ØTEVILKA 5617. februar 2006

G l a s i l o O b œ i n e M o r a v s k e T o p l i c e

TISKOVINAPoøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice

Po tradiciji prva øtevilka Lipnice v novem letu prinese podatkeo temeljni finanœni listini – proraœunu obœine. Tokrat objavlja-mo uvod, odlok in investicijski program, za bilanœni del paskuøamo bralce napotiti na internetno stran obœine, kjer jeproraœunski dokument objavljen v celoti.

Hkrati objavljamo razpisa za izvajalce øportnih in kulturnihprogramov z obœinsko pomoœjo v letu 2006. Ne spreglejte rokaza oddajo prijav: 31. marec 2006.

V Uradnih objavah lahko najdete øe sklep o viøini komu-nalnega prispevka v obœini za to leto.

Proslavili smo slovenski kulturni praznik. Na osrednji prire-ditvi v Bogojini je bilo slovesno in vzneseno. Predstavljamo de-javnost nekaterih kulturnih druøtev v obœini.

V tem letu predvidevamo izid petih rednih øtevilk Lipnice:poleg te øe øtevilke ob koncu aprila, junija in septembra tersredi decembra. Izøla bo øe øtevilka, namenjena jesenskim lo-kalnim volitvam.

S to øtevilko skrb za dogajanje in problematiko narodnost-no meøanega obmoœja prevzema nova œlanica uredniøkega od-bora Ella Pivar.

Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik

U V O D N I K

Osrednja proslava ob kulturnem prazniku v Bogojini

VELIŒINA KULTURNEGA USTVARJANJA KOT NIKOLI IZPETA PESEM

Osrednja obœinska proslava ob 8. februarju, sloven-skem kulturnem prazniku, je bila tudi letos v Bogojini.V nabito polni dvorani kulturnega doma so jo pripra-vili bogojinski kulturni delavci, zdruæeni v Kulturno-umetniøkem druøtvu (KUD) Joæef Koøiœ. Matjaæ Cerov-øek, predsednik druøtva, je v pozdravnem nagovoruopozoril, da v tem »kraju kulture« æe tretje leto zapo-red gostijo osrednjo obœinsko proslavo. Kako zelo ra-zvejana in bogata je njihova dejavnost, kaæe podatek,da je to æe œetrta prireditev v zadnjih dveh mesecih.Sicer pa se vse leto lahko pohvalijo s pestrim kultur-nim dogajanjem, z dobrim obiskom in zglednim sode-lovanjem s sorodnimi druøtvi doma in v zamejstvu.

Slavnostni govornik Geza Dæuban, poslanec v Dr-æavnem zboru RS in podæupan, je svoje razmiøljanjezaœel z likom Franceta Preøerna in veliœino njegovegapesniøkega ustvarjanja. V nadaljevanju je s citatom izprispevka prof. Joæeta Vugrinca iz broøure, ki je izølaob nastanku obœine in med drugim obravnava tudipodroœje kulture, opozoril na pomembne osebnosti, kiso bili v teh krajih rojeni ali so tod preæiveli ustvarjal-no æivljenjsko pot. Osrednje mesto med njimi zavze-ma konec 18. stoletja v Bogojini rojen Joæef Koøiœ.

»V obœini imamo kar nekaj spomenikov posebnegapomena, med katerimi kaæe omeniti æupnijski cerkviv Martjancih in Bogojini ter romansko rotundo v Se-lu. Naøa obœina je lahko ponosna tudi na podroœjevzgoje mladih ljudi za novo obdobje kulture. Imamoizjemno veliko kulturnih druøtev in veliko øolajoœih seljudi na podroœju kulture. Kaæe izpostaviti podroœjeglasbe, kjer je æe veliko oblikovanih glasbenikov,« jepoudaril ter svoje razmiøljanje sklenil z aluzijo narazplet prizadevanj za novo lokalno skupnost in zarazmislek spomnil na verze Preøernove Zdravljice:»Edinost, sreœa, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo /otrok, kar jih ima Slava / naj si v roke seæejo«.

Rdeœa nit prijetnega praznovanja so bili nastopiustvarjalcev, ki æivijo in delujejo na obmoœju naøe ob-œine: s priredbami ljudske glasbe sta nastopila pevkaMateja Horvat-Moira in violinist Tomaæ Rauch,svobodni raziskovalec ljudske glasbe, z recitalom lju-bezenskih pesmi so se predstavili uœenci OØ Bogojinapod mentorstvom Marjetke Erdelji, nastopili so odliœ-ni domaœi pevci ljudskih pesmi in uigrani folkloristi sspletom goriœkih in ravenskih plesov. Program je po-vezovala mlada Lija Pucko.

Geza Grabar

Moira in Tomaæ Rauch.

FOTO

: G

eza

GR

AB

AR

2 17. februar 2006Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar

V SL IK I IN BESED I

POSLOVNO-STANOVANJSKA STAVBA V PROSENJAKOVCIH – Pred boæiœno-novoletnimi prazniki so slovesno predali v uporabodelovne prostore v novi poslovno-stanovanjski zgradbi v Prosenjakovcih:zdravstveno ambulanto, prostore krajevnega urada in prostoreMadæarske narodne samoupravne skupnosti v obœini.

KULTURNI PRAZNIK – Z vrsto prireditev na osnovnih øolah in vkrajevnih srediøœih smo proslavili slovenski kulturni praznik. Vabilo naosrednjo obœinsko prireditev v Bogojini je napovedovalo nadvse pestrovsebino, ki jo øtevilni izvajalci z zares kvalitetnimi nastopi tudiuresniœili. Slavnostni govor je imel podæupan Geza Dæuban.

PRAZNIŒNI DECEMBER V MORAVSKIH TOPLICAH – Kljubneprijetnemu sneæenju in mrazu je led uspeøno prebit. TIC je zbralmnogoøtevilne ponudnike domaœih izdelkov na novoletnem boæiœno-novoletnem sejmu pred evangeliœansko cerkvijo; v cerkvi so ves tedenpotekali nastopi glasbenikov in glasbenih skupin.

ODPRTA VRATA OØ FOKOVCI – »Na Osnovni øoli Fokovci vsakoleto na øiroko odpremo vrata za starøe in povabljene goste, daspoznajo vsakodnevno delo svojih otrok, razliœne dejavnosti pri pouku,ritem in dihanje øole,« je v predstavitvi zapisala Suzana Panker. Meddrugim so uœenci izdelovali novoletne aranæmaje.

ŒAS POHODOV – Samo v tej øtevilki Lipnice poroœamo treh razliœnihpohodih v naøi obœini. Ta oblika rekreacije, sprostitve in razvedriladobiva razveseljive razseænosti, saj smo preøteli æe sedem razliœnihpohodov: Martinov (Martjanci-Jelovøkov breg), Preøernov pohod vorganizaciji KTD Teøanovci, Pohod po Sladki poti, Pohod po œebeljihpoteh, Trikralevski pohod v Filovcih; na novo so zaœeli v Vuœji Gomili(Øtefanov pohod) in Bogojini (Blaæev pohod). Na sliki: udeleæencinedavnega Preøernovega pohoda.

Novoletni prazniki so bili radodarni s

snegom, saj se je naGoriœkem nabralo

kar pol metra sneæne odeje.

Zaradi nemotenegaprometa in hoje jebilo potrebno sneg

oœistiti z dvoriøœ, cest in drugih javnih povrøin.

V Prosenjakovcih so ga odlagali k

odtoœnemu jarku vbliæini veœnamenskestavbe. Vedno veœji

kup je porodil idejo,da bi naredili

sneæaka. Reœeno –storjeno! Franc Votek

in Kristjan Kerœmarsta bila tisti petek nazasluæenem dopustu,

zato sta domaœedvoriøœe temeljito

V PRAVLJIŒNIDEÆELI – Vzgojiteljicemoravskega vrtca park pred vrtcem æevrsto let naseljujejo s pravljiœnimi bitji.Letos je tudi naravaposkrbela za pravozimsko razpoloæenje,saj je deæelico odela v belo ogrinjalo.Najmlajøi obiskovalciso se v njej imenitnopoœutili.

oœistila snega, pripeljala sta ga tudi s parkiriøœa bliænje gostilne Joøar ter œez cesto tudi od Janjiœevih. V oblikovanje konœne podobesneæaka sta se vkljuœila tudi Janjiœeva, Andæelko in njegov sin Saøo.Velikan je sestavljen iz treh nivojev, v viøino meri 3,5 metra, njegov

obseg pri tleh je 10,5 metra. O njegovi teæi ni upal nihœe ugibati, je pa vsrkal vase nekaj sto litrov vode ...

Ekipa je porabila debelih 12 ur, preden je sneæak dobil konœno podobo.

SNEÆAK VELIKAN V PROSENJAKOVCIH

FOTO

: A

rhiv

OØ F

OK

OV

CI

317. februar 2006

KULTURA

V obœini smo kulturi dodelili vlogo nosilnedejavnosti, ko smo jo tako opredelili v te-meljnih dokumentih (turizem, kultura, kme-tijstvo). Œeprav je pomembno ugotoviti, dane prinaøa denarja (sveta vladarja!) naenak naœin kot prodaja turistiœnih kapacitet(»produktov«). Moænosti (umetnostnozgodo-vinski spomeniki) in dejavnosti (etnografskeprireditve, folklora, umetniøka ustvarjalnostv kolonijah, na primer) pa so zelo po-membna obogatitev turistiœne ponudbe, nje-na notranja vsebina. Oœitno jih tako tudividimo in obravnavamo, saj skuøamo pri-skrbeti finanœna sredstva za vzdræevanje inobnovo objektov in denar namenjamo zadejavnosti. Reœi bi smeli simbolna sredstva,œe upoøtevamo, da na razpisu desetini dru-øtev za dejavnost, vkljuœno s prireditvami inakcijami, namenimo le dva milijona tolarjev.Drugi del »proraœuna« si akterji (druøtva)morajo priskrbeti drugje, »na trgu«, prisponzorjih, zlasti œe æelijo stopiti iz ustalje-nega okvira (ambicioznejøa razstava, izdajaCD-roma, na primer).

Ne glede na tovrstne zadrege, pa z ne-izmernim zadovoljstvom opaæamo nastaja-nje novih, prerojevanje skupin (KUD Av-gust Gaøpariœ Vuœja Gomila, KUD Ady En-dre Prosenjakovci in druga), pravcato ek-spanzijo dejavnosti (KUD Antal FerencSrediøœe, folklorna skupina KTD Teøanovci,posamezne sekcije KUD Joæef Koøiœ Bogo-jina in druga), podjetnost druøtev, ki se nitine oznaœujejo kot kulturna (BRV Selo indruga). Deluje veliko posameznikov.

Razveseljivo je, da ob treh vrhunskihumetnostnih spomenikih (Bogojina, Mart-janci, Selo) lahko naøim gostom sve-tujemo obisk lonœarske vasi Filovci, pripo-roœimo kulturne vsebine na Goriœkem, daje vse veœ skrbno pripravljenih in kvalitet-nih prireditev z etnografskim ozadjem ...In nenazadnje, ne moremo spregledati pri-zadevanj, ki jih je v okviru decembrskihprireditev uveljavil Turistiœno-informativnicenter (TIC). Zelo pomembno bi bilo æiv-ljenje v najlepøem turistiœnem kraju v Slo-veniji obogatiti s stalnim programom

OB 8. FEBRUARJU

Kulturni praznik je neizœrpen vir na-rodnega ponosa in samozavesti, œe-prav vedno znova tudi spraøevanja.Spraøevanja o tem, ali se deklariranavloga (beseda, kultura sta nas ohrani-li v satovju narodov) prek konceptual-nih zasnov udejanja v zakonskih ak-tih in predvsem v realnem æivljenju.

Seveda se v Lipnici ne bomo uk-varjali s temi vpraøanji, paœ pa se bo-mo skuøali ozreti predvsem po doma-œem dvoriøœu in skuøali ugotoviti, ka-ko moœan, kako raznovrsten je kul-turni utrip v okolju in kaj ga pred-vsem doloœa?

KUD Joæef Koøiœ Bogojina

NEGUJEJO TUDI LJUDSKO PESEM

Praktiœno nemogoœe je naøteti, koliko velikih trenutkov so pevci ljudskih pesmipri KUD Joæef Koøiœ Bogojina doæiveli v dobrih treh letih delovanja. Najveœ, ko-likor je mogoœe doseœi v tako kratkem œasu! Potem ko so Øtefan Vogrin (prvibas), Ivan Horvat (drugi bas), Øtefan Horvat (prvi tenor) in Ivan Mauœec (drugitenor) konec leta 2002 zaœeli s prvimi vajami in v zaœetku januarja 2003 nadomaœem odru doæiveli krstni nastop, so se nastopi doma in v Porabju na Ma-dæarskem vrstili kot po tekoœem traku.

Leta 2004 so se prviœ prijavili na obmoœ-no revijo folklornih skupin in ljudskihgodcev. Uvrstili so se na zakljuœno dræav-no sreœanje v Vidmu na Dobrepolju. Laniso za svoje doseæke prejeli priznanje obœi-ne Moravske Toplice in so se lotili novegaprojekta ter ga konec leta tudi uresniœili:izdali so zgoøœenko in kaseto v nakladi300 izvodov. Svoj prvi zvoœni medij s 16pesmimi so naslovili Vi pa ne vejte.

V poœastitev izida zgoøœenke in kasetepevcev ljudskih pesmi je Kulturno-umetni-øko druøtvo Joæef Koøiœ pripravilo prisr-œen kulturni veœer z nastopom nekaterihsekcij, ki delujejo pod okriljem druøtva:folklorne skupine in meøanega pevskega

tet. Ta je prireditev zaœel z naslovno pe-smijo Vi pa ne vejte.

»Pred leti so nas ob nastopih folklorneskupine marsikje spraøevali, kaj nimatenobenih pevcev, ki bi priøli z vami inpredstavili vaøe ljudsko petje. Naøi øtirjepevci so hitro spoznali, da kaj takega nebi bilo slabo. Konec 2002 leta so zaœeli sprvimi vajami in doœakali prvi nastop nazaœetku januarja 2003 na obœinskem sre-œanju gasilcev veteranov v Bogojini. Zani-mivo je, da so æe drugi nastop imeli v tu-jini, pri Porabcih v Slovenski vesi. Nastopiso se vrstili eden za drugim, predvsem podomaœih krajih. Poœasi so pilili svoj glas,izbirali pesmi za nastope, pri tem jim je

zbora. Medse so povabili skupini iz sosed-njih vasi: folklorno skupino iz Teøanovecin ljudske pevke iz Filovec. V prvem pla-nu so seveda ostali dva Vaneka in dvaØteveka, kakor so v øali na septembrskihFolklornih veœerih v okviru Koøiœevih dne-vov kulture poimenovali bogojinski kvar-

pomagal njihov prijatelj, æal zdaj æe pokoj-ni Naci Mauœec,« je na zaœetke kvartetaspomnil Matjaæ Cerovøek, predsednikKUD Joæef Koøiœ.

Povedal je øe nekaj podrobnosti o ure-sniœitvi projekta, ki zagotovo ni zadnji: pev-ci so v studiu Radia Maribor ob vsestran-ski pomoœi Smiljana Graifa posneli 20 pe-smi, po izboru svobodnega raziskovalcaljudske glasbe Tomaæa Raucha, ki æivi inustvarja v Œikeœki vasi, so jih 16 izbrali zaCD oziroma kaseto. Omeniti velja tudi To-maæa Kuharja, ki je pomagal pri iskanjuavtorjev pesmi, ne smemo pa pozabiti nafotografinjo in oblikovalce ovitka ter medij-ske zasnove pri promociji projekta. Projektje KUD veljal nekaj manj kot 700.000 SIT,blizu 420 tisoœ tolarjev so zbrali s pomoœjosponzorjev in donatorjev. Med njimi je tudiObœina Moravske Toplice.

Geza Grabar

Kvartet pevcevljudski pesmi

KUD Joæef Koøiœ (od leve):

Øtefan Horvat,Ivan Mauœec, Øtefan Vogrin

in Ivan Horvat. FOTO

: G

eza

GR

AB

AR

kulturnih in razvedrilnih prireditev, ponu-diti gostom moænost, da se seznanijo znaøim kulturnih izroœilom, sœasoma pazanj tudi sami prispevajo v obliki vstopni-ne in donacij. Ampak: za to potrebujemostalni prireditveni prostor, dvorano; po-dobno bi lahko postavili na ogled slike izizjemne bere 10-letne slikarske kolonije vMoravskih Toplicah.

In tako dalje. In tako dalje. MoravskeToplice morajo ob obœinskem in turistiœ-nem centru postati tudi resniœno krajevnoin kulturno srediøœe.

Ludvik Soœiœ

4 17. februar 2006

KULTURA

Na prehodu 19. stoletja je v Sredi-øœu delovala javna œitalnica z jasnimipravili, toda po prvi svetovni vojnise je knjiæni fond porazgubil in steøele po sedmih desetletjih ustanovilidruøtvo, ki postaja gibalo kulturnegain druæabnega æivljenja v vasi.

Pri nas nikoli ni bilo øole, do srede 20. st.so izginili tudi zadnji lonœarji, tukajønjikmetje so se ubadali s teæavami v kmetij-stvu, v øestdesetih letih so odhajali na de-lo v tujino in øele v na predhodu tisoœletjaje Tiborju Vöröøu uspelo zbrati predvsemmlade Srediøœane, ki v ustanovitvi druøtvavidijo moænost za duhovni in gmotni ra-zvoj kraja. Madæarsko kulturno druøtvosmo poimenovali po mojem prapradedu,ki je veljal za izøolanega in veøœega moj-stra svoje obrti. Prav na njegovem izroœilusloni naøa nosilna dejavnost. Pri vaøkemdomu, kjer je tudi sedeæ druøtva, smo po-stavili lonœarsko peœ, skupina petih fantovpa se pod vodstvom mentorja uœi dela nalonœarskem vretenu. Te dni odpravljajo te-æave z elektriko in kmalu bodo lahko æga-li, saj æe precej lonœarskih izdelkov œakana finalizacijo. Ena od najbolj odmevnih inobiskanih prireditev je lonœarski dan, ki boletos æe tretjiœ zapovrstjo. Naø konœni ciljje oæiviti staro obrt, ki lahko nekomu sluæitudi kot dopolnilna dejavnost na kmetiji.

Torej æelite graditi prihodnost natradiciji?

Mnoga druøtva so zamrla tudi zaradidenarnih teæav. Vi pa ste v zadnjihsedmih letih uspeli opremiti vaøkodvorano in razen lonœarske peœi,vreten zagotoviti tudi drugo opremo.Kdo vam zagotavlja sredstva?

Prijavljamo se na razpise doma in v tujini.Na republiøkih razpisih sicer nismo imelisreœe, toda od sklada »Ilyés Gyula« za Ma-dæare po svetu smo dobili skupaj milijonin pol tolarjev, kar smo porabili za æeomenjene naloæbe, za napeljavo centralnekurjave in telefona, za nakup stolov, raœu-nalnika in za drugo opremo v vaøkemdomu. Seveda s tem denarjem øe zdaleœne bi uspeli zagotoviti vsega, œe ne biprek razpisov v matiœni obœini uspeli pritido sredstev, predvsem za delovanje kroæ-kov. Poleg mentorja mladih lonœarjev pri-haja k nam tudi mentorica mladih glasbe-nikov, pa tudi prireditve nekaj stanejo.

Glede na øtevilo otrok in mladine vSrediøœu veljate z dvema delavnica-ma, stalnimi in priloænostnimi prire-ditvami v primerjavi z drugimi nase-lji na narodnostno meøanem obmoœ-ju za aktivne na podroœju kulture.

Dejstvo je, da pri organizaciji in izvedbahkulturnih akcij lahko raœunaø le na peøœi-co ljudi, toda ni hiøe, kjer nas ne bi mo-ralno podprli, cela vas je navzoœa na prire-ditvah. Øtejemo za veliko priznanje, da va-øœani æivijo s svojim kulturnim druøtvom.Œe upoøtevamo, da je 65 odstotkov prebi-valcev starejøih od 50 let, da v zadnjemstoletju, razen gasilstva skoraj ni bilo druø-tvenega æivljenja in da se veliko druæin vneugodnih razmerah preæivlja s trdim de-lom na kmetijah, potem dobiva naøa vlogav zagotavljanju kulturnih dobrin druge raz-seænosti. Mislim, da je najpomembnejøanaloga druøtva ohranitev materinega jezi-ka, materialnega in duhovnega kulturnegaizroœila, ob tem pa uœenje ljudi æivljenja vsoæitju z drugimi narodi. Naøi œlani so Ma-dæari in Slovenci, na naøih prireditvah sesliøita madæarska in slovenska beseda, obekulturni izroœili imata svoje mesto ...

Ella Pivar

Zakaj pa ne? Imamo sicer malce æe po-zabljeno tradicijo, odliœno lonœarsko glino,opremo, mladi pa moænost, da se podvodstvom mentorja uœijo dela z lonœar-skim vretenom in glino.

Pa tudi sicer dajete velik poudarekohranjanju tradicije.

Izhajamo iz lokalne danosti in skuøamoohraniti, oæiviti tista izroœila, ki so po-vezovala ljudi. Tako smo æe v okviru jav-

Madæarsko kulturno druøtvo »Antal Ferenc« iz Srediøœa

DRUØTVO, KI NA TRADICIJI GRADI PRIHODNOST

Srediøœe / Szerdhely, vasica ob slovenski madæarski meji, je del verige lonœarskih naselij ob potoku Curek, ki so od 11.st. dalje tvorili moœno gospodarsko in druæbeno konglomeracijo. Povezani so bili v lonœarski ceh in niso ustvarili le iden-tiœne palete lonœevin, ampak tudi æivljenjski slog, kulturo in ljudsko izroœilo. Arhivski viri in ime kraja Srediøœe /Szerdahely priœajo, da so tod ob sredah prirejali sejme, kar glede na geografski poloæaj ni niœ nenavadnega, saj so na me-ji ≈rséga (Straæarske krajine) in grofije Gornja Lendava v distriktu Velemér kar devetsto let veljali za zelo veøœe obrtni-ke in trgovce svojih izdelkov, ki so ostali zvesti tudi kmetovanju, zemlji, za katero øe danes pravijo, da je, œeprav na njejzraste tudi pøenica, vendarle najboljøa, œe je »peœena«. Gospodarska recesija in z njo tudi œloveøke stiske so zaœele nara-øœati po prvi svetovni vojni, ko je Srediøœe zaradi meje in slabih komunikacij postajalo vedno bolj izolirano. Od sredine16. st., po prvem valu protestantizma, ti kraji sledijo kalvinski smeri, v neprestanem, trdovratnem boju, predvsem v œasuprotireformacije, so mnogi dejavniki privedli do antropoloøkih in vrednotnih odstopanj v primerjavi s katoliøko, delno patudi z evangeliœansko populacijo. Nekoœ zelo izrazite, danes æe skoraj zabrisane meje skoraj niso zaznavne, toda vednobolj prihaja v ospredje æelja po ohranitvi kulturne in materialne dediøœine. Tako so pred desetletjem, po skoraj osemdese-tih letih, znova ustanovili kulturno druøtvo in ga poimenovali po zadnjem lonœarju Ferencu Antalu. Morda je le nakljuœnisplet okoliøœin, da ga sedaj vodi njegova daljna potomka Zsuzsa Vugrinec.

Zsuzsa Vugrinec,predsednicaMKUD »Antal Ferenc« iz Srediøœa.

Obujanje lonœarsketradicije: starejøim v spomin, mladimza spodbudo ...

ne prireditve, na kateri je sodelovala vsavas, œesali perje in »lüpali« buœno seme.Na proslavah sta nam v pomoœ prosenja-kovska osnovna øola in vrtec, povezanismo s tamkajønjim kulturnim druøtvom.Naøe vezi segajo tudi na Madæarsko: s so-sedi iz Magyarszombatfa vsako leto 1.maja v okviru kulturne prireditve in pikni-ka na meji skupaj postavljamo mlaj. Gosti-teljstvo si izmenjujemo ter tako tvornoprikaæemo kulturno snovanje na naro-dnostno meøanem obmoœju.

FOTO

: A

rhiv

DR

UØTV

A

517. februar 2006

LOKALNA SAMOUPRAVA

RAZVOJNA STRATEGIJA OBŒINE

Ko sem pred pripravo tega uvodnega sestavka za prvo øtevilko Lipnice v letu 2006 ra-

zmiøljal, kaj je tisto, kar bi kazalo posebej izpostaviti ob gradivu, ki se v nadaljevanju te

øtevilke v precejønji meri ukvarja z zneski iz tekoœega finanœnega naœrta – torej prora-

œuna obœine za to leto, sem bil v precejønji skuønjavi, ali naj posamezne postavke, ki so

sicer v samem gradivu ponazorjene, podrobno obrazloæim in s tem usmerim zanimanje

bralca v iskanje podrobnosti, kje je oziroma zakaj ni doloœena investicija zajeta v posa-

mezni tabeli, ali pa usmerim vaøo pozornost v prihodnost, za katero bo potrebno smer-

nice, kot vse kaæe, œim prej in œim bolj realno zastaviti. Odloœitev ni bila teæka: verja-

mem namreœ, da je tako kot vedno moænosti veliko, da pa je sedaj glede na dober raz-

vojni nastavek, ki se kaæe v naøi obœini, nastopil pravi œas.

Letoønji proraœun obœine med drugim predvideva, da bo izdela-na nova in hkrati tudi prva celovita strategija razvoja obœine, kibi naj upoøtevala vse vidike prihodnje podobe te naøe okrogline.Med pripravo strategije naj bi na eni strani upoøtevali moænosti,ki jih nudi naøe obmoœje, in na drugi strani omejitve, pri œemermora biti naø razvojni naœrt sestavni del krajinske, regionalne indræavne strategije razvoja, saj je le na ta naœin moæno priœakova-ti finanœno podporo pri realizaciji zastavljenih programov.

POMURSKA AVTOCESTA

Œe imamo v mislih realno moænost, da se pomurska avtocestaizgradi pred koncem leta 2008, potem je razumljivo, da je po-trebno s tem novim pomembnim dejstvom moœno raœunati tudipri pripravi prihodnjih razvojnih moænosti naøe obœine. Tudi to-krat je potrebno zapisati, da je naøa obœina uspela s svojo zah-tevo po posebnem prikljuœku na avtocesto na cesti Bogojina-Ivanci-Ganœani, kar bo pomenilo, da bodo v prihodnje turisti knam prihajali v precejønji meri po tej poti. To pa pomeni, da jerealno priœakovati hitrejøi turistiœni in gospodarski razvoj tudi te-ga dela naøe obœine. Vsekakor bomo zato morali v okviru pri-prave prostorske strategije posebno pozornost nameniti novimposlovnim conam ob dovozni cesti na bodoœo avtocesto in vtem okviru dejansko œimprej zaœeti izrabljati za turistiœne, øport-ne in rekreativne namene tudi Ivansko jezero, ki je sicer v enemdelu øe vedno v funkciji gramoznice, vendar pa je njeno izkori-øœanje v sedanjem obsegu dejansko pri kraju.

Nova prometna infrastruktura in zaøœiteno obmoœje krajin-skega parka bi naj tako v prihodnje odigrala najpomembnejøovlogo pri naœrtovanju razvoja v naøem prostoru. Seveda bo tre-ba premisliti, kako bi bilo moæno vse to pospeøeno prenesti vprihodnje prostorske, poselitvene, energetske, okoljevarstvene ...in predvsem gospodarske naœrte naøe obœine, da bi dosegli œimkvalitetnejøe sinergijske uœinki razvoja.

DOMAŒA PAMET

Seveda si bomo pri tem pomagali s strokovnimi nasveti tistih, kise s to problematiko profesionalno ukvarjajo, vendar pa semprepriœan, da bo potrebno med domaœini, torej med ljudmi, kiæivimo tukaj, poiskati najveœ tistega izvirnega, torej dobrih idej,ki bodo sprejemljive v lokalnem okolju in pri nagovarjanju posa-meznikov oziroma gospodinjstev, ki se bodo morala vkljuœiti vprocese, predvsem pri pridobivanju nujno potrebnih zemljiøœ ingradbenih parcel.

POSEGANJE V POKRAJINO

Usmerjanje veœine razvoja v nova obmoœja sicer vse bolj kritiœnoposega v krajino in naravno ravnovesje; nevarnost, da se bodoprvotne kvalitete vasi izgubile v obmoœju novogradenj, je realnain bo moœno vplivalo na povezavo med naravo in pokrajino. Za-to moramo pri naœrtovanju biti zelo pazljivi, da se ne nadaljujejo

trendi vsesploønega prenosa mestnih slabosti v naøe øe vednodokaj ruralno, raznoliko in na ta naœin bogato okolje, kjer je na-øe stanovanje bistveno veœ kot le hiøa, saj obiœajno obsega tudibliænjo okolico in naravo.

Oceno prihodnjega razvoja obœine je sicer v tem trenutku,ob dokaj slabih gospodarskih razmerah v celotni pokrajini obMuri, zelo teæko napovedovati z velikim optimizmom, saj sonujne strukturne spremembe tako v kmetijstvu kot v gospodar-stvu sploh. Pa vendar ostaja oziroma postaja regija zaradisvoje geografske lege in novih moænosti, ki bi jih naj prineslesodobna cestna, æelezniøka in kot vse kaæe tudi letaliøka infra-struktura, vse bolj zanimiva tudi za tuje vlagatelje. Naøa nalogaje zato, da se œim prej odloœimo kakøno okolje, kakøno podo-bo kulturne krajine in kakøen razvoj æelimo in zmoremo ponu-diti tistim, ki imajo v tem trenutku denar, voljo in idejo. Strate-øki nastavki za ureditev naøih naselij zato morajo upoøtevatiraznovrstne lastnosti goriœkega, ravenskega in dolinskega delanaøe zanimive okrogline.

BOGASTVO LJUDI, KI TU ÆIVIMO

Naøa strateøka prednost mora tudi v prihodnje sloneti na kako-vosti okolja, dobri infrastrukturi in predvsem bogastvu ljudi, torejnas, ki æivimo v tem prostoru.

Ob tem razmiøljanju na zaœetku leta 2006, ki bo – kot kaæe– v marsiœem zelo zanimivo, smo tako rekoœ sredi razprave opodeæelskem prostoru med krizo in navduøenjem. Vabim vas to-rej, da se vkljuœite v razprave, ki bodo potekale ob pripravi ome-njenih strategij naøega prihodnjega razvoja in s tem na najboljneposreden naœin vplivate na svoj in skupen boljøi jutri.

Feri Cipot, æupan

V A B I L O

V okviru pripravljanja Strategije razvoja Obœine Moravske Toplice

Vas vabim na javno razpravo in pogovor, ki bo

v petek, dne 3. marca 2006, ob 18. uriv prostorih sejne sobe Obœine Moravske Toplice,

Kranjœeva 3, Moravske Toplice.

Na ta naœin æelimo predstaviti lastne ideje oziroma vizijorazvoja na podroœju gospodarstva, okolja, poselitve,energetike, prometa ... Hkrati priœakujemo od vseh, ki seboste pogovora udeleæili, da se vkljuœite v razpravo s svojimpogledom na razvojne moænosti in potrebe naøega okolja.

Z æeljo, da se nas œim veœ vkljuœi v pripravo temeljnihrazvojnih aktov naøe Obœine, kar bo imelo dolgoroœneposledice za bodoœi razvoj, Vas vabim, da se vabilu odzovete v œim veœjem øtevilu.

Feri Cipot, æupan

6 17. februar 2006Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si

IZ DELA OBŒINSKEGA SVETA

Razrez proraœunske porabe po podroœjih proraœunske porabe

Podroœje proraœunske porabe Vrednost Deleæ v 000 SIT v %

01 Politiœni sistem 33.181 2,3302 Ekonomska in fiskalna administracija 2.955 0,2103 Zunanja politika 0 0,0004 Skupne administrativne sluæbe in spl. javne storitve 9.143 0,6406 Lokalna samouprava 91.191 6,4207 Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih 25.700 1,8108 Notranje zadeve in varnost 890 0,0610 Trg dela in delovni pogoji 8.566 0,6011 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribiøtvo 68.191 4,8012 Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 3.548 0,2513 Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 156.761 11,0314 Gospodarstvo 86.156 6,0615 Varovanje okolja in naravne dediøœine 162.684 11,4516 Prostorsko planiranje in stan. kom. dejavnost 186.632 13,1317 Zdravstveno varstvo 21.300 1,5018 Kultura, øport in nevladne organizacije 105.394 7,4219 Izobraæevanje 345.449 24,9520 Socialno varstvo 53.546 3,7722 Servisiranje javnega dolga 43.530 3,0623 Intervencijski programi in obveznosti 7.242 0,51

ODHODKI SKUPAJ 1.421.059 100

23. REDNA SEJA22. december 2005

Dnevi red:

1. Potrditev zapisnika 22. redne seje Obœinskega sveta

2. Predlog proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006s predlogom Odloka o proraœunu Obœine Moravske Topliceza leto 2006 – II. obravnava

3. Obravnava poroœila Nadzornega odbora o pregleduzakljuœnega raœuna proraœuna Obœine za leto 2004

4. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori

5. Razno

Na drugi decembrski seji (seja je potekala v sejni sobi Ma-dæarske narodne samoupravne skupnosti v Prosenjakovcih)je obœinski svet potrdil proraœun obœine za leto 2006 v vi-øini 1.421.059 SIT. Zaradi drugaœne œlenitve proraœunskeporabe, ki bi je bilo kar za celo Lipnico, proraœunskegadokumenta tokrat ne objavljamo v celoti, ampak skuøamobralce napotiti na spletno stran obœine. Opozorimo torej lena nekaj sploønih znaœilnosti dokumenta, kakor jih sestav-ljalci proraœuna – veœji del dela je opravila Slavica Fujs,viøji referent za finanœne zadeve – predstavljajo v uvodu.

PRORAŒUN OBŒINE ZA LETO 2006

V skladu z Zakonom o javnih financah proraœun sestavljajo:• Sploøni del proraœuna po ekonomski klasifikaciji• Posebni del proraœuna po programski klasifikaciji• Naœrt razvojnih programovV sploønem delu so prikazani prejemki in izdatki proraœuna v:– bilanci prihodkov in odhodkov,– raœunu finanœnih terjatev,– raœun financiranja.

FOTO

: Lu

dvik

SO

ŒIŒ

/Arh

iv O

BŒ

INE

Leto Ocena realizacije Plan Indeks2004 2005 2006

4 5 6 7

PRIHODKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI 105.295.789,19 52.396.000,00 24.655.000,00 47,05KS Andrejci 645.350,33 1.415.500,00 1.170.000,00 82,65KS Bogojina 7.764.609,58 5.431.000,00 2.650.000,00 48,79KS Filovci 10.247.101,66 9.390.500,00 3.030.000,00 32,26KS Ivanovci 862.000,29 1.340.500,00 110.000,00 8,20 KS Krnci 845.475,05 136.000,00 35.000,00 25,73 KS Martjanci 10.091.658,31 9.545.500,00 4.860.000,00 50,91 KS Moravske Toplice 1.823.413,53 1.830.000,00 1.120.000,00 61,20 KS Motvarjevci 3.213.131,02 575.500,00 100.000,00 17,37 KS Norøinci 4.139.350,89 2.185.000,00 1.110.000,00 50,80 KS Prosenjakovci 8.618.440,92 6.243.000,00 3.700.000,00 59,26 KS Ratkovci 3.155.053,45 1.685.500,00 270.000,00 16,01KS Sebeborci 2.425.916,54 2.165.500,00 1.330.000,00 61,41 KS Selo Fokovci 4.686.610,48 1.910.500,00 1.050.000,00 54,95 KS Teøanovci 6.208.745,31 8.542.000,00 4.120.000,00 48,23

Bilanca prikazuje prihodke in odhodkeproraœuna, vkljuœno s prihodki in odhodkikrajevnih skupnosti. Spomnimo: prihodkiproraœuna obsegajo: davœne, nedavœne inkapitalske prihodke, prejete donacije tertransferne prihodke, odhodki pa: tekoœeodhodke, tekoœe transfere, investicijske od-hodke in investicijske transfere.

Sestavni del sploønega dela je raœunfinanœnih terjatev, ki izkazuje prejeta, vr-njena posojila, sredstva od prodaje kapi-talskih deleæev, sredstva danih posojil insredstva za nakup kapitalskih deleæev.

Raœun financiranja izkazuje odplaœiladolgov in zadolæevanje.

V posebnem delu je prikazana prora-œunska poraba v skupni tabeli odhodkovpo programski klasifikaciji. Izdatki so pri-kazani po podroœjih proraœunske porabeoziroma neposrednih porabnikih proraœu-na, kot jih opredeljuje zakon: obœinskisvet, obœinska volilna komisija, æupan inpodæupan, nadzorni odbor, obœinska upra-va in 14 krajevnih skupnosti.

Naœrt razvojnih programov predstav-lja investicijske izdatke obœine za nasled-nja øtiri leta, naœrt za leto 2006 je uskla-jen z obœinskim proraœunom in za leto2006 znaøa 651.729.000 SIT.

Tabela kaæe, da prihodki KS upadajo iz leta v leto, njihova skupna vrednost za leto2006 je le 47 % prihodkov leta 2005 in manj kot 24 % v primerjavi z letom 2003, koso krajevne potrebe øe marsikje pokrivali iz krajevnih samoprispevkov.

Sicer pa v tem œasu potekajo razprave o prihodnji organizaciji niæje ravni lokalnesamouprave. Malo je verjetno, da bi KS ohranile dosedanji status pravne osebe. (L.S.)

Na obmoœju obœine deluje 14 krajevnih skupnosti, ki se financirajo prek svojih raœunov.Njihov finanœni naœrt je sestavni del proraœuna obœine. Sveti krajevnih skupnosti samo-stojno razpolagajo s svojimi izvirnimi prihodki, za investicije morajo pridobiti soglasjeæupana. Krajevne skupnosti se ne morejo zadolæiti.

23. redna seja obœinskega sveta je potekala v sejni sobi MNSS v Prosenjakovcih.

717. februar 2006 Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si

PRORAŒUN OBŒINE ZA LETO 2006

IZOBRAÆEVANJE IN VZGOJA

Za nadzidavo dveh uœilnic, zamenjavo dotrajanih oken in druga de-la v OØ Bogojina je predvidenih 25 mio SIT. Proraœun predvidevaøe 49 mio SIT za ureditev tamkajønjih øportnih igriøœ.

KULTURA IN ØPORT

Nekaj veœ kot 27 mio SIT je predvidenih za nadaljnjo obnovo zvo-nika v Lonœarovcih in sofinanciranje ureditve øportnih centrov v Fi-lovcih, Martjancih, Vuœji Gomili in Teøanovcih.

UPRAVA IN KRAJEVNE SKUPNOSTI

Nekaj manj kot 10 mio SIT je predvidenih za ureditev vaøko-gasil-skih domov (Pordaøinci, Lonœarovci) in investicijska vlaganja vosnovna sredstva uprave.

KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

Za ureditev oskrbe z vodo so v srednjeroœnem naœrtu predvidenaveœja sredstva, v letu 2006 se predvideva nadaljevanje gradnje dru-ge faze vodovoda Selo-Fokovci v dolæini 1100 metrov, vodovod zaŒikeœko vas (skupna dolæina veœ kot 4 kilometre) in obnova dotra-janega vodovodnega omreæja v Martjancih.

Za nadaljevanje gradnje kanalizacije v Bogojini, œistilno napravoin kanalizacijo Rimska Œarda, razøiritev œistilne naprave Lukaœevci innadaljevanje kanalizacije v Moravskih Toplicah je predvidenih 130mio SIT, od tega je polovica namenjena za razøiritev œistilne napra-ve Lukaœevci.

PROMETNA INFRASTRUKTURA

Ta del programa je vreden pribliæno 120 mio SIT in predvideva ure-ditev ploœnika s kolesarsko stezo in javno razsvetljavo ob Kranjœeviulici v Moravskih Toplicah (od vhoda v Terme 3000 do kroæiøœa),gradnjo oziroma rekonstrukcijo cest in javnih poti v veœ naseljih (Vuœ-ja Gomila, Andrejci, Fokovci, Teøanovci, Bogojina, Ratkovci, Srediøœe...) ter ureditev mostu œez Lipnico v Ivancih.

NAŒRT RAZVOJNIH PROGRAMOV

Naœrt razvojnih programov je obvezni del proraœuna obœine. Sestavljen je iz projektov (investicijska poraba), ki se vkljuœu-jejo v proraœun za leto 2006 in za tri prihodnja leta. Za leto 2006 naœrt predvideva investicije v viøini blizu 652 mio SIT,za naslednja tri leta bi naj vrednost investicijskih projektov presegala 800 mio SIT (886,4 mio za leto 2007, 856,9 mioSIT za leto 2008, 828,4 mio SIT za leto 2009).

V nadaljevanju bomo pregledali naœrt za leto 2006, pri œemer moramo opozoriti, da so nekatere investicije odvisne oduspeønega izida na javnih razpisih.

FOTO

: Lu

dvik

SO

ŒIŒ

Kranjœeva ulica v Moravskih Toplicah – potrebna obnove.

OPREMA STAVBNIH ZEMLJI،

Predvideno je blizu 100 mio SIT za nadaljnje komunalno urejanjeMoœvar, nakup zemljiøœ za Panonski zdraviliøœno-turistiœni park (Po-dov, Moœvare, Martjanci, Bogojina ...) ter ureditev poslovne cone nazemljiøœu nekdanjega podjetja Tekstil v Prosenjakovcih.

VARSTVO OKOLJA

Na podroœju varstva okolja bo obœina iz sredstev proraœuna in okolj-skih dajatev v naslednjih letih øe naprej vlagala v zbirno sortirni cen-ter v Puconcih (21 mio SIT leta 2006), sredstva pa bo namenila tu-di za izdelavo prostorske strategije in prostorskega reda obœine terza zaøœito pred poplavami v Moravskih Toplicah.

KMETIJSTVO

Na osnovi razpisa so bila zagotovljena sredstva za izvedbo komasaci-je v k. o. Vuœja Gomila. Za ta namen je v letu 2006 namenjenih 41mio SIT. Pravnomoœne so odloœbe za uvedbo komasacijskega po-stopka na obmoœju k. o. Berkovci, Ratkovci in Motvarjevci, pripravepa teœejo v k. o. Prosenjakovci, Ivanjøevci, Norøinci in Martjanci.Izvedba bo odvisna od sredstev iz javnega razpisa.

2 mio SIT je v proraœunu predvideno za izvedbo agromelioracij.

NAŒRT DELOVNIH MEST V OBŒINSKI UPRAVI ZA LETO 2006Naœrt delovnih mest je sestavni del proraœuna. V obœinski upra-vi ni predvidenih novih zaposlitev, naloge bo opravljalo 11 zapo-slenih; toliko je tudi sistemiziranih delovnih mest.

Opis Predvideno øtevilo delovnih mest v letu 2006

Funkcionarji obœine – æupan 1

Tajnik obœine – uradniøko del. mesto na poloæaju 1Uradniøka delovna mesta 5Strokovna delovna mesta 3Administrativna delovna mesta 1Ostala strokovno-tehniœna delovna mesta 1

Skupaj 11

LETNI PROGRAM PRODAJE OBŒINSKEGA PREMOÆENJA

V obœinsko premoæenje spadajo nekatere nepremiœnine, ki jih obœinaza svoje poslovanje ne potrebuje, nastajajo pa stroøki z njihovim vz-dræevanjem, kot je na primer koønja. S prodajo tega premoæenja sebo omogoœila gradnja, obdelava oziroma moænost naselitve. Prodajabo izvedena po zakonu in po postopkih, ki jih opredeljuje Odredbao pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoæenjemdræave in obœine.

Njive, gozdovi, travniki, sadovnjaki in vinogradi razliœnih velikostileæijo v øtevilnih katastrskih obœinah, na seznamu so med drugimtudi dvoriøœe (Ivanovci), stavba in dvoriøœe (Selo, Sebeborci), sta-novanje (Murska Sobota) in kompleks Rimska Œarda.

Cene kmetijskih zemljiøœ se gibljejo od 3.500 do 11.000 tolarjevza ar, odvisno od lege, kulture, stanja zemljiøœa ... Konkretno vrednostpremoæenja ob priœetku postopka za prodajo oceni pristojni cenilec.

Gradivo so pripravili: mag. Milan Øadl, Martina Vink Kranjec in Slavica Fujs, povzetek: Ludvik Soœiœ

FOTO

:Lu

dvik

SO

ŒIŒ

Œistilna naprava Lukaœevci bo letos razøirjena.

8 17. februar 2006

PRORAŒUN OBŒINE ZA LETO 2006

Na podlagi 29. œlena zakona o lokalni samoupravi – uradno preœiøœeno besedilo (Uradni list RS, øt. 100/2005), 29. œle-na zakona o javnih financah (Uradni list RS, øt. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B in 16. œle-na Statuta Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet ObœineMoravske Toplice na 23. seji dne 22.12.2005 sprejel

1. SPLOØNA DOLOŒBA

1. œlenS tem odlokom se za Obœino Moravske Toplice za leto 2006 dolo-œajo proraœun, postopki izvrøevanja proraœuna ter obseg zadolæeva-nja in poroøtev obœine in javnega sektorja na ravni obœine (v nadalj-njem besedilu: proraœun).

2. VIØINA SPLOØNEGA DELA PRORAŒUNA IN STRUKTURAPOSEBNEGA DELA PRORAŒUNA

2. œlenSploøni del proraœuna na ravni podskupin kontov se doloœa v nas-lednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2006

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.416.659.000TEKOŒI PRIHODKI (70+71) 582.690.00070 DAVŒNI PRIHODKI 424.085.000

700 Davki na dohodek in dobiœek 236.089.000703 Davki na premoæenje 73.636.000704 Domaœi davki na blago in storitve 114.360.000706 Drugi davki 0

71 NEDAVŒNI PRIHODKI 158.605.000710 Udeleæba na dobiœku in dohodki od premoæenja 13.670.000 711 Takse in pristojbine 4.600.000712 Denarne kazni 100.000713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.700.000714 Drugi nedavœni prihodki 137.535.000

72 KAPITALSKI PRIHODKI 10.000.000720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0721 Prihodki od prodaje zalog 0722 Prihodki od prodaje zemljiøœ

in neopredmetenih dolgoroœnih sredstev 10.000.00073 PREJETE DONACIJE 4.000.000

730 Prejete donacije iz domaœih virov 4.000.000731 Prejete donacije iz tujine 0

74 TRANSFERNI PRIHODKI 819.969.000740 Transferni prihodki iz drugih

javnofinanœnih institucij 819.969.000

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.382.803.00040 TEKOŒI ODHODKI 305.972.000

400 Plaœe in drugi izdatki zaposlenim 57.806.000401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 9.354.000402 Izdatki za blago in storitve 222.870.000403 Plaœila domaœih obresti 8.700.000409 Rezerve 7.242.000

41 TEKOŒI TRANSFERI 400.821.000410 Subvencije 14.811.000411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 130.249.000412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 43.958.000413 Drugi tekoœi domaœi transferi 211.803.000414 Tekoœi transferi v tujino 0

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 621.199.000420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 621.199.000

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 54.811.000430 Investicijski transferi 54.811.000

III. PRORAŒUNSKI PRESEÆEK (I.-II.)(PRORAŒUNSKI PRIMANJKLJAJ) 33.856.000

B. RAŒUN FINANŒNIH TERJATEV IN NALOÆBSkupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2006

IV. PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL IN 4.400.000PRODAJA KAPITALSKIH DELEÆEV (750+751+752)75 PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL 4.400.000750 Prejeta vraœila danih posojil 4.000.000

V. DANA POSOJILA IN POVEŒANJE KAPITALSKIH DELEÆEV (440+441+442+443) 3.556.000

44 DANA POSOJILA IN POVEŒANJE KAPITALSKIH DELEÆEV 3.556.000440 Dana posojila 3.556.000

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEÆEV (IV.-V.) 844.000

C. RAŒUN FINANCIRANJASkupina/Podskupina kontov Proraœun leta 2006

VII. ZADOLÆEVANJE (500) 050 ZADOLÆEVANJE

500 Domaœe zadolæevanje 0

VIII. ODPLAŒILA DOLGA (550) 34.700.00055 ODPLAŒILA DOLGA 34.700.000

550 Odplaœila domaœega dolga 34.700.000

IX. POVEŒANJE (ZMANJØANJE) SREDSTEV NA RAŒUNIH(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0

X. NETO ZADOLÆEVANJE (VII.-VIII.) -34.700.000XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -33.856.000

STANJE SREDSTEV NA RAŒUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA

9009 Sploøni sklad za drugo 0

Posebni del proraœuna sestavljajo finanœni naœrti neposrednih upo-rabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podroœjaproraœunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane sprogramsko klasifikacijo izdatkov obœinskih proraœunov. Podpro-gram je razdeljen na proraœunske postavke, te pa na podskupinekontov in konte, doloœene s predpisanim kontnim naœrtom.

Posebni del proraœuna do ravni proraœunskih postavk-podskupinkontov in naœrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku inse objavita na spletni strani Obœine Moravske Toplice.

3. POSTOPKI IZVRØEVANJA PRORAŒUNA

3. œlenNamenski prihodki proraœuna so poleg prihodkov, doloœenih v pr-vem stavku prvega odstavka 43. œlena ZJF, tudi naslednji prihodki:1. Prihodki poæarne takse, ki se uporabijo za namene, doloœene v

zakonu o varstvu pred poæarom. 2. Okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporabi za name-

ne po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaæevanje okolja zaradiodvajanja odpadnih voda v skladu z odloœbo ministrstva za oko-lje in prostor.

3. Okoljska dajatev za onesnaæevanje okolja zaradi odlaganja od-padkov, ki se uporabi za namene po uredbi o okoljski dajatvi zaonesnaæevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v skladu z od-loœbo ministrstva za okolje in prostor.

4. Prihodki krajevnih skupnosti v obœini:– prihodki od obœanov, ki se namenijo za namene, za katere se

zbirajo.5. Drugi namenski prihodki proraœuna.

4. œlenO prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proraœuna medposameznimi proraœunskimi postavkami znotraj institucionalnegasektorja odloœa æupan na predlog neposrednega uporabnika zupoøtevanjem doloœil Zakona o javnih financah.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti prora-œun, spremembe proraœuna ali rebalans proraœuna.

Æupan s poroœilom o izvrøevanju proraœuna med proraœunskim le-tom in konec leta z zakljuœnim raœunom poroœa obœinskemu svetu oveljavnem proraœunu za leto 2006 in njegovi realizaciji.

5. œlenNeposredni uporabnik lahko v tekoœem letu za projekte iz naœrtarazvojnih programov priœne s postopkom prevzemanja obveznosti zacelotno vrednost projekta, ki je vkljuœen v naœrt razvojnih programov.

ODLOK O PRORAŒUNU OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2006

Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si

917. februar 2006

PRORAŒUN OBŒINE ZA LETO 2006

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, kibodo zapadle v plaœilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, in-vesticijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetemfinanœnem naœrtu neposrednega uporabnika, od tega:1. v letu 2007 najveœ 70 % navedenih pravic porabe in2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, kibodo zapadle v plaœilo v prihodnjih letih za blago in storitve in zatekoœe transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetemfinanœnem naœrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega œlena ne veljajo zaprevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanjeobveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitvein drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednihuporabnikov.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega œlenase naœrtujejo v finanœnem naœrtu neposrednega uporabnika in naœr-tu razvojnih programov.

6. œlenProraœunska rezerva se v letu 2006 oblikuje v viøini 3.621.000 SIT.

Na predlog za finance pristojnega organa obœinske uprave ouporabi sredstev proraœunske rezerve za namene iz drugega odstav-ka 49. œlena ZJF odloœa æupan in o tem s pisnimi poroœili obveøœaobœinski svet. V primeru, ko se sredstva proraœunske rezerve name-njajo za odpravo posledic naravnih nesreœ øirøih dimenzij, in namen-ska sredstva presegajo viøino oblikovane proraœunske rezerve s temodlokom, odloœa o njihovi porabi Obœinski svet s posebnim odlokom.

7. œlenProraœun obsega kot nerazporejeni del prejemkov sploøno proraœun-sko rezervacijo do maksimalne viøine 1,5 % celotnih prihodkov iz bi-lance prihodkov in odhodkov, in sicer za financiranje posameznihnamenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proraœuna ni bilo mo-goœe predvideti ali zanje ni bilo mogoœe predvideti zadostnih sred-stev. Znesek sploøne proraœunske rezervacije je doloœen v posebnemdelu proraœuna.

8. œlenO uporabi sredstev sploøne proraœunske rezervacije odloœa s skle-pom o prerazporeditvi sredstev æupan in o tem obveøœa obœinskisvet v poroœilih o realizaciji proraœuna in ob predloæitvi Odloka ozakljuœnem raœunu.

Dodeljena sredstva sploøne proraœunske rezervacije se razporedi-jo v finanœni naœrt neposrednega uporabnika.

9. œlenZa izvrøevanje proraœuna je odgovoren æupan obœine.Æupan je pooblaøœen tudi:– da odloœa o porabi nerazporejenih sredstev na postavkah znotraj

posameznih segmentov za namene, ki so povezani z isto vsebinoin jih prej ni bilo moæno predvideti,

– da odloœa o vlogah za sponzoriranje in donacije razliœnih priredi-tev do viøine 350.000,00 SIT po vlogi znotraj moænosti, ki jih do-voljuje proraœunski namen oziroma tekoœa proraœunska rezerva,

– da odloœa o pridobitvi oziroma odtujitvi premoæenja obœine v skla-du s statutom obœine,

– da daje soglasje k sklenitvi pravnega posla krajevne skupnosti ozi-roma krajevnega odbora, ki presega 250.000,00 SIT, sklepa prav-ne posle zamenjave kmetijskih in stavbnih zemljiøœ v lasti obœinepod pogojem, da se vrednost obœinskega premoæenja ne zniæuje,

– sklepa poroøtvene pogodbe v skladu z aktom, ki ga sprejema ob-œinski svet.

10. œlenFinanœna sluæba obœine je zadolæena za:– sprotno spremljanje poslovanja in tekoœe evidentiranje vseh po-

slovnih dogodkov,– pripravo analiz, medletnih ter konœnih realizacij proraœuna,– za pripravo odloka o zakljuœnem raœunu proraœuna za preteklo

leto, premoæenjsko bilanco obœine ter poroœila za potrebe statisti-ke finanœnih raœunov v skladu z roki, ki jih predpisujejo zakoni inpodzakonski akti,

– za pomoœ KS, zavodom, zvezam in drugim uporabnikom prora-œuna pri pripravi finanœnih naœrtov, sprotno evidentiranje poslov-nih dogodkov in pravoœasno pripravo zakljuœnih poroœil,

– za izvajanje nadzora nad porabo sredstev vseh proraœunskih po-rabnikov v skladu s sprejetim planom in opredeljenimi nameni,

– za izvrøevanje nakazil in izplaœil iz proraœun v skladu z veljavnozakonodajo.

11. œlen

Obœinska uprava obœine je zadolæena za upravljanje z obœinskimpremoæenjem v duhu dobrega gospodarja ter spremlja in nadziraupravljanje s premoæenjem KS.

Obœinska uprava, zadolæena za investicije, katerih investitor jeobœina oziroma KS, je dolæna spoøtovati doloœila zakona o javnihnaroœilih in le-te izvajati v skladu s tem zakonom.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGAIN FINANŒNEGA PREMOÆENJA DRÆAVE

12. œlenŒe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. œlena ZJF, lahko æu-pan dolæniku do viøine 50.000,00 SIT odpiøe oziroma delno odpiøeplaœilo dolga.

5. OBSEG ZADOLÆEVANJA IN POROØTEV OBŒINE IN JAVNEGA SEKTORJA

13. œlenZaradi kritja preseækov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkovin odhodkov, preseækov izdatkov nad prejemki v raœunu finanœnihterjatev in naloæb ter odplaœila dolgov v raœunu financiranja se obœi-na za proraœun leta 2006 lahko dolgoroœno zadolæuje za namene,izkazane v proraœunu na podlagi predhodno prejetega soglasja pri-stojnega Ministrstva za finance in pod pogoji, ki jih doloœa Zakon ofinanciranju obœin.

Obseg poroøtev obœine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov,javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je ObœinaMoravske Toplice, v letu 2006 ne sme preseœi skupne viøine glavnic25.000.000 SIT.

14. œlenPravne osebe javnega sektorja na ravni obœine (javni zavodi, javnapodjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je obœina) se lahko vletu 2006 zadolæijo le ob pogoju, da pridobijo soglasje obœine vskladu z doloœili Zakona o financiranju obœin.

6. PREHODNE IN KONŒNE DOLOŒBE

15. œlenUporabniki proraœuna morajo pri oddaji izvajalskih del in nabavi bla-ga spoøtovati zakon o javnih naroœilih s podzakonskimi predpisi inzakon o izvrøevanju proraœuna.

Amortizacijska sredstva se pri proraœunskih porabnikih formirajoin troøijo v skladu s proraœunskimi izhodiøœi Obœine Moravske Top-lice za posamezno proraœunsko leto.

Za zaœetek izvajanja vseh investicij v obœini in v KS morajopredhodno biti zagotovljena finanœna sredstva oziroma zaprta fi-nanœna konstrukcija, ki je potrjena s strani æupana obœine. Za po-godbe in druga naroœila proraœunskih uporabnikov, ki nimajo tegasoglasja, obœina ne prevzema nobenih obveznosti.

Krajevne skupnosti se ne smejo zadolæevati. Krajevne skupnostinaroœajo blago in storitve le ob sopodpisu naroœila s strani finanœnesluæbe obœinske uprave, finanœna sluæba pa vodi evidenco naroœilKS. Za izvrøevanje finanœnega naœrta KS so odgovorni predsednikisvetov KS oziroma predsedniki krajevnih odborov.

Knjigovodska opravila za KS in administrativno-tehniœna opravi-la za organe KS opravlja Obœinska uprava, v okviru katere se izva-ja tudi knjigovodstvo za zavode, javna podjetja in javne sklade, kate-rih ustanovitelj je obœina.

16. œlenKrajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojimpremoæenjem. Obœina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno, ven-dar ima pri tem prednostno pravico pobota s premoæenjem KS.

Obœina ne odgovarja za obveznosti druøtev in zvez na obmoœjuobœine.

17. œlenV obdobju zaœasnega financiranja Obœine Moravske Toplice v letu2007, œe bo zaœasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok insklep o doloœitvi zaœasnega financiranja.

18. œlen

Ta odlok zaœne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Re-publike Slovenije (ali v uradnem glasilu obœine).

Øtevilka: 40302/05-8Moravske Toplice, dne 22.12.2005

OBŒINA MORAVSKE TOPLICEæupan Franc Cipot, l. r.

Proraœun je objavljen na spletni strani www.moravske-toplice.si

10 17. februar 2006

URADNE OBJAVE – RAZPIS: ØPORT

I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci øportnih pro-gramov na podroœju obœine Moravske Toplice:– øportna druøtva in øportni klubi, ki imajo sedeæ v obœini

Moravske Toplice,– zveze øportnih druøtev, ki jih ustanovijo øportna druøtva s

sedeæem na obmoœju obœine Moravske Toplice,– zavodi s podroœja øporta, vzgoje in izobraæevanja,– zavodi, gospodarske druæbe, zasebniki in druge organiza-

cije, ki so na podlagi zakonskih predpisov– registrirane za opravljanje dejavnosti na podroœju øporta, – ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v

øportu ter so sploøno koristne in neprofitne.

Viøina sredstev razpisa za programe øporta – 10.429.000,00 SITViøina sredstev razpisa za vzdræevanje øportnih objektov –3.621.000,00 SIT

II. Za sofinanciranje v letu 2006 se lahko prijavijo naslednjiprogrami:

1. Øportna vzgoja otrok in mladine (1. toœka 17. œlena pra-vilnika)

2. Øportna rekreacija (2. toœka 17. œlena pravilnika)3. Kakovostni øport (3. toœka 17. œlena pravilnika)4. Vrhunski øport (4. toœka 17. œlena pravilnika)5. Øport invalidov (5. toœka 17. œlena pravilnika)6. Izobraæevanje in usposabljanje strokovnega kadra v øportu

(6. toœka 17. œlena pravilnika)7. Øportne prireditve v obœini (8. toœka 17. œlena pravilnika)8. Vzdræevanje øportnih objektov (XII. poglavje pravilnika)9. Prireditev ob podelitvi øportnih priznanj za leto 2005 (XIV.

poglavje pravilnika)

III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pra-vilnikom o merilih za sofinanciranje letnih programov øportav Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/02), Let-nim programom øporta Obœine Moravske Toplice za leto2006 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programomøporta RS (Uradni list RS, øt. 24/00).

Razpisno dokumentacijo, podrobnejøe podatke in pravilniklahko dobite v tajniøtvu Obœinske uprave Obœine MoravskeToplice, Kranjœeva 3 – I. nadstropje, soba 3 (telefon:02/538 15 00).

IV. Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe podtoœko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentacijidoloœeno drugaœe) priloæiti:

1) pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, zakatere programe je sklenjena,

2) potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posame-zne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za registerstrokovnih delavcev na podroœju øporta na Obœino Morav-ske Toplice oziroma so v tem œasu nastale spremembe,

3) potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov(pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je razvidnoøtevilo ur in urnik najema objekta za posamezne progra-me, ali potrdilo o rezervaciji øtevila ur v posameznem ob-jektu za posamezne programe za leto 2006),

4) v primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta,v katerem izvaja redno vadbo, mora predloæiti ustrezensklep pristojnega organa o viøini cene najema za œlanein neœlane druøtva,

5) program dela za posamezne prijavljene programe,6) seznam vadeœih po prijavljenih skupinah (ime in prii-

mek, naslov, leto rojstva), 7) seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi øtevil-

kami na dan oddaje prijave po posameznih programih, 8) izvajalci rekreacijskih lig morajo predloæiti propozicije tek-

movanja,9) podatke o œlanstvu na dan 31.12.2005,

10) izjava druøtva o pobiranju œlanarine,11) zakljuœni raœun za leto 2005 (bilanco stanja in bilanco

uspeha),12) vsebinski in finanœni program dela druøtva za leto 2006.

Za programe pod toœko II. 8 morajo izvajalci k razpisnidokumentaciji priloæiti:

1) dokazilo o lastniøtvu, najemu ali upravljanju objekta,2) upravna dovoljenja za poseg v prostor.

V. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati:1. Øportna druøtva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofi-

nanciranje rednih programov œlanov, morajo izvajati pro-grame vsaj za dve mlajøi starostni kategoriji (starostnakategorija mladincev in mlajøi).

VI. Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki:– bodo imeli vadbene skupine øtevilœno zapolnjene,– dosegajo v isti øportni panogi boljøe rezultate,– pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo

otrok in mladine,– pri izboru projektov za sofinanciranje vzdræevanja øportnih

objektov bodo upoøtevani naslednji kriteriji:a) æe pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor,b) deleæ lastnih sredstev,c) javni interes v øportu.

VII. Prijave, ki morajo vsebovati:– potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo,– priloge iz IV. toœke tega razpisa,– ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji– poøljite na naslov: Obœina Moravske Toplice, Kranjœeva

3, Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice s pripi-som »Javni razpis ØPORT 2006 – NE ODPIRAJ« naj-pozneje do 31. marca 2006.

Øteje se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddanazadnji dan roka za oddajo prijav na poøti s priporoœeno po-øiljko ali do 12. ure v tajniøtvu Obœine Moravske Toplice.

Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepomzavræene!

VIII. Sredstva bodo lahko izvajalci na podlagi sklenjenih pogodbœrpali v proraœunskem letu 2006 in sicer do 31.12.2006.

Øtevilka: 65/06-1V Moravskih Toplicah, dne 6. 2. 2006

OBŒINA MORAVSKE TOPLICE

JAVNI RAZPISZA IZBIRO PROGRAMOV ØPORTA, KI SO V JAVNEM INTERESU TER ZA VZDRÆEVANJE

ØPORTNIH OBJEKTOV IN JIH BO V LETU 2006 SOFINANCIRALA OBŒINA MORAVSKE TOPLICE

Na podlagi 10. œlena Zakona o øportu (Uradni list RS, øt. 22/98), 8. œlena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnihprogramov øporta v Obœini Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/2002) – v nadaljevanju: pravilnik in Odloka o pro-raœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2006 (Uradni list RS, øt. 120/05) objavlja

1117. februar 2006

URADNE OBJAVE – RAZPIS: KULTURA

1. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin:– dejavnost registriranih kulturnih druøtev in njihovih sekcij,

kulturna dejavnost v drugih druøtvih, ki imajo v svoji de-javnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,

– kulturna dejavnost predøolske, osnovnoøolske in srednje-øolske populacije ter kulturna dejavnost øtudentov – vse lev delu, ki presega øolske vzgojno izobraæevalne programe,

– udeleæba na obmoœnih, medobmoœnih, dræavnih sreœanjihin mednarodnih prireditvah,

– izobraæevanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskihkulturnih dejavnosti,

– kulturne prireditve in akcije,– drugi programi, ki dokaæejo vsebinsko uœinkovitost.

2. Viøina sredstev razpisa:– 1.914.000,00 SIT

3. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijokulturna druøtva, zveze kulturnih druøtev, ki jih ustanovijodruøtva, zavodi, skladi, gospodarske druæbe, zasebniki in dru-ge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov regi-strirane za opravljanje dejavnosti na podroœju kulture, javnizavodi s podroœja vzgoje in izobraæevanja in posamezni avto-rji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo priœakovano ka-kovost ali predloæijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustreznokakovost, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:– da imajo sedeæ v obœini Moravske Toplice,– da so registrirani za opravljanje programov na podroœju

kulture, – da s svojim dosedanjim delom izkazujejo priœakovano ka-

kovost,– da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacij-

ske moænosti za uresniœitev naœrtovanih aktivnosti na po-droœju kulture,

– druøtva, da imajo urejeno evidenco o œlanstvu, plaœani œla-narini in ostalo dokumentacijo, kot to doloœa zakon odruøtvih, in so registrirana vsaj eno leto,

– da Obœinski upravi vsako leto redno dostavljajo poroœila orealizaciji programov, poslovno poroœilo za preteklo leto,poroœila o doseæenih uspehih na obœinskih, regionalnih indræavnih tekmovanjih, œe se jih udeleæijo, ter naœrt aktivno-sti za prihodnje leto,

– posamezni avtorji dostavijo osnutek projekta, ki zagotavljaustrezno kakovost.

4. Vsebina vloge: Predlogi morajo biti podani na ustreznih pri-javnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite vesœas razpisa v œasu uradnih ur v tajniøtvu Obœine MoravskeToplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice.

5. Rok in naœin prijave: Pisne prijave na originalnih obrazcihmorate poslati najkasneje do 31. marca 2006 na naslovObœina Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 MoravskeToplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripi-som »Javni razpis KULTURA 2006 – NE ODPIRAJ«. Øte-je se, da je prijava prispela pravoœasno, œe je bila oddanazadnji dan roka za oddajo prijav na poøti s priporoœeno po-øiljko ali do 12. ure v tajniøtvu Obœine Moravske Toplice.

6. Obravnava vlog: Pravoœasno prispele in popolne prijave bodovrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje pro-gramov kulturnih druøtev in kulturnih projektov, ki se finan-cirajo ali sofinancirajo iz proraœuna obœine Moravske Toplice.Ponudniki bodo o izidu razpisa obveøœeni v roku 8 dni posprejeti odloœitvi komisije. Z izvajalci kulturnih programov inprojektov bo æupan Obœine Moravske Toplice sklenil pogod-be o sofinanciranju.

7. Informiranje kandidatov: Informacije in navodila za sodelova-nje pri razpisu dobijo kandidati na Obœini Moravske Toplice,Kranjœeva 3, 9226 Moravske TopliceKontaktna oseba: Majda Lipiœ, telefon 02/538 15 06, vsak

delovni dan od 8. do 13. ure.

Øtevilka: 67/06-1Moravske Toplice, 6. 2. 2006

OBŒINA MORAVSKE TOPLICE

JAVNI RAZPISZBIRANJA PREDLOGOV PROGRAMOV KULTURNIH DRUØTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV,

KI JIH BO V LETU 2006 SOFINANCIRALA OBŒINA MORAVSKE TOPLICE

Obœina Moravske Toplice objavlja na podlagi Zakona o uresniœevanju javnega interesa na podroœju kulture (Uradni list RS,øt. 75/94 in 22/00), 4. œlena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih druøtev in kulturnih projek-tov iz proraœuna Obœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 29/2002) in Odloka o proraœunu Obœine Moravske Topli-ce za leto 2006 (Uradni list RS, øt. 120/05)

Øtevilni ponudniki so se menjavali na dese-tih stojnicah od 27. do 31. decembra. Œe-prav je novoletni sejem prve dni motilomoœno sneæenje, se niti ponudniki niti obi-skovalci niso predali. Priœarali so idiliœnoprazniœno vzduøje, ki se je do izteka letasamo øe stopnjevalo. Prednovoletni utrip vtem turistiœnem kraju so med drugimi polep-øali: mediœarstvo Celec iz Ratkovec, œebe-larstvo Kozic iz Ivanjøevec, umetno kovaø-tvo Solar iz Andrejec, izdelki domaœe obrtiÆiæek iz Lipovec, vinotoœa Erniøa in Lipiœ-Passero s Suhega Vrha, sadjarstvo Cifer izKukeœa, Vratuøa iz Kraøœ, Ficko iz Rogaøo-

vec in Gjergek iz Kovaœevec, Unikat Beleciz Æeleznih dveri pri Ljutomeru, OZARA,Zaloæba Franc-Franc, VDC Sonœek in druø-tva Mozaik, vsi iz Murske Sobote, Øtudijskikroæek iz Martjanec, Œebelarsko druøtvoMoravske Toplice, vinogradniøko-sadjarskoin turistiœno druøtvo ter vrtec iz Filovcev,Regionalno razvojno jedro Pomelaj iz MalePolane, lonœarstvo Zelko iz Peœarovec ingostje iz Madæarske, Miloøeviœ iz Ratkovecz izdelki iz gline ... Videti, kupiti ali po-skusiti je bilo mogoœe tudi kvaœkane izdel-ke Benkoviœ iz Filovec in Flisar iz Kroga,na svilo poslikane izdelke Berden iz Filovec

PRAZNIŒNI DECEMBER V MORAVSKIH TOPLICAH

Turistiœno-informativni center (TIC) Moravske Toplice se je v sodelovanju z druøtvi, javnimi zavodi, lokalno skupnostjo, turistiœ-nimi gospodarskimi druæbami in evangeliœansko cerkvijo v priœakovanju minulih boæiœno-novoletnih praznikov pripravil zelo bo-gat program prireditev. Æe konec novembra je za uvod v decembrska prazniœna obœutja pred tamkajønjo cerkvijo organiziraladventni prodajni sejem s øtevilnimi ponudniki domaœe in umetnostne obrti, turistiœnih in drugih druøtev, zavodov in posamezni-kov iz obœine in øirøega obmoœja ter œasu primerne kulturne dogodke, nadaljeval pa je tudi med boæiœem in novim letom.

in keramiko Zupe iz Radenec. Zvrhan koødomaœih dobrot je prispevalo øe turistiœnodruøtvo iz Moravskih Toplic.

V cerkvenih prostorih so se v tem œasuzvrstili prazniœni koncerti meøanega pev-skega zbora Radenske, glasbenice Moire izBeltinec, prekmurskega moøkega vokalne-ga kvinteta Aeternum, æenskega pevskegazbora Petrol iz Ljubljane ter violinista Pe-tra Napreta in pianista Emila Glavnika.

Vse do februarja pa bo na livadi predvrtcem na ogled deæela pravljiœnih bitij, kijo æe vrsto let postavljajo, oblikujejo in do-polnjujejo v vrtcu Moravske Toplice. (G.G.)

12 17. februar 2006

URADNE OBJAVE

Na podlagi 42. œlena Zakona o stavbnih zemljiøœih (Uradni list RS, øt. 44/97) in 16. œlena Statuta Obœine MoravskeToplice (Uradni list RS, øt. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Obœinski svet Obœine Moravske Toplice na 22. red-ni seji dne 7. 12. 2005 sprejel

1. œlen

V Obœini Moravske Toplice, razen oæjega naselja Moravske Top-lice, za katerega je sprejet investicijski program, znaøa komunal-ni prispevek za popolno komunalno opremo:– za stanovanjske hiøe, vikende, vinske kleti in poslovne pros-

tore, razen turistiœnih, gostinskih in trgovskih lokalov,7.364,33 SIT/m2 koristne povrøine, in sicer so stroøki komu-nalne opreme za posamezne komunalne naprave naslednji:

SIT/m2

kanalizacija 1.920,89vodovod 1.213,25elektriœno omreæje 783,54ceste 3.446,65SKUPAJ 7.364,33

– za gostinske, turistiœne in trgovske lokale 12.276,47 SIT/m2

koristne povrøine prostorov, in sicer so stroøki komunalneopreme za posamezne komunalne naprave naslednji:

SIT/m2

kanalizacija 3.201,10vodovod 2.023,57elektriœno omreæje 1.305,89ceste 5.745,91SKUPAJ 12.276,47

Za naselje Moravske Toplice: SIT/m2

MORAVSKE TOPLICE 20061,031

skupina 100-pridobivanje zemljiøœ 26,72skupina 200-priprava stavbnega zemljiøœa 24,86skupina 300-oprema stavbnega zemljiøœakomunalni objekti in naprave skupne rabeceste in zunanje ureditve 1.201,81zelene in rekreacijske povrøine 24,82javna razsvetljava 201,76kanalizacija za odvod meteorne vode 1.443,83komunalni objekti in naprave individualne rabevodovodno omreæje in naprave 524,20kanalizacija za odvod odpadne vode 1.443,83elektriœno omreæje in naprave 422,51PTT omreæje in naprave 382,25Skupaj skupina 300-oprema stavbnega zemljiøœa 5.645,01VSE SKUPAJ 5.696,59

2. œlenKomunalni prispevek se obraœuna na obmoœju, kjer so komunal-ne naprave æe zgrajene, na obmoœju, kjer so komunalne napra-ve v izgradnji in na obmoœju, kjer je moæno komunalne napraveizgraditi.

Komunalni prispevek predstavlja stroøke izgradnje primarnihkomunalnih vodov in kategoriziranih cest.

Od izraœunane vrednosti komunalnega prispevka se odøteva-jo vsa prejønja namenska plaœila investitorja v izgradnjo komu-nalnih objektov in naprav po valorizirani vrednosti (vrednost te-œaja EUR-a) glede na œas od prvotnega plaœila do sedanje odme-re, vendar ne veœ, kot je za posamezno postavko doloœeno potem sklepu.

Investitor dokazuje vsa prejønja plaœila v izgradnjo komunal-nih objektov in naprav s predloæitvijo originalne dokumentacije oplaœilih. V primeru nejasnosti, da se plaœilo dejansko nanaøa napredvideno bodoœo gradnjo, se pridobi mnenje investitorja grad-nje posameznega komunalnega objekta oziroma naprave alipodroœne krajevne skupnosti.

Za kmetijske gospodarske objekte se ne obraœunava komu-nalni prispevek.

3. œlenKorekcijski faktorji za koristne povrøine so v skladu s standardi,razen:– za stanovanjske hiøe do 100 m2 stanovanjske povrøine 0,50– kleti in skladiøœa ter industrijski objekti in garaæe 0,30– bivalni prostori v mansardi 0,75– øportni objekti, bazeni in podobno 0,10Z ozirom na lokacijo objekta se upoøtevajo naslednji korekcijskifaktorji:I. obmoœje: obsega oæje naselje Moravske Toplice, faktor F=1II. obmoœje: obsega naselja Martjanci, Teøanovci, faktor F=0,70III. obmoœje: obsega naselja Bogojina, Filovci, Ivanci, Mlajtinci,

Lukaœevci, Norøinci, Sebeborci, faktor F= 0,60IV. obmoœje: obsega naselja Berkovci, Prosenjakovci, Pordaøinci,

Motvarjevci, faktor F=0,40V. obmoœje: obsega vsa ostala naselja. Za to obmoœje se ne obra-

œunava prispevek za kanalizacijo, faktor F=0,40, vikendi 0,50VI. obmoœje: obsega obmoœje izven oæjega naselja in velja za vin-

ske kleti. Obraœuna se samo elektrika in cesta, faktor F=0,50.Individualne prikljuœke od glavnega voda do objekta plaœa vsakinvestitor sam.

4. œlenTa sklep velja za plaœilo komunalnega prispevka na obmoœju ce-lotne Obœine Moravske Toplice.

Brez potrdila, izdanega od Obœine Moravske Toplice, o plaœi-lu komunalnega prispevka, Upravna enota Murska Sobota nesme izdati gradbenega dovoljenja.

5. œlenKomunalni prispevek se ne plaœa v primeru gradnje nadomest-nega stanovanjskega ali poslovnega objekta, œe je obstojeœi ob-jekt æe ustrezno komunalno opremljen.

Oprostitev plaœila prispevka iz prvega odstavka tega œlena nevelja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg za veœkot 20 m2 presega tlorisno povrøino prostorov prejønjega objekta.

Œe novozgrajeni stanovanjski ali poslovni objekt za veœ kot20 m2 presega tlorisno povrøino prostorov prejønjega objekta,plaœa investitor prispevek za komunalno opremljanje stavbnegazemljiøœa v sorazmerju s poveœanjem tlorisnih stanovanjskih ozi-roma poslovnih povrøin.

Investitorji, kateri so deleæni ugodnosti iz tega œlena, morajov roku dveh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja zanovozgrajeni objekt, starega poruøiti in odstraniti material terokolico primerno urediti.

6. œlenV primeru, da pride do spremembe namembnosti stanovanjskehiøe, vikenda, vinske kleti ali poslovnih prostorov v gostinski alitrgovski lokal, se plaœa pred izdajo uporabnega dovoljenja razli-ka komunalnega prispevka po 1. œlenu tega sklepa.

7. œlenInvestitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plaœati ko-munalni prispevek na transakcijski raœun Obœine Moravske Topli-ce na podlagi odloœbe pristojnega obœinskega upravnega organa.

8. œlenZ zaœetkom veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep o viøinikomunalnega prispevka za leto 2005 (Uradni list RS, øt. 132/04).

9. œlenTa sklep zaœne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listuRepublike Slovenije, uporablja pa se od 01. 01. 2006.

Øtevilka: 42001-01/05-50V Moravskih Toplicah, dne 07.12.2005

Æupan:Franc Cipot, univ. dipl. org., ekon., l. r.

SKLEPO VIØINI KOMUNALNEGA PRISPEVKA V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2006

1317. februar 2006

VSE FELE

Rakiœan

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO

Dolgoletna prizadevanja Pomurcev, daregija pridobi visokoøolski izobraæevalniprogram s podroœja kmetijstva, so senaposled le uresniœila. V prihodnjemøtudijskem letu naj bi namreœ v Rakiœa-nu pri Murski Soboti zaœel delovati vi-sokoøolski strokovni program menedæ-ment v agroæivilstvu in razvoj podeæelja.Program dislociranega oddelka Fakulte-te za kmetijstvo Univerze v Mariboru jebil æe 18. novembra 2005 uspeønoakreditiran pri svetu RS za visoko øol-stvo, potrditi ga mora øe Vlada RS.

Moravske Toplice

SONŒNI PARK VIVAT

Zasebno podjetje Turizem Meteor, d. o. o., ki je od 1. januarja 2005 lastnikpodjetja Poœitek-Uæitek oziroma hotela Vivat v Moravskih Toplicah, uspeøno ure-sniœuje novo vizijo podjetja: v prvi vrsti z dodatnimi naloæbami oblikovati kako-vostno in prepoznavno turistiœno ponudbo ter s tem postati pomemben ponu-dnik zdraviliøkih storitev na slovenskem in evropskem trgu. Novi lastnik je takojpristopil k obseænemu investicijskemu ciklusu, vezanem na izgradnjo turistiœneinfrastrukture in ponudbe s skupnim imenom Sonœni parka Vivat.

Øola podaja roko starøem na veliko naœinov. Predvsem jih vklju-œujemo v svoj razvoj, ki ga izvajamo skupaj z uœenci. Recepta,kako pridobiti starøe v øolo, ni. Ena od moænosti je tudi danodprtih vrat øole.

Na Osnovni øoli Fokovci vsako øolsko leto na øiroko odpre-mo vrata starøem in povabljenim gostom, da spoznajo vsako-dnevno delo svojih otrok, razliœne dejavnosti pri pouku, ritemin dihanje øole. To je tudi priloænost za klepet z delavci øole. Vneposrednih kontaktih s starøi in uœenci je œutiti æeljo po med-sebojnem sodelovanju, saj lahko tudi starøi s svojim znanjembogatijo øolski program in izboljøuje medsebojne odnose.

Najprej so se lotili temeljite prenove hotela

Vivat, je povedal pomoœnik direktorja dru-

æbe Poœitek-Uæitek Geza Øanca. Objekt so

v celoti klimatizirali, na novo opremili sobe

in poveœali zmogljivost hotela z 90 na 200

postelj. S tem se je kategorizacija hotela

dvignila s tri na øtiri zvezdice. V prvi fazi

investicije so v hotelu Vivat dogradili øe

novo a la carte restavracijo, ki sprejme do

180 ljudi, razøirili pa so tudi zmogljivost

hotelske kuhinje s 70 na 300 obrokov. Pr-

va faza je bila zakljuœena v aprilu 2005.

Avgusta se je v neposredni bliæini hote-

la priœela øe izgradnja apartmajskega nase-

lja s 119 apartmaji. Objekt je zasnovan kot

vila blok in ponuja razliœne tipe apartmajev,

od enosobnega studia do 3-sobnih kom-

fortnih apartmajev. Od pozne jeseni izvajajo

notranja dela, tako da bodo apartmaji do-

konœani do konca meseca februarja 2006.

»Hkrati z izgradnjo apartmajev se je

priœela tudi izgradnja bazenskega komple-

ksa s fizioterapijo, v sklopu katere bo

zgrajen zunanji olimpijski bazen, pokriti

bazen z jacuzziji ter z vrhunsko wellness

ponudbo (turøke in finske savne, masaæe,

programi za lepoto telesa in duha ...).

Bazeni bodo polnjeni s termalno vodo iz

lastne vrtine, ki je bila izvrtana novembra.

V sklopu novega bazenskega kompleksa

se bo odprl tudi zdraviliøki center, kjer se

bodo izvajali programi za zdravljenje ko-

ænih in revmatskih bolezni ter tudi pilot-

sko zdravljenje psoriaze. Bazenski kom-

pleks bo nared do konca meseca marca

2006,« je bil izœrpen Øanca, ki nam je po-

stregel tudi s skupno vrednostjo vseh

omenjenih investicij: 3,5 milijarde tolarjev.

Sogovornik dodaja, da se dinamika in-

vesticij uspeøno uresniœuje, zato bodo

kmalu lahko uresniœili cilje, ki so si jih za-

dali: postati pomemben ponudnik zdra-

viliøkih storitev v tem delu Evrope, hkrati

pa tudi bistveno prispevati k izboljøanju

ponudbe turistiœne destinacije Moravske

Toplice, k poveœanju prepoznavnosti kraja

po kakovostni in bogati ponudbi ter ne-

nazadnje prispevati k hitrejøemu gospo-

darskemu razvoju Moravskih Toplic.

Geza Grabar

Najveœ zaslug za pridobitev dolgo naœrtova-nega visokoøolskega programa imajo dr.Stanko Kapun (Kmetijsko-gozdarski zavodMurska Sobota), pomurski poslanec dr. Mi-tja Slavinec, ravnatelj Srednje kmetijske øo-le Rakiœan Øtefan Smodiø ter predstavnikilokalnih skupnosti in podjetij, ki so dalipodporo in utemeljili smotrnost visokoøol-skega izobraæevanja.

Po napovedih mariborske Fakultete zakmetijstvo bo v zaœetku leta objavljen javnirazpis za vpis 40 rednih in 40 izrednih øtu-dentov v prvi letnik. Naziv, ki ga bodo pri-dobili diplomanti menedæmenta v agroæivil-stvu in razvoj podeæelja, je diplomirani inæe-nir agrarne ekonomije.

Dolgoroœno upanje daje tudi drugi po-murski visokoøolski program, ki ga boprav tako prihodnje øtudijsko leto v Raden-cih zaœela izvajati Ekonomsko-poslovna fa-kulteta iz Maribora. Imenoval se bo me-nedæment storitev.

Geza Grabar

VESTI IZ TURIZMALANI MANJ NOŒITEV – Po podatkih Turistiœno-informativnegacentra (TIC) Moravske Toplice je v minulem letu 92.814 gostov naobmoœju naøe obœine ustvarilo 396.870 noœitev. V primerjavi z letom2004 to pomeni, da se je øtevilo gostov zmanjøalo za 2,6 %, øtevilonoœitev pa za 2,3 %. Gostje so povpreœno v naøi obœini bivali 4,2 dni.

Skoraj 52 % vseh noœitev so ustvarili gostje iz tujine. Veœ kot87 % noœitev (347.193) odpade na druæbo Terme 3000 (hotela Ajdain Termal, apartmajsko naselje, bungalovi in kamp), deleæ noœitev v ho-telu Vivat je bil lani 5,7-odstoten (22.651 noœitev), v zasebnih sobahin apartmajih so naøteli 17.664 noœitev, v apartmajih v lasti TIC pa9.362 noœitev.

PLAKETA PTZ GOSTILNI MARIŒ – Na sreœanju turistiœnih delav-cev Pomurja v Radencih je gostilna Mariœ iz Sebeborec prejela plake-to Pomurske turistiœne zveze (PTZ) za prispevek k razvoju turizma vpokrajini ob Muri. V obrazloæitvi beremo, da »sodi gostilna Mariœ mednekaj vrhunskih gostiln v naøi pokrajini. Je gostilna s konstantno ka-kovostno kulinariœno ponudbo, ki je prilagojena letnim œasom in pra-znovanjem. Gostilno Mariœ odlikuje lep odnos do gostov, urejenostprostorov in okolja«.

TERME 3000: NAJBOLJE UREJENO SLOVENSKO KOPA-LIØŒE – Redakcija radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« je prviœpodelila priznanje za najbolje urejeno slovensko kopaliøœe. Od majado septembra so obiskali veœ kot øtirideset kopaliøœ, naslov Sloven-sko najkopaliøœe 2005 je pripadlo druæbi Terme 3000 MoravskeToplice, ki je prejela posebno priznanje.

Geza Grabar

Letos je OØ Fokovci æe desetiœ odprla vrata za starøe in obiskovalce.Starøi so se lahko vkljuœili v razliœne delavnice. Izdelovali so lahkonovoletne voøœilnice in aranæmaje, v okviru vsebin Unesca so barvalistole, v etnoloøki delavnici pa so si lahko izdelali svojo brnkanco.

V kulturnem programu, poimenovanem Œasovni stroj, smo pred-stavili najboljøe toœke, ki so se zvrstile na prejønjih dnevih odprtihvrat. Kulturniøka skupina je odigrala odlomek iz igrice Œrno in bel,pevski zbor je zapel ob spremljavi uœencev izbirnega predmeta an-sambelska igra, uœenci øolske folklorne skupine so zaplesali nekajplesov. Uœenci so se predstavili tudi z recitacijami, deklamacijami, zigrico Drugaœen, œetrtoøolci pa z glasbeno œestitko.

Prireditev je z obiskom in darili popestril dedek Mraz. Najboljveseli so ga bili prav najmlajøi uœenci.

Suzana Panker, OØ Fokovci

OØ Fokovci

DESETI DAN ODPRTIH VRAT

14 17. februar 2006Pripravlja in ureja: Ella Pivar / Készíti és szerkeszti: Pivar Ella

ÆIVL JENJE OB MEJ I /ÉLET A HATÁR MELLETT

A több célt szolgáló épület el√tt számosvendég, a szomszédos magyarországi ha-tármenti telepΔlések önkormányzatainakképvisel√i és a lakosság java része meg-jelent, hogy részt vegyen az ünnepségen,amelynek keretén belül átadták rendel-tetésének az egészségügyi rendel√t, aHelyi Hivatal irodáját, valamint a Morav-ske Toplice-i Község Magyar NemzetiÖnigazgatási Közösség irodáját és Δléster-mét. Az egybegyülteket Franc Cipot,Moravske Toplice polgármestere köszön-tötte, hangsúlyozva a beruházás fon-tosságát: »Kívánságunk megvalósult, hi-

sokról kell gondolkodni, beleértve egykisebb ipari zóna kiépítését is.

»Bár tudatában vagyunk, hogy azépület az emberek nélkΔl mintsem ér, dekultúráltabb körΔlmények között dolgoz-ni szintén min√séghez vezet. Megva-lósúltak az álmaink, amikor nagy er√fes-zítések árán számos forrásból sikerΔltfelépíteni nem csak Pártosfalva, hanem anemzetiségileg vegyesen lakott terΔletszékházát...« – mondta a nemeztiségitanács elnöke, amikor ünnepélyes kere-tek között átadták az ötven f√s gyΔlés-termet és nemzetiségi irodát.

Az új egészségügyi rendel√ meg-nyítása kapcsán dr. Joæe Felkar, a mura-szombati egészségház igazgatója fejezte kiörömét és reményét, hogy az új rendel√ abetegeknek, f√leg az id√sebbeknek biztosítmagasabb min√ségΔ szolgáltatást.

Geza Farkas, a Muraszombati Közi-gazgatási Egység vezet√je köszönt√jébenkiemelte, hogy a szlovén állami igazgatás-ban felmerült nehézségek ellenére arra tö-rekednek, hogy a közigazgatási szolgál-tatásokat biztosító irodák megmaradjanaka kisebb településeken is. Reményét fe-jezte ki, hogy a szolgáltatások min√ségemagas szintΔ lesz, az ügyfelek pedig elé-gedetten távoznak az irodából.

Az új helyiségek megnyításának ün-nepsége alkalmi kultúrmΔsorral fejez√döttbe, amelyben a pártosfalvi KétnyelvΔÁltalános Iskola tanulói és a muraszom-bati »Baráti Kör« mΔvel√dési egyesΔleténekkara karácsonyi koncerttel léptek fel.

Pivar Ella

több célt szolgáló épületben kapott újhelyiségeket a Moravske Toplice-i KözségMagyar Nemzeti Önigazgatási Közössége.Vörös Tibor, a tanács elnöke nem felejtettel köszönetet mondani mindazon állami-és községi szerveknek, amelyek alaposanyagi támogatással lehet√vé tették, hogyegy szép, tájba ill√, több célt szolgálólétesítmény immár emberibb körΔlmé-nyeket biztosítson az itt dolgozóknak és apolgároknak, akik naponta itt intézékügyeiket. A jöv√be is tekintett, amikor aztmondta, hogy most nem szabad megállni,hanem újabb infrastrukturális beruházá-

ÁTADTÁK PÁRTOSFALVÁN A TÖBB CÉLT SZOLGÁLÓ KÖZÉP◊LETET

MINOSÉGESEBB ÉLETÉRT A HATÁR TÖVÉBEN

Közvetlen a karácsonyi ünnepek el√tt, december 22-én, Pártosfalván ünnepélyes keretek között adták át rendeltetéséneka több célt szolgáló épületben a Moravske Toplice-i Község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség és a Helyi Hivatalirodáját, valamint az új egészégügyi rendel√t.

A helybeli iskola tanúlói szavalatokkal és gyermekdalokkal tették színesebbé a székházátadási ünnepélyét

szen sikerült egy központot kialakítani,amely a határ mentén él√ emberek köz-pontja. Pártosfalva már valamikor is avidék policentrumának számított, de azelmúlt id√szakban ezen szerepét kezdteelveszíteni. Egyre kevesebben keresték felazokat a hivatalokat, amelyek jelent√s sz-erepet töltenek be egy-egy település éle-tében, legyen az a helyi hivatal, az egé-szségügyi rendel√ vagy a posta. Ezenhelyek fontossága túlmutat az ügyeink in-tézésén, mert az emberek itt találkoznakés beszélgetnek, kapcsolatokat alakitanakki. Valamennyiünk számára fontos a mainap, de még fontosabb azoknak, akik hol-naptól már az új helyiségekben fognaktevékenykedni. Örülök, hogy közös er√velsikerült ezt a beruházást megvalósítani«.

Az építkezés két évvel ezzel√ttkezd√dött és a posta már itt mΔködik,két új lakás egyikébe lakók költöztek. A

AZ IDÉN 1,4 MILLIÁRD TOLLÁRBÓL GAZDÁLKODNAK

A Moravske Toplice-i Község 23-ik rendszeres Δlésen, amelyet a karácsonyi-újéviünnepek el√tt, december 22-én tartottak meg Pártosfalván, elfogadták az idei évreszóló költségvetést. A kihelyezett ülésnek az községi magyar örkönymányzat újszék-háza adott otthont és ezt a hivatalos megnyitó-ünnepség követte.

A költségvetés elfogadására már egy megel√z√ vita után kerΔlt sor és ez a2006-os évre 1,4 milliárd tollárt tesz ki, ami mintegy 11 százalékkal nagyobb atavalyi événél. Az idén a költségvetés legnagyobb tételét az okatásügy pénzelése je-lenti és az összkiadások 25 százalékát képezi. A költségvetési eszközök 10 száza-lékát a közlekedésre, a közlekedési infrastrukturára és kommunikációkra, akörnyzet- és mΔemlékvédelemre, valamint térrendezési és lakásépítési, közmΔvesétésicélokra fordítják.

A költségvetésben a fejlesztési programokra a 2006-os évben 651.729.000 tolárberuházási eszközöket látnak el√. Egyes beruházások kivítelezése az állami és euró-pai pályázatok elnyerését√l fΔgg.

A Moravske Toplice-i Község Magyar Nemezti Önigazgatási Közössége mΔködé-sére 32 millió tolárt láttak el√, ami 14 százalékkal több a 2004-es évinél. Ugyanis atavalyi összehasonlítás nem reális, mert a székházban lév√ helységek megvásárlá-sára és berendezésére külön még 15 milliót költöttek. (solu)

FOTO

:Lu

dvik

SO

ŒIŒ

1517. februar 2006

ÆIVL JENJE OB MEJ I /ÉLET A HATÁR MELLETT

Pripravlja in ureja: Ella Pivar / Készíti és szerkeszti: Pivar Ella

Kedves Áskálúdú sógor!

Egy kicsinyt csalúttam Tebenned, amiko útollára Lendvánjártam. A Naca tesférem jó fogadott, de nem értöm, Neködmi a bajad velem, mer még bort se hoztá sokájig a zasztara.Amiko evettedd a mi Nacánkat mindönkinek aszt mesítedd,hogy én vajok a legjobb sógorod, f√leg, amiko még astaférúngon fölΔ a tesférömnek adtam két házravalú fölefát,építközíko meg négy súnkát. Akko allig tuttá hálákonyi, masdecembörbe meg se akartad kóstunyi, pedig ez kΔtΔnΔ ISOGoriœka øunka minΔség. Miko megkérdöztem mijer a harag,akko azt montad, hogy azér, mer mi férehúzujak vajunk,bonttyok a magyar egységöt. Kedves sógorom, olvasom azújságba, hogy ti meg mennyire összetartotok. Annyira, hogya zegyik fele igy, a másik fele meg azér is kontrába szavaz.A végín meg mi vajunk mindönnek a zoka. Mi vajunk adezsurni bΔnbakok, de nem baj, f√, hogy szaporodunk. Igaznem számra, mer nagyon keves gyerök szΔletik. Mondom isa zasszonynak, hogy a goricskúji hazafijas kötelesség miattkΔ köll cserinöm két húszonötévesre, hogy lögyön gyerök a ziskolába, me ezök a maji fijatal legínyök nem nagyonigyeköznek. A szaporulat, mind a rádijuba is bemonták,inkább az anyagiakban van. ErΔ jút eszömbe, hogykarácsony el√tt Pártosfalván átaggyok aszt a középΔletöt,amit síkerΔt nagy részbe nemzetíségi pénzbΔ föhúznyi.Gyertök el a Nacáve, a mi súnkánk, meg pálinkánk, meg a ti lendvaji borotok mellett talán meg is olgyok anemzetiségi ellentétöket. Mer hát össze kö fognyi. Ha mégse találkoznánk, akkor mindöt jót.

Kuruc Pétör Goricskúru

Tisztölt Pétör Sógor!

Bár nem sikerΔt a nemzetiségi politikába z√dágravergünnΔnk amiko karácsony el√tt találkoztunk a pártosfalvimegnyitún a gúláspartin, utánna meg tinálotok, de be köllismernöm, hogy nagyon jó súnkát tuttok csinyányi. Meg apálinkátok se rossz. Akko nem akartam mondanyi, de ti sevattok jobbak, mind itt minálunk. Az igaz, hogy a szibiriaihidegbe is sokan összegyöttek a megnyitúra, de kevesembört láttam Szentlászlúrú, Csekefárú, meg SzerdahellrΔ se vótak sokan. Ha mást nem, megnézhettik vóna zépΔletöt,meg hallhatáttok vóna, hogy a hidegbe is millen szépönlehet karácsonyi énökeket énökΔnyi. Vagy, kedves Sógor,talán tinálatok is baj van avve az hirös összetartásse? Hallom, Sógor, hogy te is valami nemzetíségi funkcionárusvagy, akko szavazd meg, hogy Pártosfalvát, ahun af√városotok lesz, jobban szépísítök kΔ.Fáj, hogy szömömre vet√d, hogy f√fát attá. Amiko a bálbamegismerköttem a Naca tesférödde, még új biciklít is vettí,hogy csag járgyak a sáros falutokba. Dicsekötettök is, hogyLendvavidíkre megy férhö. Na, nem is bányom, hogyevettem, csag az a bajom vele, hogy a zútúbbi ΔdΔbe agoricskujiakho húz. Mútko is a Málí-högyön, amikor hallotta,hogy a megyís mongya, hogy te Pista, mond má azoknak a goricskuji rokonyodaknak, hogy fogagyanak szót alendvajiaknak, a zasszony bezárta pincit, a kúcsot evittehaza, én meg szényönszömre meg se kináhattam a Jancsimenyísömet egy kupicáve. Mas má láthatod, hogy millennagy családi problémákho vezet, hogy ti küléptetök a közösnemzetíségí politikabú. Talákozzunk, hogy én maj emonggyam, hogyan köll nektökvisekönnyi a magyarság Δgyíbe.A Naca tesféröd csókótattya a zegisz családot.

Áskálúdú Pista Lendvárú

Tibor: Œuj Feri, ti si moj najbokøi polgármestör.Feri: Tibor, te meg a zén legjobb követöm vagy.Tibor: Na, œe je tak, te bouø nan asfaltirau cesto, napravu industrijskocono, kanalizacijo, posadiu roæe... Feri: Eszt mind megigéröm, Tibor, eszt neköd mind megtöszöm.Tibor: Œakaj, eøœe nej san konœau. V Art centri napraviva obœin(sk)oSREDIØŒE. Po volitvaj pa de eden od naju direktor. Feri: Tibor, de jó tucc kombinányi. Tibor, erre egyet iszunk!

AKTUÁLIS: NEM GONDOLTUK KOMOLYAN

TISZTELT OLVASÓM!Télutóban a goricskói vegyesen lakott települések nemzeti inde-titásuknak adóznak. Február 8-án a szlovén nép fia, a romanti-ka jeles korának nagy költ√je, France Preøeren, március 15-éna magyar rónaság bárdja, a magyar versíró, Pet√fi Sándor em-lékének hajtunk fejet, egyben pedig bizonyítjuk, hogy ragaszko-dunk öntudatunkhoz, hovatartozásunkhoz, alkotóinkhoz, √seinkáltal ránk ruházott kutúrális és anyagi örökségΔnkhöz, aföldöhöz, a tájhoz amely életet ad.

Nyelvében, hagyományaiban és kultúrájában él a nemzet. Anemzetiségileg vegyesen lakott terΔleten pedig ehez párosul mégaz együttélés felbecsülhe-telen eleme is. Együttélni, egymástkölcsönösen tisztelni a legnagyobb erénye a határ tövében, anépek országútja mentén lakó népeknek. A történelem során azegyszerΔ magyar és a szlovén nép mindig megtalálta az elvisel-het√ életformát, hiszen közös volt a sorsuk, osztoztak jóbban-rosszban, ragaszkodtak a röghöz, amelyet verejték árán mΔvel-nek meg a mai napig és még a vallási különbségek sem tudtákmegtörni a kölcsönös megbecsülést.

Ellentéteket csak a politikai és gazdasági érdekek váltottakki, de mindig a józan ész gy√zött. A vidéket, ahol nyelvi, népraj-zi, szociológiai, gazdasági és nem utolsó sorban földrajzi különb-ségek rajzolják meg az élet nagy mozaikképét, becses értékkéntkell kezelni. Hatalmas multikultúrális örökség ez, amiért a globa-lizált Európa sok részén megirigyelhetnének bennΔnket. Amondóvagyok, hogy ne mi siessΔnk a fejlett Európába, hanem az elide-genΔlt, ipari társadalom javaiban dúskáló Európa jöjjön meg-csodálni minket, hiszen e vidéket, ahol két nemzet-, háromtörténelmi egyház tagjai békésen, környezetkimél√en megtudnakférni, csak tisztelni, szeretni és utánozni lehet.

Ezért senki se szégyelje, hogy magyar vagy szlovén az anya-nyelve, sem hogy másabb vallásu, mint a szomszédja, hanem ma-radjon meg annak, aminek született, de becsülje, tanulja meg amásik nyelvét, kultúráját. Ne tagadja le a génjeiben hordozott kó-dot, mert aki elveszti nemzeti intentitását, az eladja önmagát...

Kedves Olvasóm, nem véletlen, hogy a kett√s ünnep idején,a Moravske Toplice-i Község lapjának idei évi els√ számábankét oldalon olvashatnak magyar nyelvΔ írásokat a nemzetiségi-leg vegyesen lakott terΔletr√l és a szelésebb közösségr√l, mertcsak az alkotmányos jogok öntenek gyakorlati formát. Ajöv√ben az önök közremΔködésével is megpróbálok minnél többinformációval szolgálni riportok, intervjuk, kommentárok, néhatömör, hivatalos, máskor egy kicsit vidámabb formájában. Azthiszem, sokak kívánságát vetem papírra, amikor azt írom le,hogy az idei kutúrnapok jelentsenek mérföldkövet a határmentén él√ magyar nemzetiség tájékoztatásában...

Pivar Ella

FOTO

:Lu

dvik

SO

ŒIŒ

16 17. februar 2006Besedilo in fotografija: Geza Grabar

REKREATIVNI POHODI

Z udeleæbo øtirih ekip iz okoliøkih vino-gradniøkih druøtev kviz æe dobiva obriseregijskega tekmovanja. Vpraøanja iz trehtematskih podroœij – vinogradniøtvo, vinar-stvo in kultura pitja vin – so bila tudi letoszanimiva in pouœna za øtevilno obœinstvo vdvorani vaøko-gasilskega doma Filovci.

Velik prehodni pokal za zmago je pri-padel ekipi Druøtva vinogradnikov Kobilje,ki je izgubila vsega pol toœke, njihov naj-hujøi tekmec, Druøtvo vinogradnikov insadjarjev Lendava, je klonilo øele tik predkoncem. Lanski zmagovalci in najmlajøitekmovalci iz Druøtva vinogradnikovStrehovci so bili tretji, domaœini œetrti.

Zmagovalno ekipo so sestavljali podæu-pan kobiljske obœine Jani Gaøpariœ, AvgustGjerek in Josip Øvenda, izkuøeni vinograd-niki, ki skupaj premorejo blizu osem tisoœtrsov ælahtne trte. Ekipa VSD Filovci, edinaiz naøe obœine, v sestavi Marica in SreœkoBarbariœ ter Dominik Øinkec je zbrala 19,5toœke ali tri manj od zmagovalcev.

Sestavljalec vpraøanj in predsednik ko-misije je bil tudi na letoønjem kvizu vino-gradniøki strokovnjak Ernest Novak (KGZMurska Sobota).

Pribliæno 12-kilometrski pohod je billetos pravo nasprotje lanskemu. Nekaj veœkot 70 pohodnikov je po filovskih vino-gradniøkih griœkih, Gaju, Filovskem in Tr-navskem bregu, gazilo po visokem in mo-krem snegu. Vendar, kot je povedal pred-sednik VSD Alojz Berden, vsakega vre-mena navajenih ljubiteljev hoje to ni moti-lo. Spodbudo so dobili v obliki domaœegapeciva, namazov in »pajanega« kruha,skratka, bogate kulinariœne ponudbe navmesni postojanki druæine Barbariœ-Traj-bariœ na Filovskem bregu. Manica inSreœko Barbariœ sta poskrbela tudi, da odnjih nihœe ni øel æejen. Sklepno dejanjepohoda je bil topel obrok v veœnamenskidvorani v øportnem centru.

Za piko na »i« je poskrbel domaœi har-monikar.

Filovci

KVIZ ZNANJA IN POHOD SV. TREH KRALJEV

Pred leti ustanovljeno Vinogradniøko-sadjarsko druøtvo (VSD) Filovci si je prvedni lanskega leta omislilo prireditvi, ki z drugo ponovitvijo letos postajata tradici-onalni. Edinstvenemu vinogradniøkemu kvizu znanja sledi naslednji dan pohod œeztri krajevne vinorodne griœe, zaradi datuma imenovan Pohod sv. Treh kraljev.

Vuœja Gomila

POSLEJ ØE ØTEFANOV POHOD Kar øestim pohodom v naøi obœini se je po zaslugi Kulturno-umetniøkega druøtva Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile na øte-fanovo (26. 12.) pridruæil øe sedmi – Øtefanov pohod.

Po zaslugi mlajøih krajanov je kulturno-umetniøko druøtvo pred dvema letoma doæivelo preporod in novi zagon. Idejpolni mladi so zavihali rokave in uspehi se kar vrstijo. Nastopom meøanega pevskega zbora so sledile øtevilne prireditve:od kulturnih veœerov, sreœanja po svetu razseljenih krajanov, etnoloøke prireditve luøœenje buœnega semena ... pa vse dopohoda. Kmalu naj bi zaœela delovati øe folklorna skupina.

Bogojina

PRVI BLAÆEV POHOD

V Bogojini in drugih vinogradniøkihpredelih v Prekmurju god sv. Blaæa (3.januarja) æe od nekdaj obhajajo zlastivinogradniki, ki tega dne uradno zaœe-njajo z deli v vinogradu (rezjo). V Tu-ristiœnem druøtvu Bogojina so se odlo-œili, da v tem letnem œasu pripravijo øeturistiœno prireditev. V œast omenjene-ga zavetnika in z zanimivo sporoœilnovrednostjo Blaæa kot prvega rezaœa sopo bogojinskih goricah izvedli prvi po-hod z izjemo dobro udeleæbo – zbralose jih je veœ kot sto.

Dobro razpoloæena druøœina se je z zbira-liøœa pri osnovni øoli podala po zasneæenipokrajini do Trnavskega, prek Œereka inVrøiœa do obmoœja, kjer je kapelica sv. Ur-bana. Po okrepœilu v kleti Stanka Œerneleje za osrednje dogajanje pri svoji kleti po-skrbel Izidor Camplin. V navzoœnosti »sla-mnatih« duønih pastirjev iz Beltinec, æup-nika Ivana Mauœeca in kaplana Ferija Novaka, ki sta na øaljiv naœin blagoslovilavinsko trto, je gospodar Izidor simboliœnoopravil rez prve trte. V duhu stare tradici-je je vinsko trto obloæil s øopom klobas:trs naj bi v tekoœem leto obrodil toliko,kolikor je na njem klobas. Vinogradnikeoœitno œaka øe ena izjemna letina ...

Prijetno druæenje se je potem nadalje-valo na bliænji turistiœni kmetiji Puhanovihob okrepœilu v prijetnem zavetju – ob do-bri kapljici so lahko pohodniki izbiralimed bograœem ali »dödöli«. Tam so izbra-li tudi najstarejøega in najmlajøega pohod-nika. Med prvimi je bil s 75 leti to doma-œin Pavel Horvat, najmlajøa pa je bila 4-letna Sara Forjan iz Murske Sobote.

Eden glavnih organizatorjev pohodaØtefan Puhan obljublja, da bo nekaj veœkot 8-kilometrski pohod po bogojinskihgoricah postal tradicionalen.

Na dobrih 12 kilometrov dolgo pot z za-œetkom in koncem pred vaøko-gasilskimdomom v Vuœji Gomili se je zadnji danboæiœnih praznikov podalo 70 pohodni-kov. Pot je dobro razpoloæeno skupino –zmotile je niso niti sneæinke, ki so se pro-ti koncu poti vse bolj gostile – vodila nanajviøji vrh v obœini, na Vancarijo v Selu(305 m), in do prvega postajaliøœa priznameniti romanski rotundi iz 13. stoletja.Tam so jim selanski pevci ponudili prvo

okrepœilo, drugega so bili deleæni od fo-kovskih gasilcev pri tamkajønjem vaøko-gasilskem domu, zadnja postaja pred ci-ljem je bila pri vinotoœu Nade Grabar. Go-stitelji so se zelo potrudili in pristnim do-maœim jedem dodali øe pecivo in letnemuœasu primerne napitke.

Vsak od pohodnikov pa je bil, razum-ljivo, najsreœnejøi na koncu, saj je v tehprazniœnih dneh storil nekaj koristnegazase in za svoje dobro poœutje. Udeleæenci

so se v dvorani vaøko-gasilskega doma lo-tili prisluæenega toplega golaæa, zapeli, sezavrteli ob zvokih harmonikarja Lajœija ...

Stojan Horvat, predsednik prirediteljain vodja poti na pohodu, je s prvim poho-dom zelo zadovoljen. Enakega mnenja sobili tudi prizadevni œlani druøtva ter seve-da udeleæenci pohoda. Ti so obljubili, dase bodo v te œudovite kraje, med gosto-ljubne ljudi øe vrnili. Œe ne prej, pa zago-tovo œez leto na 2. Øtefanov pohod.

Zmagovalci in organizatorji kviza (od leve): Josip Øvenda, Ernest Novak,prekmurska vinskakraljica Petra Camplin,æupan Franc Cipot,Jani Gaøpariœ, Alojz Berden in Avgust Gjerek.

1717. februar 2006

ØPORT

Strelsko druøtvo Sebeborci je na avtomatskem streliøœu nad gasilskimi garaæami pri-pravilo æe 21. boæiœno-novoletni turnir v streljanju s serijsko zraœno puøko. Tekmova-nje za pokal SD Sebeborci se je letos razøirilo øe na tekmovanje za pokal Obœinskeøportne zveze Moravske Toplice. Udeleæilo se ga je 26 tekmovalcev sedmih ekip iz se-verovzhodne Slovenije, najøtevilnejøi in najuspeønejøi pa so bili domaœini.

Boæiœno-novoletni turnir strelcev v Sebeborcih

TERPLAN PRED DOMAŒINOM ŒONTALO

Strokovni odbor za pomurski pokal vrekreativnih tekih (POM-P) – njen ko-ordinator je tudi letos Obœinska øportnezveza Moravske Toplice oziroma regij-ska pisarna za øport, ki jo vodi predse-dnik OØZ Branko Recek – naœrtuje de-javnost za leto 2006. Pokal bi naj v pri-hodnjem letu obsegal kar 19 tekov pocelotnem Pomurju, za toœkovanje v sku-pni razvrstitvi pa naj bi se upoøtevalodeset najboljøih rezultatov.

Rekreativni teki

POLEG POMURSKEGA ØE MEDNARODNI POKAL

V posamiœni konkurenci je z odliœnim re-zultatom (188 od 200 moænih krogov) in znaskokom øtirih krogov zmagal Joæe Ter-plan (SD Strelec Andrejci), na drugo mestose je uvrstil Robert Œontala (SD Sebeborci),na tretje pa z enakim doseækom (184 kro-gov) Matjaæ Habjaniœ (SD Joæe KerenœiœMiklavæ pri Ormoæu).

Od strelcev iz naøe obœine so nastopiliøe: Dragica Vogrinœiœ, Mihael Dervariœ, Kris-tjan Bertalaniœ, Igor Œarni, Janko Kuzma,Branko Barbariœ, Boøtjan Grof, Saøo Korpiœ,Matej Rocner in Slavko Økerlak.

V ekipni konkurenci je prvo mesto pripadloSD Joæe Kerenœiœ, druga je bila ekipa VarstojLendava, tretji Sebeborci I in œetrti Andrejci.

Œikeœka vas je kraj odliœnih øportnikov. To sta v preteklosti potrdila æe brata Slavkoin Roman Miholiœ, med drugim tudi øportnika obœine. Po njunih stopinjah zdaj stopa-ta brata Dejan in Æeljko Kerœmar. Œeprav je pred njima øe dolga øportna pot, se nebomo zmotili, œe zapiøemo, da uspeøno nadaljujeta tradicijo odliœnih rokoborcev inøportnikov v naøi obœini.

Mladi perspektivni øportniki

ROKOBORCA DEJAN IN ÆELJKO KERŒMAR

18-letni Dejan se je z rokoborbo zaœel ukvarja-ti pred tremi leti, ko je postal dijak Srednjeprometne øole v Mariboru. Prizna, da sta mupri tem bila zgled brata Miholiœ, odloœil pa sp-let okoliøœin: na øoli namreœ deluje Øolskoøportno druøtvo Zeleni val s sekcijama za ro-koborbo in sambo. Z zagnanim in trdim de-lom so kmalu priøli prvi uspehi. Rad se spomi-nja dræavnega rokoborskega prvenstva v gr-øko-rimskem slogu v Ljutomeru leta 2003, koje v kategoriji do 73 kg osvojil naslov dræavne-ga kadetskega prvaka. Uspeh je bil toliko veœji,ker je bil za njim vsega mesec dni treningov.

Lani je bil na dræavnem prvenstvu v istikonkurenci drugi, drugi je bil na dræavnemtekmovanju v sambo. Udeleæil pa se je tudinekaj mednarodnih tekmovanj. Razloæi nam,da borilni øport sambo izvira iz Rusije, kjerga gojita vojska in policija, in je kombinacijajuda, rokoborbe in drugih borilnih veøœin.Sambo je okrajøava za besedo samoobramba.

Dejan kot dijak 3. letnika øole daje pre-dnost øolskim obveznostim, zato vœasih izpu-sti katero od mednarodnih tekmovanj. Od le-toønjega leta tekmuje v œlanski konkurenci.Na dræavnem rokoborskem prvenstvu v Mur-ski Soboti, kjer smo ga tudi obiskali, je bildrugi v konkurenci do 66 kilogramov. Œemu bodo øolske obveznosti dopuøœale, bi se

letos rad udeleæil mednarodnega tekmovanjaGrand-prix v Murski Soboti, dræavnega pr-venstva v sambo ter kakønega mednarodne-ga tekmovanja. Ker bi rad nadaljeval øolanjena fakulteti, mu bo øport zagotovo pomemb-no dopolnilo øtudijskim obveznostim.

Njegov 16-letni brat Æeljko gre po njego-vih stopinjah. Ne le da obiskuje isto øolo,brat ga je navduøil tudi za rokoborbo. Dræav-no tekmovanje v Murski Soboti je bilo njego-vo prvo: v kadetski konkurenci je osvojil od-liœno 2. mesto v kategoriji do 63 kilogramov.

Njun trener Dimitrij Stoianov je zelo za-dovoljen z uspehi svojih varovancev; pravi,da sta brata Kerœmar zelo poærtvovalna inmotivirana tako na treningih kakor tudi natekmovanjih. Pred njima je lepa øportna ka-riera, dodaja.

Dejan in Æeljko imata veliko podporo tu-di v druæini – oœe Vlado ju velikokrat sprem-lja na tekmovanjih, mama Marija in babicaOlga pa ju spodbujata na drugaœen naœin.

Za bodoœnost velikih øportnih imen vnaøi obœini se oœitno ni treba bati.

Med organizatorji tekov sta tudi Øportnodruøtvo Rotunda iz Sela in Obœinska øport-na zveza Moravske Toplice, ki bosta majapripravila tek v Moravskih Toplicah. Junijskiolimpijski tek ne øteje za tekmovanje, udele-æba na njem pa bo za vse udeleæence poka-la obvezna. Zakljuœek pomurskega pokalabo 14. oktobra v Murski Soboti, kjer bodvojno toœkovanje. Tekaœi bodo po vzoruprejønji let razvrøœeni v starostne kategorijena deset let.

Organizatorji so velikoduøno sprejeli pobu-do, da se izbrani teki iz POM-P vkljuœijo tudiv mednarodni tekaøki pokal treh deæel, Slove-nije, Avstrije in Madæarske (3-D). Vsaka odtreh pokrajin, Pomurje, Gradiøœansko in Æele-zna æupanija, naj bi v mednarodni pokal prija-vile po øtiri tekaøke prireditve, za skupno toœ-kovanje pa bi se upoøtevala dva teka iz vsakedræave. Med slovenskimi teki bodo v medna-rodni pokal predvidoma vkljuœeni: Tek okoliBlaguøkega jezera pri Sv. Juriju ob Øœavnici(22. aprila), Maraton Treh src v Radencih (20.maja), tek v Moravskih Toplicah (7. maja) inNoœni tek na Kobilju (19. avgusta).

Besedilo in fotografiji: Geza Grabar

Strelci iz naøe obœine na tekmovanju v Sebeborcih.

Dejan in

Æeljko Kerœmar

s trenerjemStoianovim.

18 17. februar 2006Besedilo in fotografije: Geza Grabar

GASILSTVO

Dvorana lepo vzdræevanega in urejenega vaøko-gasilskega domaje bila skoraj pretesna za øtevilne veterane, ki so se odzvali va-bilu Obœinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice na druæe-nje, kramljanje in seveda tudi obujanje dolgoletnih prijateljskihvezi. Te se niso tkale samo ob prijetnih trenutnih, temveœ tudiob nesreœah.

Kot veleva tradicija, govorniki niso skoparili z besedami po-hvale na raœun gasilskih veteranov, ki so zasluæni, da se dolgatradicija gasilstva nadaljuje in lahko mladi gradijo prihodnost natrdnih temeljih. Predsednik OGZ Moravske Toplice Øtefan Ku-har je v pozdravnem nagovoru dejal, da je tudi letoønje sreœanjegasilcev veteranov in starejøih gasilcev prijateljsko sreœanje tistih,ki so s svojim delom skozi veœ desetletij delali prostovoljno vduhu humanizma, da se je prostovoljno gasilstvo ohranilo insluæi za obrambo in reøevanje æivljenj, premoæenja ter œloveøkih

Obœinska gasilska zveza Moravske Toplice

VETERANI NAJ NAM BODO V OPORO!

Med druøtvenimi dejavnostmi – tako po øtevilœnosti kakor tradiciji – je gasilstvo tudi v obœini Moravske Toplice daleœ predvsemi. V najveœji prekmurski lokalni skupnosti, ki zajema 28 naselij, se lahko pohvalimo s kar 27 gasilskimi druøtvi. Po-veœini gre za starejøa druøtva, katerih tradicija presega vsaj 80 let, v najstarejøih PGD – Martjanci, Motvarjevci in Morav-ske Toplice – so æe pred leti proslavili 110-letni jubilej, v Sebeborcih, Prosenjakovcih in Teøanovcih jih ta prijetna dol-ænost œaka letos. Da bi poudarili tradicijo gasilstva, se je vodstvo zveze æe pred petimi leti odloœilo za redna letna sreœanjagasilcev veteranov in skuøalo tudi na takøen naœin izraziti priznanje predhodnikom. Tik pred koncem leta 2005 je bilo vSelu æe øesto tovrstno sreœanje.

V druøtvih OGZ Moravske Toplice uradno deluje veœ kot200 gasilskih veteranov. Letos se jim je na novo pridruæilo20 takih, ki so dopolnili 63 let oziroma 14 takih, ki so obtej priloænosti prejeli tudi plakete gasilskega veterana (30 leturadnega dela v gasilski organizaciji). Predsednik in podpred-sednik OGZ Øtefan Kuhar in Stanko Gorœan sta plakete izro-œila: Øtefanu Vogrinu in Martinu Gutmanu (oba PGD Bogoji-na), Francu Husarju in Øtefanu Pivu (oba PGD Martjanci),Viljemu Horvatu (PGD Motvarjevci), Barbari Oølaj, Mariji Me-sariœ, Joæetu Horvatu, Øtefanu Baligaœu in Milanu Oølaju st.(PGD Filovci), Øtefanu Banfiju (PGD Suhi Vrh), Martinu So-boœanu (PGD Teøanovci), Francu Magdiœu (PGD Ivanci) inLudviku Cipotu (PGD Moravske Toplice). Predsednik OGZ Øtefan Kuhar med veterani.

Osem mladih gasilcev je uspeøno opravilo teœaj za gasilskega œastnika: Ludvik Gomboc ml., Zvonko Poœiœ in Robert Nagy (PGD Fokovci), Peter Hül, Øtefan Hül in Tomaæ Temlin (PGD Krnci) terØtefan Lanjøœek in Stojan Banfi (PGD Suhi Vrh). Na sliki: noviœastniki z obœinskim vostvom. Manjkata S. Banfi in Ø. Lainøœek.

dobrin. »V minulem delu so rezultati vaøih prizadevanj in odre-kanj, ko ste pomagali drugim v nesreœi. S ponosom lahko trdi-mo, da je gasilstvo pri nas tista organizacija, katero ste obdræa-li v duhu prostovoljnosti skozi vse spremembe politiœnih siste-mov. Ohranili ste in vztrajate naprej pri prostovoljnosti operativ-nih enot v vaøih okoljih, da bodo vaøi sosedje, vaøœani varnejøi.Da se ohranijo vrednote vaøega dela, je potrebno, naj mlajøi pri-sluhnejo vam, da se ohranijo spomini na preteklost – zgodovi-no gasilstva v slehernem okolju,« je med drugim povedal pred-sednik Kuhar. Zbrane je pozval, naj jih doæiveta leta ne oddalju-jejo od gasilskih vrst, naj ostanejo v vrstah naslednikov, jihspodbujajo in pomagajo s svojimi bogatimi æivljenjskimi izkuø-njami, ki so si jih nabrali tudi v gasilstvu.

V imenu PGD Selo, gostitelja sreœanja, je zbrane pozdravil injim zaæelel dobro poœutje predsednik Zlatko Balajc.

V imenu obœine je veterane pozdravil, jim izrekel besede za-hvale za vse storjeno v svojih najaktivnejøih letih in jim zaæeleltrdnega zdravja æupan Franc Cipot, v imenu Gasilske zveze Slo-venije (GZS) pa œlan njenega predsedstva Slavko Økerlak.

Program so popestrili domaœi ljudski pevci.

Tudi letos je priloænostno priznanje za najstarejøega na sreœanjuprisotnega gasilca prejel 92-letni Koloman Sabotin iz PGD VuœjaGomila, ki je najstarejøi gasilec v OGZ Moravske Toplice.

1917. februar 2006

KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2006

Valentinov ples v Valentinov ples Hotel Termal Mor. Toplice 11.2.2006 Animacija Animacija 02/5122156restavraciji hotela Termal Terme 3000 Terme 3000

Pustovanje v Pustovanje Moravske Toplice Mor. Toplice 25.2.2006 TIC Moravske TIC Moravske 02/5381520Moravskih Toplicah Toplice Toplice tic.moravci@siol.net

Pustovanje v restavraciji Ples z maskami Hotel Termal Mor. Toplice 25.2.2006 Animacija Animacija 02/5122156hotela Termal Terme 3000 Terme 3000

Koøarica roœnih Poœitniøka delavnica Bogojina Mor. Toplice 25.2.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com

izdelkov – delavnica

Prireditev s podroœja Druæabni zimski Dvorana vaøkega Mor. Toplice 25.2.2006 KTD Filovci Andreja Trajbariœ O2/5471124dediøœine in folklore veœer na vasi doma v Filovcih

Pustna povorka Pustna povorka Fokovci Mor. Toplice 26.2.2006 PGD Fokovci Stanislav Gorœan 031-861 991po vasi Fokovci pgdfokovci@volja.net

Glasbena delavnica Poœitniøka delavnica Bogojina Mor. Toplice 27.2.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com

Folklorna delavnica Poœitniøka delavnica Bogojina Mor. Toplice 2.3.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com

Pohod po Sladki poti Pohod je posveœen Ratkovci z okolico Mor. Toplice 5.3.2006 Mediœarstvo Mediœarstvo 02/5441239dnevu æena Joæica Celec Joæica Celec

Veselo sreœanje Sodelujejo otroci vrtca Bogojina Mor. Toplice 5.3.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com

ob dnevu æena Bogojina, OØ Bogojinain Veseli pajdaøi

Dan æena Proslava Vuœja Gomila Mor. Toplice 11.3. 2006 KUD Stojan Horvat O2/5471084in pogostitev Avgust Gaøpariœ

Dan æena Kratki kulturni program Fokovci Mor. Toplice 25.3.2006 PGD Fokovci Stanislav Gorœan 031-861 991in pogostitev æena pgdfokovci@volja.net

Bababal Kratek kulturni Teøanovci Mor. Toplice 18.3.2006 KTD Teøanovci Zoran Damjan 040-533 101program s pogostitvijo

Druøtveno Ocenjevanje vina Kulturni dom Mor. Toplice 18.3.2006 V.S.D Filovci Alojz Berden 041-733 946ocenjevanje vina Filovci

Velikonoœni program Velikonoœni Terme 3000 Mor. Toplice april 2006 Animacija Animacija 02/5122156program Terme 3000 Terme 3000

Spomladanski kros- Tekmovanje v teku Obmoœje OMT Mor. Toplice april OØZ Branko Recek 041-389 905sodelujejo osnovne øole Moravske Toplice

Dramska prireditev Dramatizacija Gasilski dom Mor. Toplice 1.4.2006 Vrtci obœine Danica Horvat Levstikova 11 (igrajo starøi otrok) Fokovci M. Toplice M. Toplice

VVE Fokovci 02/5381470

Razstava Roœni izdelki in Bogojina Mor. Toplice 8-9.4.2006 KUD Bogojina KUD Bogojina kud.bogojina@siol.com

velikonoœnih navad kulturna dediøœina

Diteœi vüzen Razstava VIVAT Mor. Toplice 9.4.2006 Vrtci obœine Danica Horvat Levstikova 11 Moravske Toplice Moravske Toplice M. Toplice

VVE M.Toplice 02/5381470

Velikonoœni sejem Trænica, koncert, Katoliøka cerkev Mor. Toplice 15.4.2006 Øtudijski kroæek TIC 02/5381520razstava »remenk« v Martjancih Martjanci, Mor. Toplice tic.moravci@siol.net

v Martjancih TD Martin Martjanci

Glasbena prireditev Predstavitev druge Dvorana vaøkega Mor. Toplice april 2006 KTD Filovci Andreja Trajbariœ 02/5471124zgoøœenke doma v Filovcih (sobota) Marija Vegi 02/5471209Filovskih pevk

Kresovanje Kresovanje Fokovci Mor. Toplice 30.4.2006 PGD Fokovci Stanislav Gorœan 031-861 991pgdfokovci@volja.net

Kresovanje Kresovanje Martjanci Mor. Toplice 30.4.2006 TD Martin Suzana S. Kodila 02/5481122(Rekreacijski center) KMN Œarda

Kresovanje Kresovanje Lokacija OMT Mor. Toplice 1.5.2006 Animacija Animacija 02/5122156Terme 3000 Terme 3000

Kresovanje Kresovanje in Filovci pri ØRC Mor. Toplice 30.4.2006 KS Filovci in Ignac Gabor 051-322 252postavitev mlaja ob 20. uri vsa druøtva

Obletnica Proslava, Gasilski dom Mor. Toplice maj PGD Suhi Vrh Stojan Banfi 041-730 012PGD Suhi Vrh 70. let druæabni del Suhi Vrh

Vinogradniøki ples Druæenje ØRC ali kulturna Mor. Toplice 6.5.2006 VSD Filovci Alojz Berden 041-733 946in podelitev priznanj dvorana v Filovcih ob 18. uri

Tek za pokal Obœine Tekmovanje v M. Toplice Mor. Toplice 7.5.2006 OØZ Branko Recek 041-389 905Moravske Toplice teku Mor. Toplice

Koønja trave Kosci z roœno Selo Mor. Toplice 13.5.2006 Pevsko druøtvo Oskar Makari Selo 32bkoso kosijo travo SELO 031-329 75

Pohod po Pohod po gozdnih Ivanjøevci – Mor. Toplice 14.5.2006 ŒD Prosenjakovci Koloman Kozic O41-231 766œebeljih poteh in poljskih poteh Srediøœe do madæ. ob 10. uri koloman.kozic@

cca 10 km meje in nazaj guest.arnes.si

Obdobje 11. februar – 14. maj 2006

Naziv in vrsta Opis Kraj Obœina Datum Organizator Informacije Naslov,prireditve prireditve izvajanja prireditve telefon,

e-mail

20 17. februar 2006

Z A D N J A S T R A N

LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø,Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik)• administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – februar 2006 • naklada: 2.300izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3,9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si

Teøanovci

KALMANOVE GOBE

Vuœja Gomila

OBUDILI LÜJPANJE SEMENA

Æivljenje na deæeli je bilo nekoœ drugaœno: v dolgih zimskih veœerih so v prijet-no toplih izbah œas vselej koristno izrabili za najrazliœnejøa opravila, œejsanjeperja, lüjpanje tikvinoga semena, lüjøœenja graja, orejov ... Ljudje so koristnozdruæili s prijetnim. Tem za pripovedovanje øaljivih in zanimivih zgodbic je bilovselej dovolj. Danes je tudi na podeæelju drugaœe. Zasvojila nas je televizija, smosredi dobe mobilnih telefonov, raœunalnikov in interneta. Kakovost æivljenja sena ta naœin po eni strani izboljøuje, po drugi nas v duhovnem pogledu siromaøi.

Narava okrog nas dela vse veœ stvari,ki jih ne znamo pojasniti. Na prvi po-gled za najrazliœnejøe stvaritve, ki sonastale neodvisno od neposrednegavpliva œloveka, ne najdemo pravegaodgovora. Œe pa se natanœneje poglo-bimo, ugotovimo, da ima vsaka posle-dica svoj vzrok, najveœkrat zaradi po-srednega vpliva brezvestnega œloveka.In to je v naravi vse bolj oœitno.

Da bi temu vsaj zaœasno naredili konec, sose v Kulturno-umetniøkem druøtvu AvgustGaøpariœ Vuœja Gomila podvizali in øe prednastopom koledarske zime pripravili prire-ditev Lüjpanje tikvinoga semena. Vrnili sose v œas, ko pri nas øe niso sadili golic, za-to je bilo potrebno buœno seme olupiti, daso lahko iz njega iztisnili diøeœe olje.

Okrog velike mize se je posedlo tudido deset in veœ æena, moøki tokrat niso bi-li izjema, œeprav so v resnici marsikdaj rajekartali in srkali kaj moœnejøega. Æenske indekleta so tedaj imele mir pred njimi in solahko nemoteno opletale z jeziki in obiraleøtevilne vaøœane. Roke so ob tem sevedanemoteno lupile seme. Tudi zapele so.

Gotovo bi vzrok lahko naøli tudi ob po-gledu na izjemni øop gob, ki jih je sredijeseni pod leseno konstrukcijo za kroænoæago v leseni »gümni« œisto po nakljuœjunaøel Koloman Horvat, po domaœe Kal-man, iz Teøanovec.

Kako malo je vœasihpotrebno za prijetnoprireditev, so dokazali vrli Goriœanci v Vuœji Gomili.

Œeprav je bil veœ kot dve desetletji go-zdarski delavec in mu gobe niso tuje, do-ma najdene ne ve uvrstiti v nobeno sku-pino. Po vsej verjetnosti naj bi ølo za enood lesnih gob, saj je zrasla na razsuti æa-govini. Morda je bil eden od vzrokov zaøop veœ kot sto gob, ki so skupaj tehtaledobrih pet kilogramov, tudi zelo mokropoletje, si razlaga Kalman. V æivljenju jeveliko œasa preæivel pri razliœnih opravilihv delavnici z lesom. Zdaj si zlasti v zim-skem œasu dolge veœere krajøa z ljubitelj-sko æganjekuho in kramljanjem v prijetnidruæbi, ki se zbere okrog kotla.

Besedilo in fotografije: Geza Grabar

Øtevilni nastopajoœi so v besedi in pe-smi predstavili, kako je to prijetno opravi-lo potekalo nekoœ. Pohvalno je, da soprevladovali mlajøi. Zapel je tudi moøkikvartet iz Bogojine.

Na koncu prijetnega opravila so bilepostreæene s pecivom, poticami in vinom.Dela voljni domaœini napovedujejo, da boprireditev postala tradicionalna.

Strogazakonodaja na podroœjupraøiœerejevendarledopuøœa, da lahkogospodinjstva za lastnepotrebeopravijomesarijo doma.Tudi priPozvekovih v Teøanovcih so imeli koline.