Geodetski vestnik_2015_1

RECENZIRANI LANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

Matja Koelj, Jure Slatinek, Toma AmbroiJamomerske meritve pri gradnJi Jaka nop ii mine surveillance measurements during tHe building oF nop ii sHaFt

Dejan Paliska, Samo Drobne, Giuseppe Borruso, Massimo Gardina, Daa Fabjananaliza trniH obmoiJ treH letali v zgornJeJadranski regiJianalysis oF catcHment areas oF tHree airports in tHe upper adriatic region

Rado umradaslovenski, evropski in mednarodni standardi za prostorske podatke slovenian, european and international standards For spatial data

Matja Miko, Mojca Lorber, Andreja Isteni Starivarstvo okolJa in univerzitetni tudiJ teHnike environment protection and university tecHnical curriculum

Domen Nahtigal, Bojan GrumsegmentaciJa in vrednosti okvir preFerenc potencialniH kupcev stanovanJ segmentation and tHe value Frame oF buyers oF residential apartments

Zora ivanovi, Branka Toi, Marko KrevsmultikriteriJska analiza kot metoda za opredelJevanJesrednJe velikiH mest: primer osrednJe srbiJemultiple-criteria analysis as a metHod For deFiningmedium-sized cities: tHe eXample oF central serbia

Branko Milovanovi, Stevan Maroan, Marko Peji, Milutin Pejovi modeliranJe odziva stebra mosta na poskusno obremenitev z uporabo metode podprostora modelling beHaviour oF bridge pylon For test load using subspace metHod

Anna Maria Kowalczyk uporaba teoriJe brezlestviniH omreiJ pri modeliranJu omreiJkraJinskiH estetskiH vrednot na urbaniH obmoJiH tHe use oF scale-Free networks tHeory in modeling landscape aestHetic value networks in urban areas

Vol. 57, No 4

Geod

etski

vestn

ik | 5

9/1 |

2015

| 1-2

18|

GEODETSKI VESTNIKGlasilo Zveze geodetov SlovenijeJournal of the Association of Surveyors of SloveniaISSN 0351-0271 | letn./Vol. 59 | t./No. 1 | str./pp. 1-218|

Dostopno na | available at: http/www.geodetski-vestnik.com

EODETSKI

ISSN 0351-0271

Letn. 59 | t. 1

2015 V E S T N I KG

Glasilo Zveze geodetov SlovenijeJournal of the Association of Surveyors of Slovenia

Vol. 59 | No. 1

naslovnica_2015_1_ver_2.indd 1 13.3.2015 13:05:29

| 1 |

| 59/1 |GEODETSKI VESTNIK

Geodetski vestnik je indeksiran in povzet v Social Sciences Citation Index (SSCI), Social Scisearch (SSS)in Journal Citation Reports/

Social Sciences Edition (JCR/SSE).

Indeksiran in povzet je tudi v naslednjih bibliografskih zbirkah:

GEOBASE(TM), ICONDA - International Construction Database, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Techno-

logy, Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File,

Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation, Engineering Abstracts, Water Resour-

ces Abstracts, Environmental Sciences

Geodetski vestnik isindexed and abstracted in Social Sciences Citation Index (SSCI), Social Scisearch (SSci)and Journal Citation Reports/ Social Sciences Edition (JCR/SSE).

Indexed and abstracted is also in those bibliographic data bases:

GEOBASE(TM), ICONDA - International Construction Database, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Informa-tion Systems, Mechanical & Transportation, Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences

Geodetski vestnik is partly subsidized by the Slovenian Research Agency.

Geodetski vestnik is entered in the mass media register at the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia under No. 526.

Izdajanje Geodetskega vestnika sofinancira:Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Geodetski vestnik je vpisan v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno tevilko 526.

GV_2015_1_Strokovni-de_netl.indd 1 16.3.2015 16:52:27

| 2 |

| 59/1 | GEODETSKI VESTNIK


| 3 |


IZDAJATELJ

Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 LjubljanaE-naslov: [email protected]

MEDNARODNI UREDNIKI ODBOR

Dr. Ivan Aleksi (Beograd, Srbija)Dr. Branislav Bajat (Beograd, Srbija)Dr. Tomislav Bai (Zagreb, Hrvaka)Dr. ystein Jakob Bjerva (s, Norveka)Dr. Giuseppe Borruso (Trst, Italija)Dr. Rafaella Cefalo (Trst, Italija)Dr. Urka Demar (St Andrews, Velika Britanija)Dr. Henrik Harder (Aalborg, Danska)Dr. Thomas Kalbro (Stockholm, vedska)Dr. Reinfried Mansberger (Dunaj, Avstrija)Leiv Bjarte Mjs (Bergen, Norveka) Dr. Gerhard Navratil (Dunaj, Avstrija)Dr. Kritof Otir (Ljubljana, Slovenija)Dr. Andrea Pdr (Szkesfehrvr, Madarska)Dr. Alenka Poplin (Iowa, ZDA)Dr. Anton Prosen (Ljubljana, Slovenija)Dr. Miodrag Roi (Zagreb, Hrvaka)Dr. Balzs Szkely (Fraiberg, Nemija)Dr. Joc Triglav (Murska Sobota, Slovenija)Dr. Arvo Vitikainen (Aalto, Finska)Dr. John Weber (Michigan, ZDA)Dr. Klemen Zakek (Hamburg, Nemija)

IZDAJATELJSKI SVET

Mag. Bla Mozeti, predsednik Zveze geodetov SlovenijeMag. Erna Flogie Dolinar, generalna sekretarka Zveze geodetov SlovenijeDr. Anka Lisec, glavna in odgovorna urednicaSandi Berk, urejanje rubrike Strokovne razpraveErik Karbi, urejanje rubrike Drutvene dejavnostiMag. Mojca Foki, tehnino urejanje in oblikovanje

TEhNINO UREJANJE IN OBLIKOVANJE

Mag. Mojca Foki, e-naslov: [email protected] Trobec, e-naslov: [email protected]. Teja Koler Povh, e-naslov: [email protected]

GEODETSKI VESTNIKUDK 528=863

ISSN 0351-0271EISSN 1581-1328

Letnik 59, t. 1, str. 1 218, Ljubljana, marec 2015. Izidejo tiri tevilke na leto. Naklada te tevilke: 1200 izvodov.

Barvna razliica je prosto dostopna na spletnem naslovu: http://www.geodetski-vestnik.com.

Copy

right

20

15 Ge

odets

ki ve

stnik,

Zvez

a geo

detov

Slov

enije

Glavna in odGovorna uredniCa

Dr. Anka LisecTel.: +386 1 4768 560 E-naslov: [email protected]

PODRONI IN PODPODRONI UREDNIKI

Dr. Bojan Stopar, podroni urednik za geodezijoDr. Rado umrada, podroni urednik za geoinformatikoDr. Boena Lipej, podrona urednica za upravljanje in evidentiranje nepreminin Dr. Alma Zavodnik Lamovek, podrona urednica za nartovanje in urejanje prostoraToma Petek, upravno podroje (Geodetska uprava Republike Slovenije)Miran BrumecDr. Marjan ehMag. Samo DrobneMag. Erna Flogie DolinarDr. Duan KogojDr. Boo KolerDr. Mojca Kosmatin FrasDr. Miran KuharDr. Duan PetroviDr. Dalibor RadovanDr. Maruka ubic Kova

LEKTORIRANJE Manica Baa

UREJANJE SPLETNIh STRANI

Dr. Klemen Kozmus Trajkovski, e-naslov: [email protected]

TISK Geodetski intitut Slovenije

DISTRIBUCIJA Janez Gori

TRENJE (OGLASNO TRENJE)Zveza geodetov SlovenijeZemljemerska ulica 12, SI-1000 LjubljanaE-naslov: [email protected]


| 4 |


Copy

right

20

15 Ge

odets

ki ve

stnik,

Asso

ciatio

n of S

urve

yors

of Slo

venia

PUBLIShER Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, SloveniaE-mail: [email protected]

INTERNATIONAL EDITORIAL BOARDIvan Aleksi, Ph.D. (Belgrade, Serbia)Branislav Bajat, Ph.D. (Belgrade, Serbia)Tomislav Bai, Ph.D. (Zagreb, Croatia)ystein Jakob Bjerva, Ph.D. (s, Norway)Giuseppe Borruso, Ph.D. (Trieste, Italy)Rafaella Cefalo, Ph.D. (Trieste, Italy)Urka Demar, Ph.D. (St. Andrews, Great Britain)Henrik Harder, Ph.D. (Aalborg, Denmark)Thomas Kalbro, Ph.D. (Stockholm, Sweden)Reinfried Mansberger, Ph.D. (Vienna, Austria)Leiv Bjarte Mjs (Bergen, Norway)Gerhard Navratil, Ph.D. (Vienna, Austria)Kritof Otir, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia)Alenka Poplin, Ph.D. (Iowa, USA)Andrea Pdr, Ph.D. (Szkesfehrvr, Hungary)Anton Prosen, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia)Miodrag Roi, Ph.D. (Zagreb, Croatia)Balzs Szkely, Ph.D. (Freiberg, Germany)Joc Triglav, Ph.D. (Murska Sobota, Slovenia)Arvo Vitikainen, Ph.D. (Aalto, Finland)John Weber, Ph.D. (Michigan, USA)Klemen Zakek, Ph.D. (Hamburg, Germany)

PUBLIShING COUNCILBla Mozeti, M.Sc., president of The Association of Surveyors of SloveniaErna Flogie Dolinar, M.Sc., general secretary of The Association of Surveyors of SloveniaAnka Lisec, Ph.D., editor-in-chief Sandi Berk, Editor of the section Professional DiscussionErik Karbi, Editor of the section Activities of the Professional SocietyMojca Foki, M.Sc., Technical Editor and Design

TEChNICAL EDITOR AND DESIGNMojca Foki, M.Sc., e-mail: [email protected] Trobec, e-mail: [email protected] Koler Povh, Ph.d., e-mail: [email protected]

GEODETSKI VESTNIKUDK 528=863

ISSN 0351-0271e-ISSN 1581-1328

Vol. 59, No. 1, pp. 1 218, Ljubljana, Slovenia, March 2015. Issued four times a year. Circulation: 1,200 copies. Free on-line access to the colour version at http://www.geodetski-vestnik.com.

ediTor-in-CHieFAnka Lisec, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia)

Phone: +386 1 4768 560

E-mail: [email protected]

FIELD AND SUB-FIELD EDITORSBojan Stopar, Ph.D., field editor for Geodesy

Rado umrada, Ph.D., field editor for Geoinformatics

Boena Lipej, Ph.D., field editor for Real Estate Management and

Evidencing

Alma Zavodnik Lamovek, Ph.D., field editor for Spatial Planning

Toma Petek, Administrative Field (SMA)

Miran Brumec

Marjan eh, Ph.D.

Samo Drobne, M.Sc.

Erna Flogie Dolinar, M.Sc

Duan Kogoj, Ph.D.

Boo Koler, Ph.D.

Mojca Kosmatin Fras, Ph.D.

Miran Kuhar, Ph.D.

Duan Petrovi, Ph.D.

Dalibor Radovan, Ph.D.

Maruka ubic Kova, Ph.D.

PROOFREADING Manica Baa

WEB PAGE EDITINGKlemen Kozmus Trajkovski, Ph.D., e-mail: [email protected]

PRINT Geodetski intitut Slovenije

DISTRIBUTION Janez Gori

MARKETING (ADVERTISING)Association of Surveyors of Slovenia,

Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana

e-mail: [email protected]


| 5 |

GEODETSKI VESTNIK | 59/1 |

VSEB

INA

| CON

TENT

S

UVODNIK | EDITORIAL

Anka Lisec | EZ PLANKE 9

Bla Mozeti | NA PREPIHU (R)EVOLUCIJE 11

RECENZIRANI LANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES

Matja Koelj, Jure Slatinek, Toma Ambroi 13JAMOMERSKE MERITVE PRI GRADNJI JAKA NOP II MINE SURVEILLANCE MEASUREMENTS DURING THE BUILDING OF NOP II SHAFT

Dejan Paliska, Samo Drobne, Giuseppe Borruso, Massimo Gardina, Daa Fabjan 28ANALIZA TRNIH OBMOIJ TREH LETALI V ZGORNJEJADRANSKI REGIJIANALySIS OF CATCHMENT AREAS OF THREE AIRPORTS IN THE UPPER ADRIATIC REGION

Rado umrada 42SLOVENSKI, EVROPSKI IN MEDNARODNI STANDARDI ZA PROSTORSKE PODATKE SLOVENIAN, EUROPEAN AND INTERNATIONAL STANDARDS FOR SPATIAL DATA

Matja Miko, Mojca Lorber, Andreja Isteni Stari 56VARSTVO OKOLJA IN UNIVERZITETNI TUDIJ TEHNIKE ENVIRONMENT PROTECTION AND UNIVERSITy TECHNICAL CURRICULUM

Domen Nahtigal, Bojan Grum 71SEGMENTACIJA IN VREDNOSTI OKVIR PREFERENC POTENCIALNIH KUPCEV STANOVANJ SEGMENTATION AND THE VALUE FRAME OF BUyERS OF RESIDENTIAL APARTMENTS

Zora ivanovi, Branka Toi, Marko Krevs 102MULTIKRITERIJSKA ANALIZA KOT METODA ZA OPREDELJEVANJESREDNJE VELIKIH MEST: PRIMER OSREDNJE SRBIJEMULTIPLE-CRITERIA ANALySIS AS A METHOD FOR DEFININGMEDIUM-SIZED CITIES: THE EXAMPLE OF CENTRAL SERBIA

Branko Milovanovi, Stevan Maroan, Marko Peji, Milutin Pejovi 116MODELIRANJE ODZIVA STEBRA MOSTA NA POSKUSNO OBREMENITEVZ UPORABO METODE PODPROSTORA MODELLING BEHAVIOUR OF BRIDGE PyLON FOR TEST LOAD USING SUBSPACE METHOD

VSEBINA CONTENTS

SI I

SI I

SI

EN

SI

EN

SI

EN

SI

EN

SI

EN


| 6 |


VSEB

INA

| CON

TENT

S Anna Maria Kowalczyk 135UPORABA TEORIJE BREZLESTVINIH OMREIJ PRI MODELIRANJU OMREIJKRAJINSKIH ESTETSKIH VREDNOT NA URBANIH OBMOJIH THE USE OF SCALE-FREE NETWORKS THEORy IN MODELING LANDSCAPE AESTHETIC VALUE NETWORKS IN URBAN AREAS

STROKOVNE RAZPRAVE | PROfESSIONAL DISCUSSIONS

Domen Mongus, Denis Horvat 153GLIDAR: NAPREDNO ORODJE ZA OBDELAVO LIDARSKIH PODATKOVGLIDAR: ADVANCED TOOL FOR LIDAR DATA PROSESSING

Sandi Berk, Niko Fabiani, Dominik Fajdiga, Katja Oven, arko Komadina, Marjan eh, Anka Lisec, Polona Pavlovi Preeren, Bojan Stopar 159

VERIFIKACIJA VSEDRAVNEGA MODELA TRANSFORMACIJE MED D48/GK IN D96/TM VERIFICATION OF LOCAL TO ETRS89 DATUM TRANSFORMATION MODEL FOR SLOVENIA

Joc Triglav 168E PLURIBUS UNUM: STARE KARTE, NOV POGLED E PLURIBUS UNUM: OLD MAPS, NEW VIEW

Mojca Kosmatin Fras 178TRIGLAVSKI LEDENIK V KNJIGI MONOGRAPH ON TRIGLAV GLACIER

NOVICE | NEWS

Alenka Kova, Toma Petek | NOVICE Z GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE 182

Teja Japelj | SEZNAM DIPLOM NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG, 187 OD 1. 11. 2014 DO 31. 1. 2015

Ale Lazar, Klemen Kregar | GEO & IT NOVICE 190

DRUTVENE DEJAVNOSTI | ACTIVITIES Of THE PROfESSIONAL SOCIETY

Aleksander Sao | STROKOVNA EKSKURZIJA ZA TUDENTE GEODEZIJE V TRSTU 196

Klemen Lovenjak | STROKOVNA EKSKURZIJA TUDENTOV GEODEZIJE NA GORENJSKO 198

In Memoriam | JANKO KODER (19502014) 201

SI

EN


| 7 |


VSEB

INA

| CON

TENT

S

Slika na naslovnici:

Mozaini prikaz obmoja ob reki Muri med Kapelo in Radenci na desnem bregu ter Petanjci na levem bregu Mure prikazuje izseke iz topografskih kart razlinih vojakih topografskih izmer habsburke monarhije. Sliki v levi polovici mozaika prikazujeta priblino isto obmoje, izmerjeno s 1. izmero (zgoraj levo) in 3. izmero v merilu 1 : 75 000 (spodaj levo). Sliki v desni polovici mozaika prikazujeta malo ire obmoje, izmerjeno z 2. izmero (zgoraj desno) in 3. izmero v merilu 1 : 25 000 (spodaj desno). Na slikah je nazorno vidno spreminjanje struge reke Mure skozi as. V spodnjem desnem kotu je na obeh slikah v levi polovici mozaika vidna cerkev Sv. Magdalene na Kapeli, ki je bila vkljuena v stopinjska merjenja dunajskega poldnevnikega loka (lat. Meridianus Viennensis), ki jih je v letih 17621767 po nalogu cesarice Marije Terezije izvedel jezuitski matematik in geodet Joseph Liesganig (17191799), ko je vzdol dunajskega poldnevnika izmeril 22 trikotnikov prve triangulacije 1. reda na obmoju habsburke monarhije. Vir kart: http://mapire.eu/.

NAPOVED DOGODKOV | ANNONCEMENTS Of EVENTS

Ale Lazar | KOLEDAR STROKOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRILJUNIJ 2015 202

43. GEODETSKI DAN | GEODETSKA (R)EVOLUCIJA 206

SPONZORJI


| 8 |



| 9 |

GEODETSKI VESTNIK | 59/31

UVOD

NIK

| EDIT

ORIA

L

Anka Lisecglavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika

EZ PLANKE

Prijeten obutek optimizma in svee energije nas je navdal v teh dneh na hodnikih nae fakultete, na kateri so se v okviru informativnih dni oglasili zvedavi in navdueni dijaki, ki jih zanima tudij geodezije in geoinformatike. Ko po eni strani razoarano ugotavljam, da so vrata za nove zaposlitve, celo za prakse in pripravnitva, e nekaj let skorajda zaprta v tevilnih javnih in zasebnih organizacijah, tudi v geodetski stroki, ne morem mimo misli, da imam velik privilegij. Privilegirani smo vsi, ki nam je dano, da dela-mo z mladimi, neobremenjenimi prihodnjimi strokovnjaki, ki neutrudno in hvaleno sprejemajo nae znanje. Takemu hvalenemu obinstvu je poleg klasinih znanj uitek predstavljati najnoveja izkustva naega znanstveno-raziskovalnega dela, ki jih sami pridobivamo v okviru znanstvenega in strokovnega dela doma in v tujini. e ve, skorajda ni predavanja, na katerem se tudi mi, pedagogi, ne nauimo esa novega iz zanimivih razprav s tudenti, e ne drugega, vsaj pogledati na kakno teavo oziroma izziv s povsem druge plati. In to nas vse bogati. Bogastvo je v tem, da znamo pogledati malo ire, iz drugega zornega kota, prek meja umetno izoblikovanih skupin.

Zakaj ni teh privilegijev privilegijev medgeneracijskega sodelovanja, privilegijev sodelovanja z razlinimi institucijami in strokami deleno ve ljudi? Pravzaprav vse navedeno sploh ne bi smeli biti privilegiji, ampak uteena praksa. Pri tem elim posebej izpostaviti pomen medgeneracijskega sodelovanja. Jasno je in tudi zgodovinski viri priajo, da se razvoj brez zdrave kontinuitete, brez medgeneracijskega sode-lovanja, enostavno ne izide. Tako delovanje je obsojeno na neuspeh, na propad! Antropologinja Vesna Vuk Godina v svoji knjigi Zablode postsocializma pravi, da se v nai drubi hote ali nehote oblikujejo preivetvene skupine, kot razlog pa navaja nae zgodovinske tenje k organizaciji majhnih, preglednih socialnih skupin za preivetje. Pri tem izpostavlja, da se v takih skupinah preivetveno ne nagrajuje delo in njegova kakovost, ampak lanstvo. Medtem ko lane skupine vee visoka solidarnost in tolerantnost, eravno morda posameznik ne dela dobro, je solidarnost do lanov drugih skupin omejena, mono od-visna od koristi za preivetje za neko skupino, dodaja znana antropologinja. Tudi besedna zveza ez planke ima v slovenskem pogovornem jeziku pogosto negativen pomen (pog. skakati ez planke, ez plot); povezavo lahko iemo z e opisano tradicionalno organizacijo ivljenja v majhnih preivetvenih skupinah, vse, kar presega te meje, pa ni v redu. Pa vendarle, kaj bi bilo, e bi bili popolnoma izolirani v skupinah? Mar ne dobimo veliko idej ravno s tem, ko sodelujemo z razlinimi ljudmi, iz razlinih


| 10 |

GEODETSKI VESTNIK | 59/1|

UVOD

NIK

| EDIT

ORIA

L skupin? e bi se v nai drubi zavedali, kakno bogastvo prinaa sodelovanje med razlinimi v drubi izoblikovanimi skupinami, bi, srno verjamem, presegli vsa najbolj optimistina razvojna priakovanja; prepriana sem, da podobno velja tudi za razvoj stroke. Navsezadnje imamo v pogovornem jeziku tudi besedno zvezo biti zaplankan, ki negira pozitivnost organizacije oziroma delovanja v izoliranih sku-pinah (slab. nerazgledan, omejen: zaplankan lovek; imeti koga za zaplankanega / zaplankano ivljenje).

Osredotoenost na preivetje zaokroenih skupin je kljuna teava v nai drubi. Pojav zapiranja po-sameznih skupin pred drugimi je e bolj izrazit v kriznih asih, kar pa ima ravno nasprotni uinek od elenega kljub morda kratkoronemu preivetju tak pristop namesto napredka dolgorono prinaa nazadovanje. Pravi recept za uspeh na dolgi rok je sodelovanje. Ni dovolj sodelovanje znotraj skupin, treba je razviti sodelovanje na iri ravni, med skupinami med organizacijami, strokami, oddelki znotraj organizacij, med generacijami. Smo pripravljeni pogledati ez planke? Smo pripravljeni za splono dobrobit delovati tudi prek meja naih umetnih vrtikov? Smo pripravljeni podreti namiljene meje in odpreti vrata za sodelovanje tudi tistim, ki niso v naem vrtu?

V urednitvu Geodetskega vestnika se za meje vrtikov niso zmenili e predhodniki. S svojo irino in odprtostjo so posredno poudarjali, da so ograje le v namiljenem svetu in jih v stvarnosti ni, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Pred vami je tako spet vsebinsko pestra tevilka. Pri prebiranju znanstvenih in strokovnih lankov se boste lahko sprehodili od klasine geodezije, geoinformatike do nepremininske tematike in prostorskega nartovanja. Veseli me, da se mednarodni trendi geodetske stroke, ki danes dale presega ozko klasino geodetsko podroje izmere in opazovanja Zemlje kot celote ter njenih delov, odraajo tudi v naem raziskovalnem in strokovnem delu ter posledino v vsebini Geodetskega vestnika. Ob benem pregledu avtorstev objavljenih lankov boste opazili, da so mnogi prispevki plod sodelovanja med avtorji razlinih institucij in strok. Hvala vsem, ki prispevate h kakovosti nae revije, hkrati vsem prijazno povabilo k sodelovanju!

Namiljene ograje vrtikov z naimi skupnimi momi vse bolj izginjajo tudi v iri stroki! elim vam jasen razgled dale naokoli!


| 11 |

GEODETSKI VESTNIK | 59/31

UVOD

NIK

| EDIT

ORIA

L

Bla Mozeti predsednik Zveze geodetov Slovenije

NA PREPIhU (R)EVOLUCIJE

Ko se loveku porodi ideja, je vedno revolucionarna. Zadnjo besedo razumite kot predlog hitre, velike, korenite in pomembne spremembe na podroju lovekovega delovanja, kamor spada tudi geodetska stroka. as, okoliine in zmonosti, ki jih lahko opiemo kot evolucijo, pa ele izkristalizirajo uspenost ali neuspenost nae ideje.

Geodetska stroka v razvitih dravah postaja ena kljunih pri razvoju gospodarstva in drube nasploh, saj poleg standardnih podroij delovanja praviloma prevzema glavno vlogo pri razvoju prostorske po-datkovne infrastrukture, ki jo danes postavljamo ob bok preostalim pomembnim infrastrukturam, na primer prometni in telekomunikacijski. Prevzemanje glavne vloge vkljuuje odpiranje geodetske stroke navzven, njeno javno izpostavitev, odgovornost ter povezovanje z dravo, lokalnimi skupnostmi in dru-gimi deleniki, kar prinaa tevilne izzive in prilonosti, predvsem pa nove ideje.

Odloitev, ali bomo (o)stali na prepihu in staknili pljunico, ali pa bomo raje razvili jadra in ujeli veter novih izzivov in prilonosti na podroju gospodarstva in razvoja drave, novih tehnologij in potreb uporabnikov, ki se ponujajo geodetski stroki, je naa avtonomna odloitev. Vsekakor priporoam drugo monost, pri kateri bomo krmilo trdno drali v rokah sami, medtem ko je zdravljenje pljunice s pilulami, ki ti jih predpiejo drugi, grenko in dolgotrajno.

Hiter razvoj novih tehnologij na eni strani in sploen drubeni razvoj na drugi strani prinaata geodetski stroki tevilne izzive. Odgovor na vpraanje Ali so revolucionarne ideje e dosegle evolucijsko pozitivne uinke in rezultate v geodetski stroki? pa boste dobili, e se nam pridruite na 43. Geodetskem dnevu, ki bo v etrtek in petek, 9. in 10. aprila 2015, v Kosovelovem domu v Seani.

Prisrno vabljeni!

Sreno!


| 12 |



| 13 |

| 59/1|

RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

S

VG 201

5

GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 59 | t. / No. 1 |

ABSTRACT SI | E

N

IZVLEEK

KEY WORDSKLJUNE BESEDE

Matja Koelj, Jure Slatinek, Toma Ambroi | JAMOMERSKE MERITVE PRI GRADNJI JAKA NOP II | MINE SURVEILLANCE MEASUREMENTS DURING THE BUILDING OF NOP II SHAFT | 13-27|

simulations, mine surveying, mechanical plumbing, adjustment, analysis of the results

The Velenje Coal Mine is building a new shaft NOP II for the transportation of coal from the mine. The entrance of the shaft, which is determined on the surface, and the bottom of the shaft, which is expected in the point determined at the bottom of the shaft, must be within the same vertical and horizontal coordinate system. The starting points for the measurements are the points determined on the surface, which are stable or have a determined direction and velocity. The transfer of the coordinate system from the surface into the shaft can be carried out with the measurements using various methods. The results of the measurements and the calculations are the coordinate points in the shaft that are in the same coordinate system as those on the surface. They are very suitable for the determination of the designed NOP II shaft. At the beginning of this task, we planned to determine the coordinates of the starting points with a maximum precision. Based on the results of an analysis, we can conclude that we performed each phase of the work very well and achieved the tasks set.

simulacije, jamomerske meritve, grezenje, izravnava, analiza rezultatov

Premogovnik Velenje gradi nov jaek NOP II za izvoz premoga iz jame. Ustje jaka, ki ga zakoliimo na povrini, in dno jaka, ki ga priakujemo v projektirani toki v jami, morata biti v istem prostorskem koordinatnem sistemu. Izhodie izmere so izbrane toke na povrini, ki so stabilne, oziroma zelo dobro poznamo njihovo smer in hitrost premikanja v asu. Prenos koordinatnega sistema iz povrine v jamo lahko izvedemo z meritvami po razlinih metodah. Rezultat meritev in izraunov so koordinate tok v jami, ki so v istem koordinatnem sistemu kot toke na povrini. Iz njih lahko brez vejih teav zakoliimo projektirani jaek NOP II. Na zaetku naloge smo si zastavili cilj, da bi im bolj natanno doloili koordinate izhodinih tok. Na podlagi analize dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da smo vsako fazo dela izvedli zelo dobro in dosegli zastavljeni cilj.

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2015.01.013-027PROFESSIONAL ARTICLEReceived: 29.1.2014Accepted: 19.2.2015

UDK: 528.3:622.016.2 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.04

Prispelo: 29.1.2014Sprejeto: 19.2.2015

Matja Koelj, Jure Slatinek, Toma Ambroi

MINE SURVEILLANCE MEASUREMENTS DURING THE BUILDING Of NOP II SHAfT

JAMOMERSKE MERITVE PRI GRADNJI JAKA NOP II


| 14 || 14 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN


1 uvod

Pri pridobivanju premoga v Premogovniku Velenje smo pred leti zartali smernice za optimiranje proizvo-dnega procesa z odkopavanjem premoga na dveh odkopih obenem. Odkopa sta locirana v jamah Preloge in Pesje ter v severozahodnem in srednjem delu premoke kadunje. Veji del prog za odvoz premoga iz jame je v vzhodnem delu premoke kadunje, saj so bile izdelane v asu, ko je bila glavnina odkopavanja premoga v tem delu premokega sloja. Zaradi racionalizacije odvoza premoga iz jame je bila sprejeta odloitev o gradnji izvoznega jaka, zaradi esar se bodo transportne poti skrajale za ve kot 4 kilometre.

Ustje jaka na povrini in dno jaka v jami morata biti v istem koordinatnem sistemu, zato smo v ta namen izvedli vsa dela za dosego cilja naloge. Povezava jame na povrino se v Premogovniku Velenje izvaja vsakih nekaj desetletij, zato je bilo treba vzpostaviti optimalno obliko mree geodetskih tok, izbrati primerno mersko opremo, pomoni pribor, nain stabilizacije in signalizacije tok, doloiti vrste meritev in vse meritve izvesti s kar najvejo natannostjo. Dobljene terestrine meritve je bilo treba ustrezno obdelati.

Odloili smo se, da bomo jamo povezali s povrino po dveh poteh: s prostorskim poligonom po poevnem jamskem prostoru, imenovanem odvozni nadkop Pesje, ter z grezenjem in merjenjem globine v jaku NOP.

Na povrini smo vzpostavili mreo geodetskih tok, ki smo jim z natanno izmero GNSS doloili izho-dine koordinate. Vzpostavljeno mreo tok smo z izmero GNSS v preteklosti vekrat ponovili tako, da smo doloili, katera izmed merjenih tok je stabilna, oziroma za nestabilne toke doloili njihovo premikanje v asu. Terestrine meritve na povrini smo po eni strani konali z navezavo grezila z oznako NOPM na odvoziu jaka NOP (vrh jaka), po drugi strani pa smo v mreo vkljuili poligonski toki KLAS1 in KLAS2 na vrhu nadkopa Pesje, s poligonom nadaljevali po odvoznem nadkopu Pesje ter ga konali z navezavo grezila na dovoziu v jaku NOP (dno jaka). Tako smo dobili sklenjeno zanko v poloajnem smislu.

V viinskem smislu smo nivelmanske meritve zaeli na izhodinem reperju PEPA in po eni strani kon-ali nivelmanski poligon prek tok NOP in PP na reperju JEK na odvoziu jaka NOP, po drugi strani pa smo iz tok NOP in PP s trigonometrinim viinomerstvom prek poligonskih tok po odvoznem nadkopu Pesje in srednjem prekopu konali viinski poligon na reperju RJ27, ki je blizu dovozia v jaku NOP. Viinsko zanko smo sklenili z merjenjem globine v jaku NOP ter navezavo na reper JEK na povrini in reper RJ27 v jami.

V sklenjeni poloajni in viinski zanki imamo nadtevilno tevilo meritev, zato je mogoe odkriti more-bitne grobe pogreke med merjenji in mogoa je izravnava meritev, s katero dobimo optimalne vrednosti koordinat tok in pripadajoe natannosti izrauna koordinat tok.

Na podlagi dobljenih rezultatov smo opravili analizo, s katero smo dokazali, da je bila vsaka faza dela izvedena zelo dobro.

2 SiMulaCiJa MeriTev in doloiTev oPTiMalneGa PoloaJa PoliGonSKiH ToK v JaMi

Oblika geodetske mree mono vpliva na natannost doloitve koordinat tok. Na povrini je poloaj tok odvisen od konfiguracije terena in objektov na povrini. V jami pa je poloaj tok odvisen od veli-kosti jamskih prostorov, geometrije krii, pregibov jamskih prostorov in razporeditve opreme v njih.


| 15 || 15 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN


Na povrini smo izmed tok opazovalnih mre Premogovnika Velenja izbrali tiste, ki so v bliini ustja nadkopa Pesje. Vse so redno opazovane s terestrinimi metodami in metodami GNSS, poznamo tudi njihov vektor hitrosti premika (Stopar in Sterle, 2011, 2012; Vrabec, Pavlovi Preeren in Stopar, 2006). Kot najbolj primerne za izvedbo obravnavane naloge smo izbrali toki PP in PC0 iz opazovalne mree Pesje ter toki NOP in N6A iz opazovalne mree Premogovnika Velenje. Dodali smo jim e tri toke. Toka NOP1 je namenjena navezavi geodetske mree na povrini od toke NOP do grezila NOPM v jaku NOP, toki KLAS1 in KLAS2 pa sta namenjeni povezavi geodetskih tok na povrini s poligonskimi tokami v odvoznem nadkopu Pesje (slika 1). Toke na povrini in v jami nam bodo izhodine toke pri zakolibi ter doloitvi poloajnih koordinat grezil v novem jaku NOP II.

Slika 1: Poloaj merskih tok na povrini in v jami.

Za stabilizacijo poligonskih tok v jami smo izbrali jamske prostore, v katerih je kljub obstojei opremi (zrailna vrata, transportni trakovi, presipna mesta, lote za prezraevanje...) mogoe izvajati meritve. Poskuali smo upotevati pravilo enako dolgih vizur in se poskuali izogniti ostrim kotom. Vpliv geome-trije poligona smo sproti analizirali s simulacijami meritev. Simulirane meritve smo izravnali po metodi najmanjih kvadratov, tako kot pozneje dejansko opravljene meritve. Po ve poskusih simuliranja meritev za razline geometrije poligona smo dobili konno obliko poligona v jami. V izbrani obliki poligona je bila natannost doloitve koordinat poligonskih tok najveja. Tak poligon smo pozneje realizirali z meritvami. Na sliki1 je prikazana tlorisna situacija merskih tok za povezavo jame na povrino. V jami smo v stropu jamske proge na nekaj lokacijah vzpostavili baze, ki jih lahko uporabimo pri prihodnjih meritvah, tudi tistih za gradnjo jaka NOP II. Baze v jami so toke Z, J1, J6, J7, J19, J20, 1580 in J27. Pod te toke smo instrument in reflektorje centrirali s kar najvejo natannostjo s preizkuenim preciznim optinim grezilom, preostale toke pa smo prosto postavili na prej izbrani poloaj, saj bi za centriranje pod toko porabili preve asa pri izmeri celotnega poligona.

3 STaBiliZaCiJa MerSKiH ToK

Stabilizacija merskih tok je kljunega pomena za korektno izvedbo meritev. Od naina stabilizacije je odvisna natannost centriranja instrumenta in reflektorja ter posredno natannost doloitve njihovih


| 16 || 16 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN


koordinat. Toke NOP, N6A, PP in PC0 so stabilizirane z betonskim stebrom (slika2). Vanj je vgrajena ploa z vijakom za prisilno centriranje trinonega podstavka, na katerega med meritvami pritrdimo elektronski tahimeter ali precizni reflektor. Druge toke na povrini so stabilizirane z jeklenim klinom, dolgim 20 centimetrov (slika 2). Tako so stabilizirane pomone toke NOP1, KLAS1 in KLAS2. Po-greek signaliziranja teh tok smo izloili tako, da trinonega podstavka med izmero nismo premaknili.

Slika 2: Stabilizacija toke z betonskim stebrom in jeklenim klinom.

V jami so toke baz J6, J7, J19, J20 in 1580 stabilizirane v stropu jamske proge z jeklenim sidrom premera 24 milimetrov in doline 50 centimetrov. Na koncu je sidro odrezano pod kotom 45, na sre-dini prirezane ploskve pa je izvrtina premera 2 milimetra, ki je namenjena obeanju svinnice za grobo postavitev stativa (slika3) in doloa center toke. Po grobem centriranju s svinnico smo le to sneli in nato na luknjico jeklenega sidra s preciznim optinim grezilom precizno centrirali trinoni podstavek. Za stabilizacijo tok od J27 do J31 smo uporabili posebne, za to nalogo konstruirane nosilce, ki smo jih vgradili v bok jamske proge vzdol zahodnega prekopa (slika 3). Tak nain stabilizacije merskih tok smo uporabili, ker smo morali nanje priviti podnoja instrumenta, saj smo iz zadnjih dveh tok J30 in J31 vizirali na grezilo v jaku NOP. Vseh drugih merskih tok v jami pa nismo trajno stabilizirali. Na mesto, doloeno s simulacijo, smo postavili stativ in nanj trinoni podstavek z elektronskim tahimetrom oziroma precizno prizmo. Tako kot pomone toke na povrini je tudi te toke oznaevalo preseie osi instrumenta oziroma precizne prizme, zato jih med izmero nismo smeli premakniti.

Slika 3: Stabilizacija merske toke v stropu in boku jamske proge.


| 17 || 17 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN


Viinske toke so stabilizirane s epi sodkaste, valjaste ali kroglaste oblike. Na betonskih stebrih je bila viinska toka ploa, na katero smo privili trinoni podstavek. V jami smo doloili reper RJ27 (slika 4), ki se uporablja kot viinsko izhodie za vse viinske navezave v jami. Na vseh merskih tokah je bila viinska toka preseie vseh treh osi elektronskega tahimetra oziroma precizne prizme.

Slika 4: Izhodini reper RJ27 v jami.

Ocenjujemo, da smo z izbranimi naini stabilizacije dosegli natannost centriranja velikostnega reda najmanj milimeter, kar zadostuje za nae potrebe.

4 iZvedBa MeriTev

elena velika natannost doloitve tok, razpololjiv as in nain obdelave podatkov so mono vplivali tudi na izbiro merske opreme. Vsa oprema, ki smo jo uporabili, je med najnatannejimi na trgu ter je bila pred meritvami servisirana in certificirana na pooblaenem servisu. Tudi izbrane metode izmere omogoajo pridobivanje natannih merskih podatkov.

4.1 izbor instrumentarija

Meritve vseh horizontalnih smeri, zenitnih razdalj in poevno merjenih dolin smo opravili z elektron-skim tahimetrom Leica Geosystems TCRA 1201+ (natannost merjenja kotov: ISO-THEO je 1 oziroma 0,3 mgona in natannost merjenja dolin: ISO-EDM je 1 mm; 1,5 ppm) slika 5. Izmero viinskih razlik smo na povrini opravili z nivelirjem Leica DNA 03 z lato GPCL3 (natannost merjenja viinske razlike: ISO-LEV je 0,4 mm/km). Izmero globine jaka smo opravili z elektronskim razdaljemerom Distomat Leica DI3000S (natannost merjenja dolin: ISO-EDM je 3 mm; 1 ppm). Vsa centriranja merske opreme pod merskimi tokami baz v jami smo opravili s preciznim optinim grezilom (zenitlotom) Leica WILD ZNL (natannost centriranja: 1 mm/30 m). Za signalizacijo tok smo uporabili komparirane precizne reflek-torje Leica GPH1P. Poleg natetega instrumentarija smo uporabili e precizni psihrometer z loljivostjo 0,1C in precizni barometer z loljivostjo 0,01 mbara in relativno natannostjo 0,01%.


| 18 || 18 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN


Slika 5: Elektronski tahimeter Leica TCRA 1201+, nivelir Leica DNA 03 (URL 1), distomat Leica DI3000S.

4.2 Meritve horizontalnih smeri

Meritve horizontalnih smeri smo izvedli z girusno metodo, in sicer v sedmih girusih (Miculini, 2007). Na vsakem stojiu smo nato izraunali aritmetine sredine merjenih reduciranih horizontalnih smeri, ki smo jih nato uporabili v izravnavi poloajne mree, in standardne deviacije aritmetinih sredin merjenih horizontalnih smeri (graf 1). Ker smo horizontalne smeri reducirali na zaetno smer, ima ta smer standardno deviacijo 0gonov. Tako se iz grafa 1 vidi, da smo najprej merili na povrini, kjer smo na posameznih tokah imeli 4 ali 5 smeri, nato smo nadaljevali meritve na poligonskih tokah v nad-kopu Pesje in konali z viziranjem na grezilo v jami. Natannost ene meritve je bila manja od 0,0006 gona, znaala je 0,0010 gona. Ta meritev je iz J30 na grezilo zelo teko je natanneje vizirati na 2 milimetra debelo ico. Vpliv tega pogreka pa je majhen, saj je to kratka vizura (priblino 7 metrov) in znaa 0,05milimetra.

0

0,0001

0,0002

0,0003

0,0004

0,0005

0,0006

1 11 21 31 41 51 61 71 81 91 101

Hz

[g]

tevilka meritveGraf 1: Natannost merjenih horizontalnih smeri.


| 19 || 19 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN


4.3 Meritve dolin

Hkrati z meritvami horizontalnih smeri smo merili poevne doline. Obiajno smo izmerili 14 dolin proti posamezni toki, iz katerih smo izraunali aritmetino sredino in njihovo standardno deviacijo, ki jo prikazujemo na grafu 2. Pri stojiu instrumenta smo za redukcijo meteorolokih popravkov merili meteoroloke parametre: suho in mokro temperaturo, relativno vlanost (na nekaterih stojiih) in zrani tlak; obiajno trikrat na posameznem stojiu. Za izraun meteorolokih popravkov smo upotevali tem-peraturo t in zrani tlak p ter delni tlak vodne pare e ali relativno vlanost . Za izraun lomnega kolinika za normalno atmosfero smo uporabili koeficiente iz Ciddor-Hill (1999), dejanski lomni kolinik pa smo izraunali po enabi Barrell&Sears (Kogoj, 2005). Upotevali smo prvi popravek hitrosti (saj je drugi za nae doline zanemarljiv). Na podlagi psihrometrskih meritev smo doloili velikost delnega tlaka vodne pare po Sprungovi enabi za Assmannov aspiracijski psihrometer. Tlak nasiene vodne pare smo doloili po Magnus-Tetensovi enabi. e smo izmerili relativno vlanost zraka, smo velikost delnega tlaka vodne pare izraunali po enabi iz literature (Alduchov in Eskridge, 1996). Za meteoroloke vplive reducirane doline smo nato preraunali v tetive na nielni nivojski ploskvi, te v kroni lok na tej ploskvi in konno v doline v Gau-Krgerjevi projekcijski ravnini, ki smo jih uporabili v izravnavi poloajne mree.

0

0,0001

0,0002

0,0003

0,0004

1 11 21 31 41 51 61 71 81 91 101

d[m

]

tevilka meritveGraf 2: Natannost merjenih dolin. Manjkata 99. meritev iz J30 na grezilo in 102. meritev iz J31 na grezilo, pri katerih ni bilo

mogoe izmeriti doline.

4.4 Meritve viinskih razlik s trigonometrinim viinomerstvom

Med poligonskimi tokami v jami smo viinske razlike doloili s trigonometrinim viinomerstvom. To metodo smo uporabili, ker:

je velika viinska razlika med tokami na povrini in tokami na najnijem obzorju v jami (prib-lino 420 metrov),

so bile doline med poligonskimi tokami relativno kratke (najdalja je bila 146 metrov) in je vpliv vertikalne refrakcije na merjene zenitne razdalje majhen,

je bistveno hitreja od geometrinega nivelmana, bi bilo teavno postavljanje stativa z nivelirjem in late v jamskih progah, smo dosegli eleno natannost.


| 20 || 20 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN


Zenitne razdalje smo merili obenem z meritvami horizontalnih smeri. Na posameznem stojiu smo nato izraunali aritmetine sredine zenitnih razdalj proti merjenim tokam, ki smo jih uporabili za izraun viinskih razlik. Izraunali smo tudi standardne deviacije aritmetinih sredin zenitnih razdalj (graf 3). Iz grafa vidimo, da smo od 91. meritve naprej, ko smo na tokah od J27 do J31 za stojie uporabili posebne nosilce (slika 3), dosegli nekoliko manjo natannost merjenih zenitnih razdalj, kar nakazuje na rahlo nestabilnost stojia. Kljub temu pa ni nobena standardna deviacija aritmetinih sredin zenitnih razdalj presegla 0,0010 gona.

0

0,0001

0,0002

0,0003

0,0004

0,0005

0,0006

1 11 21 31 41 51 61 71 81 91 101

z[g]

tevilka meritveGraf 3: Natannost merjenih zenitnih razdalj.

Na nekaterih geodetskih tokah na povrini (NOP, PP in Z) smo merili viino instrumenta zato, da smo povezali viinske razlike, izraunane s trigonometrinega viinomerstva in izmerjene z geometri-nim nivelmanom. Viino instrumenta smo izmerili v treh poloajih zgornjega dela instrumenta na pol milimetra natanno. Iz izmerjenih zenitnih razdalj, za meteoroloke vplive reduciranih poevnih dolin in izmerjenih viin instrumenta smo izraunali viinske razlike med tokami. Izmero viinskih razlik smo v jami konali na reperju RJ27, tako da smo pri horizontalni vizuri elektronskega tahimetra oditali vrednost na merskem traku, postavljenem navpino na reperju (slika 6). Merski trak smo uporabili, ker na reperju RJ27 ni mogoe postaviti nivelmanske late vertikalno.

4.5 Meritve viinskih razlik z geometrinim nivelmanom

Med geodetskimi tokami na povrini smo viinske razlike izmerili z geometrinim nivelmanom. To metodo smo uporabili, ker:

je med tokami na povrini velika razdalja in bi vertikalna refrakcija mono vplivala na merjenje zenitnih razdalj,

med tokami ni velike viinske razlike (priblino 13 metrov).

Pri niveliranju smo vedno pazili, da:

smo nivelirali iz sredine, dolina vizure ni nikoli presegla 40 metrov,


| 21 || 21 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN


vizura ni bila preblizu tal (vsaj 0,4 metra nad tlemi), smo lato postavili vertikalno z rektificirano dozno libelo, smo med meritvami uporabljali dralo za lato, smo nivelirali v ugodnih vremenskih razmerah.

Niveliranje smo zaeli na izhodinem reperju PEPA, ki je viinsko izhodie vseh viinskih izmer na Premogovniku, in nadaljevali prek tok NOP, PP in Z do reperja JEK (slika 6), ki je nekaj metrov od-daljen od jaka NOP.

4.6 Meritve globine jaka noP

Meritve viinskih razlik s trigonometrinim viinomerstvom po jami in z geometrinim nivelmanom na povrini smo eleli povezati v viinsko zanko. Za to smo morali izmeriti globino v jaku NOP. V jami smo povezavo izvedli z izmero viinske razlike med reperjem RJ27 (glej sliko 6) in preciznim reflektorjem, ki smo ga postavili na stativ, nameen na odru v jaku NOP. Po odru med meritvami seveda nismo hodili. Po navezavi smo prizmo reflektorja usmerili vertikalno proti povrini.

Slika 6: Navezava na reper RJ27 v jami (levo zgoraj), na reper JEK na povrini (desno zgoraj), reflektor na nosilcu tik pod od-voziem na jaku NOP pogled od zgoraj proti jami (levo spodaj) in instrument na isti merski toki kot prej reflektor pogled od strani (desno spodaj).


| 22 || 22 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN


Na povrini smo izmerili viinsko razliko med reperjem JEK ob jaku NOP (glej sliko 6) in reflek-torjem, nameenim na posebnem nosilcu, ki smo ga pritrdili v jaku (glej sliko 6). Po navezavi na odvoziu smo reflektor zamenjali z elektronskim razdaljemerom Distomat Leica DI3000S in vekrat izmerili globino jaka do prizme (glej sliko 6). Med merjenjem globine smo na povrini in v jami merili meteoroloke parametre, s katerimi smo pozneje reducirali izmerjeno globino. Tako smo sklenili zanko viinske mree.

4.7 Grezenje v jaku noP

Geodetsko mreo na povrini in poligon v jami smo zakljuili na grezilu v jaku NOP. Na povr-ini smo grezilo vpeli v tako imenovano marko grezila NOPM (slika 7). Nad marko grezila smo s preciznim optinim grezilom natanno centrirali na stativ privit trinoni podstavek in v tej toki zakljuili geodetsko poloajno mreo na povrini. Za doloitev vertikalnega poloaja grezila smo v jami za grezilom v bok jaka pritrdili po meri izdelan nosilec, na katerega smo namestili ravnili z razdelbama za oditavanje skrajnih leg nihaja grezila v dveh pravokotnih smereh. Skozi daljnogled elektronskega tahimetra, ki smo ga postavili na tokah J30 in J31, smo v obeh pravokotnih smereh opazovali nihanje grezila v skrajnih levih in skrajnih desnih legah. Na podlagi zapisanih oditkov smo izraunali aritmetino sredino oditkov in grezilo vpeli na izraunani vrednosti. Na sliki7 je prikazan nosilec za vpenjanje grezila z ravnili v jami v jaku NOP. Na tako vpeto grezilo smo nato iz merskih tok J30 in J31 vizirali na sredino grezila (ice), izmerili horizontalni smeri in tako sklenili poligon v jami.

Slika 7: Vpenjanje marke grezila na povrini (levo) in v jami (desno) ter signaliziranje marke grezila s preciznim reflektorjem na povrini (sredina).

Iz opisanega je razvidno, da smo uporabili najnatannejo opremo, ki nam je bila na voljo v Slove-niji. Ves potek meritev je bil najveji poudarek na kar najveji natannosti meritev. Posledica izbora merskega instrumentarija, pribora in metod izmere je doseena velika natannost izmerjenih koliin, kar je razvidno iz grafov 1, 2 in 3, kjer je srednja vrednost standardnih deviacij aritmetinih sredin merjenih horizontalnih smeri 0,18 mgon, merjenih dolin 0,2 milimetra in merjenih zenitnih raz-dalj 0,13 mgon. Doseena natannost izmerjenih koliin je torej veja od tovarniko deklarirane natannosti uporabljenega instrumenta, kar kae na odlino opravljene meritve, dobro izbrane razmere pri merjenju, metode izmere in pomoni instrumentarij. Samo s kakovostnimi merskimi vrednostmi je mogoe natanno doloiti iskane koliine, to so koordinate poligonskih tok baz in viin reperjev v jami.


| 23 || 23 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN


5 iZravnava MeriTev

Viinsko in poloajno mreo smo izravnali loeno. Meritve smo izravnali po metodi najmanjih kvadratov popravkov meritev, ali matematino zapisano:

= vTPv = minimum, (1)kjer je:

v vektor popravkov opazovanj,

P matrika utei vektorja opazovanj.

Tako smo dobili najverjetneje vrednosti neznank, to je koordinat tok, s pripadajoimi natannostmi.

Pred izravnavo smo definirali enabe opazovanj. Zvezo med merjeno viinsko razliko (izmerjeno z geo-metrinim nivelmanom ali trigonometrinim viinomerstvom) in viinami tok zapiemo:

. (2)Enaba popravkov merjene viinske razlike ima obliko:

. (3)V poloajni mrei smo enabe opazovanj uporabili za sestavo lineariziranih enab popravkov opazovanj. Linearizacija je potekala z razvojem v Taylorjevo vrsto, pri emer smo zanemarili lene vijih stopenj od prve. Zvezo med merjeno horizontalno smerjo in koordinatnimi neznankami ter orientacijsko neznanko zapiemo:

. (4)

Linearizirana enaba popravkov merjene horizontalne smeri ima obliko:

. (5)

Zvezo med reducirano horizontalno dolino in koordinatnimi neznankami zapiemo:

. (6)

Linearizirana enaba popravkov reducirane horizontalne doline ima obliko:

. (7)

V enabah od (2) do (7) pomeni:

hij merjena viinska razlika med tokama i in j,


| 24 || 24 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN

rij merjena horizontalna smer med tokama i in j,

sij reducirana horizontalna dolina med tokama i in j,

yi, xi, Hi in yj, xj, Hj koordinate tok i in j,

hij

popravek merjene viinske razlike,

rij popravek merjene horizontalne smeri,

sij popravek reducirane horizontalne doline,

oi orientacijska neznanka,

yi, xi, Hi in yj, xj, Hj popravki priblinih vrednosti koordinat tok i in j,

oi popravek pribline vrednosti orientacijske neznanke,

h0ij priblina vrednost viinske razlike,r0ij priblina vrednost horizontalne smeri,s0ij priblina vrednost reducirane horizontalne doline,y0ij = y0j y0i, x0ij = x0j x0i, h0ij = H0j H0i koordinatne razlike med tokama i in j,y0i, x0i, H0i in y0j , x0j , H0j pribline koordinate tok i in j.5.1 izravnava viinske mree

Izravnavo viinske mree smo izvedli s programom ViMWin, ver. 5.1, okt. 07, avtorjev T. Am-broia in G. Turka (Ambroi in Turk, 2007). Za izhodie smo izbrali reper PEPA. Z meritvami v preteklosti smo dokazali, de je ta reper stabilen. V vseh treh korakih smo utei izbrali obratno sorazmerne dolinam med tokami oziroma reperji, torej pij = 1/sij.Take utei smo namenoma izbrali tudi za merjene viinske razlike s trigonometrinim viinomerstvom, saj smo dobili preve optimistino oceno natannosti enote utei, e smo utei izraunali z izrazom pij = 1/s2ij. Razlike v viinah reperjev po izravnavi pa so bile pod milimetrom, e smo utei izraunali po prvi ali drugi zgoraj zapisani enabi.

Izravnava je potekala v treh korakih. Najprej smo izvedli izravnavo tok, ki smo jim viinske razlike doloili z geometrinim nivelmanom, torej NOP, PP, JEK in Z. V preglednici1 so prika-zane izravnane nadmorske viine tok s pripadajoo natannostjo. Iz preglednice je razvidno, da smo dosegli veliko natannost doloitve viin tok, kar je priakovan rezultat, saj smo uporabili ustrezen instrument, nivelmansko lato, metodo dela, izmera je bila izvedena v ugodnih vremen-skih razmerah.

V drugem koraku smo izvedli izravnavo viinskih razlik, izmerjenih s trigonometrinim viinomerstvom, med tokami geodetske mree na povrini. Natannosti doloitve viin tok so prikazane v preglednici 1 in znaajo od 2,1 do 2,5 milimetra, kar je dober rezultat in potrjuje dobro opravljene meritve. Seveda je natannost doloitve teh tok manja kot v prejnjem primeru, saj je geometrini nivelman ena izmed najnatannejih geodetskih merskih metod.



| 25 || 25 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN

Preglednica 1: Izravnane viine tok s pripadajoimi natannostmi.

ReperH

[m]H[m]

ReperH

[m]H[m]

NOP 365,3961 0,0010 N6A 405,6207 0,0023

NOPvrh 366,3752 0,0010 PC0 402,4467 0,0025

NOPM 363,9461 0,0010 KLAS1 371,8125 0,0021

JEK 365,1727 0,0010 KLAS2 374,6029 0,0023

PPJ 371,1877 0,0008

PPZ 371,1667 0,0008

PPS 371,1794 0,0008

PPvrh 372,2406 0,0008

Z 372,3517 0,0009

V zadnjem koraku smo izvedli izravnavo celotnega sklenjenega viinskega poligona od toke PPvrh prek jame do toke NOPvrh. Vkljuili smo seveda tudi izmerjeno globino jaka, ki smo jo reducirali za meteoroloke vplive. V preglednici 2 so podane izravnane definitivne viine tok v jami, na katerih smo vzpostavili baze. Dodatno smo izpisali definitivno viino reperja RJ27 z izraunano natannostjo doloitve, ker je ta reper stabiliziran v srednjem prekopu in se uporablja kot viinsko izhodie za vse viinske navezave v jami. Iz preglednice 2 je razvidno, da natannost doloitve viin tok znaa od 2,8 do 5,4 milimetra. Glede na dobljene rezultate viinske izravnave lahko ugotovimo, da sta bili izmera in izravnava izvedeni korektno ter lahko izravnane nadmorske viine tok uporabimo za izraun reduciranih dolin in za vsa nadaljnja jamomerska dela v jami.

Preglednica 2: Izravnane nadmorske viine reperjev s pripadajoo natannostjo.

ReperH

[m]H[m]

J1 362,7733 0,0028

J6 227,2582 0,0042

J7 227,267 0,0043

J19 26,9682 0,0054

J20 7,5392 0,0054

RJ27 -41,7273 0,0052

5.2 izravnava poloajne mree

Izravnavo poloajne mree smo izvedli s programom Gem4, ver. 4.0, okt. 07, avtorjev T. Ambroia, G. Turka in Z. Jamka. Ker smo vse smeri in doline merili z istim instrumentom, enakim tevilom girusov, v podobnih razmerah, smo vsem smerem dodelili ute 1, vsem dolinam pa ute, obratno sorazmerno dolinam. Natannost smeri a priori smo ocenili na 0,45 mgon, natannost dolin pa 0,6 milimetra.

Poloajno mreo smo najprej izravnali kot prosto mreo in nato kot vpeto mreo. Izravnava proste mree je potekala v treh korakih. V prvem koraku smo analizirali meritve po danski metodi, s katero smo poskuali ugotoviti morebitno prisotnost grobih pogrekov med meritvami. V drugem koraku smo



| 26 || 26 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN

izvedli izraun utei merjenih koliin z upotevanjem izbranega kriterija, da se referenni standardni deviaciji pred izravnavo in po njej statistino znailno ne razlikujeta. V tretjem koraku smo opravili test priblinih koordinat, s katerim smo videli, ali smo pribline koordinate tok dovolj dobro izraunali. Nato je sledila izravnava vpete mree, ko smo kot dani toki izbrali toki NOP in N6A, saj njun vektor premika poznamo zaradi veletnih opazovanj v opazovalni mrei Premogovnika Velenje. Njune koordi-nate smo doloili z opazovanji GNSS. V preglednici3 so prikazane koordinate danih tok NOP in N6A med izvajanjem obravnavanih meritev.

Preglednica 3: Seznam koordinat danih tok v rudnikem koordinatnem sistemu.

Toka Y

[m] X

[m]

N6A 6531,037 6056,697

NOP 5683,214 6353,125

V preglednici4 so prikazane izravnane koordinate tok baz v jami in analiza natannosti. Razvidno je, da natannost po osi Y znaa od 0,6 do 3,7 milimetra, po osi X pa od 1,0 do 9,3 milimetra. Dobljeni rezultati so zelo dobri in dokaz, da so bile celotne meritve izvedene izredno strokovno.

Preglednica 4: Izravnane vrednosti koordinat tok baz v jami in analiza natannosti.

TokaY

[m]X

[m]My[m]

Mx[m]

Mp[m]

a[m]

b[m]

[]PP 6826,1430 6183,6447 0,0008 0,0016 0,0018 0,0017 0,0005 156

PC0 6703,4516 5720,8900 0,0019 0,0010 0,0021 0,0020 0,0005 64

KLAS1 6764,3427 5978,6806 0,0006 0,0013 0,0014 0,0014 0,0004 18

KLAS2 7024,8083 5959,9702 0,0007 0,0027 0,0028 0,0027 0,0005 11

NOP1 5567,8081 6361,9312 0,0004 0,0010 0,0011 0,0010 0,0004 5

Z 6875,9547 6006,8981 0,0008 0,0022 0,0023 0,0022 0,0007 10

J1 6927,9284 6008,8676 0,0008 0,0023 0,0024 0,0023 0,0008 8

J6 7486,2482 6024,9357 0,0012 0,0093 0,0094 0,0093 0,0012 179

J7 7479,7853 5978,2096 0,0014 0,0092 0,0093 0,0092 0,0013 3

J19 6175,4614 6345,5406 0,0024 0,0059 0,0064 0,0059 0,0024 2

J20 6035,4555 6384,9270 0,0024 0,0049 0,0055 0,0049 0,0023 176

J27 5622,2761 6397,1230 0,0023 0,0013 0,0026 0,0024 0,0011 109

1580 5671,9864 6564,5963 0,0037 0,0016 0,0040 0,0038 0,0012 106

6 SKlePne uGoToviTve

Za potrebe natanne zakolibe jaka NOP II smo izvedli povezavo jame na povrino. Pri nartovanju meritev povezave jame na povrino smo iskali optimalne monosti za izvedbo meritev. Z izmero zunanje mree, izmero poligona po izvoznem nadkopu Pesje in prikljuitvijo grezila v jaku NOP ter merjenjem globine v jaku NOP smo izpolnili zahteve jamomerske stroke glede pravilne izvedbe meritev. Meritve so potekale ve dni, za odline rezultate pa je zasluna geometrija geodetske mree na povrini in poligona v jami, uporabljen instrumentarij in pribor, izbran as meritev, da so razmere za merjenje dobre, in seveda



| 27 || 27 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN

uigrana ekipa. Analiza meritev horizontalnih smeri, zenitnih razdalj in poevnih dolin je pokazala, da smo z izmero v sedmih girusih dosegli natanneje rezultate za instrument Leica Geosystems 1201 TCRA+, kot jih proizvajalec navaja v specifikaciji za navedeni instrument. S poloajno izravnavo vseh meritev smo za toke na povrini in toke baz v jami dobili natannost po osi Y od 0,6 do 3,7 milimetra, po osi X pa od 1,0 do 9,3 milimetra. Z viinsko izravnavo viinskih razlik, ki smo jih dobili z geometrinim nivelmanom, trigonometrinim viinomerstvom in merjenjem globine v jaku NOP, smo za toke na povrini, toke baz v jami in bazni reper v jami dobili natannost od 2,6milimetra do 5,4milimetra. Glede na dolino zakljuenega poloajnega in viinskega poligona ter zahtevnost izvedbe lahko trdimo, da so dobljeni rezultati zelo dobri in hkrati dokaz, da je bila naloga izvedena izredno strokovno.

Zahvale

Izvedbo tega dela sta omogoila Premogovnik Velenje in Oddelek za geodezijo UL FGG. Brez uigrane ekipe nam tako kakovostnih meritev ne bi uspelo narediti, zato hvala Roku Grilu, Hikmetu Mujiu in Simonu Roiu.

literatura in viri:Ambroi, T., Turk, G. (2007). Navodila za uporabo programa ViMWin ver. 5.1, okt. 07.

Ljubljana: Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo.

Alduchov, O.A., Eskridge, R.E. (1996). Improved Magnus Form Approximation of Saturation Vapor Pressure. Journal of Applied Meteorology, 35(4), 601609. DOI: http://dx.doi.org/10.1175/1520-0450(1996)0352.0.CO;2

Ciddor, P.E., Hill, R.J. (1999). Refractive Index of Air. 2. Group Index. Applied Optics (Lasers, Photonics and Environmental Optics), 38(9), 16631667. DOI: http://dx.doi.org/10.1364/AO.38.001663

Kogoj, D. (2005). Merjenje dolin z elektronskimi razdaljemeri. Ljubljana: Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo.

Miculini, A. (2007). Primerjava natannosti meritev, izvedenih klasino in z avtomat-skim viziranjem, ter analiza rezultatov izravnav. Diplomska naloga. Ljubljana:

Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo.

Stopar, B., Sterle, O. (2011). Mala geodinamina mrea Premogovnika Velenje MGMPV (poroilo za leto 2010). Ljubljana: Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo.

Stopar, B., Sterle, O. (2012). Obdelave opazovanj GNSS od leta 1996 do leta 2011 v Mali geodinamini mrei Premogovnika Velenje (poroilo za leto 2011). Ljubljana: Fakulteta za gradbenitvo in geodezijo.

Vrabec, M., Pavlovi Preeren P., Stopar, B. (2006). GPS study (19962002) of active deformation along the Periadriatic fault system in northeastern Slovenia: tectonic model. Geologica Carpathica, 57(1), 5765.

URL 1: http://www.leica-geosystems.com/en/Leica-DNA03-Leica-DNA10_5287.htm, pridobljeno 23. 1. 2014.

Koelj M., Slatinek J., Ambroi T. (2015). Jamomerske meritve pri gradnji jaka NOP II. Geodetski vestnik, 59 (1): 1327. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2015.01.013-027

Mag. Matja Koelj, univ. dipl. in. rud.Premogovnik Velenje d.d.

Partizanska cesta 78, SI-3320 Velenjee-naslov: [email protected]

Jure Slatinek, dipl. in. rud. in geotehnol.PV Invest, d.o.o.

Koroka cesta 62b, SI-3320 Velenjee-naslov: [email protected]

Izr. prof. dr. Toma Ambroi, univ. dipl. in. geod., univ. dipl. in. rud.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbenitvo in geodezijoJamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: [email protected]



| 28 |

| 59/1 |

RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

S

VG 201

5

GEODETSKI VESTNIK | letn. / Vol. 59 | t. / No. 1 |

SI |

EN

KEY WORDSKLJUNE BESEDE

airport, catchment area, Upper Adriatic Region, passenger air traffic, airport choice, multi-airport region, transport geography

This article seeks to explain passengers choice of airport and analyse catchment areas of three airports in the Upper Adriatic region. The Upper Adriatic region is considered as a uniform, territorially and socio-economically integrated region and as a single multi-airport and cross-border region. The analysed region is also specific in terms of its geographical, political, economic, and social characteristics, since it extends beyond the boundaries of four countries. The analysis of outbound passengers and catchment areas of the Ljubljana Joe Punik Airport (LJU), Venice Marco Polo Airport (VCE) and Trieste Ronchi dei Legionari Airport (TRS) draws on a survey conducted in 2011. The analysis includes the records of 1552 surveyed passengers with permanent residence in the region. Characteristics of outbound passengers were analysed separately in terms of sex, age, employment, purpose of travel and mode of transportation to the airport. A spatial analysis of airport catchment areas was conducted using the separate and total distances covered to the selected airport, and the purpose of travel in the empirical model of the relevant airport catchment area.The results suggest that small airports have small primary catchment areas, as over 70% of passengers originate in the immediate proximity of airports.

letalie, trno obmoje, zgornjejadranska regija, zrani potniki promet, izbira letalia, veletalika regija, prometna geografija

V prispevku poskuamo razloiti potnikovo izbiro letalia in analiziramo trna obmoja treh izbranih letali v zgornjejadranski regiji. Pri tem zgornjejadransko regijo obravnavamo kot enotno, prostorsko in drubeno-ekonomsko povezano regijo z vidika nae raziskave pa e kot veletaliko ezmejno regijo. Posebnost takne regije so tudi geografske, politine, gospodarske in drubene znailnosti obmoja, ki se razteza prek meja tirih drav. Analizo znailnosti potnikov v odhajanju in trnih obmoij letali Joeta Punika Ljubljana (LJU), Marka Pola Benetke (VCE) in Ronki Trst (TRS) smo opravili na podlagi ankete, izvedene v letu 2011. Vanjo smo vkljuili popolne podatke 1552 anketiranih potnikov s stalnim prebivaliem v regiji. Znailnosti potnikov v odhajanju smo obravnavali loeno glede na spol, starost, zaposlenost, namen potovanja in nain prihoda do letalia. Prostorsko analizo trnih obmoij smo izvedli na podlagi loene in skupne obravnave prevoene razdalje do izbranega letalia ter namena potovanja v empirinem modelu trnega obmoja obravnavanih letali. Rezultati pokaejo, da imajo letalia majhna primarna trna obmoja, saj ve kot 70 % potnikov izvira iz neposredne bliine letali.

DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2015.01.028-041SCIENTIFIC ARTICLEReceived: 24.10.2014Accepted: 4.2.2015

UDK: 332.132:656 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01

Prispelo: 24.10.2014Sprejeto: 4.2.2015

Dejan Paliska, Samo Drobne, Giuseppe Borruso, Massimo Gardina, Daa Fabjan

ANALYSIS Of CATCHMENT AREAS Of THREE AIRPORTS IN THE UPPER ADRIATIC REGION

ANALIZA TRNIH OBMOIJ TREH LETALI V

ZGORNJEJADRANSKIREGIJI

Dejan Paliska, Samo Drobne, Giuseppe Borruso, Massimo Gardina, Daa Fabjan | ANALIZA TRNIH OBMOIJ TREH LETALI V ZGORNJEJADRANSKI REGIJI | ANALYSIS OF CATCHMENT AREAS OF THREE AIRPORTS IN THE UPPER ADRIATIC REGION | 28-41|

ABSTRACT IZVLEEK


| 29 || 29 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN

1 uvod

Zaradi geopolitinih sprememb v zgornjejadranski regiji v zadnjih 25 letih lahko danes obravnavano zgornjejadransko obmejno obmoje kot enoten prostor in skupno regijo. V skupni regiji ima letalski potnik, sedaj brez omejitev, monost izbire med razlinimi letalii, zato jo lahko pojmujemo kot skup-no veletaliko regijo (angl. multi-airport region). V blinji preteklosti je bila geopolitino razdeljena, mobilnost prebivalstva pa ovirana z dravnimi mejami. Dodaten carinski postopek in z njim povezana izguba asa sta potnike odvraala od izbire letalia v sosednji dravi. Prilagajali so se tedanjim razmeram in praviloma izbirali domaa letalia, kar je vplivalo na obliko trnih obmoij letali v regiji. Letalia so imela geopolitino omejen trg, ki se je kazal kot prostorsko asimetrino ter nacionalno in, v izbiri letalia, homogeno obmoje okrog letalia. Na obliko in velikost trnih obmoij so poleg dejavnikov trga (ponudbe in povpraevanja) ter prometne infrastrukture vplivale administrativne ovire, kar se je kazalo predvsem v ostro zarezanih in z dravnimi mejami oblikovanih trnih obmojih.

Liberalizacija zranega prometa v evropskem prostoru (ECAA European Common Aviation Area (ES, 1997) in Agenda 2000 For a Stronger and Wider Union (CEC, 1997)) sama po sebi ni opazneje vplivala na vzorce porazdelitve potnikov med letalii v regiji. e z osamosvojitvijo, in pozneje z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, predvsem pa v schengenski reim, je ezmejno obmoje Slovenije in Italije postalo bolj prostorsko in drubeno-ekonomsko integrirano (Bufon, 2011, 2013). Predvidevamo lahko, da so posledino tudi trna obmoja letali postala bolj heterogena. Pomembno vlogo pri preoblikovanju trnih obmoij letali v bolj heterogena in ira obmoja je imel vsekakor tudi pojav nizkocenovnih prevoznikov v regiji, dokonanje avtocestnega kria v Sloveniji ter, v zadnjem asu, pojav prevoznih drub, ki ponujajo organizirane prevoze potnikov do letali in z njih.

V svetovnem merilu obstaja veliko veletalikih regij, vendar le redke segajo prek meja treh ali celo tirih drav. Avtorji se veinoma osredotoajo na prouevanje veletalikih regij v eni dravi, kar je razumljivo, saj se pri prouevanju regij, ki se segajo ez dravne meje, pojavljajo teave s pridobivanjem homogenih in primerljivih podatkov za analizo. Glede tega, kot tudi zaradi politinih, ekonomskih in kulturni raz-lik, je zgornjejadranska regija nekaj posebnega. Bufon (2002) jo je opredelil kot poseben stini prostor razlinih kulturnih in politinih entitet na periferiji Evropske unije (EU), ki je lahko model za druge regije v EU. Pregled geopolitinih, kulturnih, drubenih in ekonomskih razlik v regiji najdemo v Bufon in Minghi (2000) ter Bufon (2002).

Odloanje potnikov o izbiri letalia v veletalikih regijah je dobro in podrobno raziskana vsebina (Kanafani in Yuan, 1977; Augustinus in Demakopoulos, 1978; Harvey, 1987; Furuichi in Koppelman, 1994; Pels in sod., 2001, 2003; Loo, 2008; Ishii in sod., 2009; Marcucci in Gatta, 2011). eprav se rezultati raziskav nekoliko razlikujejo, saj nanje vpliva veliko dejavnikov, je skupno spoznanje, da imata pri izbiri letalia prevladujoo vlogo dostopnost letalia in pogostost (frekvenca) storitve, ki se ponuja. Pomembnost obeh dejavnikov pa se spreminja glede na prouevano geografsko obmoje, med razlinimi skupinami in tudi znotraj razlinih skupin potnikov predvsem sta pomembna razlika med skupinama poslovnih in neposlovnih potnikov ter razlikovanje med potniki z nijimi/vijimi prihodki. Splono je poznano, da sta za poslovne potnike (potniki, ki potujejo iz poslovnih namenov) pri odloanju pomembneja as dostopa in vozni red, manj pa cena vozovnice. Nasprotno neposlovni potniki pri odloitvi veji pomen pripisujejo ceni vozovnice. Pri tem je treba poudariti, da potniki med



| 30 || 30 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN

odloanjem posameznim dejavnikom odvisno od drubeno-ekonomskega okolja pripisujejo razlien pomen (Hess in Polak, 2005, 2006). V zgodnejih raziskavah o postopku odloanja rezultati analiz o vplivu cene vozovnice na izbiro letalia niso enotni, sodobneje raziskave pa kaejo na zelo pomembno vlogo cene vozovnice pri izbiri letalia, e posebej pri skupini potnikov, ki potujejo iz neposlovnih razlogov (Cohas in sod., 1995; Dresner in sod., 1996; Suzuki in Audino, 2003; Hess in Polak, 2005, 2006; Papatheodorou in Lei, 2006).

V novejih raziskavah lahko najdemo tudi spremembe pri vrednotenju posameznih dejavnikov v postopku izbire letalia in spremembe splono uveljavljenih zakonitosti. Dresner (2006) ter Huse in Evangelho (2007) navajajo, da se je zaradi svetovne finanne krize spremenil vzorec odloanja pri poslovnih potnikih, ki se sedaj odloajo podobno kot neposlovni potniki (postali so bolj obutljivi za ceno vozovnic in so pripravljeni dostopati do bolj oddaljenih letali, da bi si zagotovili nijo ceno vozovnice). Tradicionalna jasna delitev potnikov na skupino, ki uporablja nizkocenovne prevoznike, in potnike, ki uporabljajo redne linijske prevoznike (angl. schedule carriers), tako ni ve mogoa. S tem je povezano tudi tako imenovano odtekanje potnikov (angl. passenger leakage ali airport leakage). Suzuki in Audino (2003) ter Fuellhart (2007) so opredelili ta pojav kot pripravljenost potnikov, da dostopajo do bolj oddaljenega, vejega (regionalnega) letalia, na katerem so cene prevozov nije in raven storitve, ki se zagotavlja, vija. Stopnja odtekanja je odvisna od razlinih dejavnikov, v glavnem pa od razlike v ceni, skupnega asa leta (direkten let/povezan let), destinacije (letalia, ki ponujajo polete v posebne destinacije, privabljajo potnike tudi iz bolj oddaljenih krajev), namena potovanja (v splonem so potniki, ki ne letijo poslovno, bolj pripravljeni dostopati do bolj oddaljenih letali) in drugih znailnosti letalia (dobra dostopnost z javnim potnikim prevozom, prisotnost trgovin in restavracij na letaliu itn.).

Pojav odtekanja potnikov iz trnega obmoja enega letalia na drugo letalie mono vpliva na stopnjo prekrivanja in stopnjo homogenosti (v izbiri letalia) trnih obmoij. Splono znano je, da trna obmoja niso stalna v asu. Zaradi soodvisnosti med potnikovo izbiro letalia in trnim obmojem so dejavniki, ki vplivajo na spremembe v obliki in homogenosti trnih obmoij, enaki dejavnikom, ki vplivajo na potnikovo izbiro letalia. To so: voznina, pogostost letov, direktni ali indirektni let, dostopnost letalia in drugi (Innes in Doucet, 1990; Suzuki in Audino, 2003; Phillips in sod., 2005; Zhang in Xie, 2005; Pantazis in Liefner, 2006;Fuellhart, 2007; Loo, 2008; Lian in Ronnevik, 2011). V zadnjem asu pa raziskovalci po-roajo o zelo monem vplivu nizkocenovnih prevoznikov na prostorsko razsenost in homogenost trnih obmoij. Spremembe se kaejo predvsem v iritvi trnih obmoij letali, iz katerih letijo nizkocenovni prevozniki, in veji heterogenosti trnih obmoij letali (Pantazis in Liefner, 2006). e z vseh letali v regiji leti najmanj en nizkocenovni prevoznik, je uinek nizkocenovnih prevoznikov na trna obmoja omejen. V takem primeru je veje nihanje v ceni med prevozniki na enem letaliu kot med razlinimi letalii, posledino se potniki porazdelijo med prevoznike znotraj letalia in to ne vpliva bistveno na trno obmoje (Blackstone in sod., 2006).

Dostopnost letalia, kot bistven dejavnik pri izbiri letalia, se z gradnjo nove in posodobitvijo stare infrastrukture lahko mono spremeni, kar vpliva na irjenje in izboljanje trnega obmoja (Gjerdaker in sod., 2008). Trno obmoje letalia ni za vse destinacije enako. Lesihout (2012) ga razleni po destinacijah in zagovarja, da se bistveno spreminja in razlikuje glede na destinacije potnikov (nekatere



| 31 || 31 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN

imajo majhno trno obmoje, druge, za katere letalie ponuja visoko raven storitve direkten let za relativno nizko ceno , pa imajo lahko izredno veliko trno obmoje). e enako destinacijo ponuja ve konkurennih letali, ima ta destinacija praviloma manje trno obmoje, saj se trg razdeli med vsa konkurenna letalia, unikatne/nine destinacije, ki nimajo konkurence, pa imajo praviloma veja trna obmoja (Lieshout, 2012).

Tu velja omeniti tudi rezultate dela avtorjev Baar in Bhat (2004), ki ugotavljata, da se potniki ob monosti izbire med ve letalii odloajo na podlagi predhodnih pozitivnih izkuenj. Fuellhart (2007) o tej trditvi dvomi in razlaga, da se bistveni dejavniki, ki vplivajo na izbiro letalia, spreminjajo poasi (avtor misli predvsem na dostopnost letalia). Baar in Bhat (2004) navajata tudi, da med odloanjem potniki ne upotevajo nujno vseh monosti. Nekateri jih lahko veino zanemarijo in se odloajo le med manjim tevilom letali. tevilo alternativnih letali, med katerimi se potniki odloajo, je po njunem mnenju odvisno od razlinih dejavnikov: osebnostnih znailnosti potnika, razpololjivih informacij in informiranosti potnika, znailnosti potovanja in destinacije, potnikovega zaznavanja okolja itd. Tako lahko razlini potniki sestavijo razlien nabor letali, med katerimi se pozneje odloajo, ta pa lahko vkljuuje najblije oziroma najbolje dostopno letalie ali pa tudi ne.

Iz uvodnega pregleda literature je razvidno, da so spremembe v velikosti in homogenosti trnega ob-moja letalia rezultat skupnega vpliva razlinih dejavnikov (znailnosti letalia, letalskih prevoznikov ter geopolitinega in drubeno-ekonomskega okolja) ter da sta metodologija in zorni kot prouevanja lahko zelo razlina.

V nadaljevanju prispevka najprej predstavimo metodologijo raziskovanja trnih obmoij obravnavanih letali v zgornjejadranski regiji z opisom podatkovnih virov. Sledi predstavitev rezultatov modeliranja vkljuno z empirinimi modeli trnih obmoij obravnavanih letali in njihovo vrednotenje. Na koncu prispevka podamo sklep.

2 MeTodoloGiJa

V lanku se prouujejo znailnosti potnikov in trnih obmoij letali v zgornjejadranski regiji na podlagi podatkov, zajetih z anketo. Podatki so bili pridobljeni v okviru projekta ADRIA A / Razvoj dostopnosti za oivitev jadranskega zaledja, 20102014 (2014), ki je bil sofinanciran v okviru Programa ezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013 (2014). eprav lahko potniki na irem obmoju zgornjejadranske regije izbirajo med tevilnimi letalii (slika1), sta bila projekt in posledino tudi raziskava programsko usmerjena le na tri letalia: letalie Joeta Punika Ljubljana (LJU), letalie Marko Polo Benetke (VCE) in letalie Ronki Trst (TRS). V anketi smo zajeli podatke, pomembne za analizo trnega obmoja, kot so: namen potovanja, nain dostopa do letalia, informacijo, med katerimi letalii so se potniki odloali, informacijo o prevladujoih merilih pri izbiri letalia itd. Poleg navedenih podatkov so bili v anketi zajeti osebni podatki potnikov v odhodu in podatki o njihovem kraju bivanja.

Pripravo vpraalnikov in anketiranje sta izvedli dve loeni organizaciji, za slovensko in italijansko stran posebej. V postopek priprave anketnega vpraalnika so bila s predlogi vkljuena tudi vsa tri letalia, zaradi esar so bili pri zajemu podatkov uporabljeni trije delno razlini anketni vpraalniki. Anketo smo



| 32 || 32 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN

izvajali v obdobju od januarja do aprila2011. V lanku so predstavljeni samo rezultati, ki so primerljivi med vsaj dvema obravnavanima letaliema.

Skupno je bilo anketiranih1936 potnikov. Tisti, ki niso imeli stalnega prebivalia v regiji, so bili po-zneje po uveljavljeni metodologiji in priporoilih razlinih raziskovalcev (podrobno v Pels in sod., 2003) izloeni iz analize. V postopku urejanja podatkov so bili izloeni tudi nepopolni anketni vpraalniki, tako da konni vzorec obsega 1552 anketirancev, od tega 695 na letaliu LJU, 301 na letaliu TRS in 556 na letaliu VCE.

Odgovore anketiranih potnikov smo prostorsko opredelili s potnimi tevilkami kraja prebivalia. Tako smo zagotovili prostorsko obravnavo anketiranih podatkov, na podlagi esar je bilo mogoe opraviti prostorske analize trnih obmoij. Podatkovno bazo prostorsko opredeljenih potnikov smo uporabili tudi za izraun doline poti in asov vonje do vseh letali v regiji. Poti so bile ocenjene kot najkraje poti po mrei pomembnejih dravnih cest v programskem paketu Esri ArcMap9.3.

Glede na uporabljeno metodologijo v raziskavi lahko trno obmoje letalia opredelimo kot geografsko obmoje okrog letalia, iz katerega izvira veina letalskih potnikov v odhodu, mogoe pa so tudi ire opredelitve. Obiajno se trno obmoje doloi na podlagi prevoene razdalje ali z izohronami asa vonje z avtomobilom do letalia (eno do dve uri vonje), obstajajo pa tudi bolj kompleksne metodologije. V nai raziskavi smo uporabili prvi pristop. Pri tem smo potnike v odhodu obravnavali loeno glede na spol, starost, zaposlenost, namen potovanja in nain prihoda do letalia. Prostorsko analizo trnih obmoij smo izvedli na podlagi loene in skupne obravnave prevoene razdalje do izbranega letalia in namena potovanja v empirinem modelu trnega obmoja obravnavanih letali.

Geografske znailnosti trnih obmoij obravnavanih letali in stopnjo odtekanja potnikov med letalii smo analizirali v empirinem modelu trnih obmoij. Pri tem smo uporabili metodo ocenjevanja krivulj upadanja tevila potnikov z razdaljo (ve o uporabljeni metodologiji v Lian in Ronnevik, 2011). Krivulje smo ocenili z logistinim regresijskim modelom (ve o osnovah izvedbe logistine regresije v Logistic re-gression, 2014). Kot odvisno spremenljivko smo uporabili diskretno dihotomno spremenljivko, ki opisuje potnikovo izbiro letalia v regiji (potnik je izbral letalie = 1, potnik ni izbral letalia = 0). V logistinem regresijskem modelu smo kot pojasnjevalne spremenljivke poleg razdalje do letalia (dist) analizirali e razline spremenljivke iz skupine osebnih lastnosti potnikov in znailnosti potovanja (glej preglednico1).

3 Trna oBMoJa oBravnavaniH leTali

Zgornjejadranska regija je e posebej zanimiva za prouevanje homogenosti in prostorske razsenosti trnih obmoij letali. Razlike med geopolitinimi, ekonomskimi in kulturnimi znailnostmi posame-znih drav znailno vplivajo na izbiro letalia in potniki se lahko odloajo mimo splono uveljavljenih vzorcev odloanja. S slike1 vidimo, da v zgornjejadranski regiji obstaja ve letali, ki so medsebojno oddaljena od 200 do 300 kilometrov. Zaradi njihove dobre avtocestne dostopnosti (veina je povezana z avtocestno mreo koridorjev TEN-T) lahko potniki v odhodu izbirajo med razlinimi letalii, ki so med seboj oddaljena od ene do treh ur vonje z osebnim vozilom.

Primerjava letalike infrastrukture posameznih letali v regiji pokae, da imajo letalia med seboj primerljivo infrastrukturo; imajo manje potnike terminale in uporabljajo le eno vzletno-pristajalno



| 33 || 33 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI

| EN

stezo. Po tevilu potnikov je najveje beneko letalie (VCE). V letu2012 se letalie VCE na lestvici najvejih italijanskih letali, z ve kot 8,2 milijona prepeljanih potnikov, uvra na peto mesto, in sicer za letalii Rim Fiumicino (36,9 milijona), Milano Malpensa (18,5 milijona), Milano Linate (9,2 mi-lijona) in Bergamo (8,8 milijona) (ENAC, 2013). Letalie TRS pa s skoraj 900.000 potniki najdemo na 24. mestu (prav tam). Tako skupno tevilo prepeljanih potnikov na letaliih VCE, TRS in LJU (1,2 milijona potnikov; SURS, 2013) v letu 2012 presega 10milijonov.

eprav se po tevilu prepeljanih potnikov letalie VCE precej razlikuje od drugih dveh, imajo vsa tri podobne znailnosti glede povezav in destinacij. Analiza povezav in destinacij na podlagi podatkov, pridobljenih v projektu Adria A, za leto2012 pokae, da imajo letalia skupaj 104 direktne povezave z ve kot 10.000 potniki letno, od tega 66 letalie VCE, 20 letalie LJU in 15 letalie TRS. Na vseh treh letaliih lahko opazimo podobno strukturo povezav; letalske povezave so preteno med-narodne in veino usmerjene na obmoje ire Evrope (vkljuujo drave nekdanje Ruske federacije in Turijo). Trem letaliem je skupno tudi, da imajo najve potnikov na linijah, ki jih povezujejo z vejimi evropskimi vozlii oziroma letalii hub (TRS/Rim Fiumicino 299.659 potnikov, TRS/Mnchen 103.750, TRS/London 92.608; LJU/Frankfurt 122.505, LJU/Istanbul 94.135, LJU/London 90.255, LJU/Mnchen 73.003, LJU/Pariz 62.791; VCE/Rim Fiumicino 729.616, VCE/Pariz 657.220, VCE/London 539.626, VCE/Frankfurt 442.639). Poleg skupnih znailnosti imajo letalia v ponudbi direktnih povezav tudi svoje posebnosti. Beneko letalie je imelo leta2012 poleg direktnih povezav do skoraj vseh vejih evropskih mest direktne povezave s Severno Ameriko (New Yorkom, Philadelphio, Atlanto, Torontom in Montrealom), Afriko (Tunizijo in Marokom) ter

Slika 1: Trna obmoja letali Joeta Punika Ljubljana (LJU), Marko Polo Benetke (VCE) in Ronki Trst (TRS) v zgornjejadranski regiji (leto 2011).

Arabskim polotokom (Zdruenimi arabskimi emirati in Katarjem) in je med tremi edino letalie z direktnimi ezatlantskimi linijami. Za trako letalie so posebnost direktne nacionalne povezave,



| 34 || 34 |


RECE

NZIRA

NI L

ANKI

| PEE

R-RE

VIEW

ED AR

TICLE

SSI|

EN

ki so usmerjene proti jugu Italije (Rim, Catania, Trapani, Bari, Neapelj itn.), med nine mednarodne direktne povezave pa spadajo predvsem povezavi na iberijski letalii Valencia in Girona ter povezava v Tirano (direktno povezavo s Tirano ponuja tudi letalie LJU). Za ljubljansko letalie so znailne direktne povezave z vejimi letalii v severni Evropi ter nine direktne povezave z balkanskimi dra-vami in Turijo.

Veino direktnih povezav lahko opredelimo kot point-to-point, eprav posamezne povezave kaejo znailnosti sistema feeder za veja evropska vozlia (predvsem povezave na London, Pariz, Frankfurt, Mnchen, Rim). Iz rezultatov analize povezav je mogoe sklepati, da imajo obravnavana letalia pred-vsem regionalno-evropski znaaj, z nekaj povezavami na bolj oddaljena vozlia, na katerih so mogoe povezave z novimi destinacijami (predvsem Severno Ameriko prek New Yorka, Atlante in Philadelphie ter vzhodom prek Dubaja in Moskve).

V preglednici1 je podana osnovna opisna statistika vzorca anketiranih na treh obravnavanih letaliih. Prikazani so loeni rezultati po spolu, starosti, statusu, namenu potovanja, nainu prevoza do letalia, obravnavi drugih letali, povprenem tevilu poslovnih in drugih letov na letaliu ter povpreni razdalji do letalia.

Na podlagi rezultatov ankete in slike trnih obmoij obravnavanih letali (slika 1) je razvidno, da si letalia delijo trna obmoja in medsebojno konkurirajo za potnike v odhodu. Anketa pokae, da je najbolj pomemben konkurent letaliu VCE letalie Treviso (v nadaljevanju: TSF v tem primeru je upravljavec isti) ter letalie TRS in letalie v Bologni (BLQ). Letaliu LJU pa sta resna konkurenca letalii Zagreb (ZAG) in TRS, sledijo e Gradec (GRZ), VCE in TSF. Konkurenca je obojestranska in eprav podatkov o konkurennosti na letaliu TRS v anketi nismo zajemali, trdimo, da sta mu najveja konkurenta letalii VCE in LJU.

Na sliki1 opazimo visoko stopnjo koncentracije potnikov v bliini letali in mono upadanje njihove-ga tevila z veanjem razdalje od letalia. Vidno je tudi, da postaja prostorska porazdelitev potnikov z veanjem razdalje od letali omejena na posamezne primere, brez prepoznavnega prostorskega vzorca. Upadanje tevila potnikov z veanjem razdalje je anizotropno s hitrejim upadom v smereh konkurennih letali in dravnih meja.

Na vseh treh prouevanih letaliih opazimo podoben vzorec prostorske gostitve potnikov v neposre-dni bliini letali; veina potnikov izvira iz 60-kilometrskega obmoja okoli letali, kar kae na ozka primarna trna obmoja. Na sliki1 so razvidni tudi znaki odtekanja potnikov med trnimi obmoji letali; izolinije, ki omejujejo zadnja dva decila potnikov v odhodu z letali VCE in TRS, so mono preoblikovane v obliko elipse in se v vejem delu povrine prekrivajo. Glede na to, da so primarna trna obmoja obravnavanih letali (na sliki 1 ocenjena z izolinijami sedmega decila) precej homogena, lahko sklepamo, da je pojav odtekanja potnikov med trnimi obmoji letali omejen. V nasprotju s trnima obmojema letali VCE in TRS, ki sta raztegnjeni v smeri vzhodzahod, opazimo, da ima letalie LJU sploeno trno obmoje na zahodu in raztegnjeno na vzhodu. Izolinija zadnjega decila z manjim odstopanjem sledi obliki dravne meje v tem decilu so predvsem potniki z izvorom na severov

Documents

Geodetski vestnik_2015_1