Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

1

GlasbaAlikvoti so skoraj nezaslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu. So ključni za barvo.

Razmerje med dvema tonoma inemujemo INTERVALInterval vsebuje podate o kvaliteti in kvantiteti, npr. čista kvinta (č5), velika septima (v7), zvečana sekunda (zv3) itd.

Po kvantiteti imenujemo intervale glede na število diatoničnih tonov, katere obsegajo.

Prima (1) – obsega poimensko isti ton, npr. c-cSekunda (2) – npr. c-d (interval pisan navzgor)Terca (3) – npr. c-eKvarta (4) – npr. c-fKvinta (5) – npr. c-gSeksta (6) – npr. c-aSeptima (7) npr. c-hOktava (8) – ponovitev istega tona, vendar 12 poltonov višje, npr. c-c1

Po kvaliteti so lahko intervali čisti (č.), mali (m.), veliki (v.), zmanjšani (zm.) in zvečani (zv.)

čisti intervali so prima, kvarta, kvinta, oktava (in undecima, duodecima)mali in veliki intervali so sekunda, terca, seksta, septima (in nona, decima, tercdecima…) zmanjšani in zvečani so lahko vsi intervali z izjemo prime, ki ne more biti zmanjšana

Sosledje tonov pa imenujemo LESTVICA. Poznamo durove, molove, kromatične, starocerkvene, celotonske, pentatonske …

Dur – zaporedje osmih tonov. Poltoni so med 3. in 4. ter 7. in 8.Mol – zaporedje osmih tonov. Poltoni so med 2. in 3. ter 5. in 6.C-durA-mol

MELODIJA – je glavni glas, ponavadi spevne narave, lažje za petispremljava so ponavadi razloženi akordi figure

SOZVOČJA (akord=sozvočje več kot dveh, razločno visokih tonov hkrati)HARMONIJA – po pravilih urejeno sosledje akordov

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

2

Čas – glasbena teorija

TEMPO = hitrost igranja

Glavne opisne oznake glasbenega tempa:

adagio-počasiallegro-hitroandante-zmerno počasilargo-široko, zelo počasilento-počasimoderato-zmerno, umirjenoprestissimo-zelo hitropresto-hitro

Oznake za spremembe tempa:

accelerando-vedno hitrejeritardando-zavlačujoče, vse počasnejeritenuto-zelo zadržano

METRUM – poddelitev časa – organizacija, utrip skladbe, ko trkamo zraven, štejemo, korakamo. (npr. valček – metrum vedno trodelni s poudarkom na prvi)

RITEM – izmenjavanje različnih kratkih in dolgih dob

TAKTOVSKI NAČIN – pove, koliko dob vsebuje en taktDINAMIKA – tiho, glasno – f,ff,mf,p,pp,ppp,mp

Glasbene šole: Osnovna šola, Nižja glasbena šola, Srednja glasbena šola(Lj, Ve, Mb, Kp,Ce), Filozofska fakulteta – oddelek za muzikologijo, Glasbena akademija ( Lj.) , Glasbena pedagogika(Maribor)

Znanstvene: etnomuzikološki, glasbeni inštitut (SAZU) Ustanove za izvedbo del: Cankarjev dom (Gallusova dvorana), Kongresni

trg (Filharmonija), operna hiša, Narodni dom Maribor (opera, balet) Glasbene založbe: Sanje, RTV Slovenija, Menart, Zlati zvoki,.. Glasbene knjižnjice: NUK (gl. zbirka), oddelek za muzikologijo, internet Glasbene trgovine: Benton, Music Max, Big Bang, Muzikalije (note) Glasba: Društvo Slovenskih skladateljev www.sigic.si/ Glasbeni poklici: muzikolog (proučuje glasbeno sedajnost in preteklost),

dirigent, etnomuzikolog, izvajalci, učitelji glasbe

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

3

Festivali: Glasbene prireditve, kjer se glasbeniki predstavijo (Festival Bled, Brežice, Radovljica)

1. orgle2. trobenta, brenkala3. čembalo4. flavta, pihala, trobila, tolkala

Glasbila

1. Glede na način igranja oz. skupine v orkestru:a) godala:

- violina- viola- violončelo- kontrabas

b) brenkala- kitara- harfa- citre

c) pihala- flavta- piščal- trstenka- saksofon

d) trobila- trobenta- rog- tuba- pozavna

e) glasbila z tipkami- klavir- harmonika- orgle- sintisajzer- čembalo

f) tolkala- bobni- palčka- tamburin- činele

2. Glede na izdelavo in uporabo poznamo:a) ideofone

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

4

- samozvočniki – trzala, tolkala, drgalab) membranofone

- glasbila z nihajočo opno – bobni c) ilordofone

- glasbila s strunami – brenkanje, udarjanje, z lokomd) aerofone

- glasbila z nihajočim zvočnim stolpom – trobila in pihalae) glasbeni mehanizem

- programiranje – glasbena skrinjica, lajna

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

5

LJUDSKA GLASBA

1. Značilnosti ljudske glasbe- ni avtorja- petje brez spremljave- prenaša se iz roda v rod- nima notnega zapisa- je funkcionalno povezana z običaji, delom, nošami,..- preprosta melodija in ritem- varira skozi čas

2. Potek ohranjanja:a) živo ohranjanjeb) folklorne skupinec) razne skupine – pevski zbori

3. Potek raziskovanja:- etnomuzikolog - terensko delo

4. Delitev ljudske glasbe:a) po obliki

- peta, plesna, inštrumentalna- vokalno inštrumentalna

Prazgodovina

1. Problemi virov:a) Arheološke najdbe so skromneb) Problem definiranja funkcije predmeta

- Zgodovina je sestavljena iz delčkov.

2. Prazgodovinska obdobja:a) Kamena doba:

- Paleolitik – naključna glasba- Mezolitik – razvoj poljedelstva in živinoreje- Neolitik – lončarstvo (piščali, bobni)

b) Kovinska doba

3. Značilnosti glasbe prvotnih ljudstev:a) Ozek obseg melodikeb) Kratki, brezkončni ponavljajoči se motivic) Preprost ritem

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

6

d) Prevladuje enoglasjee) Ples je vključen v petjef) Ni poklicnih glasbenikov

4. 4 osnovni melodični tipi:a) Stopničastib) Fanfarnic) Skokovitid) Girlandni

Glasba starih izvenevropskih kultur:

1. To so razvite kulture na daljnem, srednjem in bližnjem vzhodu:- Kitajska- Japonska- Mezopotamija- Egipt- Palestina- Indija- Tibet

2. Ohranjeni viri:- takratni inštrumenti- stare slike, kipi, reliefi- notni zapisi- teoretski in verski spisi- glasba današnjih ljudstev, ki živijo na območju starih kultur

3. Skupne značilnosti:- nastanek teh kultur je zavit v temo- družbeno so bile razslojene in strogo hierarhično urejene- glasba je bila povezana z nastankom in razvojem vesolja

(razmerje: glasba-vesolje-narava-človek)- glasbo častijo kot umetnost božanskega izvora- z glasbo so slavili bogove in vladarje- nekateri inštrumenti so bili posvečeni – nanje lahko igrajo le izbrani

(Kitajska KIN, Hebrejci SREBRNE TROMBE)

1. KitajskaGlasba je imela velik pomen – presojali so celo razmere v državi po glasbi.

a) Lastnosti kitajske glasbe:

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

7

- napevi so izhajali iz tradicij in niso smeli izražati osebnega, temveč splošno – red v glasbi

- PENTATONIKA – zaporedje petih tonov (C,D,E,G,A) – toni v pentatoniki naj bi lebdeli in ne težijo k enemu tonu, tako kot pri duru ali molu

- METRUM je bil dvodelen– preproste ritmične formule z veliko okraševanja

- poznajo inštrumentalno ansambelsko in solistično inštrumentalno glasbo ter solistično vokalno glasbo

b) kitajski inštrumenti:- kovinski (zvočni, gong)- kameni (tolkala)- leseni in iz kože (tolkala-bobni)- svilena (strunska glasbila oz. le strune)- bambusovi (prečna flavta, panova piščal)- glineni (piščali, glineni zvonci)

KIN=brenkalo s svilenimi povoščenimi strunamiPI-PA=vrsta lutnjeŠENG=ustne ogrlice

2. JaponskaPrevzeli so kulturo od Kitajcev.Prevzeto glasbeno kulturo so tako skrbno negovali, da so se na Japonskem poteze stare kitajske glasbe ohranile celo bolj na Kitajskem

a) Najbolj značilen inštrument: KOTO (ponavadi igrajo ženske)b) Njihova tonska ureditev: PENTATONIKA (s poltoni, ki je nastala iz

nečiste intonacije)

3. MezopotamijaNajstarejša kultura, visoka kulturna raven.Značilnosti mezopotamske glasbe:

- viri so se uničili- glasba je bila kultna-povezana z religijo- določeni napevi so bili povezani z dogodki in prazniki, kar spominja

na cerkveno leto- najpomembnejšo glasbilo: LIRA- inštrumentarij je vplival na razvoj vseh mediteranskih kultur in

inštrumentov (lire, harfe, bobne, podolžno flavto, pihala z jezičkom, rogove, lutnje)

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

8

4. Egipt-kultura faraonovZnačilnosti glasbe:

- to kulturo odlikujeta:(1) izjemna kakovost obdelave(2) plemenitost izraza

- v najstarejših dinastija je bila glasba namenjena samo visokim slojem- verjeli so, da so glasbo ustvarili bogovi-pravijo, da je vrhovni bog z

dirigentsko palico ustvaril svet- egipčansko kulturo je svoje sile izgubila, ko je velesila postala Rim in

se je prepletla z rimsko in grško umetnostjo

5. Palestina – glasbena kultura Judov je bila najmočneje oblikovana v izgnanstvu iz lastne dežele.Lastnosti judovske ali hebrejske glasbe:

- inštrumentalna glasba- petje je glasno klicanje Boga- petje je torej recitativno- ritem je prost- melodija je sestavljena iz posameznih nespremenjenih členov- obstajajo ustaljeni motivi za izvajanje nekaterih delo svetega Pisma

6. Indija – tudi posvetna Indijska glasbe se je razvila iz religijskeZnačilnosti indijske glasbe:

- temelji na melodičnih vzorcih; imenovanih RAGE –variranje in improviziranje

- osnovni ton ni tonika, temveč ton, ki je kot podlaga stalno prisoten- sistem je TAL-kar pomeni val-gre za neko vrsto improviziranje-ni

taktov v našem smislu- najstarejše ohranjene skladbe so himne božanstvom, žrtveni obrazci in

spevi- ti so spranih v 4 zvezkih ved- vede so temelj indijske glasbe, so izključno vokalne in se pojejo še

danes- Indijci imajo razvito tudi inštrumentalno glasbo- značilna indijska glasbila:

(1) sitar(2) lutnja(3) vina-lutnja s kulturnim pomenov(4) tabla-tolkalo(5) bin-pihalo s katerim krotijo kače

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

9

7. Tibet – še vedno izredno religijsko obarvanZnačilnosti tibetanske glasbe:

- njihova religija je mešanica budizma in mongolske religije bon- tibetanska glasba ima še vedno veliko magične vloge, sam z zvoki

molijo, izganjajo duhove, kličejo mrtve itd.- potopljeni so v moč zvoka (bifonalnost)- glasba je velikokrat namenjena meditaciji- inštrumenti:

(1) veliko tolkal in ropotulj(2) pihala(3) NE poznajo strunskih glasbil

Antična glasbena kultura

Grška (list)

Rimska antična glasba

1. Rimsko kulturo so znanstveniki dolgo časa zanemarjali, saj so svoje poizvedovanje usmerili na Grke.

2. Najnovejša dognanja kažejo, da tem ni tako, rimska glasba je namreč imela prav posebno mesto – bila je povezana z religijo, magijskimi obredi, vojsko, gledališčem, plesom in zabavo.

3. Od Etruščanov so prevzeli veliko inštrumentov:- tubo- corno (rog)- lituus (pozavna)- tibia (neke vrste avlos)

4. Od Etruščanov so prevzeli tudi gledališko pantomimo = HISTRIONS.5. Grški vplivi so razvili:

- gledališko glasbo- solistično igranje- bogato koncertno dejavnost- glasbeno teorijo

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

10

SREDNJI VEK

razpad Zahodno-rimskega cesarstva (476) – odkritje Amerike (1492)

Umetnostni slogi v srednjem veku:a) starokrščanstvo (2.-10.st.)b) romanika (11.-12.st.)c) gotika (12.-15.st.)

1. Starokrščanska glasbaa) Krščanstvo se je kot takrat še nezaželeno vero preganjalo oziroma skušalo

uničiti.b) krščanstvo z liturgično prakso se je najbolj prijelo po letu 313, ko ga je

cesar Konstantin priznal za uradno religijo.c) Starokrščanska glasba je VOKALNA GLASBA. Izhaja iz judovske:

odvrgli so podobno kot Judi inštrumente, ker je njihov zvok preveč spominjal na glasbo poganov. Svoj verski zanos so izražali le v eni liniji.

d) Bili so mnenja, da samo vokalna glasba omogoča vernikom potrebno zbranost.

e) Namen glasbe ni bil uživanje ob zvoku, temveč doseganje poglobljenega, meditativnega stanja. Tako naj bi verniki najbolj častili Boga.

f) Vsa njihova glasba je bila del bogoslužjag) Vse to izhaja iz CANTUS CHORALIS = lat. Liturgično enoglasno petjeh) Prvi spevi so se imenovali KORALI (prostor za zbor v cerkvi, imenujemo

še danes KOR).

Koralno petje- je enoglasno- brez instrumentalne spremljave- v latinščini- svoboden ritem- poznamo 2 značilni obliki koralnega petja:

(1) poudarjeno je besedilo – zato je število tonov prilagojeno številu besednih zlogov

(2) poudarjena je melodija – melizmatično- glede na izmenjavanje pa ločimo:

(1) responziralno petje – solist in zbor(2) antifonalno – zbor in zbor

Gregorjanski koral:- poimenovanje je dobil po papežu Gregorju I. (Gregor Veliki).- časovno sega nekako med 5. in 8. stoletje

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

11

- zapise najdemo šele v 9. st., prej je bil koral le ustnega izvora. Danes imamo ohranjenih približno 3000 melodij.

- zaradi vnašanja ljudske glasbe v koral so ga duhovniki, menihi zapisali in usposabljali pevce za petje le-tega v posebnih šolah

Značilnosti Gregorjanskega korala:- strogo vokalen- več možnih načinov izvedbe:

duhovnik izvaja samduhovnik izvaja z zboromizvaja samo zbor (izmenjava 2 zborov)

- Različni nameni petja:(1) molitveno bogoslužje ali oficij (izvajajo menihi po

samostanih=večernice,jutranjice..gre za celotne psalmi)(2) maša (ordinarij – vedno si sledijo deli, ki so stalno prisotni):

(a) kyrie eleison = gospod usmili se(b) gloria = slava(c) credo = verujem (vera)(d) sanctus et benedictus = sveti in bogoslovljeni(e) agnus dei = Jagnje Božje

Proprij pa so deli, ki se spreminjajo skozi cerkveno leto (Gradual, Komunio=obhajilo)

Notne pisavea) nevmatska pisava-prva notna pisava, (učili so se je le izbrani, ne vsi), se je

imenovala NEVME,Nevme so posebni znaki, po katerih so lahko vedeli, kako gre melodija posaneznega korala. Naj bi izhajale iz gibov rok pri dirigirali

b) DIASTEMATSKA NOTACIJA- označuje višino tona- idejo za zapisovanje tona je dala struna. Vnesli so jo v zapis in ena črta

je postala oporno mestom s katerega je bilo mogoče zapisati 3 tone (na črti, pod črto in nad njo)

- način zapisovanja nevm s črto je iznašel v 11. stoletju Gvido iz Arezza ali Guido Areški (997-1050)

- Gvido je uveljavil to črto, ki je bila rdeča in je veljala za ton F. Kasneje so uvedli še rumeno – oziroma zeleno za ton C.Nadalje so dodali še 2 črti in dobili sistem črt že podoben našim.Začeli so pred začetkom pisati tudi ključe – najprej so bile to črke.

- razvoj diastematske notacije:(1) kockasta

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

12

(2) rombasta- sistem solmizacije – uveljavil ga je Gvido Areški s pomočjo dlani.

2. Romanika (11.,12. stoletje)a) čas gradenj cerkevb) na področju glasbe nastanejo TROPI in SEKVENCE

Trop = vnašanje novih besedil in/ali novih melodij v že obstoječe liturgične speve. (lahko je le novo besedilo na obstoječ melizem, dodano novo besedilo v melizem, povsem nova melodija)Sekvenca je posebna vrsta tropa, ki nastane na jubilus aleluje.

c) Ustvarjalci tropov in sekvenc: Guido Areški, sv. Hildegarda (želela zopet uvesti inštrumente v cekev)

Posvetna glasba v srednjem veku:- o njej ne vemo veliko, saj je bila razširjena med nižjimi sloji, ki niso

bili izobraženi in posledično torej tudi ni bila zapisana- ljudska glasba je začela vpadati v cerkveno, zato so cerkveno glasbo

začeli zapisovati – da bi se izognili ljudskemu pridihu- zvočno sta si kljub temu podobni (cerkvena in posvetna)

Posvetno glasbeno dogajanje je torej sestavljala:a) ljudska glasba

o poznamo različne glasbene oblike balade romance ljubezenske pesmi pesmi slovesa satirične pesmi vojaške, delavne, mornaske, pastirske pesmi uspavanke

o To so predvsem enoglasbe skladbe z ritmom plesnega značaja in z melodično jasno linijo.

b) poklicni glasbeniki na dvorih in pevci junaških epovo na dvorih so potrebovali poklicne glasbenike za prireditve kot so

poroke, posmrtne slovesnosti, pojedine, kronanja ipd.o opevali so znamenita dejanja prednikov in mite svojega ljudstva

c) potujoči pevci iz nižjih slojevo so bili umetniki, ki niso le peli in igrali, temveč so zabavali

ljudstvo z žongliranjem; cirkuškimi točkami; čarovnijami…o CERKEV jih je imela za hudičeve pomočnikeo bili so popolnoma brezpravni-njihov uboj ni bil kaznivo po 12. stoletju se je njihov položaj izboljšal

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

13

d) viteška lirikao to so bili trubadurji, truverji, kasneje v Nemčiji pa

Minnes�ngerjio njihove vsebine:

junaštvo ljubezen, ljubezenske avanture naravne lepote križarske vojne …

o Trubadurji – so se pojavili v 12. stoletju in so bili iz J Francijeo Truverji – ljubezenska poezija se je najbolj razcvetela na S

Francije, njihove oblike so balade šansoni virelaji, rondoji …

o trubadurji in truverji so v 13. stoletju zamrlio MINNES�NGERJI –razširili so se iz Francije (Minne=ljubezen;

S�nger = pevec) – kasneje so postali MESTNI PEVCI-Meisters�ngerji

3. Gotika (12.-15. stoletje)a) ARS ANTIQUA (13.stoletje)

- papež velja za nezmotljivega- cerkev je dominantna (vmešava se v politiko)- v glasbi se začenja razvijati vrsta večglasja – polifonija- pomembna za to obdobje sta Tomaž Akvitinski in Frančišek Asiški

b) ARS NOVA (14.stoletje)- ljudje se začno zanimati za znanost- ta čas zaznamujejo velike lakote, kuge …- velika kriza zaupanja v cerkev – papeževa moč peša- začno se ustanavljati šole in univerze (Francija)- v glasbi se začne razvijati motet- skladatelji v Franciji Philippe de Vitry (1291-1361), Guilliaume de

Machaut (1305-1377)- razvoj večglasja:

(1) najstarejše cerkveno večglasje se imenuje ORGANUM najprej v intervalu kvarte

Notredamska šolaa) večglasje se je začelo razvijati v okviru delovanja šole v pariški katedrali

Notre Dame.b) ogromno ustvarjalcev je anonimnih – duhovniki, menihi ipd.c) pomembna sta magistra Leonin in Perotin

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

14

d) Leoninus je pisal 2-glasne organume in jih zbral v knjigi Velika knjiga organumov

e) Perotin je dvoglasnost nadgradil s 3- in 4- glasnimi organumi in predelal Leoninovo knjigo.

4. RenesansaZačne se z odkritjem Amerike.

Razvoj inštrumentalne glasbeZlata doba inštrumentov.Glasbila so nadomeščala človeški glas in obratno.Niso bile točno določene zasedbe. Poznamo dve vrsti orkestrov-mešani in istovrstni.Značilna glasbila:

- prenosne orgle – portativi, pozitivi- čembalo- flamski klavikord- angleški virginal- špinet- brenkala – lutnja- godala – violine, viole- trobila in pihala

Plesna glasba v Renesansi – je živahna. Delimo jo na:- dvorni plesi- ljudski plesi

Ples je bil pomemben in obvezni del dvorne kulture. Izoblikoval se je poklic plesnega mojstra.

J.P.Gallus(1550-1591)

Prvo glasbeno izobrazbo je dobil v Stični in nato odšel v Melk. Napisal je zbirko Moralia. Deloval je v Zabradnicah kot opad. O tem obdobju govori tudi tretja knjiga maš. Prvo in drugo knjigo maš je posvetil gospodu, pri katerem je deloval v Olomoucu. Zadnja postaja je bila Praga. Tam je največ pisal in izdal. Iz tistega obdobja izvemo tudi njegovo zgodovino. Eksperimentiral je tudi z večzborjem (imel je tudi 24-glasne skladbe). Napisal je 4 knjige maš in Moralijo (zbirka).

5. Barok (1600-1750)Vse je bilo okrašeno, v portugalščini pomeni biser. Najbolj je bila razvita inštrumentalna glasba. Najbolj značilna predstavnica pa je vokalno-inštrumentalna glasba. Oblikuje se godalni orkester (Vivaldi).

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

15

Bach, H�ndel, Vivaldi, Korelli, Tartini, Jean Babtist Luly.1618-1648 – 30-letna vojnaJanez Kersnik DolarIsaac Poch

Bar�k je evropski zgodovinski in umetnostni slog, ki se je začel okoli leta 1660 s prvim centrom v Rimu. Obdržal se je skozi celotno 17. stoletje, ponekod tudi še dlje, ter se izpel vrokokoju, ki je slog še bolj igrivih in bujnih oblik. S samo besedo so prvotno označevali razne posebnosti, kot so npr. biseri nepravilnih ter nesimetričnih oblik. Kot oznaka za umetnostni slog 17. stoletja je beseda obveljala šele v 20. stoletju, in se nanaša tudi na glasbo in književnost tega obdobja.Značilnosti baročnega sloga so prekomerno upodabljanje čustev, blišč ter čisti, lahko interpretirani detajli. Barok se je razvil znotraj kiparstva (baročno kiparstvo), slikarstva (baročno slikarstvo), književnosti (baročna književnost) in glasbe (baročna glasba).Barok se je v glasbi odražal predvsem preko bogate ornamentacije. Najbolj znan predstavnik te smeri je bil J. S. Bach.

Claudio Monteverdi:- deloval v BenetkahAntonio Vivaldi:značilni violinski koncertiŠtirje letni časi (štirje soneti – uprizarjanje narave)

H�ndel deloval v Londonu značilna opera in druga scenska glasba, skladbe oritorijskega značaja napisal veliko cerkvenih del komorna vokalna dela posvetnega značaja instrumentalna dela sodeloval je pri pripravi izvedb

Aleluja

Johan Sebastian Bach:- dela: tocata in fuga v d-molu

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

16

6. Rokoko je del baroka. Dobesedni prevod je �kup drobnega peska�. Velik ljubitelj rokokoja je bil Ludvid XIV. in pruski vladar Friderik Veliki.

Glavna predstavnika v glasbeni umetnosti: Carl Philip Emanuel Bach. Pisal je predvsem sonate in se je zavzemal za kvalitetno glasbeno poustvarjanje.

Cristoph Willibald Gluck. Bil je pomemben v operni ustvarjalnosti. Opero je očistil pretiranega baročnega okrasja. Odpravil je recitative, omejil je vokalno virtuoznost.

Rokoko je nakazoval vse bolj jasne glasbe oblike, kar je vodilo v klasicizem. Pomembno je, da se je glasbeno življenje selilo iz palač v meščanske salone in prvič tudi v javne dvorane.ROKOKO = GALANTNI SLOG

7. Klasicizem je dosegel vrhunec v drugi polovici 18.st.

schubert 8. simfonija

Classicus – s to besedo so označevali rimske meščane. Pripadali so prvemu razredu po bogastvu. V prenesenem pomenu pomeni nekaj najbolj vzornega. Razlika med klasicizmom in klasiko:

- klasicizem je umetnostno obdobje v 2/2. 18. stoletja- klasika pa označuje visoko vrednostno raven umetniških del, skozi

celo zgodovino in v sedanjosti

Glavne značilnosti klasicizma: umetniki so se zgledovali po starogrški klasični umetnosti, ki je

poudarjala naravno skladnost im lepoto temu primerno so v glasbi skladatelji uporabljali JASNO UREJENE

MELODIJE, SOZVOČJA, OBLIKE IN VSEBINE vse te lastnosti naredijo glasbo vedro in sproščeno glavni trije klasicistični skladatelji so:

o Wolfgang Amadeus Mozarto Joseph Haydno Ludwig van Beethoven

Njihove najbolj značilne oblike so bile večstavčne

Praizvedba je prva izvedba glasbenega dela.

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

17

Glasbene oblike v klasicizmu:-Najbolj značilne oblike klasicizma so večstavčne ali ciklične skladbe-Skladbe s 4 stavki:

-sonata – za solistične inštrumente-trio, kvintet, kvartet – za komorne zasedbe-simfonija – za orkester

1.stavek 2.stavek 3.stavek 4.stavekSONATNI PESEMSKA MENUET ali RONDO aliSTAVEK OBLIKA SCHERZO SONATNI ali

VARIACIJE

Skladbe s 3 stavki:-koncert – za solističen inštrument in orkester-sonatine – za solistični inštrument

1.stavek 2.stavek 3.stavekSONATNI PESEMSKA RONDOSTAVEK OBLIKA

Oblike posameznih stavkov večstavčnih skladb pa so naslednje:-SONATNI STAVEK

1.del 2.del 3.delPREDSTAVITEVEkspozicija

2 temi

ZAPLETIzpeljava

Preplet znanega materiala

RAZPLETrepriza

Isti 2 temi

-PESEMSKA OBLIKAA B A

-MENUETmenuet TRIO menuet

-SCHERZOpodoben menuetu, leda je hitrejši, saj njegovo ime pomeni šala

-RONDOA B A C A B A

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

18

-VARIACIJETEMA V1 V2 V3

Dunajska klasikaDunajska klasika ni glasbeno obdobje, temveč predstavlja skladbe, ki so jih ustvarili trije največji skladatelji vseh časov: Haydn, Mozart in Beethoven. Vsi trije so v času klasicizma delovali na Dunaju v Avstriji.

Joseph Haydn – eden izmed najboljših pianistovV glasbi je bil predvsem pomemben za instrumentalne oblike, ki jih je obogatil s harmonično govorico in poglobil glasbeno izraznost. Je oče GODALNEGA KVARTETA. Napisal je prek 100 simfonij, 80 godalnih kvartetov, sonate, trie...Simfonija presenečenja.

Velja za rekorderje med simfonični skladatelji. Godalni kvartet je komorna skupina dveh violin, viole in violončela: pomeni pa tudi skladbo za to skupino inštrumentov.

godalni kvartet v c-duru: Cesarski kvartet (nemška himna)

Wolfgang Amadeus Mozart

Mozart:

Slovenci v klasicizmu

Najpomembnejši ustvarjalec na slovenskem je v tem času Janez Krstnik Novak (1756-1883). Poznamo ga po uglasbitvi veseloigre A.T.Linharta : TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, ki jo je Novak poimenoval FIGARO.

Ob koncu 18. stoletja se je ustanovila Filharmonična družba, predhodnica naše Filharmonije.Filharmonična družba je imela orkester, zbor, godalni kvartet in glasbeno šolo. Častni gostje so bili Haydn, Beethoven in Paganini.

Romantika (19.st.)

Hrepenenje po lepoti, čustva, svobodoljubnost.Zgodovinsko ozadje:

- začetek 19.st. Napoleonovega osvajanja- čas napredujočega meščanstva, ki sčasoma zruši fevdalizem in

tlačanstvo

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

19

- prebujanje narodov, revolucije 1848

Romantična umetnost:- umetniki na splošno hrepenijo po lepem, nedosegljivem- izražajo svoja čustva: veselje, trpljenje, soočenje s čedalje večjo

brezobzirnostjo in surovostjo- romantiki izpovedujejo in ne pripovedujejo kot klasicisti

Značilnosti romantične glasbe:- glasba se razcepi na zabavno in resno (zabavna=bleščava in

sentimentalna: resna=ustvarja jo umetnik s trdim umetniškim prepričanjem)

- do izraza pridejo lepe, spevne melodije- bogatejši zvok (peterozvoki, šesterozvoki)- izrazite in drzne dinamične spremembe- pestrejši ritem (ritmične posebnosti: kvintole, sinkope …)- tempo skladb je natančno določen z oznako, največkrat tudi

predpisom hitrosti dobe- simfonični orkester se poveča (okrepijo se trobila, pihala in tolkala,

priključi se harfa, čelesta. Ksilofon)

Romantični skladatelji:- Berlioz- Czerny- Ernst - Liszt- Čajkovski- Bizet- Schubert – umrl star 31 let- Verdi- Smetana- Schumann

Skladatelji v svojih delih zajemajo ljudsko melodikoPojavijo se nacionalne šole (poleg uveljavljenega nemškega, italijanskega in francoskega sveta, se v 19.st. začnejo prebujati tudi češki, poljski, ruski, norveški, slovenski…skladatelji.

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

20

Glasbene oblike romantike:a) samospev- skladba za pevca solista in instrumentalno spremljavo (največkrat

klavir)- najbolj sloviti skladatelj samospevov je Franz Schubert (1797-1828),

avstrijski skladatelj, ki je napisal preko 600 samospevov, zbranih v zbirkah Lepa mlinarica, Zimsko potovanje in Labodji spev

- slovenski skladatelji samospevov pa so Hugo Wolf (1860-1903), Benjamin Ipavec (1829-1903), Anton Lajovic (1878-1960) idr.

- poznamo prekomponirane in kitične samospeveb) klavirska miniatura

- krajša, karakterna skladba za klavir (etude, balade, nocturni, valčki, mazurke, poloneze, list iz albuma ipd..)

- Frederic Chopin (1810-1849) in Franz Liszt (1811-1886) sta ustvarila ogromno klavirskih miniatur

c) simfonična pesnitev- simfonična pesnitev je glasbena oblika, v kateri predstavlja pesnitev

ali program narativen ali ilustrativen temelj. Večinoma je oblikovana v enem stavku .�Poemska simfonija� je izraz za sorodno obliko v več kot enem stavku. V njej so izraženi dogodki, razmišljanja, slike, doživetja, vizije ipd.

- torej: Simfonična pesnitev je oznaka za zvrst programske glasbe, ki jo je utemeljil F. Liszt. Praviloma gre za enostavčno simfonično delo, sestavljeno iz več odsekov, katerih �zunaj-glasbeno� oz. bolje trans-glasbeno vsebino ponujajo naslovi oz. dodana besedila, ki pojasnjujejo ali nakazujejo izbrano vsebino

- Liszt je v času, ko je začel pisati simfonije, razvijal simfonično pesnitev (prvič je termin uporabil 1854). Za mnoge je ta pomenila rešitevproblema romantične simfonije. Imitirali so jo tako različni skladatelji kot so Čajkovski, Smetana, Franck, Saint-Sa�ns, Strauss, Elgar. Pridevnik �simfoničen� je sedaj pomenil samo tiste aspekte simfonije, ki so jih pozni romantiki imeli za spontane in kongenialne: masivni orkester, resnobnost namena, oblikovanje literarne ali slikovne predloge, razvoj in sprememba tem z določenimi ali naznačenimi značaji.

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Alen Firšt 1.b-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

21

- poslušalec dobi program največkrat napisan, da si ga lahko predstavlja- vsebina je izražena s tonskim slikanjem (glasbila oponašajo nevihto,

živali…) ali s tonsko simboliko (vzpodbuda za predstavo, ne oponaša konkretno)

Richard Strauss (1864-1949): Vesele dogodivščine Tilla Eulenspiegla- skladba predstavlja glasbeni portret legendarnega junaka ljudskih

pripovedk iz Flamske in severne Nemčije, šaljivca Eulenspiegla (pavliho)

- oblika: simfonična pesnitev v svobodnem rondoju za veliki orkester