomo{tae potrebna.

Na manifestacijata po pat nalicitacija }e se prodavaat torti,a sobranite sredstva od prodade-nite torti }e se doniraat (prekukupuvawe na tehni~ki sredstva) na

Sojuzot za sport i rekreacija nainvalidizirani lica na OKV i nadel od gradinkite vo op{tinataKisela Voda.

Na "Tortijada -2008" godinaspored predvidenata programau~estvo }e zemat kandidati od si-te op{tini koi }e se natprevaru-vaat vo dve kategorii:

-amaterska: vo koja }e u~es-tvuvaat gra|anite ili gra|ankite`iteli na Op{tinata koi ne sezanimavaat profesionalno soizrabotka na torti;

-profesionalna: zemaat u~es-tvo slatkarnici ili restoranikoi se registrirani vo dadenataop{tina.

Ottuka site u~esnici koisakaat da prisustvuvaat na ovaa

manifestacija treba da se prija-vat vo svoite Op{tini, na kordi-natorite zadol`en iza ovaa mani-festacija.

Inaku, manifestacijata }e seodr`i vo restoranot ,,@urnal,, iorganizaciski e podelena vo dvadela:

- revijalen: koj }e zapo~ne vo18~. kade gra|anite so slobodenvlez }e mo`at da gi prosledattortite;

- oficijalen natprevaruva~-ki del koj zapo~nuva vo 19~.

Na krajot od manifestacija-ta so `repka }e se promovirasledniot doma}in na Tortijadata.

T. ^.

Na 9 April vo restorant „@urnal“

TORTIJADA PO VTOR PAT

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A V

12 www.kiselavoda.gov.mk

2.2.3. Dosega{ni fiskalni

rezultati i dostignuvawa na ELS

Za da mo`e da se kreira fis-kalna strategija na ELS za sled-niot 3-5 godi{en period, mora dase zemat predvid soodvetnitefiskalni ostvaruvawa na ELS voprethodniot nekolkugodi{en pe-riod ili, barem, ostvaruvawata vogodina {to £ pretstoi na godina-ta od koga po~uva primenuvawetona novata fiskalna strategija. Votoj kratok osvrt treba da se pre-zentiraat planiranite i ostvare-nite prihodi na ELS vrz razniosnovi. Pritoa, mnogu e bitno dase lociraat pri~inite {to dove-le do pozna~ajni otstapuvawa vonivnata realizacia, {to }e bideosnova za pravewe prognozi zasledniot period, odnosno za for-mulirawe na prihodite i rasho-dite na ELS kako sostaven del nanejzinata srednoro~na fiskalnastrategija. Ako, pak, predviduva-wata bile tolku precizni {tonema golemi otstapuvawa pri niv-nata realizacija, toga{ takvitepozitivni iskustva, isto taka, }emo`at da se zemat predvid prikreiraweto na fiskalnata stra-tegija na ELS.

Praktikata vo RM potvrduvadeka retko se slu~uva visokopro-centno ostvaruvawe na buxetot nanekoja ELS vo prethodniot peri-od. Naj~esto ima pojava na golemiotstapuvawa na ostvarenite odplaniranite buxetski prihodi.Tie, glavno, se manifestiraat voponisko ili vo povisoko ostvaru-vawe na prihodite i na rashoditeod planiranite kaj odredeni bux-etski pozicii i vo pozna~ajniotstapuvawa vo realizacijata naodredeni stavki vo ramkite navkupnite prihodi i na vkupniterashodi.

Ostvaruvaweto pogolemiprihodi od planiranite mo`e dabide rezultat na razli~ni pri~i-ni: pove}e preneseni prihodi odprethodnata godina od prvobitnoplaniranite vo osnovniot buxetna ELS i vo buxetite na nejzinitejavni lokalni ustanovi (buxetskikorisnici); pove}e naplateni pri-hodi vrz osnova na danoci na imotkako rezultat na nivna zasilenanaplata ili kako rezultat na zgo-lemeniot standard na naseleni-eto; zgolemen priliv na sredstvavrz osnova na nadomestok na ure-duvawe na grade`no zemji{te, {toe usloven od neo~ekuvano pogole-mi grade`ni aktivnosti na pod-ra~jeto na ELS od prvobitno pla-niranite; realizacijata na odre-deni proekti so sredstva od raznidonatorski agencii ili so sredst-va od centralniot buxet, koi pret-hodno ne bile planirani itn.

Od druga strana, po~esta epojavata na ostvaruvawe pomalkuprihodi od planiranite. Pri~i-nite za takvata pojava mo`at da selociraat vo: pomaliot priliv nasredstva od nadomestoci za uredu-

vawe grade`no zemji{te kako re-zultat na namalena grade`naaktivnost predizvikana od raznipoliti~ki, bezbednosni, makro-ekonomski ili od drugi pri~iniili od namalenata disciplina naobvrznicite pri pla}aweto nanivnite obvrski sprema ELS; na-maleniot priliv na sredstva oddanoci na imot kako rezultat nazgolemenata siroma{tija na nase-lenieto, politi~ko-bezbednosnipri~ini, (ne)reguliranost na imo-tnite prava na gra|anite, siro-ma{na ili nea`urirana baza napodatoci za imot na gra|anite ipravnite lica, prisustvo na t.n.“divi gradbi” za koi gra|anite nepla}aat danok na imot; namaleniznos na dotacii od centralnatavlast zaradi te{kotii vo realizi-raweto na centralniot buxet itn.

Sli~ni otstapuvawa se mo`-ni i na stranata na rashodite.Nasproti po~etno planiraniteiznosi na sredstva za finansira-we na odredeni programski aktiv-nosti na ELS, mo`na e pojava napotreba za (nekade pomalku, anekade pove}e) intenzivni urban-isti~ko-komunalni aktivnostiotkolku prvobitno planiranite.Vtorata situacija mo`e da sozda-de seriozni problemi vo realiza-cijata na op{tinskiot buxet zara-di nametnatata potreba za anga-`irawe na pogolemi iznosi nasredstva za finansirawe na tieaktivnosti, a so toa i i za menuva-we na vrednosnite ramki na buxe-tot na ELS.

Pokraj analizata na sostoj-bite i dvi`ewata na prihodite ina rashodite na ELS vo prethod-niot period, potrebno e sogledu-vawe na prisutnosta i na silina-ta na dejstvoto na drugi faktori{to imale ograni~uva~ko ilinaso~uva~ko dejstvo pri realizi-raweto na fiskalnite aktivnos-ti na ELS. Taka, goleminata nanasledenite i na novokreiraniteobvrski i zadol`uvawa na ELS,realizacijata na tu`benite poba-ruvawa na komitentite na ELS odnea i sli~no, se faktori {to mo-`at da imaat prodol`eno ograni-~uva~ko dejstvo pri formulira-weto na srednoro~nata fiskalnastretegija na konkretnata ELS.

Takvi analizi rakovodstvotona ELS e po`elno da napravi zanekolku godini nanazad. Seriozniindikacii za dinamikata vo rea-liziraweto na osnovite celi naELS mo`at da se dobijat od trend-nata i od istoriskata analiza naostvaruvaweto na nejziniot buxetnekolku godini nanazad. Taa anal-iza treba da go opfati planirani-ot obem i realiziraweto na vkup-nite prihodi i rashodi na ELS pooddelni vidovi i izvori na sred-stva; goleminata na nejzinite ob-vrski i zadol`uvawa; realizira-weto na nejzinite tekovno-opera-tivni i kapitalni aktivnosti iprogrami; o~ekuvanite i dobien-

ite dotacii od centralnata vlasti donacii od razni zdru`enija irealiziranite aktivnosti so niv-na upotreba; goleminata i dinami-kata na prihodi od t.n. samofi-nansira~ki aktivnosti na javnitelokalni ustanovi {to se vo sop-stvenost na konkretnata ELS i~ii buxeti se sostaven del na kon-solidiraniot buxet na taa ELS;realiziraweto na planiraniteaktivnosti i ostvarenite prog-ramski zada~i i celi na javnitekomunalni pretprijatija {to giosnovala konkretnata ELS itn.

Analizata na fiskalniteostvaruvawa vo prethodniot peri-od i (ne)realizacijata na odrede-ni programi za {to se koristelebuxetskite sredstva na ELS, tre-ba da mu pomogne na rakovodstvo-to na ELS vo konstatiraweto naprednostite i na slabostite sokoi se soo~uva(la) ELS, kako os-nova za kreirawe na idnata fis-kalna strategija i za realizacijana idniot strete{ki plan naELS. Vsu{nost, tie pokazatelitreba da bidat edna od pojdovniteosnovite za formulirawe na sred-noro~nata strategija na ELS.

2.2.4. Analiza na sostojbata

na ELS

Sledniot ~ekor vo formuli-raweto na srednoro~nata fiskal-na strategija na ELS e “snimawe-to” na vkupnite sostojbi na ELS voperiodot na sostavuvawe na strate-gijata. Vrz osnova na analizata nafiskalnite ostvaruvawa vo pret-hodniot period, rakovodstvoto naELS treba da go oceni momentniotfiskalen kapacitet na ELS, kakoosnova za negovo srednoro~noproektirawe. Ocenkata treba da giopfati goleminite na momentnitei o~ekuvanite prilivi na sredstvabez koi ne e mo`no realizirawe natekovnite i na srednoro~nite pro-gramski aktivnosti na ELS. Isto-vremeno, takvata ocenka }e dade

nasoki za idnata golemina na fis-kalniot kapacitet na ELS od as-pekt na optimizmot i realnosta zapribirawe sredstva i od aspekt nautvrduvawe na tro{o~nite potre-bi na ELS.

Pred izrabotkata i usvoju-vaweto (od strana na Sovetot naELS) na srednoro~nata fiskalnastrategija, isklu~itelno bitno }ebide snimaweto na momentnataekonomsko-socijalna, urbanisti~-ka i vkupna sostojba vo koja senao|a ELS. Identifikuvanitepozitivni sostojbi i prednosti naELS (dobra mestopolo`ba, raz-viena patna i pristapna infra-struktura, blizina do `elezni~kapruga, avtopat ili do aerodrom,brojnost na pretprijatija i imoti,prisustvo na javni lokalni usta-novi od razni vidovi, solidna vra-botenost i sl.) treba da se poten-ciraat kako lokomotiva {to }eovozmo`i natamo{no uspe{novle~ewe na vkupnata op{tinskakompozicija kon ostvaruvawetona misijata i vizijata na rakovod-stvoto na ELS. Od druga strana,pak, konstatiranite slabosti voELS od koj bilo vid (mala ili ne-dovolno obu~ena op{tinska admi-nistracija, neizgradena ili lo{ainfrastruktura, golema nevra-botenost, otsustvo ili malo pri-sustvo na javni ustanovi od loka-len karakter, mal broj na pretpri-jatija i imoti itn.) treba da sepretvorat vo predizvik za krei-rawe stategija {to }e vodi konnivno namaluvawe, a, ako e mo`no,i kon nivno celosno otstranuvawe.

2.2.5. Celi na ELS

Pri formuliraweto na sred-noro~mnata fiskalna strategijarakovodstvoto na ELS treba daima jasna pretstava za celite {tosaka da gi dostigne vo ozna~eniotvremenski period. Tie mo`at dabidat generalni i posebni.

Na generalen plan, state{-kite fiskalni prioriteti na ra-kovodstvoto na ELS treba da bi-dat naso~eni kon:

Nudewe i vr{ewe kvalitetnii odr`livi op{tinski uslugi;

Sozdavawe uslovi (infra-struktura) za promovirawe i una-preduvawe na lokalniot ekonom-ski raste` na ELS;

Direktno naso~uvawe na sred-stva vo visokoprioriteni oblas-ti, koi se konzistentni so eko-nomskite i socijalnite celi naELS;

Vospostavuvawe konkurenteni prifatliv sitem na odano~uva-we na pravnite i na fizi~kitelica;

Strukturirawe na prihoditena poefikasen i popresmetlivna~in;

Namaluvawe na zadol`enostana ELS;

Pravewe poefikasni i poe-fektivni op{tinski tro{oci;

Vospostavuvawe zdrav sistemna tro{ewe na buxetskite sredst-va;

Maksimalizirawe na proce-sot za izramnuvawe na prihoditeso prioritetite na Strate{kiotplan na ELS;

Zgolemuvawe na odgovornos-ta na oddelnite slu`bi (sektori)vo ELS, na nejzinite javni lokal-ni ustanovi i na javnite komunal-ni pretprijatija {to se osnovaniod ELS

Pri realizacijata na naveden-ite celi kako sostaven del na nejz-inata fiskalna strategija, ELStreba da se pridr`uva kon prin-cipite {to se sodr`ani vo defini-cijata na fiskalnata strategija za{to prethodno stana zbor.

Takvite fiskalni celi bimo`ele da se opredelat kako “mak-ro” indikatori naso~eni kon ost-varuvawe na vkupnata stategiskaprograma (plan) na rakovodstvotona ELS vo obem vo koj realizaci-jata na tekovnata politika e ost-varliva i odr`liva vo finansis-ka smisla na zborot i vo obem vokoj realizacijata na takvite celi}e vodi kon namaluvawe na even-tualnata zadol`enost na ELS.

Vo ramkite na generalniteceli, so fiskalnata strategija naELS treba da se lociraat i poseb-nite fiskalni celi, ~ija realiza-cija }e vodi kon ostvaruvawe i nastrate{kite celi na ELS. Ovde,prvenstveno, se misli na optimal-izirawe na postojnata fiskalnapraktika, maksimalno iskoristu-vawe na postojnite izvori nasredstva, iznao|awe novi izvorina finansiski sredstva zaradizgolemuvawe na prihodite i pot-tiknuvawe ili zadr`uvawe na po-litikata za izramnuvawe na pri-hodite so rashodite. Vo taa naso-ka }e bidat naporite za identi-fikuvawe i voveduvawe na za{te-di vo tro{ocite, optimalizirawena upotrebata na prihodite i zgo-lemuvawe na operativnata efi-kasnost na op{tinskata adminis-tracija.

Na u{te ponisko, adminis-trativno nivo, celite na fiskal-nata stretegija treba da bidatnaso~eni kon zasiluvawe na pro-gramite i na procedurite za ist-ra`uvawe, nadzor i utvrduvawe nafiskalniot kapacitet na ELS,podobruvawe na procedurite zaprocena, utvrduvawe i naplatau-vawe na danocite na imot, komu-nalnite i administrativnite tak-si i na drugite lokalni danoci naELS, zgolemuvawe na analiti~-kite sposobnosti na raspolo`liv-iot personal za dano~no istra`u-vawe, zgolemuvawe na upotrebatana elektronskite uslugi vo ramki-te na ELS, osobeno vo evidencija-ta na prihodite od razni izvoriitn.

(prodol`uva)

D-r Tome Nenovski, profesor na Univerzitetot American College Skopje (2)

FISKALNA STRATEGIJA NA EDINICITE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA

13OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

M A R K E T I N G

DRU[TVO ZA GRADE@NI[TVO, TRANSPORT,TRGOVIJA I USLUGI - SKOPJEul. Todor Panica br. 5/2a,

tel.: (02) 27-73-390; (02) 27-22-121

kamaco-i@hotmail.com

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 24 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto `iveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se gri`at za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE, IN@IWERING, MONTA@A I

INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4

Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

PROMONTINGOvlastena geodetska kancelarija gi izvr{uva slednite raboti:

- Fizi~ki delbi - Ome|uvawe na katastarski parceli- Numeri~ki podatoci - Iskol~uvawe na objekti - Protokol- Eta`en permer - Poedine~en upis (Imotni listovi)- Promena na kultura i klasa

Ul. Mihail ^akov br. 4-2/lok. 5 (kaj tehni~ki pregled)Tel.: 02 2773-770; 2773-780 geotera_mk@yahoo.com

P I S M A V E B S A J T

Raba

[to se slu~uva so zgradata na Ra-ba, odnosno na Milka Prenkovska?

Monika Pecova

Odgovor: Slu~ajot e vo tek vo de-lot na pravnata procedura za pla-}awe komunalii.

Sportska „periferija“Po~ituvan gradona~alnik, vie

znaete deka kako op{tina KiselaVoda e sportski zapostavena. Edin-stveniot klub {to nastapuva vo pr-va liga e Cementarnica 55, a toj senao|a vo nevidena finansiska kri-za. Bi ve pra{al dali Op{tinataima namera da mu pomogne na ovoj lo-kalen klub da opstoi vo elitata?Porano i Vardar vo rakomet igra-{e vo Rasadnik, a sega Rasadnik emrtva sala so kafani i diskoteki.

Boban Nedelkovski

Odgovor: Vo momentov sporedZakonot na Grad Skopje, Op{tina-ta nema ingerencii finansiski dagi potpomaga federaciite i nivni-te klubovi.

Plasti~ni kanti

Imam eden mal problem so otpa-dot {to se talo`i pred mojot dvor.Stanuva zbor za tri kontejneri pos-taveni na ul. #Viktor Igo#, predku}ata so br. 4. Javnoto pretprija-tie si ja vr{i svojata rabota, me|u-toa i tie ne mo`at da postignat,bidej}i na ulicata gi ima samo tie3 kontejneri i po moe mislewe senao|aat na pogre{no mesto. Imeno,toa e delot od ulicata poblisku doul. #Ogwan Prica#, kade {to imasamo individualni stanbeni zgradi(ku}i), dodeka vo delot kade {to senao|aat zgradite nekoj gi trgnalkontejnerite i celiot smet zavr{u-va samo vo tie tri kontejneri od ce-lata ulica. Sekoja godina li~no jasnajmuvam lu|e i prevozno sredstvo zada go otstranat {utot. Dali i kadetreba da se obratam za da podnesambarawe za otstranuvawe na tie kon-tejneri od taa pozicija. Imam pred-log za sekoja ku}a da se postavatplasti~ni kanti, kako {to ve}e imavo nekoi op{tini. Se sozdava mnogulo{ miris vo toplite denovi, agletkata e zastra{uva~ki lo{a. Nas-trana pri~inata {to ne mo`e voop-{to da se sedi vo dvorot. Ve molam,dokolku mo`ete da mi pomognete.

Goce Doj~inovski

Odgovor: Kantite za smet se po-ka`aa kako efikasno re{enie vopove}e naselbi. Se obiduvame spo-red na{ata programa da vovedemekanti i vo preostanatite naselbi

Cementarnica ne otru

Po~ituvan gradonana~alniku,znaeme deka ste zafaten mnogu re{a-vaj}i sekakvi problemi, no ve molimeda izdvoite ne pove}e od 3 minuti odva{eto vreme i samo da poglednetena „GOOGLE Maps“ od pti~ja pers-pektiva kakva crna dupka i kolate-

ralna {teta ima napraveno taa Ce-mentarnica na na{ata op{tina i nasite nas, a s¢ u{te prodol`uva da ra-boti. Ve molime, spasuvajte, inaku seselime od tuka. Ova e te{ka, nepro-cenliva, ekolo{ka katastrofa.

Zvonko Jankovski

Odgovor: Vie najverojatno stezapoznati so na{ata bitka so Ceme-ntarnicata „Usje“. Va`no e da ima-me {to pogolema poddr{ka od gra-|anite vo na{ite nameri Cemen-tarnicata kako gorivo namesto pet-rol - koks da koristi zemjen gas.

Le`e~ki policajci

Me interesira dali gospodinotgradona~alnik ima namera da gi ot-strani le`e~kite policajci posta-veni na ulicata #Dimo Haxi Dimov#i #Ogwan Prica#, od pri~ina {to eova glavna ulica i postavuvawetona betonskite le`e~ki policajci epotpolno nelogi~no, a istovreme-no zna~itelno go ote`nuva normal-noto odvivawe na soobra}ajot, pre-dizvikuvaj}i ogromni me{anici io{tetuvawe na avotmobilite! Bi gozamolil gradona~alnikot baremedna nedela da ja vozi rutata od Do-mot za slepi pa se do Cveten Pazar,nekolku pati vo denot...

Darko Apostolov

Odgovor: Nemame namera da giotstranime bidej}i tie uspe{no sija vr{at svojata funkcija.

„Krpewe“ ulici

Gospodine Arsov, dali }e preze-mete ne{to vo vrska so #Sava Ko-va~evi}# i site drugi ulici vo Op{-tinata. Site se kr{ te`ok, so krate-ri zo{to sekoj den nekoj kopa i ta-ka ostava. S¢ e uni{teno. Ve moli-me, }e ima li kraj so dupkive. Naj-lo{i ulici imame od site op{ti-ni. Inaku, `iveam vo Pripor i se-koj den na rabota minuvam niz #Sa-va Kova~evi}#, a gledam deka rabo-tive ne odat na dobro. ]e se zakr~icel soobra}aj za dve godini. Ve mo-lime, prezemete ne{to

Mitko Bur~evski

Odgovor: Dupkite na ulicatanabrgu }e bidat sanirani.

Da se dislociraCementarnicata

Gospodine Arsov i cela va{a eki-pa, znam deka ima mnogu nere{eniproblemi i se trudite na site daodgovorite. Znam deka na sekoj `i-tel negoviot problem mu e najva-`en. No, mislam deka seto toa e za-ludno ako ne se dislocira Cemen-tarnica. Veruvajte, doktor sum, alu|eto ne se svesni za ova zlo. Nesamo zagaduvaweto, tuku i pra{i-nata od prerabotkata e kancerozna,a sekoj od nas toa nezabele`livo govdi{uva. Vtora rabota, Kisela Vo-da se {iri kon Dra~evo, kon Pri-por, Sopi{te itn. A, Cementarni-ca }e ostane vo sredinata na sitenas. Ne znam kade vo Evropa postoivakov na~in na `iveewe-sred op{-tina-te{ka industrija? Neka se

razbudi svesta na site nas i so va{apomo{ da dojdeme do nekoe re{e-nie, za nas i za na{ite deca. Se na-devam na razbirawe.

D-r Todorovski

Odgovor: Prezemame se {to e vona{i ingerencii za da go re{imeovoj najgorliv problem.

Blagodarnostza #Debarska#

Golema blagodarnost za ren-oviraweto na trotoarite na ulica#Debarska# vo naselba Kisela Vo-da. No, mo`no li e da se postavatstolb~iwa koi }e go spre~at par-kiraweto na novite trotoari odpaver elementi? Xabe {to se gra-dat novi trotoari koga pe~acite}e mora i natamu da se dvi`at pokolovozot bidej}i avtomobilite}e se parkiraat na trotoar. U{tesega, dodeka s¢ u{te trae izgrad-bata na novite trotoari na pote-got sproti biv{ata kafeana #Ka-terina# po~naa da se parkiraatavtomobili i so toa da se uni{tu-vaat paver elementite.

U{te edna{, blagodarnost zaureduvaweto na #Debarska#. Se na-devam deka }e se podobri i osvet-luvaweto na ovaa ulica.

Darko

Ku~iwa skitnici

Niz cela Kisela Voda {etaatogromen broj na ku~iwa skitnici poulicite. Kako planirate da go re-{ite ovoj problem?

Mare Petrovska

Odgovor: Toa e problem na gra-dot a nie pove}e pati inicirame zabrzo re{enie.

DUP za Cvetan Dimov

Pove}e od dve godini ~ekame dase donese Detalniot urbanisti~kiplan za Cvetan Dimov 2. Me inte-resira do kade e procedurata za do-nesuvawe na DUP, odnosno dali seo~ekuva nabrzo da bide donesen?

Dejan

Odgovor: DUP-ot nabrzo }e bi-de donesen.

Trafiki

[to planirate so lokaciite ka-de {to se postaveni trafikite. Da-li }e ima nekoi promeni?

Maja

Odgovor: Zavisi za koi vremeniobjekti se interesirate.

Soobra}aen mete`

Celosna poddr{ka za predlozi-te za re{avawe na soobra}ajniotmete` vo Kisela Voda. Sekoj den,bez razlika dali e utro, pladne ilinave~er, situacijata e ista. Apeli-ram za itno re{avawe na vakvatasostojba. @iveeme samo na 3-4 km.od centarot na gradot, a tro{imeokolu eden ~as za da go mineme ovarastojanie.

Odgovor: Zatoa se gradi Bule-varot Srbija i pove}e ulici vo re-onot na Rasadnik.

Nata{a

Urbanizacija, parno...

Jas sum `itel na Op{tina Kise-la Voda, konkretno kaj fabrikataProgres, sega{na Makprimat, iimam dve pra{awa: 1) Koga }e se ur-banizira reonot kaj fabrikataProgres i koga }e najdete na~in zare{avawe na imotno-pravnite od-nosi vo ova podra~je? Site sopstve-nici na placovite imaaat dogovorza kupuproda`ba na zemji{teto sofizi~koto lice od kogo go kupile,koj {to dogovor advokatski e zave-ren i datira od 1973 godina, a voovoj moment ne znam od koi pri~inise smeta za nevaliden Vo Va{ataprograma imavte navedeno deka }ego re{ite ovoj problem i tokmu po-radi toa ve poddr`av so mojot glas.No, sepak ne gledam deka ne{to emrdnato od mrtva to~ka. 2)Koga pla-nirate, istiov ovoj region da se po-vrze so mre`ata na Toplifikaci-ja? @itelite, me|u koi i jas s¢ u{-te kako sredstvo za greewe ja koris-tat strujata ili, pak, drva i jaglen,{to e daleku od civilizirano `i-veewe, no od nemajkade morame ne-kako da funkcionirame. Reonot vokoj {to `iveam, smetam deka e urba-no gradsko podra~je, no sepak imam~uvstvo deka tokmu ovoj reon e zabo-raven od slu~uvawata. Se nadevamdeka vo brzo vreme }e dobijam odgo-vor na moite pra{awa.

Nata{a NikolovskaOdgovor: Za podetalni infor-

macii javete se vo Kancelarijataza informirawe na Op{tinata.

Pra{ina

Golem pozdrav do site {tou~estvuvaat vo sostavuvaweto navesnikot „Kisela Voda“. Odli~nosi ja vr{ite svojata rabota, noimam edna poplaka do onie {to nego ispolnuvaat toa. @iveam vo na-selbata Rasadnik, imam 26 godini,a rabotam vo centarot na Skopje.Od moeto mesto na `iveewe do moe-to rabotno mesto imam 20-tina mi-nuti odewe pe{ki. Zimski periododam so avtobus, a na prolet sakamda pe{a~am. E, dodeka jas pe{a~ampo trotoar, molam Gospod da ne mi-ne avtobus ili nekoj kamion po uli-ca (ul. #Sava Kova~evi}#) bidej}ise kreva neverojatna pra{ina po-radi koja {to moram da zami`am ida si go pokrijam liceto za da nesi ja upropastam {minkata.

Najmnogu pra{ina ima po uli-cata kaj benziskata pumpa Me~ka-rov, a osobeno na samata avtobus-ka od zgradata {to se gradi, a vo-op{to ne e ogradena. A, za sostoj-bata na trotoarite po koi {to gaz-ime da ne zboruvam, samo so edenzbor-katastrofa!

No, toa ne e s¢. Na rabota }estignam cela so pra{ina, a ~evlitemi se kako da sum se simnala od pla-nina. Pa, mislam, dajte ve molam, vokoj vek `iveeme? Kolku e skapo ed-na{ nedelno da mine edna cisternai da go ras~isti toj prav? I, zo{tonikoj ne gi kontrolira gradili{-tata dali se ogradeni? A, vedna{ dotoa gradili{te ima gradinka kade{to sekojdnevno minuvaat lu|e sodeca i bebiwa, gi `alam!

Maja

Odgovor: Inspektorite ve}e gi„~e{laat“ grade`nite firmi vodelot na koristewe na plasti~niceradi pri grade`nite raboti.

Pogolema bezbednost za decata

Vo po~etokot na mart na ul.#Sava Kova~evi}#, pred u~ili{-teto #Krume Kepeski# kamionetudri u~enik od 6-to oddelenie.U~enikot se zdobil so povredi ivedna{ bil prefrlen v bolnica.U~enicite {to bile svedoci naslu~kata, kako i onie {to podoc-na stignale na samoto mesto bilevidno voznemireni.

Na ovaa prometna ulica, predosnovnoto u~ili{te #Krume Ke-peski# nema nitu soobra}aen znakdeka tuka ima u~ili{te!? Dalitreba da se slu~i najlo{oto, paduri potoa da se prezemaat merki.Op{tinata Kisela Voda vo sora-botka so Republi~kiot sovet zabezbednost vo soobra}ajot trebapove}e da se anga`iraat za bezbed-nosta na decata na soobra}ajot.Svetlosnite senzori {to se posta-veni na ul. #Prvomajska# se dobarprimer, no, ne treba da ostane sa-mo na toa. Ima i drugi opasni mes-ta za na{ite deca.

Zoran Popov

Odgovor: Proektot so svetlo-snata signalizacija }e prodol`i ina drugite ulici onamu kade {to edozvoleno i poterbno na gra|anite.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

Podzemnata infrastruktura vo Rasadnik e pri kraj

S P O R T

So realizacijata na pro-gramata na Sojuzot za u~ili-{en sport na op{tina Kise-la Voda, kone~no proletvau~enicite }e mu se vratat nau~ili{niot sport. Zo{to, ikako toj bukvalno is~ezna odu~ili{tata {to pretstavu-vaat osnovna kletka za pra-vilen i vistinski razvoj nasportot, e dolga i stara pri-kazna koja ne treba da se pov-tori. Vo naredniot periodva`no e u~ili{tata i nas-tavnicite po fizi~ko vospi-tuvawe dobro da se organizi-raat i zaedno so Sojuzot zau~ili{en sport da ja reali-ziraat zacrtanata godi{naprograma. Ovde ne treba dase zaboravi deka klu~na ulo-ga vo razvivaweto i pottik-nuvaweto na u~ili{niotsport zema op{tinata Kise-la Voda koja materijalno ilogisti~ki gi potpomagaaktivnostite.

- Golama blagodarnostdo gradona~alnikot Arsov iSovetot na Op{tinata,koini ovozmo`ija da po~nemeso realizacijata na pro-gramite koi se nadevam dekaso uspeh }e gi realizirame,istakna Tome Dimi{kovs-ki, pretsedatelot na Soju-

zot za u~ili{en sport naop{tinata Kisela Voda, idodade. Do krajot na u~ebna-ta godina treba da realizi-rame natprevari vo pet li-gi, vo mal fudbal, vo ko{ar-ka (ma{ki), vo rakomet(dvete konkurencii) i voodbojka vo konkurencija na

devoj~iwa. Pokraj ekipnitesportovi, }e bide zastapen imasovniot sport so predhodnautvrdena programa. ]e imaplaninarewe, logoruvawe,krosovi... Site preduslovi, zarealizacija na ovie sodr`i-ni gi zavr{ivme, pau{ali zatrenerite, rekviziti zasportovite, izvr{uvawe nasportskite pregledi na u~e-nicite, pravewe na legiti-macii, obezbeduvawe na su-dii, obezbeduvaweto na sa-lite za trening, natprevarii plej - of, obezbeduvawe naprevoz, obezbeduvawe sred-bite, pa ottuka se nadevamna uspe{na sezona,-potenci-ra{e Tome Dimi{kovski.

Inaku, ligata vo malfudbal zapo~nuva na 1 april,rakometnata liga na 9 april,ko{arkarite }e startuvaatvo sredinata na april za kogasvojot po~etok go najavija iodbojkarkite. Z. J.

Startuvaat ekipnite sportovi

U^ILI[NIOT SPORT VO OP[TINATA ]E DO@IVEE RENESANSA

S P O R T - F L E [Tineks }e ja sponzorirarakometnata liga

Doka`aniot rakometen sponsor, Tineks-mar-keti }e ja potpomogne rakometnata u~ili{na liga vodvete konkurencii. Imeno za site ekipi Tineks mar-keti, obezbedi sportska oprema. Preku 100 dresovi nau~enicite }e im bidat podeleni pred po~etokot nanatprevarite koi se zaka`ani za 9-ti april.

Bujoto }e gi oble~eko{arkarite i odbojkarkite

Glaven sponsor na ligite vo ko{arka i odboj-ka (devoj~iwa) }e bide firmata Bujoto. Sopstveni-kot na Bujoto, inaku golem prijatel na sportot pri-fati za site ekipi koi }e se natprevaruvaat vo oviesportovi d a im donira sportska oprema.

Zurlu kompani gi ,,izvisi“ fudbalerite

Najatraktivniot sport vo u~ili{nite ligi,maliot fudbal ostana-bez sponzor. Imeno, iako be{edogovoreno kompanijata Zurlu da donira okolu 200dresovi za ekipite koi u~estvuvaat vo ova natpre-varuvawe, od neobjasnivi pri~ini Zurlu - kompani, jaotka`a sorabotkata. Sepak u~enicite spored odgovor-nite vo Sojuzot za u~ili{en sport, u~enicite }e do-bijat dresovi i nepre~eno }e gi zapo~nat natpreva-rite na 1- vi april.

Kolo 1: 01.04.08 po~etok: 13 ~.

O. U. K. Ohridski - O. U. R. @inzifov

O. U. N. G. Duwa - O. U. K. [apkarev

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. P. Zografski

O. U. K. J. Pitu - O. U. K. Kepeski

Mesto: Igrali{te na OU. Kiril Pej~inovi}

Kolo 2: 03.04.08 po~etok: 13 ~.

O. U. R. @inzifov - O. U. K. [apkarev

O. U. K. Ohridski - O. U. K. Pej~inovi}

O. U. K. Kepeski - O. U. N. G. Duwa

O. U. P. Zografski - O. U. K. J. Pitu

Mesto: Igrali{te na OU. Partenie Zografski

Kolo 3: 08.04.08 po~etok: 13 ~.

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. R. @inzifov

O. U. K. [apkarev - O. U. K. Kepeski

O. U. K. J. Pitu - O. U. K. Ohridski

O. U. N. G. Duwa - O. U. P. Zografski

Mesto: Igrali{ten na OU Rajko @inzifov

Kolo 4: 10.04.08 po~etok: 13 ~.

O. U. R. @inzifov - O. U. K. Kepeski

O. U. K. Pej~inovi] - O. U. K. J. Pitu

O. U. P. Zografski - O. U. K. [apkarev

O. U. K. Ohridski - O. U. N. G. Duwa

Mesto: Sportski centar Slavija

Kolo 5: 15.04.08 po~etok: 13 ~.

O. U. K. J. Pitu - O. U. R. @inzifov

O. U. K. Kepeski - O. U. P. Zografski

O. U. N. G. Duwa - O. U. K. Pe~inovi}

O. U. K. [apkarev - O. U. K. Ohridski

Mesto: Igrali{te na OU. Kiril Pej~inovi}

Kolo 7: 22.04.08 po~etok: 13 ~.

O. U. N. G. Duwa - O. U. R. @inzifov

O. U. P. Zografski - O. U. K. Ohridski

O. U. K. [apkarev - O. U. K. J. Pitu

O. U. K. Kepeski - O. U. K. Pe~inovi}

Mesto: Igrali{ten na OU. Rajko @inzifov

Kolo 8: 24.04.08 po~etok: 13 ~

O. U. R. @inzifov - O.U. K. Ohridski

O. U. K. [apkarev - O.U. N. G. Duwa

O. U. P. Zografski - O. U. K. Pej~inovi}

O. U. K. Kepeski - O. U. K. J. Pitu

Mesto: Sportski centar Slavija

Kolo 9: 29.04.08 po~etok: 13 ~.

O. U. K. [apkarev - O. U. R. @inzifov

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. K. Ohridski

O. U. N. G. Duwa - O. U. K. Kepeski

O. U. K. J. Pitu - O. U. P. Zografski

Mesto: Igrali{te na OU. Kiril Pej~inovi}

Kolo 10: 08.05.08 po~etok: 13 ~.

O. U. R. @inzifov - O. U. K. Pej~inovi}

O. U. K. Kepeski - O. U. K. [apkarev

O. U. K. Ohridski -O. U. K. J. Pitu

O. U. P. Zografski - O. U. N. G. Duwa

Mesto: Igrali{ten na OU. Partenie Zografski

Kolo 11: 13.05.08 po~etok: 13 ~.

O. U. K. Kepeski - O. U. R. @inzifov

O. U. K. J. Pitu - O. U. K. Pej~inovi}

O. U. K. [apkarev - O. U. P. Zografski

O. U. N. G. Duwa - O. U. K. Ohridski

Mesto: Igrali{te na OU. Rajko @inzifov

Kolo 12: 15.05.08 po~etok: 13 ~.

O. U. R. @inzifov - O. U. K. J. Pitu

O. U. P. Zografski -O. U. K. Kepeski

O. U. K. Pe~inovi} - O. U. N. G. Duwa

O. U. K. Ohridski - O. U. K. [apkarev

Mesto: Sportski centar Slavija

Kolo 13: 20.05.08 po~etok: 13 ~.

O. U. P. Zografski - O. U. R. @inzifov

O. U. N. G. Duwa - O. U. K. J. Pitu

O. U. K. Kepeski - O. U. K. Ohridski

O. U. K. [apkarev - O. U. K. Pej~inovi}

Mesto: Igrali{te na OU. Kiril Pej~inovi}

Kolo 14: 22.05.08 po~etok: 13 ~.

O. U. R. @inzifov - O. U. N. G. Duwa

O. U. K. Ohridski - O. U. P. Zografski

O. U. K. J. Pitu - O. U. K. [apkarev

O. U. K. Pe~inovi} - O. U. K. Kepeski

Igrali{te na OU Partenie Zografski

Kolo 6: 17.04.08 po~etok: 13 ~.

O. U. R. @inzifov - O. U. P. Zografski

O. U. K. J. Pitu - O. U. N. G. Duwa

O. U. K. Ohridski - O. U. K. Kepeski

O. U. K. Pej~inovi} - O. U. K. [apkarev

Mesto: Igrali{te na OU. Partenie Zografski

RASPORED NA NATPREVARI VO LIGATA MAL FUDBAL, SPORED BERGER SISTEM ZA OSUM EKIPI

Plej - ofPo zavr{uvaweto na ligata se igra plej-of za kone~en {ampion.Vo polufinaleto igraat prvoplasiraniot i ~etvrto plasirani-ot, dodeka vo vtoroto polufinale se sre}avaat vtoro i tretopla-siranite vo ligata.

Pobednicite od polufinaleto igraat za {ampionskata titula,dodeka porazenite za tretoto mesto.

Sojuz za u~ili{en sport na op{tina Kisela Voda

Minatogodi{niot sostav na OU Kuzman [apkarev