PRILOGA 1: Scenarij za video

Geološka zgodovina in geomorfološke značilnosti Posotelja

Geološka zgodovina in geomorfološke značilnosti Obsotelja in Kozjanskega

Scenarij za video

Februar 2020

Scenarij za video

Uvod

Namen scenarija je zasnovati vsebine, ki so potrebne za razumevanje nastanka območja

Posotelja. Ta sloni na geoloških procesih, tektoniki in sedanjih procesov preperevanja in

erozije. Tla v scenariju niso obravnavana, a se jih lahko naknadno doda.

Scenarij je razdeljen na uvodni del, nastanek kamnin v geološki zgodovini, tektonske

premike, geološke in geomorfološke značilnosti območja in zaključni del, kjer se

geologija poveže z Življenjem. Najbolj zahteven del bo predstavitev geoloških značilnosti

območja, saj v kratkem času ni lahko razložiti raznolikost geologije. Tudi geološka karta

je povprečnemu obiskovalcu težje razumljiva in zato ostaja vprašanje ali jo sploh uvrstiti

v predstavitev ali ne ali samo en izbran del. Zato ta del ostaja nekoliko odprt v smislu

konkretizacije primerov ali jih posplošiti. Za enkrat je zasnovano tako, da obiskovalec

zazna kako stare so kamnine, od kod so prišle, da so med seboj različno odporne in da

so geološke strukture v tesni povezavi s procesi erozije, kar se zrcali v geomorfologiji

območja.

Na začetku je podano zgolj besedilo nato pa se besedilo ponovi v posameznih sekvencah

označeno z veliko črko B in zaporedno številko. Temu konkretnemu besedilu so dodane

slike, risbe in druge predloge in nato še konkreten komentar, ki je označen z veliko črko S

in zaporedno številko. Slikovno in drugo gradivo je namenjeno zgolj prikazu vsebin ali je

podan poleg spletni naslov zaradi lažjega razumevanja vsebin. Za izvedbo je potrebno

pridobiti avtorske pravice ali avtorsko rešiti posamezen kader. Mnoge predstavitve so

lahko statične ali pa dinamične tako, da se posamezne predloge lahko po potrebi še

dopolnijo ali pa poenostavijo. Končna besedila se lahko še prilagodi in uskladi

možnostim produkcije in/ali razumevanju vsebin, ki so povezane z grafično izvedbo, le ta

pa s produkcijo.

Če na razstavi nikjer drugje ni omenjeno, kje se premična geološka dediščina lahko

ogleda, bi bilo smiselno v video vključiti posnetke iz zbirke OŠ XIV. Divizije v Senovem in

Kozjanskega parka (grad Podsreda) ali pa na odjavni špici opozoriti na te možnosti.

Geološka zgodovina in geomorfološke značilnosti Posotelja Geološka zgodovina in geomorfološke značilnosti Obsotelja in Kozjanskega

Današnja podoba Posotelja je nastala kot posledica kamninske sestave, tektonskih

premikov in erozije površja, kjer imajo površinske vode še vedno zelo pomembno vlogo.

Kamnine, razkrite na površju Posotelja, imajo burno, in več kot 300 milijonov let

trajajočo, geološko zgodovino. Nastajale so mnogo južneje, ob ekvatorju, in v povsem

drugačnih razmerah, kjer so danes.

V starejšem Zemeljskem veku so reke s kopna, skladno z energijo rečnega toka, prinašale

prod, pesek in mulj. Zaradi poglabljanja morskega dna in teže novih sedimentov, se je

iztiskala porna voda v starejših sedimentih in delci so se sčasoma povezali v trdne

kamnine glinavce, meljevce, peščenjake in konglomerate.

Na začetku srednjega Zemeljskega veka so zaradi tektonskih premikov nastala številna

nova plitvomorska okolja. V njih se je razbohotilo življenje s številnimi novimi vrstami iz

družin, ki še dandanes naseljujejo svetovna morja, nekatere vrste pa so medtem izumrle.

Mirna morska okolja, v katerih se je kopičil karbonatni mulj in so iz njega nastali apnenci

in dolomiti, je predramilo vulkansko delovanje, ki je iz Zemljinih globin prineslo do

površja tudi rudne minerale.

V novem Zemeljskem veku se je Panonsko morje zajedalo vse do območja današnjega

Posotelja. V dokaj mirnem morskem okolju je bilo življenje pestro, kar dokazujejo številni

fosili. V zaprtih zalivih s plitvim morjem so uspevale rdeče alge litotamnije in ustvarjale

kamnita koncentrična ogrodja. Reke so intenzivno prenašale kamninski drobir, ga

sortirale in odlagale v sedimentacijska okolja. Nastale so velike količine peskov,

peščenjakov, meljevcev in konglomeratov. Kjer je bilo več glinene primesi, so nastali

laporovci. Občasno so iz Zemljinih globin proti površju prodrle magmatske kamnine.

Po umiku Panonskega morja so reke zasule rečne doline in podolja z najmlajšimi rečnimi

nanosi.

Pri izoblikovanju današnje podobe Posotelja so imele tektonske sile ključno vlogo.

Kamnine so v Zemljini globini zaradi lastne teže pogosto razpokane, zaradi premikov pa

so nastali prelomi. Ob njih se lahko del kamnin dvigne in nastanejo hribovja ali pa se del

kamnin pogrezne in nastanejo udorine. Ob stiskanju kamnin nastanejo antiklinale in

sinklinale.

Na območju Posotelja so se zaradi tektonskih premikov združile kamnine Notranjih

Dinaridov (Posavskih gub) in Panonskega bazena. Značilna zgradba kamnin je v obliki

antiklinal in sinklinal. Posamezni kamninski bloki pa so še dodatno razkosani s prelomi.

Tako so hribovja zgrajena pretežno iz starejših, erozijsko odpornejših kamnin medtem ko

so nižji predeli krajine oziroma rečne doline in podolja, iz mlajših, erozijsko manj

odpornih kamnin in najmlajših sedimentov.

Erozijsko manj odporne kamnine ali kamnine, skozi katere poteka prelom, so bolj

izpostavljene eroziji površinskih voda. Zato so potoki v hribovitem svetu izoblikovali

številne grape. Potoki se stekajo v reke, ki imajo še večjo moč erozije. Tako reka Sotla

skozi odpornejše kamnine vrezuje soteske, na delih, kjer so kamnine erozijsko manj

odporne in so se razvila podolja, pa so nastali rečni nasipi.

Meteorne vode pronicajo v globino in napajajo izvire, tudi takšne lehnjakotvorne. V tleh

se lahko obogatijo z organsko kislino in raztapljajo karbonatne kamnine ter ustvarjajo

nadzemni in podzemni kras z vodoravnimi jamami in vertikalnimi brezni.

Meteorne vode se lahko zbirajo še globlje, kjer se v Zemljini globini zaradi povišane

temperature segrevajo. Na površje pridejo v obliki mineralnih vrelcev po 5.000 letih, tiste

še nekoliko bolj segrete termomineralne vode pa se v Zemljinih globinah segrevajo tudi

do 14.000 let.

Območje Posotelja ima visoko stopnjo geodiverzitete. To je raznolikost okolij glede na

geološke značilnosti območja. To izkoriščajo številne rastlinske in živalske vrste pa tudi

ljudje, ki so v preteklosti izkoriščali rudna bogastva.

Znamenite repnice so bile nekoč pomemben prostor za shranjevanje živil, danes so del

turistične ponudbe.

Voda je odigrala ključno vlogo pri nastanku kamnin območja Posotelja in poleg tektonike

odločilno vpliva na geomorfološke značilnosti pokrajine. In voda, obogatena z minerali,

je osnova za razvoj termalnega turizma v celotni regiji.

B1: Geološka zgodovina in geomorfološke značilnosti Posotelja

Jaspis Vrelec v Rogaški Slatini Fosilna riba, zbirka OŠ XIV. Divizije, Senovo

Vse foto: Miha Jeršek

S1: Ob naslovu, ali kot ohranjevalnik zaslona, naj bo posnetek izvira termalne vode

(brbotanje mehurčkov) in slika fosilne ribe in/ali jaspis

B2: Današnja podoba Posotelja je nastala kot posledica kamninske sestave, tektonskih premikov in erozije površja, kjer imajo površinske vode še vedno zelo pomembno vlogo.

Foto: B. Aničić

S2: Panoramski posnetek Posotelja (ali konkretno tu Kozjanskega). Posnetek je sicer

arhivski ampak s precej primerne točke iz Bohorja proti severu, spredaj Zagorje pri

Lisičnem, nato greben Rudnice, v ozadju Boč, Donačka gora in desno Macelj

B3: Kamnine, razkrite na površju Posotelja, imajo burno, in več kot 300 milijonov let trajajočo, geološko zgodovino. Najstarejše so nastajale mnogo južneje, ob ekvatorju, in v povsem drugačnih razmerah, kjer so danes.

Viri: Google Earth, ESA, Matjaž Učakar

S3: Zoom iz točke, kjer je posnet prejšnji kader ali Center, kjer se predvaja film, na

Google Earth tako, da se pride do podobe Zemlje in nato pretvorba v video, kjer se

premikajo celine nazaj v geološko zgodovino (poslano posebej po arnes filesenderju). Na

koncu se označi mesto z rdečo piko, kjer so nastajale opisane kamnine v nadaljevanju

(f6_1 do_f6_11). Ko se konča animacija, naj čas še teče nazaj do 300 milijonov let,

geološke dobe naj izginejo in napiše naj se Starejši Zemeljski vek. Kamera gre ob tem v

zoom proti rdeči piki in se približa kopnu, kjer iz gora in hribov priteka reka in ustvarja

delto.

B4/a: V starejšem Zemeljskem veku so reke s kopna, skladno z energijo rečnega toka, prinašale prod, pesek in mulj.

https://www.pinterest.com/pin/508906826637961153/?lp=true

https://www.eopugetsound.org/articles/mosaic-deltas-and-other-estuarine-ecosystems-puget-sound

https://www.researchgate.net/publication/323691099_Mississippi_River_subaqueous_delta_is_entering_a_stage_of_retrogradation/figures?

lo=1&utm_source=google&utm_medium=organic

S4/a: Prelet nad rečno dolino, ki se v obliki delte izliva v morje. V vrhnjem delu se med

rečnimi vijugami oziroma na notranjih straneh rečnih zavojev pojavljajo območja s

prodom, nižje v sami delti oziroma ob izlivu reke v morje peščeni del medtem ko je mulj

nakazan z rjavkastim sedimentom med izlivi posameznih potočkov v morje predvsem

tudi pod morsko gladino. Pri teh vsebinah se lahko doda pred koliko milijoni let se je to

dogajalo – opcijsko.

B4/b Zaradi poglabljanja morskega dna in teže novih sedimentov, se je iztiskala porna

voda v starejših sedimentih in delci so se sčasoma povezali v trdne kamnine …

https://en.wikipedia.org/wiki/River_delta#/media/File:Delta_Formation.svg

http://www.goodrichscience.com/2-gaa-sedimentary-rocks.htm

S4/b: Iz preleta nad izlivom reke v morje, se kamera postavi pod morsko gladino tako, da

se pokažejo plasti sedimentov pod morsko gladino. Najprej poševno in nato v prerezu,

kjer se ponazori zgoščevanje drobnih delcev.

B4/c … glinavce, meljevce, peščenjake in konglomerate.

konglomerat, https://www.123rf.com/photo_119493847_ peščenjak, https://steemit.com/

geology/@kaytee/rock-of-the-week-01-sandstone

meljevec , https://geology.com/rocks/siltstone.shtml glinavec, http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/kamnine/kamnine_nastanek.html

S4/c: fotografije glinavca, meljevca, peščenjaka in konglomerata z napisi in velikostjo

delcev. V izvedbeni fazi dati fotografije kamnin iz Posotelja.

B5/a: Na začetku srednjega Zemeljskega veka so zaradi tektonskih premikov nastala številna nova plitvomorska okolja. V njih se je razbohotilo življenje s številnimi novimi vrstami iz družin, ki še dandanes naseljujejo svetovna morja,…

S5/a: Plitvomorsko okolje – deloma skalnato, deloma peščeno dno. Sončeva svetloba naj

poudarja, da gre za plitvomorsko okolje. Še najbolje bi bilo, da so samo lupinice in hišice

odmrlih organizmov, saj jih bo težko postaviti v dnevno okolje. Školjke Anodontophora

fassaensis, polža Hallopella gracilior in Natitiria costata.

Okolje, vendar samo peščeno dno. Foto: Miha Jeršek

Lahko pa so na peščenem dnu …, Vir: Leben, L. Evolucija Zemlje, …

Natitiria costata, https://www.karavankina.com/default.asp?

mid=sl&pid=modul_it&wid=13568&detailid=88905

Hallopella gracilior, http://www.3d-fossils.ac.uk/fossilType.cfm?typSampleId=20000421

Anodontophora fassaensis (podobne), https://www.researchgate.net/publication/

309824402_A_silicified_Early_Triassic_marine_assemblage_from_Svalbard/figures?lo=1

B5/b: … nekatere vrste pa so medtem izumrle.

Foto: Miha Jeršek

Tirolites cassianus, https://collections.peabody.yale.edu/search/Record/YPM-IP-003729

Tirolites cassianus,https://www.geovirtual2.cl/geoliteratur/Credner/Credner-352-Tirolites-Cassianus-

Ceratites-01.htm

In še predloga za mehki del, https://en.wikipedia.org/wiki/Ammonoidea

S5/b: zasuk kamere navzgor od sončeve svetlobe tako, da se vidi, da se dno spušča v

globino in tam priplavajo posamezno, a trije amoniti vrste Tirolites cassianus. Lahko

samo obrisi – potem kakšen več. Ampak plavajo v globino!

B6: Mirna morska okolja, v katerih se je kopičil karbonatni mulj in so iz njega nastali apnenci in dolomiti, je predramilo vulkansko delovanje, ki je iz Zemljinih globin prineslo do površja rudne minerale.

Animacija odlaganja karbonatnega mulja, https://www.youtube.com/watch?v=FpYEs1fp1qc

Se pretvori v karbonatno okolje, foto: Miha Jeršek

Dvigne nad gladino, foto: Miha Jeršek

In samo daleč zadaj se pokadi iz enega vrha, https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=263300

S6: Posnetek se dvigne nad gladino morja in v ozadju, ob stiku s kopnim se začuti

delovanje ognjenikov.

B7/a: V novem Zemeljskem veku se je Panonsko morje zajedalo vse do območja današnjega Posotelja. V dokaj mirnem morskem okolju je bilo življenje pestro, kar dokazujejo številni fosili.

Iz zbirke OŠ XIV. Divizije v Senovem, foto: Miha Jeršek

S7/a: Kolaž fotografij fosilov. Zbrani so v zbirki OŠ XIV. Divizije v Senovem. Lahko se doda

še kakšne kamnine ali posebej kader o premogu iz Senovega.

B7/b V zaprtih zalivih s plitvim morjem so uspevale rdeče alge litotamnije in ustvarjale kamnita koncentrična ogrodja …

Plitev zaliv v zatišni legi, Foto: Miha Jeršek

Recentne rdeče alge, Foto: Miha Jeršek

Fosilne rdeče alge rodoidi, zbirka OŠ XIV. Divizije, Senovo, Foto: Miha Jeršek

S7/b: Mirno okolje, toplo morje, zatišje, s polno gomoljastimi tvorbami rdečih alg

rodoidov. To se izpostavlja, ker so posebej zanimive tvorbe.

B7/c: Reke so intenzivno prenašale kamninski drobir, ga sortirale in odlagale v sedimentacijska okolja. Nastale so velike količine peskov, peščenjakov, meljevcev in konglomeratov. Kjer je bilo več glinene primesi so nastali laporovci. Občasno so iz Zemljinih globin proti površju prodrle magmatske kamnine.

Plimska ravnica z dotokom s kopna, Foto: Miha Jeršek

Pesek, zbirka OŠ XIV. Divizije, foto: Miha Jeršek

Melj, pesek, prod, foto: Miha Jeršek

S7/c: poudarek naj bo intenzivnemu dotoku zrn in njegovemu sortiranju pod morsko

gladino.

B8: Po umiku Panonskega morja so reke zasule rečne doline in podolja z najmlajšimi

rečnimi nanosi.

Recentno okolje z aluvijem, rečnim nanosom itd. Manjka slika.

S8: Slika danes (manjka)

B9/a: Pri izoblikovanju današnje podobe Posotelja so imele tektonske sile ključno vlogo. Kamnine so v Zemljini globini zaradi lastne teže pogosto razpokane, zaradi premikov pa so nastali prelomi.

Vir: https://opentextbc.ca/geology/chapter/12-3-fracturing-and-faulting/

S9/a: Za razumevanje nastanka Posotelja je dobro, da obiskovalec dojame, da se bloki

kamnin ob prelomih premikajo. Lahko je preprost zmik (Strike-slip fault), normalni

prelom (pri razpiranju) ali reverzni prelom (pri stiskanju ozemlja). To bi bilo najbolje, da

je animacija. Pozor na puščice ob prelomih!In nato situacija z nastankom hribovij in

udorin:

B9/b: Ob njih se lahko del kamnin dvigne in nastanejo hribov ali pa se del kamnin pogrezne in nastanejo udorine.

S9/c: Če bo animirano, bo še bolj jasno!

B9/d: Ob stiskanju kamnin lahko nastanejo antiklinale in sinklinale.

https://www.radford.edu/jtso/GeologyofVirginia/Structures/GeologyOfVAStructures4-2e.html

Po potrebi dodamo še nekaj v smislu:

https://en.wikipedia.org/wiki/Anticline

S9/d: Najprej naj bodo kamnine vodoravne, potem pa naj se pokaže stiskanje in kamnine

se nagubajo. Povsod naj bodo enake teksture

B10: Na območju Posotelja so se zaradi tektonskih premikov združile kamnine Notranjih Dinaridov, Posavskih gub in Panonskega bazena.

S10: Ta del je pomemben, vendar bo verjetno težko razumljiv. V nadaljevanju so štiri

skice in glede na način animacije, se prilagodi izvedbo.

https://www.geocaching.com/geocache/GC3JK99_slap-boka-boka-waterfall

https://sl.wikipedia.org/wiki/Alpe#/media/Slika:SOIUSA-sezioni.png

36 – Posavske gube kot del Alp

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dinarsko_gorovje#/media/Slika:Dinaric_Alps_subdivisions-fr.svg

C1 in C2 – del Notranjih Dinaridov

Panonski bazen http://dinaricarcparks.blogspot.com/2018/01/pp-papuk-svjedoci-panonskog-mora.html

B11: Značilna zgradba kamnin je v obliki antiklinal in sinklinal. Posamezni kamninski bloki pa so še dodatno razkosani s prelomi. Tako so hribovja zgrajena pretežno iz starejših, erozijsko odpornejših kamnin medtem ko so nižji predeli krajine oziroma rečne doline in podolja, iz mlajših, erozijsko manj odpornih kamnin in najmlajših sedimentov.

Avtor je naveden na karti. (narobe označene strani neba!)

Vir: GEOZS

S11: na voljo je Geološka karta Kozjanskega. Če bi želeli imeti celotno področje

natančno, bi morali naročiti Geološkemu zavodu Slovenije, da poenoti štiri liste. Zato

predlagam, da se kombinira geološka karta Slovenije v merilu 1: 1 000 000 in te dva

primera – morda celo raje Polšakovo, saj gre tu za razumevanje kaj so hribi in kaj doline

in iz česa so.

B12: Erozijsko manj odporne kamnine ali kamnine, skozi katere poteka prelom, so bolj izpostavljene eroziji površinskih voda. Zato so potoki v hribovitem svetu izoblikovali številne grape.

Vir: Strahovnik, V., po elektronskem sporočilu

S12: Topografska osnova naj se spremeni v lidar, le ta v lidar s potoki in na koncu lahko

ortofoto posnetek. Potrebno je izbrati enak izrez in velikost, prilagojeno velikosti ekranu,

da se vidi povezava med geomorfologijo in potoki.

B13:Potoki se stekajo v reke, ki imajo še večjo moč erozije. Tako reka Sotla skozi

odpornejše kamnine vrezuje soteske, na delih, kjer so kamnine erozijsko manj odporne

in so se razvila podolja, pa nastanejo rečni nasipi.

Odpornejše klastične kamnine, kjer je reka Sotla vrezala sotesko. Foto: Miha Jeršek

Pesek in prod – kot sediment na obrobju podolja.Foto: Miha Jeršek

S13: Posnetki iz terena – problem je obmejne cone, zato je fotografiranje lahko oteženo.

Idealen bi bil kak prelet z dronom.

B14: Meteorne vode pronicajo v globino in napajajo izvire, tudi takšne lehnjakotvorne. V tleh se lahko obogatijo z organsko kislino in raztapljajo karbonatne kamnine ter ustvarjajo nadzemni in podzemni kras z vodoravnimi jamami in vertikalnimi brezni. Slika izvira (manjka)

Slap pekel z lehnjakom, http://www2.arnes.si/~oskksavokl3/pekel.htm

Inkrustracija, zbirka OŠ XIV. Divizije Senovo, foto: Miha Jeršek

Gruška jama, https://vnaravi.si/images/article-images/gruska-jama.jpg

S 14: Kolaž fotografij, prilagojen besedilu. Morda se doda število jam iz Katastra jam

Slovenije. Tudi Votle peči, Ajdne peči,..brezno Grobelce

B15:Meteorne vode se lahko zbirajo še globlje, kjer se v Zemljini globini zaradi povišane

temperature segrevajo. Na površje pridejo v obliki mineralnih vrelcev po 5.000 letih, tiste

še nekoliko bolj segrete termomineralne vode pa se v Zemljinih globinah segrevajo tudi

do 14.000 let.

S:15: Posnetek brbotanja mineralne vode. Lahko pa se ta kader poveže z zadnjim, saj je

za obiskovalce zagotovo zanimiv podatek koliko časa se vode zadržujejo v Zemljini

globini… Zahtevnejši bi bil izris pronicanja meteorne vode, razpoklinski vodonosnik,

vrtanje in črpanje mineralne vode.

B16:Območje Posotelja ima visoko stopnjo geodiverzitete. To je raznolikost okolij glede na geološke značilnosti območja. To izkoriščajo številne rastlinske in živalske vrste pa tudi ljudje, ki so v preteklosti izkoriščali rudna bogastva.

Čebelar v peskokopu na Bizeljskem, https://www.discoverbrezice.com/dozivetja-narave/gnezdisce-ptica-cebelarja

Vidra na Sotli, http://www.bistricaobsotli.si/p/projekt-ne-pozabimo-vasi/tocka-6-reka-sotla

Svinčeva ruda iz Bohorja Premog s fosilnimi školjkami, Senovo

Zgornja primerka sta iz zbirke OŠ XIV. Divizije, Senovo, foto: Miha Jeršek

B17: Znamenite repnice so izkopane v kremenčev pesek Panonskega morja in so bile

nekoč pomemben prostor za shranjevanje živil, danes so del turistične ponudbe.

Repnica, Bizeljsko, http://www.bizeljsko.si/repnice/

S17: To bi bilo dobro posneti z ljudmi, ob degustaciji …

B18: Voda je odigrala ključno vlogo pri nastanku kamnin območja Posotelja.in poleg tektonike odločilno vpliva na geomorfološke značilnosti pokrajine. In voda, obogatena z minerali, je osnova za razvoj termalnega turizma v celotni regiji.

Foto: Miha Jeršek

Foto: Miha Jeršek

S18: Kamera (dron) se popelje nad Rogaško Slatino, mimo vrelcev in dreves ginkota ter

se ustavi v centru, kjer se predvaja ta video. Ali nekaj podobnega…. Lahko se vključi

Olimje,… Lahko je tudi kolaž fotografij. Ginko je zanimiv, ker ima plodove (redka so

ženska drevesa (ki imajo poleg moška). Zagotovo so jih posadili namerno, saj so njegove

učinkovine zdravju koristne, poleg tega pa je ginko stara vrsta drevesa – podobno kot

morski psi za živali. In še ena zanimivost: po padcu jedrske bombe na Hirošimo, so

drevesa ginka prva ponovno zrasla.

Seznam literature

Poleg navedenih virov ob slikah in risbah, so koristne in uporabljeni viri:

ANIČIĆ, Bogoljub, JERŠEK, Miha, PAJTLER, Franc. Minerali na južnem pobočju Rudnice in

v bližnji okolici. V: JERŠEK, Miha (ur.). Mineralna bogastva Slovenije. Ljubljana:

Prirodoslovni muzej Slovenije: = Slovenian Museum of Natural History, 2006. Str. 132-135,

ilustr. Scopolia, Supplementum, 3. ISSN 0351-0077, ISSN 0354-0138. [COBISS.SI-

ID 525045]

HERLEC, Uroš, JERŠEK, Miha (urednik). Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije.

Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2009. 383 str., ilustr. ISBN 978-961-6367-21-9.

[COBISS.SI-ID 247734784]

ANIČIĆ, B., in Petrović, A. Geološka zgradba in geološke zanimivosti Bohorja, Turistično

društvo Senovo, 2008, 84 str.

ANIČIĆ, Bogoljub, OGORELEC, Bojan, KRALJ, Polona, MIŠIČ, Miha. Litološke značilnosti

terciarnih plasti na Kozjanskem = Lithology of Tertiary beds in Kozjansko, Eastern

Slovenia. Geologija. [Tiskana izd.]. 2002, letn. 45, 1, str. 213-246. ISSN 0016-7789.

[COBISS.SI-ID 890197]

ANIČIĆ, Bogoljub (avtor, fotograf), PAVŠIČ, Jernej. Geološka učna pot Kozjanski park

Rudnica/Virštajn : vodnik po geološki učni poti. Podsreda: Kozjanski park, 2004. 95 str.,

ilustr. ISBN 961-91017-1-5. [COBISS.SI-ID 212905216]

ANIČIĆ, Bogoljub, OGORELEC, Bojan, DOZET, Stevo. Geološka karta Kozjanskega 1:

50.000 = Geological map of Kozjansko (Slovenia) 1: 50.000. Ljubljana: Geološki zavod

Slovenije, 2004. 1 zvd, barv. [COBISS.SI-ID 1062485]

ŽIGLER, Z. in Bognar, A.: Geomorfološka obilježja gornjeg toka rijeke Sutle, Hrvatski geografski glasnik, 69/1, 25-39, 2007.,

TRČEK, Branka, LEIS, Albrecht. Overview of isotopic investigations of groundwaters in a fractured aquifer system near Rogaška Slatina, Slovenia = Pregled izotopskih raziskav podzemne vode v razpoklinskem vodonosnem sistemu na območju Rogaške Slatine. Geologija. [Tiskana izd.]. 2017, 60, št. 1, str. 49-60, ilustr. ISSN 0016-7789. DOI: 10.5474/geologija.2017.004. [COBISS.SI-ID 2622037]