INŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE Matična sekcija geodetov

dr. Miran Ferlan, univ.dipl.inž.geod.

GEODETSKE EVIDENCE GLEDE NA ZAKON O

EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN

Gradivo za strokovni izpit

Ljubljana, december 2007

Stran - 1 -

Stran - 2 -

Kazalo 1. Zakon o evidentiranju nepremičnin ......................................................................4

1.1 Novosti Zakona o evidentiranju nepremičnin ................................................4 2. Zemljiški kataster .................................................................................................5

2.1 Stranke v postopkih.......................................................................................7 2.2 Geodetske storitve ........................................................................................8 2.3 UrVVVVeditev meje ......................................................................................9 2.4 Spreminjanje mej parcel..............................................................................19 2.5 Parcelacija ..................................................................................................19 2.6 Izravnava meje............................................................................................22 2.7 Evidentiranje zemljišča pod stavbo .............................................................24 2.8 Nova izmera................................................................................................25 2.9 Boniteta zemljišč .........................................................................................26 2.10 Sprememba vrste rabe, kulture in razreda ..................................................26 2.11 Evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov28 2.12 Uskladitev podatkov zemljiškega katastra...................................................29

3. Komasacija.........................................................................................................30 3.1 Pogodbena komasacija...............................................................................30 3.2 Upravna komasacija....................................................................................32

4. KATASTER STAVB............................................................................................39 4.1 Sestava katastra stavb................................................................................39 4.2 Vpis stavbe v kataster stavb .......................................................................40 4.3 Elaborati katastra stavb...............................................................................41 4.4 Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb .....................................................42 4.5 Spreminjanje podatkov katastra stavb ........................................................44

5. Register nepremičnin .........................................................................................47 5.1 Določitev nepremičnin v registru nepremičnin.............................................47 5.2 Podatki o nepremičninah v registru nepremičnin ........................................47

6. Gospodarska javna infrastruktura ......................................................................49 6.1 Zgodovinski pregled evidentiranja gospodarske javne infrastrukture..........49 6.2 Zakonodaja na področju gospodarske javne infrastrukture.........................50 6.3 Definicije prevzete iz zakonov.....................................................................52 6.4 Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi

Stran - 3 -

prostora..................................................................................................................53 6.5 Vodenja katastra javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture..........................................................................................................54 6.6 Primer gospodarske javne infrastrukture - VODOVOD ...............................54 6.7 Primer gospodarske javne infrastrukture - KANALIZACIJA ........................56

7. Dodatno gradivo iz zakonodaje ..........................................................................58

Stran - 4 -

1. Zakon o evidentiranju nepremičnin Zakon o evidentiranju nepremičnin /ZEN/ (Uradni list RS, št. 47/2006) je bil sprejet konec aprila 2006 in se je začel uporabljati 24. 11. 2006, 6 mesecev po njegovi uveljavitvi. Zakon ureja evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, postopek urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel, postopek vpisa podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb ter vpisa njihovih sprememb, register nepremičnin, izdajanje podatkov in drugo. Zakon je bil sprejeta komaj 5 let po sprejetju Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot /ZENDMPE/ ( Uradni list RS, št. 52/2000). V tem obdobju so bili sprejeti zakoni, ki so bistveno posegali v ZENDMPE, zato je bila prenova dobrodošla. Zakoni, ki so posegali v delovanje ZENDMPE in jih mora geodet poznati, so:

Stvarnopravni zakonik (SPZ, Ul RS 87/2002 ), Zakon o urejanju prostora (ZureP, Ul RS 110/2002) in Zakon o graditvi objektov (ZGO, Ul RS 110/2002).

Tudi ZENDMPE ni izpolnil vseh pričakovanj glede učinkovitosti postopkov v zemljiškem katastru in katastru stavb. Rešitve v katastru stavb je uredil prejšnji Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Ul RS 15/2002). 1.1 Novosti Zakona o evidentiranju nepremičnin Evidentiranje nepremičnin obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje:

zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin.

Novosti v zakonodaji so povezane z novimi pojmi, ki jih zakon na novo opredeljuje ali se naslanja na obstoječo zakonodajo. Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine (SPZ). Pojem nepremičnina je torej prevzet iz SPZ in je zemljišče s pripadajočimi sestavinami. Zemljišče je zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru. Pripadajoče sestavine zemljišč so stavbe in deli stavb, ki so evidentirani v katastru stavb (ZEN). Gospodarska javna infrastruktura kot sestavina zemljišča ni posebej

omenjena v zakonu. 2. Zemljiški kataster V zemljiškem katastru se vodijo sledeči podatki:

identifikacijska oznaka parcele; meja; površina; lastnik; upravljavec; dejanska raba; zemljišče pod stavbo; boniteta zemljišča; povezave z registrom prostorskih enot, katastrom stavb in zemljiško knjigo.

Kako zakon definira posamezne nove in stare pojme? Meja parcele - določajo jo daljice, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke, ki imajo koordinate v državnem koordinatnem sistemu. Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Tako ima parcela eno samo mejo (izjemi: parcela z otoki drugih parcel, parcela iz več geometrijsko nepovezanih poligonov).

del meje

Del meje parcele je ena ali več daljic, ki omejujejo parcelo in niso povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Del meje parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več parcel. Urejena meja se evidentirana v zemljiškem katastru na podlagi:

dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe.

lKoordinate zemljiškokatastrskih točk morajo biti določene s predpisano natančnostjo. Urejena meja se ureja v postopku

Stran - 5 -

Stran - 6 -

ureditve meje. Urejeni meji se lahko v postopku urejanja meje vedno natančneje določijo koordinate zemljiškokatastrskih točk. V zemljiškokatastrskem načrtu so prikazane meje parcel in zemljišča pod stavbo, ki so evidentirani:

s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, s predpisano natančnostjo in so v državnem koordinatnem sistemu.

V zemljiškokatastrskem prikazu (predstavlja ga slika oblike in medsebojne lege parcel - DKN) so predstavljene ostale meje parcel (glede na pojem zemljiškokatastrski načrt) in zemljišč pod stavbo in se ne smejo neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra. Uporablja se za prikaz v geografskih informacijskih sistemih ali drugod z opozorilom, da je prikaz mej informativen. Meja po podatkih zemljiškega katastra je meja, ki jo ugotovi geodet na podlagi zadnjih vpisanih podatkov iz zbirke listin zemljiškega katastra z upoštevanjem natančnosti teh podatkov. Predlagana meja je meja, ki jo geodetsko podjetje predlaga v elaboratu ureditve meje. Predlagana meja se ne sme bistveno razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Upošteva se natančnost zemljiškega katastra. Pokazana meja je meja, ki jo pokažejo ali opišejo lastniki parcel. Urejena parcela je tista parcela, ki ima na podlagi urejene meje (v celoti) izračunano površino iz koordinat zemljiškokatastrskih točk. Za zemljiškokatastrske točke se vodijo ravninske in višinske koordinate. Ravninske koordinate so numerične in grafične. Numerične koordinate so določene z meritvami v državnem koordinatnem sistemu. Grafične koordinate so določene z lego v zemljiškokatastrskem prikazu. Višina zemljiškokatastrske točke se določi z meritvami v državnem višinskem koordinatnem sistemu, če metoda izmere to omogoča. Koordinate zemljiškokatastrskih točk se vodijo v metrih in se zaokrožijo na dve decimalni mesti. Natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk je definirana kot daljša polos standardne elipse zaupanja v koordinati točke. Če so koordinate zemljiškokatastrskih točk pridobljene z meritvami na terenu, mora biti natančnost enaka ali boljša od štirih

Stran - 7 -

centimetrov. Če so koordinate zemljiškokatastrskih točk pridobljene iz ortofoto načrtov, mora biti natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk enaka ali boljša od enega metra. Številka zemljiškokatastrske točke je sestavljena iz šifre katastrske občine in zaporedne številke v okviru katastrske občine. Na meji katastrskih občin se točke oštevilčijo v vsaki katastrski občini posebej. Številka ukinjene zemljiškokatastrske točke se ne sme ponovno uporabiti. Mejniki so v naravi označene zemljiškokatastrske točke. Menjiki so lahko postavljeni tudi posredno, kjer jih v naravi ni mogoče ali ni dovoljeno postaviti neposredno (državna meja). Posredno se postavijo na zemljišču lastnika, ki posredno označbo zahteva ali soseda, ki soglaša (24. člen pravilnika). .Njihov vidni del je lahko:

kvadratne oblike velikosti 10 x 10 cm, okrogle oblike s premerom najmanj 2 cm in največ 10 cm, križ velikosti 5 x 5 cm, vklesan v naravni kamen ali grajen objekt, ali druga nazorna označba, ki nedvoumno označuje položaj zemljiškokatastrske

točke na terenu. Zemljišče pod stavbo je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino ter se evidentira s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu, s površino zemljišča pod stavbo in z identifikacijsko oznako stavbe. Boniteta zemljišča je proizvodna sposobnost zemljišč, ki se vodi na parcelo v obliki bonitetnih točk. Boniteta zemljišča se vodi le za kmetijska ali gozdna zemljišča (glede na podatke o dejanski rabi zemljišč). 2.1 Stranke v postopkih V zakonu je natančneje opredeljeno, kako geodetsko podjetje in geodetska uprava postopata glede strank v postopkih za izdelavo elaboratov (vabljenje na postopek) in v upravnih postopkih. Kdo so stranke v postopkih in koga vabiti na posamezen postopek?

Stranke v postopkih so lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Če se med postopkom spremeni lastništvo nepremičnine, novi lastnik oziroma

pridobitelj vstopi v postopek v tistem stanju, kakršno ob vstopu je. Že opravljena dejanja v postopku se z novim lastnikom oziroma pridobiteljem ne ponovijo. Pridobitelj je oseba, ki je pridobila pravico, da se kot lastnik nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo. Postopek vpisa (predlog) lastništva

Stran - 8 -

nepremičnine je označen s plombo v zemljiški knjigi. Velja zadnja plomba glede vpisa lastništva.

V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko naročilo za geodetsko storitev oziroma zahtevo za uvedbo upravnega postopka vloži katerikoli solastnik ali skupni lastnik. V posameznih postopkih pa so stranke vsi solastniki oziroma skupni lastniki.

Upravnik stavbe je pooblaščen za zastopanje lastnikov stavbe ali delov stavbe v postopkih za izdelavo elaboratov v zvezi s stavbo in v upravnih postopkih.

Če je lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik geodetske storitve, neznan ali je neznano njegovo prebivališče ali je umrl, pa dediči niso znani, lahko geodetsko podjetje, ki izvaja postopek za izdelavo elaborata, predlaga geodetski upravi, da postavi začasnega zastopnika, ki je začasni zastopnik tudi v uvedenem splošnem upravnem postopku.

V postopkih, kjer je lastnik Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost in pri zemljiščih, ki so javno dobro, so stranke upravljavci teh nepremičnin.

Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo so stranski udeleženci v postopkih zaradi varovanja svojih pravnih koristi. V postopek za izdelavo elaboratov in v upravni postopek lahko vstopijo na podlagi zahteve.

Geodet, ki vodi postopek za izdelavo elaborata, je dolžan preveriti istovetnost strank. Stranka se izkaže z osebnim dokumentom.

2.2 Geodetske storitve Geodetske storitve zajemajo izvedbo postopkov za izdelavo elaboratov in izdelavo spodaj navedenih elaboratov. Če elaborat ni ustrezno izdelan, delo geodetskega podjetja vključuje tudi morebitne dopolnitve in spremembe elaborata. Elaborati, ki se izdelajo kot samostojna geodetska storitev, so predvideni z zakonom:

ureditev meje, parcelacija, izravnave meje, določitev zemljišča pod stavbo nova izmera, komasacije (upravna, pogodbena), spremembe dejanske rabe zemljišč, spremembe bonitete zemljišč, spremembe vrste rabe, kultur in razreda zemljišč, izdelava elaborata za evidentiranje stavbe,

Stran - 9 -

izdelava elaborata za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb in izdelava elaborata za spremembo podatkov katastra stavb.

Elaborate zemljiškega katastra, ki zajemajo spreminjanje mej v naravi, novo izmero ali označitev mej v naravi lahko izvaja samo geodet z geodetsko izkaznico. Posamezna tehnična opravila v okviru teh postopkov lahko po navodilih geodeta opravi tudi druga oseba. Za vsako geodetsko storitev mora geodetsko podjetje imenovati odgovornega geodeta (Zakon o geodetski dejavnosti) in pri izdelavi elaboratov katstra stavb projektantsko podjetje odgovornega projektanta (Zakon o graditvi objektov). Spremembe glede na ZENDMPE so detaljno opisani postopki, ki jih izvaja geodetsko ali projektivno podjetje pri izdelavi posameznih elaboratov in geodetske uprave pri vodenju postopkov pri pregledu elaboratov in evidentiranja elaboratov v bazah podatkov. Posebnosti so opisane glede na posamezno storitev. Še pomembna novost je glede nepravilno izvedene geodetske storiteve zaradi nepravilnosti podatkov v zemljiškem katastru ali katastru stavb in če se napaka ugotovi naknadno ob uporabi teh podatkov. Geodetska uprava lahko zahteva od geodetskega podjetja ali projektanta, da napako odpravi. Če tega ne storita, poskrbi za odpravo napak geodetska uprava na stroške geodetskega podjetja ali projektanta, ki jih uveljavlja iz zavarovalne pogodbe za škodo, ki jo geodetsko podjetje ali projektant v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti povzroči strankam ali tretjim osebam. Vključen je pet letni zastaralni rok od izvedbe evidentiranja podatkov. O sporu glede temelja in višine odškodnine odloča pristojno sodišče. 2.3 Ureditev meje Meja se ureja v postopku:

ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev in na podlagi upravnega postopka evidentiranja v zemljiškem katastru.

Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru je elaborat ureditve meje. V zemljiški kataster se evidentira urejena meja. Postopek evidentiranja urejene meje se uvede na zahtevo lastnika parcele (običajno), vendar se lahko uvede tudi na zahtevo državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se le dotikajo meje, ki se ureja, so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje. 2.3.1 Priprave na mejno obravnavo

Stran - 10 -

Pred izvedbo mejne obravnave pridobi geodetsko podjetje zemljiškokatastrske podatke, potrebne za ureditev meje, pri geodetski upravi. Podatki, ki jih pridobi, so:

podatke o lastnikih parcel ali drugih osebah, ki lahko sodelujejo v postopku ureditve meje (lastništvo preveri na zemljiški knjigi),

zadnji vpisani podatki o vseh parcelah, katerih meja se ureja in podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra (elaborati, katastrski načrti, DOF .... ),

Pred izvedbo mejne obravnave lahko geodetsko podjetje (geodet) brez sodelovanja lastnikov opravi predhodne meritve in opazovanja na kraju samem, da ugotovi potek meje po podatkih zemljiškega katastra. Geodet pri vseh meritvah vedno upošteva natančnost katastrskih podatkov. Lastniki parcel morajo biti vabljeni na mejno obravnavo vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Če se lastnik udeleži mejne obravnave, čeprav ni bil pravilno vabljen (osem dni pred mejno obravnavo), se šteje, da je bil vabljen pravilno. Za lastnike parcel, ki se niso udeležili mejne obravnave, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravilno vabljeni glede na zakon. Kot dokazilo služi vročilnica ali podpis v poštni knjigi. Dokazilo je popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta ter žig oddajne pošte, in če je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. 2.3.2 Mejna obravnava Vodenje mejne obravnave je podobno kot je bilo glede na zakon ZENDMPE. Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma opišejo potek meje v naravi (pokazana meja). Lastniki parcel, ki se jih meja, ki se ureja, dotika, pa pokažejo ali opišejo samo točke dotika (mejnik). Na zahtevo lastnikov parcel mora geodet pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. Lastniki lahko to zahtevajo od geodeta, preden sami pokažejo mejo. Zato mora biti geodet vedno ustrezno pripravljen in če terena ne pozna, bi moral izvesti tudi predhodne meritve. Če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, mora geodet lastnike parcel na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejeno mejo evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pri tem jim mora pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. Če se pokazana meja ne razlikuje (v okviru natančnosti, ki jo je določil geodet) od

Stran - 11 -

meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki parcel soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo. Lastniki parcel vedno ne soglašajo s tem, kako geodet določi mejo. Pokažejo lahko svojo mejo, ki jo geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje (skici) prikaže vse pokazane meje in svojo predlagano mejo. Če lastniki nočejo pokazati meje ali ne vedo kje leži, se šteje, da se s predlagano mejo strinjajo. Če se kateri od lastnikov ne udeleži mejne obravnave, a je bil nanjo pravilno vabljen, se lahko mejna obravnava opravi brez njega. Če se mejne obravnave ne udeleži noben lastnik, mejna obravnava ni opravljena, razen če je bil elaborat naročen zaradi uvedbe postopka evidentiranja meje po uradni dolžnosti geodetske uprave ali na zahtevo državnih organov ali organi samoupravne lokalne skupnosti. V takšnih primerih predlagano mejo določi geodet po podatkih iz zemljiškega katastra. Za določitev predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra geodet uporabi zadnje vpisane podatke iz zemljiškega katastra in podatke iz zbirke listin. Podatke o zemljiškokatastrskih točkah lahko uporabi neposredno, če so njihove koordinate določene z ustrezno natančnostjo. Če obstajajo samo grafične koordinate zemljiškokatastrskih točk, mora geodet pred uporabo teh koordinat oceniti zanesljivost in natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk z meritvami pred izvedbo mejne obravnave, ali s primerjavo in analizo predhodnih meritev iz zbirke listin. Geodet mora v elaboratu ureditve meje obvezno navesti, katere podatke je uporabil za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra. Geodet uporabi tudi svoje izkušnje, ko se odloči za predlagano mejo in poskuša urediti mejo sporazumno. Paziti mora, da poteka meja po dejanskem uživanju, po mejah grajenih ali naravnih objektov ter mora vedno preveriti podatke zemljiškega katastra. 2.3.3 Elaborat ureditve mejne Vsak elaborat ima:

splošne sestavine: naslovna stran elaborata, skica, prikaz sprememb in digitalni podatki dodatne sestavine glede na posamezno geodetsko storitev.

2.3.4 Splošne sestavine elaborata

Stran - 12 -

Elaborat se za vse geodetske storitve izdela v formatu A4, kjer so vse strani obvezno oštevilčene, da se ne more odstraniti noben del elaborata. Lahko se izdela tudi skupen elaborat in se vanj poveže več geodetskih storitev. Vsebina skupnega elaborata je narejena v logičnem zaporedju, kjer se skupni deli ne ponavljajo (dve skici...). Naslovna stran elaborata ima naslednjo obvezno vsebino:

naziv geodetskega podjetja, ki je opravilo geodetsko storitev, vrsta geodetske storitve, podatki o naročniku geodetske storitve, šifra in naziv katastrske občine ter številke parcel v postopku, oznaka, pod katero geodetsko podjetje vodi geodetsko storitev, ime, priimek, podpis in žig odgovornega geodeta datum potrditve elaborata geodetske storitve, številka rezervacije novih parcelnih številk in novih zemljiškokatastrskih točk, oznako, ali so podatki posredovani na geodetsko upravo po elektronski poti in skupno število strani elaborata.

Skica vsebuje podatke o:

mejah parcel, parcelnih številkah, zemljiškokatastrskih točkah, mejnikih, izmerjenih razdaljah med zemljiškokatastrskimi točkami (fronte) in izmerjenih

razdaljah med zemljiškokatastrskimi točkami in drugimi stalnimi točkami v naravi iz koordinat (križne mere),

lastnikih prikazanih parcel, topografski vsebini, če je to potrebno za nazornejši prikaz poteka mej parcel,

in opis skice: šifra in ime katastrske občine, približno merilo skice, datumu zaključka izdelave skice, legenda, če je to potrebo zaradi uporabe simbolov in dodatnih barv, podatki uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega

katastra, kdo je pokazal posamezno pokazano mejo, če je pokazanih več mej (legenda

Stran - 13 -

pokazanih mej), in številko prostorskega akta, če se parcelacija izvaja na podlagi tega akta.

Prikaz sprememb so predlagane spremembe zemljiškokatastrskega prikaza po izvedeni geodetski storitvi. Prikaz sprememb mora obsegati območje parcele v postopku in vseh sosednjih parcel ter predlog sprememb. Obstoječe stanje se prikaže v črni barvi, spremenjene meje in parcelne številke pa so v rdeči barvi. Digitalni podatki vsebujejo podatke za evidentiranje sprememb geodetske uprave v zemljiški kataster v digitalni obliki. Podatki so dostavljeni geodetski upravi potom elektronske pošte ali priloženi samemu elaboratu na nepovratnem mediju. 2.3.5 Dodatne sestavine elaborata ureditve meje Zapisnik mejne obravnave je sestavni del elaborata ureditve meje. Vanj se obvezno vpiše:

parcelne številke in katastrsko občino parcel, ki se jim ureja meja, čas izvedbe mejne obravnave, vabljeni lastniki in udeleženci (navedeni tudi s parcelno številko in katastrsko

občino za katero parcelo so bili vabljeni), prisotni lastniki in udeleženci, geodet, ki je vodil mejno obravnavo ter opis poteka mejne obravnave (opisana dejstva in skice s katerimi se ponazori

opis). Zapisnik mejne obravnave mora vsebovati potek v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. Geodet mora zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in katere izjave so podali. Geodet mora nedvoumno navesti v zapisnik, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo in kateri udeleženci so pokazali svojo mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. Mejo, ki se urejuje, lahko geodet v zapisniku dodatno pojasni s skico. Ni nujno, da se mejna obravnava konča isti dan, zato se vodi zapisnik kronološko. Udeleženci pa morajo biti vedno seznanjeni z že izvedenimi dejanji. Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik. Lastniki podpišejo prisotnost na mejni obravnavi. Zapisnika se ne sme popravljati.

Stran - 14 -

Izračun površine se izvede, če se uredi ali spremeni celotna meja parcele. V tem primeru se površina parcele izračuna iz koordinat zemljiškokatastrskih točk. Če pa koordinate vseh zemljiškokatastrskih točk niso izmerjene, se površina izračuna iz grafičnih koordinat. Pri spreminjanju mej se površina izračuna z izravnavo, glede na površino parcele vzete iz evidence zemljiškega katastra. Geodet izračuna površino parcele tudi na zahtevo stranke, pa čeprav se uredi le del meje parcele, vendar takšna površina nima statusa urejene površine. Geodet lahko izračuna tudi površino za sosednjo parcelo, če je del meje na parceli urejen. Če se določi zemljišče pod stavbo, se izračuna površina zemljišča pod stavbo in se površina preostale parcele odšteje od površine vzete iz evidence zemljiškega katastra. Tehnično poročilo o označitvi meje v naravi se izdela v postopku urejanja meje ali v postopku spreminjanja mej, kadar se v naravi vzpostavi nova zemljiškokatastrska točka (mejnik). Način označitve meje parcele se prikaže v skici. Tehnično poročilo mora vsebovati:

seznam obveščenih in seznam prisotnih lastnikov parcel, podatki, ki so bili uporabljeni pri označitvi meje, datum označitve meje na terenu, skico označitve meje parcele s parcelnimi številkami in številkami

zemljiškokatastrskih točk. Geodetsko podjetje lahko označi mejo v naravi takoj po končani posamezni storitvi, če takšno označbo zahteva lastnik. Tehnično poročilo se pošlje lastniku, lastniku sosednjih parcel in geodetski upravi. Prepovedi in zastopanje lastnikov pri izdelavi elaboratov so vezane ne morebitne zlorabe položaja geodeta v različnih katastrskih postopkih. V zakonu je izrecno prepovedana izdelava elaborata ureditve meje ali zastopanje lastnika s strani geodetskega podjetja, ali če je ta storitev povezana s parcelacijo ali izravnavo meje. Prepoved velja v sledečih primerih, če:

je lastnik parcele oseba, ki dela v geodetskem podjetju ali ima z njim kakšno drugo delovno ali pogodbeno razmerje, ne more izvajati storitve ureditev meje;

geodetsko podjetje ali geodet ne sme izdelati elaborata ureditve meje, če v postopku sodeluje kot stranka;

v postopku urejanja meje sodeluje kot stranka oseba, ki je z geodetom ali odgovornim geodetom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali, če je z njo v zakonski zvezi ali zunaj zakonski zvezi, ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, oziroma, če kot stranka nastopa pravna oseba, katere družbenik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec je oseba, ki je z njima v

Stran - 15 -

krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali, če je z njo v zakonski zvezi ali zunaj zakonski zvezi ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.

2.3.6 Zahteva za evidentiranje meje Zahtevo za evidentiranje meje lahko vloži:

lastnik parcele (eden od solastnikov ali skupnih lastnikov), geodetsko podjetje s pooblastilom lastnika,

Pogoj, ki mora biti ob vložitvi zahteve izpolnjen je, da mora biti stanje, prikazano v elaboratu ureditve meje pred ureditvijo meje, enako stanju, evidentiranemu v zemljiškem katastru na dan vložitve zahteve. Vlagatelj zahteve lahko med postopkom evidentiranja urejene meje do izdaje odločbe umakne zahtevo za evidentiranje urejene meje. Kljub umiku te zahteve lahko geodetska uprava v javnem interesu nadaljuje postopek urejanja meje po uradni dolžnosti, na podlagi izdelanega elaborata ureditve meje. 2.3.7 Preizkus zahteve evidentiranje urejene meje Geodetska uprava po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje najprej preizkusi:

ali je elaborat ureditve meje vložila upravičena oseba; ali že teče postopek evidentiranja urejene meje ali sodni postopek ureditve

meje in ali elaborat vsebuje vse predpisane sestavne dele.

Če elaborat ureditve meje ne vsebuje vseh sestavin, ki so predpisane z zakonom ali pravilnikom o mejah, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve za evidentiranje urejene meje, da ga v določenem roku dopolni. Če ga v tem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže. Geodetska uprava pa z odločbo zavrne zahtevo za evidentiranje urejene meje, če:

je bila meja že urejena po tem zakonu (Zen-1) ali sodnem postopku in se v zahtevi za evidentiranje urejene meje predlaga nova ureditev meje in ne njena natančnejša določitev;

elaborata ureditve meje ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev;

je elaborat ureditve meje podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za

Stran - 16 -

odgovornega geodeta geodetskih storitev; je mejno obravnavo izvedla oseba, ki ne izpolnjuje z zakonom predpisanih

pogojev; je elaborat ureditve meje izdelalo geodetsko podjetje, ki mu je z zakonom

prepovedano; če podatki ne omogočajo evidentiranja predlagane meje v zemljiškem

katastru; ni bila vsem sosednjim lastnikom vpisanim v zemljiško knjigo zagotovljena

možnost udeležbe na mejni obravnavi. Geodetska uprava ne preverja skladnosti predlagane meje z mejo po podatkih zemljiškega katastra, to je del odgovornosti geodetskega podjetja. Izjava o skladnosti je del zapisnika. Če geodetska uprava ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP). Pri tem je treba vabilu k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvestiti, kje in kdaj si lahko ogledajo ta elaborat, ter jih opozoriti na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje. Če se lastnik v 15 dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. 2.3.8 Ustna obravnava Če je kateri od lastnikov izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih. Na ustno obravnavo se vabijo lastniki parcel:

za katere je v elaboratu ureditve meje (glede na skico), poleg predlagane meje, prikazana tudi pokazana meja,

ter tudi lastniki, ki so pisno izjavili, da se s potekom meje ne strinjajo. Vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi ZUP - a, najmanj osem dni pred ustno obravnavo. V vabilu na ustno obravnavo je potrebno lastnike, ki se s potekom meje ne strinjajo, posebej opozoriti na posledice, če se ustne obravnave ne bodo udeležili in sicer:

če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se strinja s potekom predlagane meje, se ta kljub temu lahko opravi;

Stran - 17 -

če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje;

Če so se lastniki udeležili ustne obravnave se lahko tudi sporazumejo o

drugačnem poteku meje, kakor je predlagano v elaboratu ureditve meje. Takrat geodetska uprava lahko uredi mejo na podlagi takšnega soglasja lastnikov, pri čemer se meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Geodetska uprava na ustni obravnavi v zapisniku podrobno opiše novo mejo in naloži lastnikom, ki so se sporazumeli o meji, da pri geodetskem podjetju naročijo spremembo oziroma dopolnitev elaborata ureditve meje, in določi rok za spremembo ali dopolnitev elaborata ureditve meje. Če geodetska uprava v določenem roku ne prejme spremenjenega ali dopolnjenega elaborata, postopa kot bi bila meja sporna.

2.3.9 Sporna meja Če tudi po opravljeni ustni obravnavi ostane meja ali samo del meje sporen, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike zemljišč, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva geodetske uprave začnejo sodni postopek ureditve meje. Poziv za sodni postopek se lahko opravi na ustni obravnavi ali se vroči posebej glede na ZUP. Če se sodni postopek ni pričel (ni bil sprožen) v 30 dneh, se šteje, da se lastniki strinjajo s potekom predlagane meje geodetskega podjetja. Če pa se sodni postopek ureditve meje prične, se postopek evidentiranja urejene meje s sklepom prekine. Tudi če so lastniki sprožili sodni postopek, se leta lahko na njihovo željo ustavi. Zato v primeru, da se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se v takšnih primerih postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. Zaradi takšnih primerov (ustavitev sodnega postopka), mora sodišče geodetski upravi in geodetskim podjetjem ves čas postopka omogočiti vpogled v evidenco o poteku postopkov sodne ureditve meje (ko bo leta obstajala). 2.3.10 Odločba o urejeni meji Končni akt geodetske uprave je odločba o evidentiranju urejene meje. Odločba mora biti spisana glede na ZUP. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje je grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami. Odločba se vroči lastniku parcele, katere meja se je evidentirala, in lastnikom sosednjih parcel ter vlagatelju zahteve, če ta ni lastnik parcele. Na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave (15 dni brez pritožbe) se meja v zemljiškem katastru vpiše kot urejena meja.

Stran - 18 -

Tudi meja ali del meje parcele, ki poteka po državni meji, se vpiše v zemljiški kataster kot urejena meja. 2.3.11 Meje parcel urejene po dosedanjih predpisih Meje parcel, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku, postopku izdelave zemljiškega katastra, ali v postopku prenosa mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra na podlagi Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86 in ZENDMPE št. 52/00) ali določene v postopku komasacije na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo), se štejejo za urejene, če so izpolnjeni pogoji da so:

določene koordinate zemljiškokatastrskih točk (ZKT) v državnem koordinatnem sistemu,

da so koordinate ZKT določene s predpisano natančnostjo in da je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej,

kakršne so bile v postopku označene z mejniki. V primeru da so meje urejene s predpisano natančnostjo, iz zapisnika pa ni jasno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, se lahko evidentira ureditev meje, vlagatelj zahteve se lahko le sklicuje na zadnje vpisane podatke v zemljiškem katastru. Podobno se postopa tudi za meje, ki so bile urejene v postopkih pred uveljavitvijo Zakona o zemljiškem katastru. Geodetska uprava na zahtevo lastnika parcele ali po uradni dolžnosti ugotovi, ali se meje štejejo za urejene meje. Če so po njenih ugotovitvah izpolnjeni pogoji, jih geodetska uprava v zemljiškem katastru evidentira kot urejene meje in o tem, na zahtevo stranke, izda potrdilo. Če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, z odločbo zavrne zahtevo lastnika parcele kot neutemeljeno. Meje, ki so bile urejene v postopku ureditve meje na podlagi ZENDMPE kot dokončne meje, so urejene meje.

Stran - 19 -

2.4 Spreminjanje mej parcel Meja parcele se lahko spremenijo s sledečimi geodetskimi storitvami:

s parcelacijo, s komasacijo ali z izravnavo meje.

Za posamezno geodetsko storitev se izdela ustrezen elaborat, s katerim se uvede upravni postopek evidentiranja spremenjene meje parcele v zemljiškem katastru. 2.5 Parcelacija Parcelacija je združitev parcel in delitev parcele. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje le glede lastninske pravice (sprememba glede na ZENDMPE). Delitev parcele je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele. Nekoliko spremenjena definicija glede na ZENDMPE, čeprav so se vsi postopki le odvijali nekako v skladu s temi pravili. Kot parcelacijo se lahko izvaja tudi geodetska storitev določitev zemljišča pod stavbo. Predno se izvede parcelacija in kasneje z njo evidentiranje delitev parcele v zemljiški kataster, mora biti:

meja urejena ali urejen del meje ali urejen del nove meje, ki se le dotika nove meje v eni točki, ki nastane z

delitvijo. Del meje je po definiciji ena ali več povezanih daljic, ki imajo na začetku in koncu zemljiškokatastrske točke. Storitev ureditev meje in parcelacije se lahko izvedeta skupaj. Izdela se enotni elaborat, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije. Če v postopku urejanja meje (mejna obravnava in evidentiranje meje) ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih del nove meje le dotika in bi morale biti urejene glede na pogoje parcelacije, se lahko začne sodni postopek ureditve meje. Sama parcelacija in upravni postopek evidentiranja parcelacije pa se lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku. Seveda se v takem primeru, po končanem sodnem postopku, morajo nanovo vzpostaviti mejniki,

ki so določali parcelacijo, če se je meja na tistem območju v sodnem postopku spremenila.

Stran - 20 -

urejene meje(rdeče 0,5) parcelacija (rdeče 0,2) Primeri ureditve meje pri parcelaciji. Na sliki so prikazani nekateri skrajni možni primeri ureditve meje pri parcelaciji. Geodet mora glede ureditev mej lastnikom predvsem tudi svetovati, kaj je v določenih primerih najbolje zanje in ne posegati le po skrajnih, za lastnika najcenejših možnostih, ki so podani v zakonu. Noviteta je tudi, da ni potrebno urejati delov mej parcel, če gre za sečišča več parcel na liniji med mejnikoma. Takšni primeri so pogosti pri parcelacijah dolžinskih objektov in je tako postopek parcelacije zelo poenostavljen in predvsem cenejši. Parcelacija je na stavbnih zemljiščih glede na Zakon o prostorskem načrtovana dovoljena, a le če geodet pridobi pri občinskem organu, pristojnemu za urejanje prostora pogoje za parcelacijo. Pogoji za parcelacijo se izdajo v obliki potrdila iz uradne evidence (ob plačilu takse), ki vsebuje tudi podatek o namenski rabi zemljišča. Če so v prostorskih aktih za območja stavbnih zemljišč določeni pogoji za parcelacijo, parcelacijo ni mogoče izvesti mimo upoštevanja teh pogojev. 2.5.1 Elaborat parcelacije Elaborat parcelacije mora vsebovati zraven obveznih sestavin vsakega elaborata (že navedenih) tudi:

Stran - 21 -

izračun površine novih parcel (obvezno), če je elaborat parcelacije izdelan samo za namen združitve parcel, v tem

primeru skica ni nujni del elaborata parcelacije. 2.5.2 Upravni postopek evidentiranja parcelacije Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije je potrebno priložiti elaborat parcelacije. Če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali akta organa samoupravne lokalne skupnosti, mora biti elaborat parcelacije izveden skladno z načrtom parcelacije iz tega akta (pogoji za parcelacijo). Nove parcele nastale s parcelacijo ter njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru, na podlagi upravnega postopka, na zahtevo:

lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu zahtevati parcelacijo; pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo upravnega

postopka evidentiranja parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj.

Posebnosti, ki izvirajo iz zakona, so izvedba parcelacije za zemljišča pod stavbo (evidentiranje zemljišča pod stavbo bo podrobneje razloženo kasneje), ki se evidentira na zahtevo:

lastnika zemljišča, lastnika ali solastnika stavbe, lastnika ali solastnika dela stavbe, imetnika stavbne pravice, ali na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki ima stavbo ali del stavbe v uporabi,ali upravnika stavbe.

Če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo sproži razlastitveni upravičenec. 2.5.3 Preizkus zahteve in odločanje geodetske uprave Geodetska uprava po prejemu zahteve preizkusi, ali elaborat parcelacije vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o novih delih mej in o parcelah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru. Če elaborat parcelacije ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, ga mora vlagatelj zahteve v določenem roku dopolniti. Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, če:

dopolnjenega elaborata ne prejme v določenem roku,

Stran - 22 -

zahteve ni vložila upravičena oseba. Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, če:

elaborata parcelacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev;

je elaborat parcelacije podpisal odgovorni geodet, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta;

se niso upoštevala pravila, glede prepovedi izdelave elaboratov ali zastopanje lastnika, če je stranka v krvnem sorodstvu z geodetom ali je zaposlena v geodetskem podjetju;

podatki o novih delih mej in parcelah ne omogočajo evidentiranja v zemljiškem katastru;

parcelacija ni izvedena v skladu z aktom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kadar se izvede na podlagi tega akta;

Geodetska uprava na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka odloči o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije z odločbo, ki mora biti skladna pravilom ZUP-a. Obvezna priloga odločbe je grafični prikaz parcel, ki prikazuje stanje parcel po opravljeni parcelaciji in nove zemljiškokatastrske točke. 2.6 Izravnava meje Izravnava meje se izvede, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni in se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele ne spremeni za več kakor pet (5%) odstotkov površine vendar ne več kakor za petsto (500) kvadratnih metrov. Izravnavo meje izvede geodetsko podjetje, običajno v primerih, ko lastniki (na priporočilo geodeta) uvidijo, da lahko ustrezneje izrabijo sosednja zemljišča. Postopek izravnave meje je poenostavljen glede na ZENDMPE. Lahko se izvede samostojno ali pa se postopka ureditve meje in izravnave meje izvedeta sočasno in se izdela enotni elaborat, ki mora imeti sestavne dele ureditve meje in izravnave meje. Urejena meja mora biti v tem primeru na skici prikazana in izmerjena in šele nato se izvede izravnava meje.

Primera možne izravnave meje Izravnani del meje se evidentira v zemljiškem katastru na zahtevo lastnika. Zahtevi se priloži elaborat izravnave dela meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Sestavni deli elaborata izravnave dela meje so zraven obveznih delov elaborata tudi obvezni:

izjave lastnikov o soglasju k izravnanemu delu meje, izračun površine parcel pred izravnavo meje in izračun površine parcel po izravnavi meje.

2.6.1 Upravni postopek evidentiranja izravnanega dela meje Geodetska uprava po skrajšanem ugotovitvenem postopku z odločbo odloči glede zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja izravnanega dela meje parcele. V izreku odločbe se obvezno navede parcela, katere del meje je izravnan, in sosednje parcele, ki mejijo na izravnano mejo. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju izravnanega dela meje je grafični prikaz izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami. Ko je odločba dokončna, se izravnana meja vpiše v zemljiški kataster kot urejeni del meje in se evidentira sprememba površine. Postopek evidentiranja urejene meje se lahko izvede hkrati z upravnim postopkom evidentiranja izravnanega dela meje. V tem primeru mora biti zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja izravnanega dela meje priložen enoten elaborat izravnave dela meje, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata izravnave dela meje. Šteje se, da je izpolnjen pogoj o sporazumu o izravnavi dela meje, če je dana izjava o soglasju k izravnanemu delu meje v zapisniku mejne obravnave in, če so zapisnik podpisali vsi lastniki sosednjih parcel, katerih del meje se je izravnal. Stran - 23 -

Stran - 24 -

Kadar se postopek evidentiranja urejene meje izvede hkrati z upravnim postopkom evidentiranja izravnanega dela meje, geodetska uprava s sklepom združi oba zahtevka in po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloči o obeh s skupno odločbo. V izreku te odločbe se navede parcela, katere del meje je izravnan, in sosednje parcele. Obvezna priloga skupne odločbe je grafični prikaz izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami. 2.7 Evidentiranje zemljišča pod stavbo Popolnoma nova je geodetska storitev določitve zemljišča pod stavbo, ki se je včasih evidentirala kot sprememba vrste rabe zemljišča. Zemljišče pod stavbo po definiciji obsega zemljišče, ki je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino. Zemljišče pod stavbo se v zemljiški kataster evidentira na zahtevo:

lastnika zemljišča, imetnika stavbne pravice ali investitorja gradnje.

Če pa na zemljišču že stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vložijo:

lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe.

Zahtevi je treba priložiti elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, ki ga izdela geodetsko podjetje. Vlagatelj lahko vloži zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo in zahtevo, da se to zemljišče evidentira kot nova parcela. V tem primeru je treba priložiti skupen elaborat (lahko tudi vsakega posebej), ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata parcelacije. Posebnost nastopi, če je stavba v lasti le enega lastnika in ima stavba le en del stavbe, takrat je treba zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo priložiti tudi elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje:

elaborat za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in v primeru novo nastale parcele se izdela skupni elaborat, ki se mu doda še

sestavine parcelacije. Sestavni deli elaborata za vpis zemljišča pod stavbo je zraven obveznih delov tudi izračun:

Stran - 25 -

površine zemljišča pod stavbo in površine preostalega dela parcele.

Elaborat evidentiranja zemljišča pod stavbo mora vsebovati tudi identifikator stavbe. 2.7.1 Preizkus zahteve za evidentiranje zemljišča pod stavbo Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo postopka za evidentiranje zemljišča pod stavbo postopa popolnoma enako kot pri zahtevi za evidentiranje urejene meje. Geodetska uprava po končanem postopku izda sklep o evidentiranju podatkov o zemljišču pod stavbo v zemljiškem katastru. Sklep se vroči vlagatelju zahtevka, lastniku zemljišča, lastniku stavbe oziroma dela stavbe in se obvesti zemljiškoknjižno sodišče. Če ima stavba le en del stavbe in je ta v lasti enega lastnika, geodetska uprava na podlagi elaborata za evidentiranje stavbe evidentira tudi stavbo v katastru stavb. 2.8 Nova izmera Tudi nova izmera je nova storitev in predstavlja postopek urejaditve meja in evidentiranje urejenih mej v zemljiški kataster na območju:

ki zajema najmanj deset (10) parcel, ali pa je območje večje od treh (3) hektarov.

Pri zgoraj navedenih pogojih se na področju nove izmere vsaj za najmanj polovico parcel soglasno ugotovi vsaj del meje parcele. Nova izmera predstavlja poenostavljen postopek ureditve meja (saj soglasja k meji niso potrebna, kjer se ljudje ne strinjajo z mejami), na večjem območju in s tem izboljšan zemljiškokatastrski načrt (prikaz). 2.8.1 Elaborat nove izmere Geodetsko podjetje izdela ob zaključku izmere tudi elaborat nove izmere. Elaborat razen splošnih sestavin vsakega elaborata vsebuje še:

zapisnik mejne obravnave v postopku nove izmere, izračun površine parcele, če je meja v celoti urejena in izračun površine parcele, če je lastnik (stranka) izrecno zahtevala izračun

površine parcele kljub temu, da je urejen le del meje.

Stran - 26 -

2.8.2 Preizkus prijave nove izmere Postopek evidentiranja nove izmere uvede geodetska uprava na podlagi prijave naročnika nove izmere. Geodetska uprava preizkusi prijavo podobno kot ob prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje, pri čemer ne preverja, ali je bila zagotovljena udeležba vseh lastnikov parcel na območju nove izmere. Če se lastniki niso udeležili mejne obravnave, ali če ne soglašajo o poteku meje, ali če se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, se meja parcele v novi izmeri ne uredi. Geodet izmeri in v elaboratu prikaže kot predlagano mejo samo soglasno ugotovljeno mejo, za preostale meje pa lahko predlaga prilagoditev zemljiškokatastrskega prikaza. 2.9 Boniteta zemljišč Boniteta zemljišča predstavlja proizvodno sposobnost zemljišča, ki se izrazi z bonitetnimi točkami. Boniteta se vodi na parcelah, ki so uvrščene glede na dejansko rabo v kmetijska in gozdna zemljišča. Za ostala zemljišča se vodi boniteta v vrednosti nič. Boniteto zemljišč določi geodetska uprava. Sprememba bonitete zemljišča pa lahko izvede geodetsko podjetje kot geodetsko storitev. V zemljiškem katastru se evidentira novo boniteto zemljišča v postopku evidentiranja spremembe bonitete zemljišča. Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja spremembe bonitete zemljišča je elaborat spremembe bonitete zemljišča. Strokovna dela za izdelavo elaborata spremembe bonitete zemljišča lahko izvaja le kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak z najmanj visoko stopnjo strokovne izobrazbe in ima pooblastilo za bonitiranje. Spremembo podatkov o boniteti zemljišč geodetska uprava izvede na zahtevo lastnika zemljišča. Ta mora zahtevi za spremembo bonitete zemljišča priložiti elaborat spremembe bonitete zemljišč. Elaborat spremembe bonitete zemljišča ima zraven obveznih sestavin elaborata tudi poročilo o ugotovljenih lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivov ter izračun bonitete zemljišča, če se boniteta zemljišča razlikuje od zadnje vpisane v zemljiški kataster. 2.10 Sprememba vrste rabe, kulture in razreda Še pet (5) let po uveljavitvi ZEN-a, geodetska uprava še vedno vodi v zemljiškem katastru podatke o vrstah rabe zemljišč:

katastrske kulture in razredi,

Stran - 27 -

zemljišča pod gradbenimi objekti, zelene površine in nerodovitna zemljišča.

Po preteku petih let geodetska uprava po uradni dolžnosti izbriše te podatke, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo (stanovanjska stavba, gospodarska stavba, poslovna stavba in garaža). Za spremembo je potrebno izdelati elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda, ki ga v okviru geodetske storitve izdela geodetsko podjetje. Vsa strokovna dela v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov izvajajo kmetijski oziroma gozdarski strokovnjaki z najmanj visoko stopnjo strokovne izobrazbe in s pooblastilom geodetske uprave. Spremembo podatkov na zahtevo lastnika zemljišča ali upravljavca (grajeno javno dobro) vpiše geodetska uprava. Vsi dosedanji pravilniki se še nadalje uporabljajo, to so:

Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82),

Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79) in Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih

parcel (Uradni list SRS, št. 36/84). 2.10.1 Elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda Elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda razen splošnih sestavin vsakega elaborata vsebuje še:

prikaz sprememb v primeru, da se je spremenila izključno le meja vrste rabe, katastrske kulture ali katastrskega razreda

izračun površin vrste rabe, katastrske kulture oziroma katastrskega razreda. Če pa se je spremenila vrsta rabe (primer: iz njive v gozd), kultura in razred

zemljišča, vsebuje takšen elaborat poročilo o spremembi katastrske kulture in katastrskega razreda, ki ga izdela kmetijski ali gozdarski strokovnjak s pooblastilom.

2.10.2 Preizkus in evidentiranje spremembe vrste rabe, kulture in razreda Evidentiranje se izvede z zahtevo in geodetska uprava preizkusi, ali elaborat vsebuje:

vse predpisane sestavine in ali podatki v tem elaboratu omogočajo evidentiranje sprememb podatkov v

Stran - 28 -

zemljiškem katastru. Če elaborat ne vsebuje vseh predpisanih sestavin ali podatki ne omogočajo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru, geodetska uprava pozove vlagatelja, da v določenem roku dopolni elaborat. Če ga v določenem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže. Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za vpis spremembe podatkov iz drugega odstavka tega člena tudi, če:

je ni vložila upravičena oseba (lastnik, upravljavec); je v teku že postopek vpisa spremembe podatkov.

Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za vpis spremembe podatkov če:

elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev,

strokovnih del v zvezi z katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov ni izvedel kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak;

je elaborat podpisala odgovorna oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta;

je elaborat izdelalo geodetsko podjetje, ki ima na podlagi zakona prepoved zastopanja in izdelave elaborata.

Geodetska uprava o vpisu spremembe v zemljiškem katastru izda obvestilo, ki ga pošlje vlagatelja zahteve in sodišču, ki vodi zemljiško knjigo. 2.11 Evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih

postopkov Postopek se na geodetski upravi uvede na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, na predlog pristojnega sodišča ali strank, ki so sodelovale v sodnem postopku. Pravnomočni sodni odločbi ali sodni poravnavi mora biti priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Iz priloženega elaborata mora biti razvidno obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo. Geodetska uprava predlagane spremembe evidentira, če je elaborat izdelan tako, da omogoča evidentiranje v zemljiškem katastru, sicer predlog z odločbo zavrne. O spremembah geodetska uprava obvesti lastnike in zemljiškoknjižno sodišče, če to vpliva na podatke, vpisane v zemljiško knjigo. Meje, ki so evidentirane na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, se v zemljiškem katastru evidentirajo kot urejene meje.

Stran - 29 -

2.12 Uskladitev podatkov zemljiškega katastra Podatke, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, lahko geodetska uprava popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V postopku uskladitve podatkov geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank. Preveri se možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če geodetska uprava ugotovi, da se podatki zemljiškega katastra ne ujemajo s tistimi, ki jih je preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja zahteve in lastnike. Če pa ugotovi, da zahteva ni utemeljena, se jo z odločbo zavrne.

Stran - 30 -

3. Komasacija Komasacija je po definiciji zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele. Predmet komasacije so predvsem kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na določenem komasacijskem območju. Pred vsako komasacijo se morajo obvezno urediti meje komasacijskega oboda z mejno obravnavo. Meje se lahko uredijo tudi s parcelacijo (ceste ali druge dolge parcele), da je območje bolj zaokroženo. Komasacija se izvede lahko kot:

pogodbena komasacija (izvede se na podlagi pogodbe med lastniki) ali upravna komasacija (izvede se na podlagi upravne odločbe).

3.1 Pogodbena komasacija Izvajanje pogodbene komasacije izhaja iz zakona:

komasacija se izvede izključno na podlagi pogodbe sklenjene med lastniki zemljišč na določenem območju. S pogodbo lastniki natančno uredijo medsebojne odnose glede vloženih in na novo pridobljenih zemljišč (parcel). V pogodbi se običajno podrobno določi in tudi prikaže staro in novo stanje pogodbene komasacije.

Podpisi lastnikov, ki pristopijo k pogodbeni komasaciji morajo biti na pogodbi notarsko overjeni.

Lastniki morajo biti po končani komasaciji seznanjeni s potekom na novo nastalih mej v naravi.

Postopek izpeljave pogodbene komasacije lahko izvede izključno geodetsko podjetje, ki izdela ustrezen elaborat, ki ga v postopku evidentiranja pogodbene komasacije preveri pristojna geodetska uprava.

Vpis novih parcel pri pogodbeni komasaciji in njihovih mej se izvede v zemljiški kataster najprej pogojno. Pogojnemu vpisu v zemljiški kataster sledi postopek vpisa lastninske pravice na novih parcelah na podlagi pogodbe v zemljiško knjigo, nakar začne učinkovati vpis v zemljiški kataster. Pri upravni komasaciji se izvrši vpis po običajni poti:

najprej se izvede vpis v zemljiški kataster in šele nato se na podlagi odločbe (dokončne) upravne enote izvede vpis v

zemljiško knjigo.

Pri pogodbeni komasaciji bo verjetno tudi v prihodnje prihajalo do zložb manjših površin zemljišč zaradi lastnega financiranja komasacije ter izključno

Stran - 31 -

zaradi interesov lastnikov na določenem območju. Pogodbena komasacija je novost slovenske zakonodaje (že od ZENDMPE), s katero poizkuša zakonodajalec spodbuditi investiranje v zemljišča, s katerimi skuša skrajšati postopke, kadar lastniki želijo svoja zemljišča preoblikovati v smislu boljšega izkoriščanja.

Tudi Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, 2002, do njegove morebitne spremembe) uporabi pogodbeno komasacijo kot možen mehanizem za določanje gradbenih parcel že obstoječih objektom ali kot metoda preoblikovanja zemljišča več stanovanjskih stavb oz. stavb v etažni lastnini. Zahteva za določitev gradbene parcele se vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve, ki ji mora biti priložen tisti del lokacijskega načrta, ki prikazuje načrt gradbenih parcel.

Ali bodo pogodbene komasacije pogosto uporabljene v praksi je odvisno od prostorskih načrtovalcev, lokalnih skupnosti ter od geodetskih podjetij in njihove usposobljenosti, znanja in seveda pripravljenosti se vključevati v večje projekte.

Izvedba pogodbene komasacije je podobna upravni komasaciji, le da ni treba izvajati vseh posameznih predpisanih delov, ki so z upravno komasacijo točno določeni. S pogodbo med lastniki se namreč določijo vsa potrebna predhodna dela ter dejanja, ki bodo določala obligacijska razmerja med lastniki. Izvajalec mora:

preveriti ali so območja zemljišč v skladu s planskim aktom lokalne skupnosti glede na namen pogodbene komasacije in

pridobiti komasacijsko dovoljenje, o katerem odloča občinski upravni organ ter

urediti mejo komasacijskega območja, ki mora biti predhodno urejena. Samo izvedbo pogodbene komasacije sestavljajo sledeči skrajšano predstavljeni postopki, ki jih izvede geodetko podjetje:

predpriprava: kjer se predstavi sam postopek (zaupanje) lastnikom zemljišč, pridobimo

njihovo soglasje za izvedbo in predstavitev finančnega načrta in terminskega plana. Pridobitev dovoljenja za izvedbo komasacije, če je potrebno in sklenitev pogodbe o komasaciji. Obvezno se izdela elaborat ureditve meje komasacijskega območja

(geodetska storitev mejna obravnava, lahko tudi parcelacija). Geodetsko podjetje izdela elaborat pogodbene komasacije na podlagi

pogodbe o komasaciji in ga preda geodetski upravi.

Stran - 32 -

Izvede se najprej pogojni vpis novih parcel v zemljiški kataster in vpis pravih lastnikov v zemljiško knjigo.

Delo geodetskega podjetja je vezano še na sledeča dela:

preveriti lastništvo nad zemljišči v zemljiški knjigi, urediti (načelno) pogodbo med lastniki na območju komasacije, ki lahko

zajema vsaj sledeče: način vrednotenja vloženih zemljišč ter ali se naj vrednotenje zemljišč sploh

izvede ali ne, prepoved prodaje ali menjave zemljišč do končne izvedbe pogodbene

komasacije, seznam zemljišč in lastnikov v pogodbeni komasaciji, prikaz starega in novega stanja ob upoštevanju urejenih dostopov do

posameznih zemljišč po razdelitvi, ali bodo v komasaciji sodelovale tudi lokalne skupnosti in njihova vloga ter izdelati elaborat komasacije.

3.1.1 Elaborat pogodbene komasacije Sam elaborat pogodbene komasacije ima sledeče obvezne dele:

zraven splošnega dela vsakega elaborata, mora biti dodana pogodba o komasaciji, prikaz novega stanja na komasacijskem območju, dodane morajo biti izjave vseh lastnikov, da jim je bil v naravi pokazan potek

mej ter da se z njimi strinjajo in izračuna površin novih parcel na komasacijskem območju (ustrezati morajo

komasacijski pogodbi). 3.2 Upravna komasacija Postopek celotne upravne komasacije lahko opišemo s sledečimi na kratko predstavljenimi alinejami:

predlog za uvedbo komasacijskega postopka, odločba o uvedbi komasacije, elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, morebitna sprememba meje komasacijskega območja,

Stran - 33 -

elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju, odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, tehnično poročilo o poteku komasacijskega postopka ter vpis novega stanja v zemljiško knjigo in zemljiški kataster.

3.2.1 Predlog za uvedbo komasacijskega postopka Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se vloži pri upravni enoti, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80% površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Upravno komasacijo lahko predlagajo:

lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor ali pravna oseba.

Predlogu za uvedbo komasacije je treba priložiti:

predvidene meje komasacijskega območja; izvleček iz planskega akta lokalne skupnosti, ki se nanaša na komasacijsko

območje; prikaz obstoječega lastninskega stanja; predlog idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, usklajen z

veljavnim prostorskim planom in drugimi sočasnimi agrarnimi operacijami; predvidene meje ureditve zemljiškega katastra znotraj območja komasacije; oceno pričakovanih učinkov komasacije; seznam lastnikov zemljišč s podatki o površinah, ki jih imajo v lasti na

predvidenem komasacijskem območju in s podpisano izjavo za uvedbo komasacijskega postopka;

imena članov komasacijskega odbora (sestavlja ga najmanj pet članov strokovnjakov s pravnega, agronomskega in geodetskega področja ter en komasacijski udeleženec ali več);

ime in naslov investitorja komasacije, ki mora biti pravna oseba, ter njegovo soglasje, da prevzema pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva komasacije;

finančno konstrukcijo pokrivanja stroškov.

Stran - 34 -

3.2.2 Odločba upravne enote Komasacija se uvede z odločbo upravne enote. Odločba mora imeti vse predpisane sestavine glede na Zakon o upravnem postopku. Posebna določba Zakona o kmetijskih zemljiščih je, da se vpiše zaznamba komasacije v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, kjer se na območju komasacije prepove promet z zemljišči in parcelacija. Ko je odločba pravnomočna, vrnitev v prejšnje stanje ali obnova postopka nista mogoča. Vsak izmed predvidenih štirih elaboratov (predstavljenih v nadaljevanju) mora biti javno razgrnjen. Javna razgrnitev pomeni javnosti za določen čas predstaviti vsebino določenega dokumenta. Javna razgrnitev mora biti oznanjena na krajevno običajen način (plakati, po radiju). Posamezni lastniki morajo biti vabljeni v primeru komasacije tudi s pomočjo priporočenih pisem v skladu z ZUP. Na javni razgrnitvi mora uradna oseba predstaviti in tolmačiti dokument ter voditi zapisnik o ugovorih in opombah. 3.2.3 Elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja Podrobneje mora biti prikazan predlog idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, ki ima tekstualni in grafični del:

tekstualni del vsebuje strokovna mnenja, ki se nanašajo na: posebne pogoje obdelave zemljišč, vezane na naravno specifičnost in

tradicionalnost, kriterije za urejanje prostora po predpisih lokalne skupnosti, predvideno kmetijsko pridelavo, predvidene ukrepe za ureditev zemljišč, varovanje naravne in kulturne dediščine, izračun predvidenega učinka komasacije;

grafični del, ki se izdela na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra v

povezavi z digitalnim ortofoto načrtom ali ustreznim posnetkom terena. Usklajeni in upoštevani morajo biti interesi varstva narave in krajine, poselitve oziroma pozidave zemljišč, prometnih in drugih prostorskih ureditev, v skladu z veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Grafični del vsebuje:

mejo komasacijskega območja, ki je praviloma načrtovana po parcelnih mejah ali mejah vodotokov, poti, cest, železnice ....;

stanje pred komasacijo (parcelno stanje, objekti in naprave, trajni nasadi, gozdovi, meje območij s posebnimi pogoji obdelave zemljišč);

Stran - 35 -

predvideno stanje po komasaciji (razporeditev zemljiških kompleksov, mreže jarkov, poti, namakalne sisteme, vetrobranske pasove, predvidene vzdrževalne pasove ob melioracijskih jarkih, ukrepe za varstvo tal ter predlagane smeri obdelave);

Razgrnitev idejne zasnove (upravni postopek) mora biti izveden glede na predstavljene alineje:

sklep o razgrnitvi predloga idejne zasnove, pripombe in predloge na razgrnjeni predlog idejne zasnove, zapisnik o sprejetih sklepih v zvezi s pripombami in predlogi na razgrnjeni

predlog idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, tekstualni in grafični del idejne zasnove, pri kateri so upoštevani sklepi iz

razgrnitve predloga idejne zasnove, sklep o potrditvi elaborata idejne zasnove (izda ga UE, ko ugotovi, da so

izvedene vse pripombe. 3.2.4 Elaborat obstoječega stanja Elaborat obstoječeja stanja predstavlja:

zemljiškoknjižne izpiske ali druge listine o lastništvu in drugih stvarnih pravicah;

zemljiškokatastrske podatke o legi, površini, katastrski kulturi in razredu parcel;

kopije zemljiško-katastrskih načrtov s stanjem ureditvi meje oboda izkaze zemljišč, v katerih so zbrane parcele enega lastnika ali več lastnikov,

ki so v enakem lastniškem razmerju, na komasacijskem območju. V izkazih zemljišč se vpišejo tudi predlogi komasacijskih udeležencev, glede lokacije dodeljenih zemljišč;

abecedni seznam komasacijskih udeležencev s številkami zemljiškoknjižnih vložkov, posestnih listov in izkazov zemljišč;

3.2.5 Elaborat vrednotenja zemljišč Elaborat predstavlja:

strokovne podlage za vrednotenje kmetijskih zemljišč, geografske in geomorfološke karakteristike območja, relativni podatki o klimi , obrazložitev metode dela,

Stran - 36 -

izkazana morebitna odstopanja od predpisane metodologije ter vzroke sprememb,

opis talnih lastnosti, ki predstavlja pridelovalni potencial posameznega vrednostnega razreda,

lokacije izkopanih profilov in vzorcev za določitev meje prikazane na katastrskem načrtu,

terenski opis izkopanih profilov in laboratorijskih preiskav, vrednosti posameznih zemljišč, vloženih v komasacijski sklad, omejitve, ki so vezane na morebitne izvedbene prostorske akte. vrednotenje gozdnega drevja, nasada ali objekta, vrednotenje gradbenih parcel, ki obsega: sklep o razgrnitvi predloga vrednotenja zemljišč, osnutek vabila na razgrnitev predloga vrednotenja zemljišč z dokazilom z

vročilnicami vsem komasacijskim udeležencem, 3.2.6 Elaborat nove razdelitve zemljišč Elaborat predstavlja:

sklep o razgrnitvi predloga nove razdelitve zemljišč; predlog načrta nove razdelitve zemljišč (grafično kot načrt novih parcel z

vpisanimi podatki o lastnikih, površinah in cenilnih enotah novih parcel), načrt obstoječega zemljiško-katastrskega stanja in transparentno primerjava

z obstoječim in novim parcelnim stanjem; razdelitveni izkaz, pripombe in predloge na predlog načrta nove razdelitve zemljišč zemljiškokatastrski del mora biti izdelan po predpisih, ki urejajo vzdrževanje

zemljiškega katastra; sklep o razgrnitvi delov elaborata nove razdelitve zemljišč; Strinjanje s podatki udeleženci potrdijo z lastnoročnim podpisom na

razdelitvenem izkazu zemljišč. potrdilo odgovornega geodeta o tehnični pravilnosti elaborata. Izvajalec del komasacijske udeležence pisno povabi na seznanitev z

dodeljenimi zemljišči. Ob seznanitvi z dodeljenimi zemljišči se piše zapisnik, na katerem prisotni komasacijski udeleženec podpiše izjavo, da je seznanjen z lego mejnikov, ki v naravi označujejo eno ali več dodeljenih parcel.

Kriteriji nove razdelitve zemljišč (na kratko):

Stran - 37 -

Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po zakonu.

komasacijskemu udeležencu se dodelijo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi gospodarjenja,

komasacijskemu udeležencu se dodelijo zaokrožena zemljišča tako, da niso od njegovega bivališča v povprečju 30 odstotkov bolj oddaljena, kot so v povprečju oddaljena njegova zemljišča vložena v komasacijski sklad;

komasacijskemu udeležencu, ki vloži v komasacijski sklad samo eno parcelo (en posestni kos), na kateri sta dve ali več različnih katastrskih kultur, se dodeli zemljišče v enem kosu glede na glavno proizvodnjo na približno enaki oddaljenosti ali bližje njegovemu bivališču.

Če se komasacijski udeleženec strinja, se mu lahko zemljišče dodeli dlje od njegovega bivališča in v več parcelah v kompleksih, ki ustrezajo njegovi proizvodnji.

Komasacijskim udeležencem, zemljišče vloženo v komasacijski sklad, v skupnem gospodinjstvu oziroma kmetijskemu gospodarstvu, se praviloma zaokroži dodeljeno zemljišče v okviru zemljišč tega gospodarstva;

na zemljiščih, na katerih je po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja predvideno namakanje, se pri oblikovanju novih parcel upoštevajo tehnični pogoji namakalnega sistema;

Dolžina in širina njivskih parcel se določi glede na obliko terena, tehnične in gospodarske pogoje rabe mehanizacije, ki jo kmetje uporabljajo v kraju, kjer se izvaja komasacija.

za neovirano vzdrževanje melioracijskih jarkov se v skladu z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja določijo poti oziroma vzdrževalni pasovi ob eni ali ob obeh brežinah v skladu s tehničnimi predpisi;

gradbene parcele na komasacijskem območju se oblikujejo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov.

Podati se mora Tehnično poročilo o poteku komasacijskega postopka. 3.2.7 Vpis novega stanja Upravna enota predloži geodetski upravi za vpis v zemljiški kataster naslednje listine:

dokončno odločbo o novi razdelitvi zemljišč; zemljiškokatastrski del elaborata nove razdelitve zemljišč in elaborat katastrske klasifikacije kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Stran - 38 -

Upravna enota predlaga zemljiški knjigi vknjižbo : pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč, listine veljavne v pravnem prometu o novi razdelitvi zemljišč, kopije zemljiško-katastrskih načrtov nove razdelitve zemljišč.

Stran - 39 -

4. KATASTER STAVB Kataster stavb je evidenca o stavbah in o delih stavb (ZEN). Tudi definicija stavbe in dela stavbe lahko najdemo v ZEN: stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco. Stavba ima lahko samo en del ali več delov. Posamezni del stavbe je prostor oziroma skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja. Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentirajo tudi njeni skupni deli, če so določeni. 4.1 Sestava katastra stavb Kataster stavb je podobno kot zemljiški kataster sestavljen iz:

zadnjih vpisanih podatkov o stavbah in delih stavb ter iz zbirke listin.

V zbirki listin so elaborati in druge listine, ki omogočajo historični pregled sprememb, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi pred zadnjimi vpisanimi podatki. Zbirka listin se trajno hrani. V kataster stavb se vpisujejo sledeči podatki:

identifikacijska oznaka stavbe (se določi v okviru katastrske občine) in identifikacijska oznaka dela stavbe (se določi v okviru stavbe same) in ju določi geodetska uprava;

lastnik stavbe ali dela stavbe, ki so podatki zemljiške knjige. Podatki vodeni o posameznem lastniku so:

ime in priimek (fizična oseba), naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in EMŠO;

ime firme (pravne osebe), naslov sedeža in matična številka; podatek in datum smrti fizične osebe ali o prenehanju delovanja pravne

osebe; dokler se ne prevzamejo podatki iz zemljiške knjige (vpis lastnikov v zemljiško

knjigo), se v kataster stavb kot podatki o lastniku stavbe vpišejo osebe, za katere se v postopku izdelave elaborata za vpis v kataster stavb ugotovi, da imajo stavbo ali del stavbe v uporabi;

upravljavec stavbe; lega in oblika se določi s tlorisom stavbe ali dela stavbe, številom etaž in

višino stavbe;

Stran - 40 -

površina dela stavbe (je vsota površin prostorov, ki sestavljajo del stavbe); neto tlorisna površina stavbe (je vsota površin vseh delov stavbe); dejanska raba stavbe se vodi glede na klasifikacijo objekta, ki predstavlja

njen pretežni namen uporabe stavbe; dejanska raba dela stavbe (del stavbe ima lahko le eno izmed predvidenih

dejanskih rab): stanovanjska raba, nestanovanjska raba in skupna raba; številka stanovanja ali poslovnega prostora se oštevilči z zaporedno

številko v okviru stavbe same. V katastru stavb se vodijo tudi podatki o povezavi stavbe z:

registrom prostorskih enot (občina, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki; za stavbo brez hišne številke se vodi le občina in naselje),

zemljiškim katastrom (katastrska občina ter številka parcele pod ali nad stavbo) in

zemljiško knjigo (zemljiškoknjižni vložek in podvložek). Podatki o upravnih aktih in o izrečenih inšpekcijskih ukrepih in se vodijo kot gostujoči podatki katastra stavb. Prevzamejo se naslednji podatki o upravnih aktih:

številka in datum uporabnega dovoljenja ter ime organa, ki ga je izdal, ali številka in datum gradbenega dovoljenja ter ime organa, ki ga je izdal, ali številka in datum dokazila, da ima stavba uporabno dovoljenje - ZGO, ter

ime organa, ki ga je izdal. Iz zbirke podatkov o upravnih aktih se prevzamejo naslednji podatki:

o izrečenih inšpekcijskih ukrepih: številka in datum odločbe o ukrepih pri nedovoljenih gradnjah, ki jih odredi inšpektor v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter ime organa, ki jo je izdal.

podatki o vrsti objekta v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov. 4.2 Vpis stavbe v kataster stavb K zahtevi za vpis stavbe v kataster stavb je potrebno priložiti elaborat za vpis stavbe, ki ga je izdela geodetsko ali projektantsko podjetje. Takšno vlogo lahko vložijo sledeče fizične ali pravne osebe:

Stran - 41 -

lastnik parcele, na kateri stoji stavba, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, investitor gradnje, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe.

Sestavni del elaborata za vpis stavbe v kataster stavb je tudi izpolnjen vprašalnik, ki ga zahteva geodetska uprava. 4.3 Elaborati katastra stavb Predpisani elaborati za vpis ali izvajanje sprememb v kataster stavb so:

elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, elaborat za vpis sprememb podatkov katastra stavb in elaborat za evidentiranje stavbe.

Za izdelavo navedenih elaboratov so predvideni sledeči obrazci in vsebina, ki morajo biti oddani kot pisni elaborat (A4), ki mu je obvezno dodana predpisana digitalna oblika elaborata (za digitalno obliko glej strani geodetske uprave). Vsebino posameznega elaborata predstavljajo sledeči obrazci:

K-0 : ovitek elaborata (se vpišejo podatki o vrsti elaborata, katastrski občini, številki stavbe, podjetju, ki je elaborat izdelalo, o potrditvi elaborata s strani odgovornega geodeta ali projektanta in skupnem številu strani),

K-1 : povezava z zemljiškim katastrom in registrom prostorskih enot, K-2 : lega in oblika stavbe, K-3N : načrt stavbe in delov stavb, K-3P : podatki o stavbi in delih stavbe, K-4 : načrt dela stavbe (se izdela načrt dela stavbe za vsak del stavbe

posebej ali po etažah - več delov stabe skupaj. Izdela se le v primeru nedvoumne določitve delov stavb.),

K-5G : spremembe grafičnih podatkov o stavbi in delih stavbe (grafični podakli o spremembah načrta stavbe in dela stavbe ter spremenjen tloris stavbe ali dela stavbe. Obstoječe stanje se prikaže v črni barvi, novo stanje v rdeči barvi.)

K-5P : spremembe opisnih podatkov o stavbi in delih stavbe (vpiše se staro in novo stanje podatkov o stavbi in delih stavbe z opisom sprememb) in

Stran - 42 -

primerjalni seznam preoštevilčbe delov stavbe (nedvoumno vpisati številke delov stavb pred in po preoštevilčbi).

Vsebinsko spremenjeni obrazci, glede na ZENDMPE oziroma Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2004), so obrazec K-3P, obrazec K-5G in obrazec K-5P. Tudi podatkovni model katastra stavb je poenostavljen in vsebuje le bistvene podatke o stavbi in delu stavbe, vsi ostali podatki, ki so predmet večkratnih sprememb, se vpišejo v register nepremičnin, kjer so postopki sprememb enostavnejši. Ne smemo pa pozabiti elaborate, ki predstavljajo vpis stavbe v kataster stavb po prejšnjih predpisih:

vpis stavbe, ki ima dele stavbe že vpisane po ZPPLPS, vpis stavbe zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1.

4.4 Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb mora obvezno vsebovati:

obrazce K-0, K-1, K-2, K-3N, K-3P, zapisnik obravnave in vprašalnik.

4.4.1 Zapisnik obravnave Izvajalec vpisa stavbe v kataster stavb mora obvezno povabiti lastnike (investitor ali lastniki delov stavbe) na seznanitev z vsebino elaborata. Vabljenje in vodenje obravnave se izvede enako (podobno) kot pri mejni obravnavi pri zemljiškem katastru. Vsak lastnik mora biti seznanjen z vsebino elaborata. Posameznemu lastniku stavbe oziroma lastniku posameznega dela stavbe se mora pokazati potek razdelitve delov stavb v naravi in ga primerjati z elaboratom. Ob vpisu stavbe v kataster stavb se vpišejo vsi deli stavbe. Na obravnavi se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:

naziv geodetskega podjetja ali projektanta; navedba storitve; podatki o naročniku geodetske storitve; kraj in čas obravnave; ime in priimek osebe, ki vodi obravnavo; seznam vabljenih in prisotnih udeležencev obravnave; opis poteka obravnave z navedbo dejstev, ki vplivajo na obravnavo s

pripombami strank;

Stran - 43 -

datum in podpis strank; podpis osebe, ki je vodila obravnavo.

4.4.2 Vprašalnik Podatke o nepremičninah lahko geodetska uprava zbira z vprašalnikom pri lastniku, uporabniku ali najemniku nepremičnine, upravniku stavbe ter od katerega koli skupnega lastnika ali solastnika nepremičnine. Vprašalnik se uporablja samo za namene vzpostavitve in vodenja registra nepremičnin. Če v katastru stavb niso vpisani vsi predvideni podatki ali če ti podatki ne odražajo dejanskega stanja stavb in delov stavb v naravi, se ti podatki lahko zbirajo z vprašalnikom. Z vprašalnikom za stanovanjske stavbe zberejo naslednji podatki: lastnik, najemnik, upravnik, številka etaže, številka nadstropja, leto zgraditve, vrsta ogrevanja, priključki za vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, kabelsko omrežje, ali druga omrežja, dvigalo, številka stanovanja, vrsta najema, naslov dela stavbe, število sob, kuhinja, kopalnica, stranišče, vrsta garaže, vrsta stanovanja, počitniška raba stanovanja, obstoj klima naprav, vrsta stavbe, neto tlorisna površina, uporabna površina, površina po namenu, dejanska raba, lega v stavbi, številka pritlične etaže, število etaž, material nosilne konstrukcije, število sob izključno za opravljanje dejavnosti, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja. Za nestanovanjske stavbe pa se z vprašalnikom poleg prej navedenih podatkov zberejo še naslednji podatki: leto obnove strehe, leto obnove fasade, leto obnove oken, leto obnove instalacij, material nosilne konstrukcije stavbe, številka poslovnega prostora, število sob za opravljanje dejavnosti, način temeljenja, raster med nosilnimi elementi, svetla višina, industrijski tok za moč, računalniška mreža, atrij, izložbeno okno, vhod iz ulice, tehnološki plin, komprimirani zrak, dodatne izolacije, specialna kanalizacija, neto tlorisna površina, uporabna površina, dejanska raba, lega v stavbi, število etaž, številka pritlične etaže, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja. 4.4.3 Vpis stavbe na geodetski upravi Ob prejemu zahteve za vpis in elaborata, geodetska uprava najprej pregleda elaborat, če ima vse predpisane vsebine, ki omogočajo vpis v katster stavb. Če elaborat ne vsebuje vseh predpisanih vsebin, se mora elaborat v določenem časovnem roku dopolniti. Če elaborat ni dopolnjen v ustreznem časovnem roku se zadevo s sklepom zavrže. Geodetska uprava lahko s sklepom zavrže zahtevo tudi, če:

je ni vložila prava oseba, je stavba že vpisana v kataster stavb ali je vpis v teku.

Stran - 44 -

Z odločbo pa se zavrže zahteva, če niso izpolnjeni zahteve:

podatki ne omogočajo vpisa stavbe in delov stavb v kataster stavb; elaborat ni izdelalo geodetsko podjetje ali projektant; odgovorna oseba, ki je podpisala elaborat ne izpolnjujejo pogojev za

odgovornega geodeta oziroma odgovornega projektanta. Če so izpolnjeni vsi pogoji za vpis stavbe v kataster stavb se izda sklep o vpisu, ki se ga vroči vlagatelju zahteve za vpis stavbe, lastniku stavbe ali dela stavbe ter se o vpisu podatkov obvesti zemljiško knjigo. 4.5 Spreminjanje podatkov katastra stavb Spreminjanje podatkov katastra stavb se izvede v primerih, ko je izvedena:

sprememba številke stavbe ali številke dela stavbe; sprememba lege, oblike ali površine stavbe ali dela stavbe; sprememba dejanske rabe; sprememba številke stanovanja ali poslovnega prostora; združitev in delitev stavbe ali dela stavbe; vpis novega dela stavbe; izbris stavbe ali dela stavbe.

4.5.1 Elaborat sprememb podatkov katastru stavb Spremembe podatkov v katastru stavb se lahko izvedejo, če je stavba in deli stavb vpisani v kataster stavb in če so lastniki stavbe ali delov stavbe vpisani v zemljiško knjigo. Za vsako od navedenih sprememb se izdela elaborat z navedeno vsebino:

obrazci za izvajanje sprememb: K-0 (ovitek), K-1 (povezave z zemljiškim katastrom in registrom prostorskih enot), K-5G (sprememba grafičnih podatkov), K-5P (sprememba opisnih podatkov), zapisnik obravnave in vprašalnik.

V posebnih primerih se elaboratu priloži tudi:

Stran - 45 -

primerjalni seznam kadar se preoštevilči stavba ali deli stavbe (spremembe in preoštevilčbe se lahko zgodijo, če geodetska uprava spremeni oštevilčbo stavb ali delov stavbe, ter tudi pri združevanju ali delitvi stavb ali delov stavb) ter

evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru (le v primeru, če se podatki o velikosti stavbe spremenijo).

4.5.2 Izbris stavbe ali dela stavbe Nekoliko drugačen je postopek spremembe izbrisa stavbe ali dela stavbe, ki se izvede v primeru ko se stavba poruši in se mora tudi stavba izbrisati iz katastra stavb. Lastnik poda:

zahtevo za izbris stavbe (geodetska uprava lahko dejstva preveri), spremenijo se podatki o zemljišču pod stavbo, ter se ukine tudi hišna številka v registru prostorskih enot.

Če je zahteva neutemeljena, jo geodetska uprava z odločbo zavrne. 4.5.3 Vpis sprememb v kataster stavb Zahteva za vpis sprememb v kataster stavb in priložen elaborat sprememb se vloži na geodetsko upravo v tridesetih (30) dneh po izvedenih spremembah. Geodetska uprava po prejemu zahteve za spremembo podatkov katastra stavb preizkusi:

ali elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebuje vse predpisane sestavine in

ali podatki omogočajo vpis sprememb podatkov v kataster stavb. Če elaborat ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb, če:

je ni vložila upravičena oseba; stavba ni evidentirana v katastru stavb; vlagatelj elaborata v določenem roku ne dopolni zahtevo za spremembo

podatkov katastra stavb; je v teku postopek vpisa sprememb podatkov katastra stavb ali sodni spor

glede sprememb podatkov katastra stavb.

Stran - 46 -

Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb, če:

elaborata spremembe podatkov katastra stavb ni izdelalo geodetsko podjetje ali projektant;

podatki ne omogočajo vpisa sprememb podatkov v kataster stavb; elaborata ni podpisala odgovorna oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega

geodeta oziroma odgovornega projektanta. Če po pregledu elaborat izpolnjuje vse pogoje za vpis sprememb v katastr stavb, geodetska uprava v skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o vpisu spremembe. V izreku odločbe o vpisu spremembe podatkov katastra stavb mora biti nedvoumno prikazana povezava med starim in novim stanjem spremembe podatkov katastra stavb. O spremembi podatkov se obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.

Stran - 47 -

5. Register nepremičnin Register nepremičnin se je vzpostavil kot večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah, ki se vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Kot nepremičnina je opredeljeno zemljišče, ki se kot parcela vodi v zemljiškem katastru ter stavbe in deli stavb (sestavine zemljišča), ki se vodijo v katastru stavb. Namen vzpostavitve registra nepremičnin je zagotavljanje dejanskih podatkov o nepremičninah neglede na podatke, ki so vpisani v obeh javnih katastrih. Register nepremičnin je opredeljen kot javna evidenca. 5.1 Določitev nepremičnin v registru nepremičnin Za sam register, ki je računalniško voden, je pomembno kako so posamezne nepremičnine določene – identificirane (oziroma sestavljene) v prostoru. Posameznim nepremičninam se določi identifikator, ki je lahko:

parcelna številka, parcelna številka in številka stavbe, številka stavbe ali številka dela stavbe.

Identifikacijska številka nepremičnine je določena na sledeč način:

parcela brez stavbe – kot nepremičnina se določi parcela; parcela s stavbo (ena ali več stavb) a stavba ni v etažni lastnini - kot

nepremičnina se določi parcela s stavbo; parcela s stavbo in stavba je v etažni lastnini - kot nepremičnine se

določijo posamezni deli stavb; parcela s stavbo na kateri obstaja stavbna pravica - kot samostojni

nepremičnini se določita parcela, ki je obremenjena s stavbno pravico, in stavba, ki jo ima v lasti imetnik stavbne pravice;

stavba leži na več parcelah različnih lastnikov - kot nepremičnine se določijo parcele, na katerih je zgrajena stavba, in stavba brez zemljišča;

5.2 Podatki o nepremičninah v registru nepremičnin Podatki o nepremičninah, ki se evidentirajo v registru nepremičnin, so:

Stran - 48 -

identifikacijska številka nepremičnine; lastnik nepremičnine (EMŠO ali ID iz poslovnega registra); uporabnik nepremičnine (EMŠO ali ID iz poslovnega registra); najemnik nepremičnine (EMŠO ali ID iz poslovnega registra); upravljavec nepremičnine (ID iz poslovnega registra); lega in oblika nepremičnine; površina nepremičnine; dejanska raba nepremičnine; boniteta zemljišča; številka stanovanja ali poslovnega prostora; drugi podatki o nepremičninah, ki so pridobljeni z vprašalnikom.

Podatki za register nepremičnin se prevzamejo iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra Slovenije, iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov. Če geodetska uprava ugotovi, da podatki o nepremičninah, evidentirani v registru nepremičnin, ne ustrezajo dejanskemu stanju, jih lahko pridobi z metodami in tehnikami inventarizacije prostora (terenski ogled, geodetska izmera in interpretacija strokovnih geodetskih podlag).

Stran - 49 -

6. Gospodarska javna infrastruktura Zemljiški kataster in kataster stavb sta osnovni evidenci o nepremičninah v prostoru. Gospodarska javna infrastruktura (GJI) pa je bila do sedaj kot nepremičninska evidenca ves čas premalo prisotna, čeprav predstavlja veliko premoženje v lasti države, občin in tudi privatnih oseb. GJI uvrščamo med nepremičnine oziroma med sestavine zemljišča, če dosledno upoštevamo Stvarnopravni zakonik (SPZ). Kataster gospodarske javne infrastrukture je bil do sprejetja Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/2002) zapostavljen del geodetske dejavnosti in je bil prepuščen podjetjem ter včasih zagnanosti posameznikov. Podjetja, ki upravljajo s komunalnimi vodi pa so po svoje uredila ali pa sploh ne področje evidentiranja komunalnih vodov in zato imamo danes toliko oblik Katastra gospodarske javne infrastrukture, kolikor je podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Ker je GJI veliko, je že nekdaj nastala potreba po njenem enotnem evidentiranju in standardiziranju 6.1 Zgodovinski pregled evidentiranja gospodarske javne infrastrukture Kataster gospodarske javne infrastrukture (KGJI) ali po starem Kataster komunalnih naprav (KKN) je bil vzpostavljen glede na Zakon o Katastru komunalnih naprav (ZKKN, Ur.l. SRS, št.26/74 in 42/86) in je bil urejen podobno kot danes. Sam kataster komunalnih naprav je nastajal v podjetjih, ki so upravljala ali gradila komunalno infrastrukturo, vodil pa se je zbirni kataster na Geodetski upravi. Zbirni kataster v resnici ni imel pravne funkcije zbirnega katastra, saj so se vodi in naprave evidentirali v preglednih načrtih 1:5000 in niso bili nikoli priznani kot uradni. Imeli so le funkcijo preglednega katastra - grafični pregled komunalnih naprav (GPKN). Njegova uporabna vrednost, kakor tudi ažurnost, pa je bila odvisna od vlaganja posameznih občin v ta del evidence. Osnova za vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav za območje občine je bil Pravilnik o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav (UL- SRS 76). Pravilnik je določal tudi minimalne vsebine katastra komunalnih naprav, ki so ga morale voditi posamezne komunalne organizacije in so ga nekateri v komunalnih podjetjih imenovali obratni kataster. V zbirnem katastru komunalnih naprav, ki ga je vodila takrat občinska geodetska uprava in v katastrih komunalnih naprav vodenih v ustreznih komunalnih in drugih organizacijah, so se evidentirali podatki:

o primarnem in sekundarnem omrežju vodovoda, kanalizacije, plina, tekočih goriv, elektrike, javne razsvetljave, telefona in telegrafa ter toplovoda;

o pripadajočih objektih komunalnih vodov; o ulicah, javnih cestah in trgih ter njihovo opremljenostjo;

Stran - 50 -

o podzemnih in nadzemnih cisternah, ki vsebujejo zdravju škodljive snovi; o drugih komunalnih objektih kot so. zelene površine, drenaže, industrijski

vodi, vodi za potrebe mestnega prometa, terciarni komunalni vodi, itd. Tako je nastal po vzgledu zemljiškega katastra Operat katastra komunalnih naprav, ki je imel grafičen in pisni del. Njegovo spreminjanje in dodajanje novih komunalnih naprav je potekalo preko elaborata, ki je bil pridobljen z geodetsko izmero in priloženo skico. V grafičnem delu operata se je s pomočjo geodetske izmere in skice naredila situacija komunalnega voda ali objekta, v pisnem delu pa so bile podrobno opisane tehnične značilnosti vodov in naprav, ki so bile običajno vzete kar iz projektne dokumentacije. Geodetska izmera je potekala pred zasutjem določene naprave (kar pa je postalo pravilo šele kasneje). Čeprav je bil kataster komunalnih naprav glede na zakonodajo zelo ambicijozno zastavljen, je bil v praksi odvisen od sredstev občine, ki mu jih je leta namenila, ter od geodetov samih, ki so imeli včasih premalo posluha za izgradnjo takšnega sistema ali niso imeli ustreznih sredstev. Tako so podatki o komunalnih vodih v tem obdobju shranjeni neorganizirano na različnih analognih ali digitalnih medijih in običajno nedostopni uporabnikom. 6.2 Zakonodaja na področju gospodarske javne infrastrukture 6.2.1 Zakon o geodetski dejavnosti Zakon o geodetski dejavnosti (ZgeoD, Ur.l. RS, št. 55/2000) je na področju povezanim z GJI predvidel lokalno geodetsko službo, ki bi ga morala vzpostaviti, voditi, vzdrževati. Sofinancirati bi ga morala lokalna skupnost. Lokalna geodetska služba lahko posega tudi na področje vodenja in vzdrževanja temeljnih topografskih načrtov velikih merilih ter druge naloge lokalnega pomena. Občina ali več občin skupaj tako lahko poveri geodetskemu podjetju s koncesijo vodenje topografskih načrtov velikih meril ter tudi katastre GJI. Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav (sedaj GJI) lahko občina brez javnega razpisa poveri izvajalcem javnih služb, ki upravljajo s komunalnimi vodi. 6.2.2 Zakon o prostorskem načrtovanju Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l. RS, št. 45/2007) ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, tako da določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem, opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema.

Stran - 51 -

Glede na zakonodajo morajo biti stavbna zemljišča komunalno opremljena. Občina v občinskem prostorskem načrtu določi vrste komunalne opreme, ki jih je treba zgraditi po posameznih enotah urejanja prostora. Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja, ki se izvede na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta. Namen opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo je, da se lahko izvedejo prostorske ureditve ali objekti načrtovani z občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih, razen v primerih tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če je v enoti urejanja zgrajena in dana v upravljanje komunalna oprema in objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture določeni aktu občine. Za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora ali seznanitev s stanjem v prostoru, ministrstvo zagotavlja vodenje in vzdrževanje prostorskega informacijskega sistema. Na področju GJI ureja ZPNačrt sistem zbirke podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture. GJI so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. GJI so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. Podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture se vodijo v Katastru gospodarske javne infrastrukture (KGJI). Podatki za polnjenje KGJI se pridobijo na podlagi podatkov o že zgrajenih omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture in podatkov, ki jih posredujejo investitorji po končani gradnji glede na Zakon o graditvi objektov. Zbirne podatke o vrstah in legi omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture vodi Geodetska uprava na podlagi podatkov, evidentiranih v KGJI. Zbirni podatki o vrstah in legi omrežij in objektov GJI morajo biti vodeni v topografski bazi podatkov povezljivi s podatki zemljiškega katastra. Vsaka sprememba podatkov v KGJI, ki pomeni tudi spremembo podatka v topografski bazi, se evidentira in posreduje za geodetske zadeve pristojnemu organu v roku treh mesecev od njenega nastanka. Podatki o GJI so javni in vsakdo ima v skladu z zakonom proti plačilu takse vpogled v zbirke podatkov. Geodetska izmera omrežij in objektov GJI lahko opravlja le geodetsko podjetje, ki ima zagotovljeno sodelovanje odgovornega geodeta.

Stran - 52 -

6.2.3 Zakon o graditvi objektov ZGO-1 ureja pogoje za graditev vseh objektov, določa zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov, predpisuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic ter ureja inšpekcijsko nadzorstvo in določa sankcije. Objekt je glede na zakon s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Objekti se glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte. 6.3 Definicije prevzete iz zakonov Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena; Pomožni infrastrukturni objekt je objekt za lastne potrebe, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture ali priključek na takšno infrastrukturo ali omrežje. Komunalni priključek je priključek objekta na tiste objekte gospodarske javne infrastrukture in njihova omrežja, brez katerih objekt ne more služiti svojemu namenu Evidentiranje vseh objektov se zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj in z vpisom zgrajenih objektov v uradne evidence. Tako je potrebno zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, evidentirati v zemljiškem katastru. Gradbene inženirske objekte, kamor spada GJI, je treba evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture (KGJI). Za evidentiranje objektov je predviden projekt za vpis v uradne evidence. Projekt za vpis v uradne evidence je dokumentacija, na podlagi katere je investitorju oziroma lastniku objekta omogočeno:

da se zemljiška parcela, na kateri stoji objekt, evidentira v zemljiškem katastru,

da stavbo evidentiramo v katastru stavb in da se objekti gospodarske javne infrastrukture evidentirajo v katastru

gospodarske javne infrastrukture. Objekti se vpišejo v uradne evidence v 15. dneh po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja. Komunalno podjetje kot javno podjetje upravlja s komunalnimi vodi in na osnovi uradnih evidenc o komunalnih vodih izdaja pogoje in soglasja za gradnjo drugih

Stran - 53 -

objektov. Soglasodajalec je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov. 6.4 Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi

prostora Na podlagi ZureP-1 je bil izdan Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur.l. RS, št. 9/04), ki določa način vzpostavitve in vodenja zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture. Opredeljuje način določanja identifikacijskih oznak, sestavine elaborata sprememb podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture. Izdan je bil tudi Pravilnik o katastru javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture (Ur. l. RS 41/05), opredeljuje način in vsebino vodenja katastra javnega komunikacijskega omrežja. Pravilnika govorita o zbirnem katastru GJI, ki ga vodi geodetska uprava RS. Do izdaje podzakonskih predpisov, ki bodo izdani na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07) se še vedno uporabljajo predpisi, sprejet na podlagi Zakona o urejanju prostora. Geodetska uprava prevzame podatke v zbirni kataster iz katastrov gospodarske javne infrastrukture, ki jih vodijo občine in ministrstva, v katerih delovno področje sodijo posamezna omrežja in objekti gospodarske javne infrastrukture. V zbirnem katastru se za omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture vodijo sledeči podatki:

lokacija omrežja (linije) ali objekta (točke ali poligoni, ki določajo tloris objekta), identifikacijska številka omrežja ali objekta (določi geodetska uprava ob prvem

vpisu podatkov), dolžina omrežja ali površina objekta (izračun iz koordinat), vrsta omrežja ali objekta (glede na šifrant), natančnost določitve položaja omrežja ali objekta (srednji pogrešek izmere), povezava s katastrom gospodarske javne infrastrukture (od kod je bil prevzet

podatek). Vsaka sprememba podatkov o omrežjih in objektih GJI kot so dodajanje, brisanje ali spreminjanje lokacijskih ali opisnih podatkov se evidentira v zbirnem katastru na podlagi posebnega elaborata. Elaborat je izdelan v računalniški obliki in vsebuje naslednje podatke:

stare in nove podatke o lokaciji omrežja ali objekta,

Stran - 54 -

identifikacijsko številko omrežja ali objekta, če ta obstaja in za nova omrežja in objekte pa vse že zgoraj naštete podatke glede vsebine

KGJI (lokacija, površini objekta, vrsti omrežja ali objekta, natančnosti določitve položaja, upravljavca ...).

Lastniki GJI posredujejo podatke o GJI v zbirni kataster na Geodetsko upravo RS. 6.5 Vodenja katastra javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče

infrastrukture Naprave in objekti javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki se vedno evidentirajo v katastru javnega komunikacijskega omrežja, so:

telekomunikacijski vodi (nadzemni, podzemni), kabelska kanalizacija, jaški, radijske postaje, antenski stolp, posamezna antena, če ni pritrjena na antenski stolp.

Naprave in objekti javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki se evidentirajo v katastru samo, če so samostojni gradbeni inženirski objekti, so:

javne telekomunikacijske terminalske naprave, drugi objekti za potrebe elektronskih komunikacij, kot so komutacijski centri,

telekomunikacijske razdelilne omarice, ojačevalna mesta telekomunikacijskih vodov, objekti za namestitev naprav in druge podobne naprave in oprema.

Lastnik javnega komunikacijskega omrežja oziroma pripadajoče infrastrukture mora sporočiti Geodetski upravi Republike Slovenije podatke o napravah in objektih javnega komunikacijskega omrežja oziroma pripadajoče infrastrukture za vpis v kataster v treh (3) mesecih po končanju gradnje. 6.6 Primer gospodarske javne infrastrukture - VODOVOD Vodovod je sistem za preskrbo z vodo, ki jo uporabljamo v komunalne namene (pitna voda) in posebne namene (industrijska in tehnološka voda). Vodovodne sisteme sestavljajo :

primarni objekti kot so zajetja, črpališča, regulacijski objekti, vodohrani. vodovodno omrežje je sestavljeno iz primarnih in sekundarnih vodov,

porabniki vode pa so priključeni na omrežje s hišnimi priključki. vozlišča so sestavljena iz posameznih elementov - armatur, ki omogočajo

zapiranje, regulacijo, spremembo profila, izvedbo priključka,…

V KGJI so vozlišča prikazana kot točkovni objekti, omrežje kot linijski objekti z linijami in primarni objekti kot ploskovni elementi s poligoni. Primarni objekt je v modelu lahko predstavljen kot točkovni objekt, če ni geodetsko posnet kot ploskovni objekt in ga želimo prikazati kot entiteto v našem modelu. O objektih, omrežjih in vozliščih se v KGJI vodijo grafične in podatkovne zbirke podatkov, ki so lahko v analogni ali digitalni obliki, njihova vsebina pa je zakonsko in običajno tudi uporabniško definirana.

6.6.1 Točkovni objektni tip - VODOVOD Vozlišča so običajno definirana kot točkovni objektni tip, ki so predstavljeni kot točka s parom koordinat (Y, X in Z) na katero so vezani atributni podatki glede objekta. Točkovni element je tako sestavljen iz ustreznega topografskega znaka in atributnih podatkov. Atributni podatki so opredeljenimi na podlagi zakonskih in uporabniških zahtev za posamezni točkovni objektni tip. Seznam točkovnih objektnih tipov in njihova predstavitev na vodovodu je običajno predviden in v glavnem zajema (predstavljeni so tudi najbolj pogosti simboli, čeprav niso predpisani):

jašek

odcepno mesto ,

odjemno mesto ,

ventil ,

hidrant ,

zračnik ,

blatnik ,

spojka ,

lomna točka ,

sprememba profila in

konec voda .

Stran - 55 -

Primer KGJI za vodovod s katastrskim načrtom

6.7 Primer gospodarske javne infrastrukture - KANALIZACIJA Kanalizacija je sistem za zbiranje in odvod odvečnih meteornih, izvirskih in drenažnih voda ter zbiranje, odvod in čiščenje odpadnih fekalnih voda iz javnih površin, urbanih centrov, industrijskih območij in kmetij. Glede na način odvajanja ločimo mešane in ločene kanalizacijske sisteme. Kanalizacijske sisteme sestavljajo :

primarni objekti kot so čistilne naprave, razbremenilni in zadrževalni bazeni, greznice.

kanalizacijsko omrežje, ki je sestavljeno iz primarnih in sekundarnih vodov, posamezni objekti pa so priključeni na omrežje s hišnimi priključki in

vozlišča, kot so jaški in priključna mesta, ki omogočajo vzdrževanje in Stran - 56 -

čiščenje kanalizacijskega sistema, lahko pa predstavljajo kanalizacijske objekte, ki so posneti kot točkovni element (lovilec lahkih tekočin, greznica, razbremenilni jašek)

V KGJI so vozlišča prikazana kot točkovni objekti, omrežje kot linijski objekti z linijami in primarni objekti kot ploskovni elementi s poligoni. Primarni objekti so lahko predstavljeni tudi kot točkovni objekt, če ni geodetsko posnet kot ploskovni objekt in ga kot takega želimo prikazati v našem modelu. O objektih, omrežjih in vozliščih se v Katastru gospodarske javne infrastrukture vodijo grafične in podatkovne zbirke podatkov, ki so lahko v analogni ali digitalni obliki, njihova vsebina pa je zakonsko in tudi uporabniško definirana. 6.7.1 Točkovni objekti - KANALIZACIJA Vozlišča so definirana kot točkovni tipi in so predstavljena kot točka, ki ima par koordinat (Y, X in Z). Točke predstavljajo v bazi podatkov ustrezen topografski znak, ki so mu dodani ustrezni atributni podatki, opredeljeni na podlagi zakonskih in uporabniških zahtev za posamezni točkovni tip. Točkovni tipi na kanalizaciji predstavljajo v glavnem objekti, kot so (predstavljeni so tudi najbolj pogosti simboli, čeprav niso predpisani):

jašek

požiralnik ,

lovilec lahkih tekočin ,

priključno mesto ,

izpust ,

lomna točka in

greznica .

Stran - 57 -

Primer KGJI za kanalizacijo s katastrskim načrtom

7. Dodatno gradivo iz zakonodaje Stvarnopravni zakonik (SPZ, Ul RS 87/2002 ); Zakon o urejanju prostora (ZUreP, Ul RS 110/2002); Zakon o graditvi objektov (ZGO, Ul RS 110/2002); Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN, Ul RS 47/2006); Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/2000) – ni v veljavi; Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo); Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Ul RS 15/2002) – ni v veljavi; Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Ul RS xx/2006); Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št.

Stran - 58 -

Stran - 59 -

41/82); Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79); Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84); Zakon o geodetski dejavnosti (ZgeoD, Ur.l. RS 8/00); Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, Ur.l. RS 110/02 in 8/03) – delno ni v veljavi; Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l. RS, št. 45/2007); Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Ur.l. RS 110/02); Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur. l. RS 9/04); Pravilnik o katastru javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture (Ur. l. RS 41/05); Navodilo o vsebini in načinu vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov (Ur.l. RS 123/03); Spletne strani : http://www.sigov.si/http://www.gu.gov.si/http://www.geodetski-vestnik.com/