GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ SREDNJEŠOLCEV

GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ

SREDNJEŠOLCEV

dr. Marjeta Kovačdr. Janko Strel

dr. Gregor Jurakdr. Gregor Starc

dr. Bojan Leskošekdr. Maja Bučar Pajek

dr. Mojca Doupona TopićFakulteta za šport

Katedra za šolsko športno vzgojo2007

ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE

• Adolescenca – najburnejše obdobje v človekovem življenju.

• Pri fantih običajno traja od 10. do 22. leta, pri dekletih pa od 10. do 19. leta (Malina Bouchard, 1991; Pangrazi Darst, 1997).

• Obdobje pubertete je pri fantih daljše; dekleta tako fiziološko kot socialno prej dozorijo.

• Zunanji videz deklet se bolj spremeni kot zunanji videz fantov (Malina in Bouchard, 1991).


• Dekleta dosežejo 98% svoje odrasle višine pri 16. letih, končna višina pa je dosežena pri 18. letih (Payne in Isaacs, 1995).

• V povprečju pridobijo od 10. do 19. leta 15,75 kg telesne teže (Payne in Isaacs, 1995).


• Fantje dosežejo končno višino med 20. in 21. letom (Payne in Isaacs, 1995).

• V povprečju pridobijo od 10. do 22. leta 20,25 kg telesne teže (Payne in Isaacs, 1995).

• Med 16. in 19. letom fantje v Sloveniji zrastejo v povprečju nekaj več kot 3 cm in pridobijo nekaj več kot 5 kg telesne mase (Strel et al., 2003; Strel, Kovač, Rogelj, 2006).


• V pozni puberteti prihaja pri dekletih do stagnacije ali celo upada v nekaterih kazalnikih motoričnega razvoja, posebej v splošni vzdržljivosti (Brettschneider in Naul, 2004; Kondrič, 2000; Kovač, 1999; Strel, Kovač in Rogelj, 2005)

• Za razliko od deklet se rezultati fantov v testih motoričnih sposobnostih v srednji šoli s starostjo izboljšujejo (Brettschneider Naul, 2004; Kondrič, 2000; Kovač, 1999; Strel, Kovač, Rogelj, 2005a).


• Različni raziskovalci ugotavljajo, da se v zadnjih desetletjih pri mladih izboljšujejo predvsem rezultati v testih, ki merijo hitro moč nog in vzdržljivost v moči trebušne muskulature.

• Slabšajo se rezultati v testih, ki merijo vzdržljivost v moči rok in tekaške sposobnosti (Nupponen & Huotari, 2002; Rychtecky, 2004; Strel et al., 2003; Strel, Kovač, Jurak, 2004; Westerstahl, 2003, v Brettschneider Naul, 2004).


• Obdobje adolescence je obdobje egocentričnosti (Himberg, Hutchinson, Roussell, 2003).

• Svojo individualnost mladostniki izražajo tudi s posebnim oblačenjem, obutvijo, frizuro.

• V čustvenem razvoju večkrat prevladuje izražanje ekstremnih čustev (Caissy, 1994).

• V ospredje stopa predvsem pri dekletih osredotočenost na zunanji izgled, ki zaradi vpliva mode zahteva vitko telo, in zaskrbljenost nad tem, kaj drugi mislijo o njih (Caissy, 1994).

• Pri številnih dekletih (5 do 10%) se pojavljajo tudi motnje hranjenja (Himberg, Hutchinson in Roussell, 2003; Strel, Kovač in Rogelj, 2006).


Spremembe v preživljanju prostega časa:

• dekleta so manj gibalno aktivna od fantov (Brettschneider in Naul, 2004; Jurak idr., 2003; Riddoch

idr., 2003; Woodfield idr., 2002)

• obseg prostočasne gibalne aktivnosti se z naraščanjem starosti postopno zmanjšuje

(Currie idr., 2004; Engström, 2002; Patriksson, Augustsson, Eriksson & Stråhlmann, 2003, v Brettschneider in Naul, 2004, Jurak idr., 2003)


• European Youth Heart Study navaja, da v devetem letu starosti samo nekaj odstotkov otrok ne dosega priporočene dnevne gibalne aktivnosti, v petnajstem letu pa je takšnih že skoraj 20% fantov in 40% deklet (Riddoch et al., 2004).


Spremembe v preživljanju prostega časa:

• upad gibalne dejavnosti glede na starost - 3% letno pri fantih in kar 7% pri dekletih

(Brettschneider in Naul, 2004)

• delež srednješolcev, ki se med poletnimi počitnicami ne ukvarjajo z nobeno športno dejavnostjo, se je povečal z 10,6% leta 1993 na 15,2% leta 2004

(Jurak idr., 2003; Strel, Kovač in Jurak, 2004)

Primerjava pogostosti športne aktivnosti

med poletnimi počitnicami glede na starost (Jurak idr., 2003)

0% 20% 40% 60% 80% 100%

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

star

ost

nisem se ukvarjal sšportom

občasno (dvakrattedensko najmanj 45min.)nekajkrat na teden

vsak dan

KAJ VPLIVA NA GIBALNO UČINKOVITOST

• Predvsem količina in intenzivnost športne/gibalne dejavnosti.

• Telesna (gibalna) dejavnost – širši pojem (vsakršno gibanje, npr. hoja po stopnicah, vrtnarjenje, gospodinjska opravila …)

• Športna dejavnost – ukvarjanje z dejavnostmi, ki imajo značaj športa

Gibalno dejavnost pogojujejo trije dejavniki (model Sallis & Owen, 1999):

intrapersonalni (biološki, psihološki in

vedenjski vplivi)

socialni (podpora družine in sovrstnikov;

vloga pedagogov)

okoljski (dostopnost objektov,

površin za gibanje; oprema, ponudba okolja …)

KAJ VPLIVA NA GIBALNO DEJAVNOST

Med temi dejavniki obstajajo pomembne interakcije: • Tako so mladi, ki so motorično učinkovitejši, tudi bolj

gibalno dejavni (Jurak e tal., 2003). • Poznano je tudi, da so mladi iz družin z nižjim

socialnim statusom manj telesno dejavni in se v manjši meri ukvarjajo s športom v prostem času.

• Na količino prostočasne gibalne dejavnosti pomembno vpliva predvsem stopnja izobrazbe staršev (Crespo, Ainsworth, Keteyian, Heath, & Smit, 1999; Jurak et al., 2003; Jurak, 2006; La Torre et al., 2006; Lowry, Kann, Collins, & Kolbe, 1996; Woodfield et al., 2002). Pri tem je pomembnejša izobrazba mater.

KAJ VPLIVA NA GIBALNO DEJAVNOST

• Danes govorimo predvsem o sedečem življenjskem stilu mladih.

• Tudi v Sloveniji življenjski stil številnih mladih danes vključuje predvsem »sedeče« dejavnosti, kot so »surfanje« po internetu, telefoniranje, igranje računalniških iger in gledanje televizije (Jurak, 2006).

SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE

• V Sloveniji ni obvezno. • Po obveznem devetletnem šolanju se več

kot 95% populacije vpiše v enega od srednješolskih programov.

• Šolanje poteka v javnih in zasebnih šolah.• Povprečen Slovenec ima danes

srednješolsko izobrazbo.• (Neprestano) poteka prenova

srednješolskih programov.

KAM PO OSNOVNI ŠOLI

srednješolsko izobraževanje

v Sloveniji

gimnazijsko (splošno in

strokovno – 4 leta)

srednje strokovno in tehniško (4 ali 5 let)

nižje in srednjepoklicno

(2 ali 3 leta)

ŠTEVILO SREDNJIH ŠOL

• šolsko leto 2004/2005 142 srednjih šol - 136 javnih in 6 zasebnih.

• v javne šole za srednješolsko izobraževanje je bilo vpisanih 99 839, v zasebne pa 2 039 dijakov (Statistične informacije, 2006).

VPIS V POSAMEZNE VRSTE PROGRAMOV

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

40000

45000

2-letni nižji in 3-letnisrednjepoklicni

programi

4- in 5-letni tehniškiprogrami

gimnazije

Vsi

Moški

ženske

RAZLIKE MED MLADIMI

• Povečuje se vpis v gimnazijske programe in zmanjšuje vpis v poklicne programe.

• Vpis deklet je večji v gimnazijske programe, vpis fantov pa v poklicne programe.

• Dekleta so učno uspešnejša od fantov, tako v splošnem učnem uspehu, pri prehodnosti med razredi kot maturi. (Statistične informacije, 2006; Peček, Čuk, & Lesar, 2006).

RAZLIKE MED MLADIMI

• Ugotavljamo tudi, da se v zadnjih letih manjšajo razlike med spoloma (tako pri mladih kot pri odraslih): - v času, ki ga fantje in dekleta namenjajo športni

dejavnosti, in to v prid deklet; - prav tako pa v zadnjih desetih letih dekleta v prostem času ukvarjajo z vse bolj podobnimi športi kot fantje, - vse bolj pa so si tudi podobni motivi, zaradi katerih

se ukvarjajo s športom (Jurak, 2006; Strel, Kovač, & Jurak, 2004).

- Srednješolke so v povprečju osmih motoričnih testov med leti 2000 in 2005 izboljšale svoje rezultate za 0,52%, pri fantih pa so se ti poslabšali za 0,26% (Strel, Kovač & Rogelj, 2006).

RAZLIKE MED MLADIMI

• Poznano je, da se srednješolci, ki obiskujejo različne tipe šolskih programov, med seboj razlikujejo v:- motorični učinkovitosti (Strel, Kovač & Rogelj, 2005; Westerstahl, 2003), - akademskih dosežkih, - socio-kulturnih dejavnikih okolja, v katerem

živijo, - posebej pa še po stopnji izobrazbe njihovih staršev (Gabrijelčič Blenkuš, 2001; Peček, Čuk, & Lesar, 2006).

RAZLIKE MED MLADIMI

Slovenska raziskava:• Srednješolci se vpisujejo v različne programe v

največji meri glede na socialni status družine, iz katere prihajajo (Peček, Čuk, Lesar, 2006).

• Avtorji navajajo, da se razlike med učenci, ki izhajajo iz izobrazbe njihovih staršev, ohranjajo tudi pri vpisu v srednjo šolo: otroci staršev z nižjo izobrazbo se vpisujejo v krajše srednješolske programe, otroci staršev z višjo izobrazbo pa v časovno daljše programe.

RAZLIKE MED MLADIMI

• Poznano pa je, da je v obdobju odraslosti vrsta in pogostost športne dejavnosti v največji meri odvisna od izobrazbe in socialnega statusa posameznika; tako ugotavljamo, da se višje izobraženi, ki se uvrščajo v višji socialni sloj, statistično značilno pogosteje ukvarjajo s športom v prostem času (Kovač, Doupona Topič, Bučar Pajek, 2005).

OBVEZNA ŠPORTNA VZGOJA

Tedensko število ur ŠV

gimnazije3 ure tedensko

(135 minut)

srednje tehniško 2 ali 3 ure tedensko (90 ali 135 minut)

poklicno 1 do 3 ure tedensko (45 do 135 minut)

KOLIKO ŠPORTNE DEJAVNOSTI

• Žal je obvezna športna vzgoja v šolah za velik del mladih v Sloveniji edina športna dejavnost, ki se je udeležujejo. To posebej velja prav za mlade, ki obiskujejo poklicne šole (Jurak et al., 2003).

• V Sloveniji poteka prenova srednješolskega izobraževanja, ki predvideva manjše tedensko število ur športne vzgoje (težnja, ki je opazna tudi drugod v Evropi - Hardman, 2002).

KOLIKO ŠPORTNE DEJAVNOSTI

• Največji paradoks prenove je zmanjševanje števila ur tistim, ki jim je obvezna športna vzgoja edina telesna dejavnost v tem obdobju.

• Zgledi sveta kažejo na nevarnost tudi pri prenosu obveznih ur v izbirni del programa (zgledi Avstralije, Kanade)

CILJI RAZISKAVE(Kovač, Leskošek, Strel, 2006)

• analizirati, kakšne so razlike v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih srednješolcev in srednješolk, ki obiskujejo različne izobraževalne programe

• če obstajajo statistično značilne razlike, kaj skupine najbolj loči glede na spol in glede na šolski program

MERJENCI

STAROST (LETA)

16 17 18

M Ž M Ž M Ž

gimnazija 2523 3212 2368 3109 2098 2775

tehnično 2488 1902 2483 1871 2284 1899

poklicno 1306 451 1549 569 1275 520

MERSKE SPREMENLJIVKE

• Podatki športnovzgojnega kartona za šolsko leto 2004 / 2005

• osnovna statistika, analiza variance, t-test, diskriminantna analiza

REZULTATI – TELESNA VIŠINA• dekleta v srednji šoli

sicer še zrastejo, a je prirastek minimalen (gimnazija 0,8 cm, srednjetehnično izobr. 0,7 cm in poklicno izobraževanje 0,5 cm)

• Razlike med skupinami so statistično značilne

(absolutno celo 2 cm)

• Rast je dedno pogojena, a nanjo vplivajo tudi socio-ekonomski dejavniki (dekleta iz poklicnih šol prihajajo iz socialno-šibkejših družin)

Telesna višina - primerjava različnih izobraževalnih programov - dekleta

1625

1630

1635

1640

1645

1650

1655

1660

1665

1670

ATV ATV ATV

16. let 17. let 18. let

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž

REZULTATI – TELESNA VIŠINA

• Fantje: Gimnazijci so višji od drugih dveh skupin (povprečno za 2

cm). • Razlike med

skupinami so statistično značilne.

• Vse tri skupine dijakov v srednji šoli še pridobijo na telesni višini (nekaj več kot 2 cm).

Telesna višina - primerjava različnih srednješolskih programov - fantje

172

173

174

175

176

177

178

179

180

181

ATV ATV ATV

16. let 17. let 18. let

gimnazije M

tehniško izobr. M

poklicno izobr. M

REZULTATI – TELESNA TEŽA

• Dekleta pridobijo na telesni teži (v gimnaziji za 1,1 kg, v srednjetehničnem izobraževanju za 1,2 kg, v poklicnem pa za 1,3 kg).

• Razlike med skupinami so statistično značilne, razen pri 17. letnicah (p=. 012)

Telesna teža - primerjava različnih izobraževalnih programov - dekleta

570

575

580

585

590

595

600

605

610

ATT ATT ATT

16. let 17. let 18. let

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž

REZULTATI – TELESNA TEŽA

• Fantje: Ni razlik v telesni teži med različnimi programi.

• V treh letih pridobijo nekaj več kot 3 kg.

Telesna teža - primerjava različnih izobraževalnih programov - fantje

65

66

67

68

69

70

71

72

73

74

ATT ATT ATT

16. let 17. let 18. let

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž

REZULTATI – PODKOŽNO MAŠČEVJE

• Količina podkožnega maščevja pada s starostjo pri gimnazijkah in srednje tehničnem izobraževanju, ne pa pri poklicnem

• Najmanj podkožnega maščevja imajo gimnazijke (statistično značilne razlike z obema drugima skupinama, ni pa razlik med drugima dvema skupinama)

Kožna guba nadlahti - primerjava različnih izobraževalnih programov - dekleta

13,5

14

14,5

15

15,5

16

16,5

AKG AKG AKG

16. let 17. let 18. let

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž

REZULTATI – PODKOŽNO MAŠČEVJE

• Količina podkožnega maščevja pada s starostjo pri vseh treh skupinah.

• Najmanj podkožnega maščevja imajo pri 17. in 18. letih gimnazijci.

Kožna guba nadlahti - primerjava med različnimi srednješolskimi programi

9,4

9,6

9,8

10

10,2

10,4

10,6

10,8

11

AKG AKG AKG

16. let 17. let 18. let

gimnazije M

tehniško izobr. M

poklicno izobr. M

REZULTATI – ATV

• Težko je pojasniti razlike v telesni višini, saj je ta dedno pogojena (Mišigoj-Duraković Medved, 2003).

• Na rast vpliva tudi razpoložljivost energijskih snovi in izločanje rastnega hormona (GH -growth hormon) ter drugih anabolnih hormonov (Mišigoj-Duraković & Medved, 2003).

• Wright (1987) navaja, da se otroci iz družin z višjim socialnim statusom razvijajo in rastejo hitreje od tistih, ki živijo v družinah z nižjim socialnim statusom.

REZULTATI – ATV

• Dijaki poklicnega izobraževanja prihajajo iz okolja, kjer imajo starši nižjo izobrazbo (Peček, Čuk, & Lesar, 2006), s tem pa tudi nižje dohodke (Kovač, Starc in Doupona Topič, 2005).

• Po podatkih Gabrijelčič Blenkuš (2000; 2001) se ti dijaki prehranjujejo manj kakovostno in bolj neredno od dijakov, ki obiskujejo štiriletne izobraževalne programe.

REZULTATI – ATT IN AKG• Dijaki se na splošno prehranjujejo slabše kot

osnovnošolci: nimajo ustaljenega prehranjevalnega ritma, opuščajo predvsem zajtrk, dekleta pa tudi večerjo (Gabrijelčič Blenkuš, 2000).

• Na splošno se dekleta prehranjujejo bolj zdravo od fantov (zaužijejo več mleka in mlečnih izdelkov ter več sadja in zelenjave).

• Najbolj izstopajo dijaki poklicnih šol, katerih obroki so tudi najslabše kakovosti (Gabrijelčič Blenkuš, 2000). Zanje je značilno, da imajo manj znanja o zdravem prehranjevanju, bolj pogosto kadijo, niso zadovoljni s svojo telesno težo, manj so telesno dejavni, dekleta pa ponoči še manj spijo.

REZULTATI – ATT IN AKG• Vse to povzroča enega največjih problemov

sodobnega sveta – povečano telesno težo in debelost.

• Paradoks sodobnega sveta: Povečana telesna teža in debelost sta v razvitih državah značilnost siromašnejšega dela prebivalstva (Currie et al., 2004).

TELESNA TEŽA – PROBLEM DANAŠNJEGA SVETA

Odstotki povprečnih sprememb telesnih značilnosti otrok in mladine od 7. do 19. leta starosti v obdobju med 1990 in 2000

Področje merjenja

Moški Ženske Skupaj

ATV 0.87% 0.57% 0.72%

ATT 4.5% 2.5% 3.5%

AKG 4.2% 3.1% 3.7%

REZULTATI – ATT IN AKGEvropske raziskave (Brettschneider in Naul, 2004; Currie et al. (2004) kažejo, da so prehranjevalne navade adolescentov statistično značilno različne med različnimi socialnimi skupinami:

- Odstotek optimalnih prehranjevalnih navad je značilno višji pri mladih iz družin z višjim socialnim statusom.

- Otroci iz tistih družin, kjer imajo starši nižjo stopnjo izobrazbe, se prehranjujejo s hrano slabše kakovosti kot otroci iz družin staršev z višjo izobrazbo.

REZULTATI – ATT IN AKG

- Slabše prehranjevalne navade imajo tudi otroci, katerih starši so prekomerno težki in gibalno neaktivni. - Številne raziskave v Ameriki in zahodni Evropi

kažejo, da imajo otroci iz družin priseljencev, posebej tisti, ki pripadajo drugim kulturam, slabše prehranjevalne navade.

ITM (fantje in dekleta od 6. do 20. leta v letih 1986 – 2006) Vir: Strel, Kovač, Leskošek, 2007

% overweight/obese (whole generation) by sex

0,0%

2,0%

4,0%

6,0%

8,0%

10,0%

12,0%

14,0%

16,0%

18,0%

20,0%

1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006

Boys overweight Girls overweight Boys obese Girls obese

GIBALNI RAZVOJ - DEKLETA

• Najboljše rezultate v vseh starostnih obdobjih dosegajo gimnazijke, prav tako pa so rezultati dijakinj srednje-tehničnega izobraževanja boljši od rezultatov dijakinj, ki obiskujejo poklicno izobraževanje (razlike so statistično značilne v vseh testih in med vsemi starostnimi skupinami).

GIBALNI RAZVOJ - DEKLETA

• S starostjo se rezultati v največji meri predvsem pri gimnazijkah zboljšujejo, nekoliko bolj pa varirajo pri poklicnih šolah.

• Izstopata le oba teka, saj so v vseh treh izobraževalnih programih rezultati vsako leto slabši, in test dotikanje plošče z roko, kjer se rezultati vsako leto izboljšujejo.

KAJ NAJBOLJ LOČI POSAMEZNE SKUPINE DEKLET

(Vir: Kovač, Strel, Jurak, 2006)

• Diskriminantna analiza (dve diskriminantni funkciji)

• V vseh starostnih skupinah prva funkcija najbolje loči skupino gimnazijk od skupine dijakinj poklicnih šol, druga diskriminantna funkcija pa skupino dijakinj srednjetehniškega izobraževanja od skupine dijakinj poklicnega izobraževanja.


• Prvo diskriminantno funkcijo lahko glede na prevladujoč vpliv motoričnih testov poimenujemo motorična učinkovitost.

• Drugo diskriminantno funkcijo, ki glede na prvo funkcijo pojasnjuje le majhen del variance, dobro opredeljujejo le mere voluminoznosti telesa.

• Vse tri skupine v vseh starostih najbolj ločijo testi dotikanje plošče z roko, dvig trupa, poligon nazaj in tek na 600 metrov.


• Rezultat je odvisen od sposobnosti za hitro spreminjajočo se vključevanje sinergistov in antagonistov (hitrost prenosa informacij), osebnega ritma in vzporedne obdelave informacij oziroma odrejene ravni delovanja intelektualnih potencialov za percepcijo, analiziranje in korigiranje gibanja.

dotikanje plošče z roko

39404142434445464748

DPR DPR DPR

16. let 17. let 18. let

štev

ilo p

onov

itev

v 20

-ih s

ek.

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž


• Obstajajo številni raziskovalni rezultati o nizki do srednje visoki korelaciji med inteligentnostjo in izvajanjem motoričnih nalog, katerih značilnost so informacijska kompleksnost in nenavadna gibanja v nalogi.

poligon nazaj

0

20

40

60

80

100

120

140

160

PON PON PON

16. let 17. let 18. let

deseti

nka s

eku

nd

e

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž


• aktivacija mehanizma za trajanje ekscitacije in mehanizma za sinergijsko in tonusno regulacijo

• Oboje je v večji meri povezano z višjim intelektualnim potencialom merjencev (Kovač, 1999; Planinšec in Strel, 2004).

• Vse testne naloge, ki so repetitivnega značaja, so v veliki meri odvisne tudi od pripravljenosti in motiviranosti merjenk (ta je večja pri osebah z boljšim učnim uspehom)

dvig trupa

0

10

20

30

40

50

60

DT DT DT

16. let 17. let 18. let

štev

ilo p

onov

itev

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž


• Rezultat je odvisen od biofizioloških zmožnosti, psihosocioloških kazalcev in tehnike teka. Ker napor ni nikoli največji, prihaja do izraza ekonomičnost gibanja (Ušaj, 1996). Dobra medmišična usklajenost omogoča boljšo tehniko teka, ta pa manjšo porabo energije. V veliki meri pa na rezultat vpliva tudi motivacija (Šturm in Strel, 1985).

• Razlike med gimnazijkami in dijakinjami poklicnih šol so celo več kot 20 sekund.

tek na 600 m

150

155

160

165

170

175

180

185

190

195

200

T600 T600 T600

16. let 17. let 18. let

seku

nde

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž


• Rezultat je odvisen od biofizioloških zmožnosti in psihosocioloških kazalcev. V veliki meri na rezultat vpliva motivacija (Šturm in Strel, 1985).

• Razlike med gimnazijkami in dijakinjami poklicnih šol so med 14 in 15 sekund.

Vesa v zgibi - primerjava različnih izobraževalnih programov - dekleta

0

5

10

15

20

25

30

35

40

VZG VZG VZG

16. let 17. let 18. let

gimnazije Ž

tehniško izobr. Ž

poklicno izobr. Ž

GIBALNI RAZVOJ - FANTJE

• Najboljše rezultate v vseh starostnih obdobjih dosegajo gimnazijci, prav tako pa so rezultati dijakov srednje-tehničnega izobraževanja boljši od rezultatov dijakov, ki obiskujejo poklicno izobraževanje.


• Glede na starost se v vseh treh skupinah rezultati v vseh izmerjenih motoričnih spremenljivkah z leti izboljšujejo, razen pri testu dvig trupa in 600 metrov, kjer so pri 18-letnikih nekoliko nižji od rezultatov sedemnajstletnikov, pri testu vesa v zgibi pa so pri 18-letnikih rezultati nekoliko slabši le v skupini gimnazijcev in dijakov srednje strokovnega in tehničnega izobraževanja.


• Posebej so opazne razlike med skupinami v obeh testih vzdržljivosti, kjer so rezultati v teku na 600 metrov pri gimnazijcih za povprečno 11 sekund boljši kot pri dijakih poklicnih šol (razlika je vseeno polovico manjša kot v skupinah deklet), v vesi v zgibi pa za povprečno 13 sekund.

KAJ NAJBOLJ LOČI POSAMEZNE SKUPINE FANTOV

(Vir: Kovač, Strel, Leskošek, 2007)

• Multipla analiza variance kaže, da tako vrsta šole kot starost značilno pojasnjujeta razlike med dijaki, medtem ko interakcija med njima ni značilna.

• Pri tem je faktor »vrsta šole« z okoli 8% pojasnjene variance skoraj dvakrat pomembnejši od faktorja »starost«.

KAJ NAJBOLJ LOČI POSAMEZNE SKUPINE FANTOV• Tudi univariatni testi razlik med skupinami

kažejo, da v morfoloških merah skupine najbolj ločuje telesna višina (4% pojasnjene variance).

• Med vsemi merskimi spremenljivkami so največje razlike med skupinami pri treh motoričnih testih: dvig trupa, taping z roko in skok v daljino z mesta (7 do 9% pojasnjene variance).

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI – ATV

(Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

180,0

177,5

175,0

172,5

170,0

167,5

165,0

Estimated Marginal Means

pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of atv

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI - ATT

(Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

72,0

69,0

66,0

63,0

60,0


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of att

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI - AKG (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

16

15

14

13

12

11

10


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of akg

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI - DPR (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

50

48

46

44

42


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of tap

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI - SDM (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

230

220

210

200

190

180

170

160


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of sdm

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI - PON (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

14,0

12,0

10,0


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of pon

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI - PRE (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

52,5

50

47,5

45


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of pre

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI - DT (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

54

51

48

45

42


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of dt

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI - VZG (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

60

40

20


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of vzg

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI – T60 (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)

ŽM

spol

11,0

10,5

10,0

9,5

9,0

8,5


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of t60

RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI – T600 (Vir: Leskošek, Kovač, Strel,

2007)

ŽM

spol

200

190

180

170

160

150

140

130


pokl.

sr. tehn.

gimn.

vsole

Estimated Marginal Means of t600

SKLEP

• Velika neenakosti treh obravnavanih skupin kaže, da je strokovno neutemeljeno imeti različno število ur športne vzgoje v posameznih izobraževalnih programih.

• Vsako zmanjševanje ur športne vzgoje v poklicnih šolah pa je eden največjih paradoksov (beri: strokovnih spodrsljajev) prenove srednješolskega izobraževanja.

SKLEP

• Za mnoge srednješolce, posebej tista, ki obiskujejo poklicne šole, je športna vzgoja edina oblika gibalne dejavnosti (Jurak idr., 2003).

• Ta skupina največkrat prihaja iz družin s slabšimi socialno-ekonomskimi možnostmi, njihovi straši pa so manj izobraženi.

SKLEP

• Tudi v obdobju odraslosti so prav manj izobraženi s slabšim socialnim položajem manj gibalno aktivni (Kovač, Starc in Doupona Topič, 2005).

• S tem so prikrajšani za pomembne učinke športne dejavnosti na zdravje; ustrezna športna dejavnost v odraslosti lahko uspešno preprečuje tudi negativne vplive poklicnih obremenitev (Mišigoj-Duraković idr., 2003).

PREDLAGANI UKREPI

Ustavijo naj se težnje po zmanjševanju ur športne vzgoje v šoli, kajti

• šolska športna vzgoja ima posebno vlogo, kajti dostopna je vsem.

• Kljub temu, da se v zadnjih dvajsetih letih vnos kalorij zmanjšuje, pa povečanje količine časa, ki ga ljudje presedijo, pomeni, da je ustrezna dejavnost edino sredstvo, ki lahko nevtralizira naraščanje deleža predebelih in pretežkih. Za mlade je športna aktivnost tista, ki jih motivira v veliko večji meri kot le gibalna dejavnost (hoja po stopnicah, vrtnarjenje ipd.)

PREDLAGANI UKREPI

Posebna pozornost dekletom

• Razlike med programi so posebej velike pri dekleti.

• Glede na pomemben vpliv izobrazbe mater na življenjski stil mladostnikov je treba prav dijakinjam poklicnih šol pripraviti programe, s katerimi jih bomo prepričali o osmišljenosti gibalne dejavnosti.

PREDLAGANI UKREPI

Priporočila zdravnikov namesto opravičil od športne vadbe.

• Ena kritičnih točk je opravičevanje od športne vadbe, ki kaže na slabo domišljen sistem (Jurak, Kovač, Strel, & Starc, 2005). Njegove pomanjkljivosti so najbolj vidne pri najbolj tvegani skupini – dijakinjah in udeležencih poklicnega izobraževanja.

• Menimo, da nihče ne bi smel biti opravičen športne vzgoje, zdravniki pa bi morali posredovati športnemu pedagogu priporočila za vadbo zdravstveno ogroženih učencev.

Število opravičenih ur pri pouku športne vzgoje letno, ko so učenci sicer obiskovali pouk drugih

predmetov Opravičilo od športne vadbe pri pouku ŠV

0

10

20

30

40

50

št. ur letno

%

OŠ fantje 40,9 45,4 10,4 2,2 0,7 0,4

OŠ dekleta 31,9 50,1 13,6 2,7 0,9 0,9

SŠ fantje 23,9 46,5 17,3 6,2 3,5 2,7

SŠ dekleta 10,5 43,7 28,5 8,4 3,1 5,7

nič 1-5 ur 6-10 ur 11-20 ur 21-30 ur > 30 ur

PREDLAGANI UKREPI

Uredi naj se prehrana mladostnikov. • Šole naj tudi dijakom ponudijo

organizirano in dijakovim potrebam načrtovano prehrano več dnevnih obrokov, podobno kot je to urejeno v osnovni šoli.

• Po zgledu prepovedi oglaševanja cigaret in alkohola bi bilo treba razmisliti tudi o omejitvi ali prepovedi oglaševanja nezdrave hrane.

PREDLAGANI UKREPI

Promocija športnega načina življenja.

• Medijska podoba športa je daleč od resnične. Medijski prostor je preplavljen s komercialnim športom in vsemi njegovimi atributi.

• Treba je predstaviti mladim šport na primeren, njim zanimiv način (sodelovanje v mednarodnih projektih; šolski projekti).

PREDLAGANI UKREPI

• Odpravljanje in neugodnih dejavnikov šolskega vsakdana, kot je večurno sedenje, slab zrak, nered, hrup, dehidracija.

• Poleg sedenja mlade pri pouku še posebej moti slab zrak in nered.

• Omogočiti varen prihod v šolo peš ali s kolesom. • Vzrok slabemu počutju je večkrat tudi

pomanjkljiva hidracija, zato naj bo naprava z vodo v neposredni bližini telovadnice.

PREDLAGANI UKREPI

Poučevanje za razumevanje športa. • Le od mladostnika, ki bo razumel pomen dela pri

športni vzgoji, lahko pričakujemo, da se bo tudi v prostem času in v kasnejših starostnih obdobjih ukvarjal s svojim sposobnostim, željam in potrebam primerno športno vadbo.

• Poučevanje športne vzgoje mora zato vključevati posredovanje teoretičnih vsebin, ki pa naj jih učitelj predstavi ob praktičnem delu. Kot eno od možnosti smo v Sloveniji v ta namen pripravili serijo didaktičnih plakatov (Škof et al., 2004).

PREDLAGANI UKREPI

Poudarek vzdržljivostnim športnim dejavnostim.

• Vzdržljivost in vztrajnost otrok in mladine je vse manjša, zato je treba posvetiti posebno pozornost načrtni vadbi in spodbujanju mladih za vzdržljivostno vadbo.

• Projektno delo

PREDLAGANI UKREPI

Sistematično spremljanje stanja telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti

• Individualni pristop

• Predstavitev stanja šole (tudi za več let)

• Primerjava šole s povprečjem države

• Načrt šole, kaj narediti za izboljšanje stanja

ALI SI NE BOMO S TAKIMI POTEZAMI ZABILI AVTOGOLA

Documents

GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ SREDNJEŠOLCEV