Gastronomska popotovanja od Gorenjske prek avstrijske Koro{ke do

Gastronomska popotovanjaod Gorenjske prek avstrijske Koro{ke do PrekmurjaGastronomska popotovanjaod Gorenjske prek avstrijske Koro{ke do Prekmurja

www.slovenia.info/uzivajmobrezmejawww.slovenia.info/uzivajmobrezmeja

Projekt delno financira Evropska unijav okviru Programa pobude Skupnosti

INTERREG III A Slovenija-Avstrija 2000–2006.

nam pri odkrivanju hi{nih, krajevnih, lokalnih inregionalnih kulturnih posebnosti in razli~nosti,skozi jedi in njihovo uìvanje spoznavamo {egein navade ljudi, oblike njihovega vsakdanjegagospodarskega prizadevanja, soìtja z naravo,zgodbe, ki odkrivajo bolj ali manj oddaljenekorenine zgodovinskega razvoja, ~love{kihusod, povezanosti ali razlikovanj. Spoznavamotudi razli~ne okuse, vonjave gozdov, njiv,travnikov, pa{nikov, vsega, kar ~lovek pridela inv obliki jedi postavi na vsakdanjo ali prazni~nomizo. Ker se sodobni ~lovek vedno boljprehranjuje z o~mi, je toliko bolj pomembno, dapostaja spoznavanje gastronomskihposebnosti, razli~nosti in podobnosti ena odtemeljnih sestavin njegovega samospoznavanjain odkrivanja kulturnih razli~nosti, ki so

Star pregovor pravi: ^lovek jè, kar jé! V tej starimisli so strnjeni tudi na{e sodobno razume-vanje in pojmovanje ter odkrivanje vsegatistega, kar imenujemo gastronomija. Jemozato, da ìvimo, vendar ne ìvimo samo zato, dabi le jedli! Torej nam spoznavanje jedi in pija~lahko odkrije ter pomeni veliko ve~. Pomaga

najve~ja vrednota bolj ali manj globaliziranegasveta. Odkrivanje in spoznavanje teh razli~nostipomeni svojevrstno obliko duhovnegabogastva, torej sestavine, ki nam je vsodobnem svetu najve~krat primanjkuje.Za obmo~je na obeh straneh dràvne meje med

2 – 3 | www.slovenia.info/uzivajmobrezmeja

Spo{tovani gastronomski popotnikiin popotnice,

v pri~ujo~em prospektu vam predstavljamonajbolj zanimiva gastronomska doìvetja naobeh straneh dràvne meje, od Gorenjske prekavstrijske Koro{ke do Prekmurja. Sprospektom in sto sedemdesetimi turisti~nimiprogrami, ki jih najdete na spletnih portalih

in, smo za vas

pripravili vodnik s priporo~ili za gastronomskeizlete, potovanja in po~itnice. Skupaj spredstavniki zdruènja turisti~nih kmetijavstrijske Koro{ke Urlaub am Bauernhof inKärnten, ki so bili pobudniki projekta Uìvajmobrez meja, smo v namige za gastronomskeuìtke vklju~ili ve~ kot 1100 ponudnikov z obehstrani meje. Na gostoljubnih kmetijah in vgostilnah boste lahko uìvali v pestri ponudbilokalnih in regionalnih jedi in pija~ ter svojadoìvetja obogatili s sre~anji nagastronomskih prireditvah in odkrivanjembiserov naravne in kulturne dedi{~ine.

Sodelavci projekta se zahvaljujemo za pomo~in sodelovanje vsem svetovalkam insvetovalcem kmetijsko-gozdarskih zavodov terudeleènkam in udeleèncem {tevilnihdelavnic. Na slednjih smo temeljito pogledaliv zgodovinski spomin in postavili v sodobnoìvljenje ve~krat pozabljene jedi. Skupaj smopripravili sezname regionalnih jedi, zapisalina~ine priprave, gospodinje pa so poskrbeletudi za to, da so nekatere od jedi dobile svojefotografske portrete. Pri projektu so pomagaliposamezniki, ki zbirajo in ohranjajo lokalnegastronomske posebnosti in drugi, ki so narazli~ne na~ine dobrohotno podprli na{aprizadevanja.

Drage bralke in bralci, prepri~ani smo, daboste ob prebiranju prospekta in sprehodih pointernetnih straneh odkrili veliko dobrihnamigov za gastronomska doìvetja insre~anja z ljudmi na kmetijah in v vaseh,njihovimi vsakdanjimi prizadevanji inprazni~nimi uìvanji.

www.slovenia.info/uzivajmobrezmejawww.grenzenlosgeniessen.at

Sodelavci projekta Uìvajmo brez meja

Izdajatelj:uredniki:

besedilo: prevod:lektoriranje: oblikovanje:

fotografije:

tisk:naklada:

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije,Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Vesna û~ek,prof. dr. Janez Bogataj, Renata Kosi, Joìca Kra{ovec;

prof. dr. Janez Bogataj; MarinaEinspieler; Julijana Bav~ar;Uro{ Grabner, crashgroup; Tomo Jeseni~nikin arhivi zdruènja Urlaub am Bauernhof in Kärnten,planinske sirarne Tressdorfer Alm in turisti~ne organizacije®Kärnten Werbung/Rodach, Gerdl; SET, d. d., Ljubljana;

67.000 izvodov; Celje, februar 2007

Uvod s karto gastronomskih regij

Gorenjska

Avstrijska Koro{ka

Zgornja Savinjska dolina

Celje, Spodnja Savinjska in

Šale{ka dolina

Koro{ka

Pohorje, Dravska dolina,

Kozjak, Maribor

Haloze, svet pod Dona~ko goro

in Bo~em, Ptujsko polje

Kozjansko

Prlekija

Slovenske gorice

Prekmurje

2-5

6-9

10-11

12-13

14-15

16-17

18-19

20-21

22-23

24-25

26-27

28-31


Slovenijo in Avstrijo, ki je predstavljeno v temprospektu, so zna~ilne {tevilne podobnosti intudi razli~nosti na podro~ju vsakdanjega inprazni~nega prehranjevanja. Navsezadnje je toposledica stoletnega sobivanja v tem deluevropskega sveta, ve~krat tudi podobnihzgodovinskih usod. Kljub nekaterimpodobnostim, tudi prevzemanju iz ve~jihsredi{~, so ljudje razvili pestro paleto krajevnihin lokalnih jedi, lahko bi rekli, da so jihprilagodili svojim ìvljenjskim potrebam. Takoso skozi stoletja nastajale gastronomskeposebnosti in razli~nosti, torej bogastvo, kisooblikuje pestrost obravnavanega obmo~ja.Nekatere jedi se razlikujejo le po imenih, drugespet po oblikah ali na~inu priprave,uporabljenih sestavinah, celo po prilo`nostih zavsakdanje ali prazni~no uìvanje. Me{anje in

kombiniranje sestavin sta pri povsem podobnihjedeh privedli do prave palete razli~nosti.Pojavljanje prehranskih posebnosti alidruga~nosti v dolo~enem prostoru je bilo pogojza dolo~itev posameznih gastronomsko-kulturnih regij, ki jih predstavljamo v temprospektu. Na turisti~nih kmetijah in vnekaterih gostilnah vse te dedi{~ine neohranjajo in ne razvijajo le na "muzejski" na~in,kot ponovitev zgodovinskih spominov, ampakpredvsem kot izhodi{~e in nadgraditevsodobnega prehranjevanja. Številne jedi iz t. i.prehranske kulturne dedi{~ine so v sodobnostidobile nov pomen in vlogo v vsakdanji prehranioz. okviru obrokov. Štruklje so denimo {e dosredine 20. stoletja uìvali zabeljene z ocvirkikot jutranjo jed pred ve~jimi in napornej{imideli. Danes pa so znamenita poslastica,zabeljeni z drobtinami in sladkani. Vendar so to{e vedno {truklji in {e vedno se razlikujejo povrstah testa, nadevih, na~inu priprave, {evedno sooblikujejo razpoznavnost posameznihregij. Velika posebnost in predvsem vrednotagastronomske ponudbe na kmetijah in v vasehobravnavanega obmo~ja so naravne in nadoma~ijah pridelane sestavine za pripravo jedi.Za gastronomsko razli~nost so pomembne tudipija~e. Na Gorenjskem, avstrijskem Koro{kem,v Zgornji Savinjski dolini in na Koro{kem

pripravljajo celo vrsto naravnih sadnih sokov,jabol~ni in (ali) hru{ev mo{t, sadna `ganja ter`ganja iz gozdnih sadeèv ter z zeli{~i. Drugeregije, obravnavane v tem prospektu, paodlikujejo v prvi vrsti odli~na bela in rde~a vina,ki sooblikujejo sloves vinorodne deèlePodravje. Slednja obsega dva vinorodnaokoli{a: Štajersko Slovenijo in Prekmurskivinorodni okoli{. S trto in vini ìvi na temobmo~ju okrog 20.000 vinogradnikov invinarjev, primerna tla in ugodno podnebje paomogo~ajo pestrost sort. Zato verjetno ninaklju~je, da se je prav v Mariboru ohranilanajstarej{a vinska trta na svetu, ki v svoji ve~kot 400-letni vitalnosti {e vedno daje `lahtnokapljico. Toplo in suho podnebje omogo~apridelavo dobrih kakovostnih suhih in polsuhihsortnih vin ter zvrsti, zlasti izredna vrhunska

KlagenfurtCelovec

2

Bad Eisenkappel@elezna Kapla

FerlachBorovlje

Br cklü

St. AndräŠt. Andra`

St. PaulŠt. Pavel

LavamündLabot

BleiburgPliberk

SeebodenMillstatt

Gm ndü

Bad Kleinkirchheim

FeldkirchenTrg

Fresach

ArnoldsteinPodklo{ter

Liebenfels

Flattnitz

Nötschâjna

FeistritzBistrica

HeiligenblutMallnitz

Obervellach

Kolbitz

Sachsenburg

SteinfeldOberdrauburg

K tschachöMauthen

Winklern

Spittala.d. Drau

Wolfsberg

FriesachBad St. Leonhard

Weitensfeld Althofen

KleinSt. Paul

GorenjskaAvstrijska Koro{kaZgornja Savinjska dolinaCelje, Spodnja Savinjska in Šale{ka dolinaKoro{kaPohorje, Dravska dolina, Kozjak, MariborHaloze, svet pod Dona~ko goro in Bo~em, Ptujsko poljeKozjanskoPrlekijaSlovenske goricePrekmurje

123456789

1011

VillachBeljak

K hnsdorfSin~a vas

ü

GlobasnitzGlobasnica

St. KanzianŠkocjan

TainachTinje

EberndorfDobrla vas

St. JakobŠt. Jakob

W rther SeeVrbsko jezero

öOssiacher See

Osojsko jezero

Millst tter See

ä

Radovljica

Jesenice

Nova Gorica

Škofja Loka

DomàleTrbovlje

Celje

Ptuj

MurskaSobota

Velenje

LJUBLJANA

MARIBOR

Lesce

Kranjska gora

Bovec

Tolmin

Kobarid

@iri

IgGrosuplje

Rade~eSevnica

Kr{ko

4

6

SenovoIdrija

Vrhnika

@elezniki

Gorenja vas

Cerkno

Bohinjska Bistrica

Bohinjsko jezeroBlejsko jezero

Triglav

1

3

5 10

11

7

Medvode

Škofljica

Zagorje ob Savi

Trojane

HrastnikRimske Toplice

La{ko

@alec

Vojnik

Dobrna

Polzela

Šo{tanjMozirje

Sol~ava

Lu~e

Nazarje

^rna na Koro{kem

MeìcaSlovenj Gradec

Ravne na Koro{kemPrevalje

Mislinja

Dravograd

Muta Radlje ob Dravi

Lovrencna Pohorju Spodnje Ho~e

Miklav` na Dravskem polju

Lenart vSlovenskih goricah

Radenci

Sv. Jurij

Dornava

Ljutomer

Jeruzalem

Ormo`

Beltinci

êrnelavci

Lendava

Ra~e

Ptujska GoraPodlehnik

Maj{perkPragerskoKidri~evo

Polj~ane

Radizel

Šentjur

Šmarjepri Jel{ah

Zre~eOplotnica

Slovenske Konjice

Slovenska Bistrica

Roga{kaSlatina

Kozje

Pod~etrtek

Podsreda

Rogatec

Litija

Naklo Predvor

Kamni{kaBistrica

CerkljeKamnik

Trì~

9

8

Dobrovnik

Moravske Toplice

Hodo{

Grad

GornjaRadgona

Sredi{~eob Dravi

Kranj

Rate~e

2864Bled

St. JohannŠt. Jan`

Ljubno

HermagorŠmohor

St. VeitŠt. Vid

Maria SaalGospa Sveta

V lkermarktVelikovec

ö

Gornji Grad

polsladka in sladka vina razli~nih sort,najbolj{ih leg in letnikov, ki sodijo v sam vrhslovenske vinske ponudbe. Enkratna so tudistarana vrhunska vina in imenitna pene~a sevina ali penine, pridelane po klasi~nempostopku. Gastronomska popotovanja odGorenjske prek avstrijske Koro{ke do Prekmurjaomogo~ajo pestro doìvljanje vsakdanjegaprehranjevanja in posameznih prazni~nih oblik.Tako ima pustni ~as svoje jedi, velika no~ponuja svojevrstno prazni~no hrano ssimbolnimi pomeni, ob va{kih praznikih,veselicah in turisti~nih prireditvah so mizetradicionalno dobro zaloène, na martinovo vvinskih kleteh blagoslavljajo vino, praznujejodobro letino in v boì~no-novoletnem obdobjuspet nove prehranske zgodbe ter novegastronomske posebnosti. Kultura uìvanja jepredvsem kultura spoznavanja, zato uìvajmobrez meja ter pijmo in jejmo pa dobro seimejmo!


Kranjska klobasa

V gastronomski podobi Slovenije predstavljatudi samostojno obmo~je z mo~nimi poudarkina dedi{~ini mle~nih izdelkov, jedi iz ajde,ajdove, prosene in je{prenjeve ka{e, zelja inrepe ter nekaterih poltrajnih in trajnih izdelkovob kolinah. Gorenjska je pokrajina, ki jesooblikovala zgodovinski razvoj turizma v

Julijske Alpe, Karavanke, del Savinj-

skih Alp in Škofjelo{ko hribovje s

{tevilnimi dolinami sooblikujejo

podobo Gorenjske, v zgodovinskem

razvoju ene najbolj razvitih sloven-

skih pokrajin.

Sloveniji, v njegovih za~etkih ob koncu 18. inza~etku 19. stoletja tudi skladno z razvojem vEvropi. @e pred za~etkom razvoja turizma somnoìce romarjev prihajale na Bled k ~udovite-mu alpskemu jezeru s cerkvijo na otoku, kipredstavlja eno najstarej{ih religioznih sredi{~v Sloveniji. V drugi polovici 19. stoletja se jeza~ela razvijati turisti~na dejavnost na kmeti-jah, v bli`nji okolici Bleda je bilo pred drugosvetovno vojno najstarej{e golfsko igri{~e, ki{e danes velja za eno najbolj urejenih vSloveniji. Na Gorenjskem je cela vrsta izjemnokakovostnih turisti~nih kmetij, kjer boste lahkospoznavali zna~ilne jedi te gastronomskeregije. Ta po gastronomskih merilih ni enovitoobmo~je, temve~ jo sestavlja ve~ manj{ih, sposebnostmi in izjemnostmi vsakdanje inprazni~ne prehrane. V Gornjesavski dolini ali

kar v Dolini vam priporo~amo odli~ne

in ter zabeljene

testene èpke ali krapce z nadevom iz polentein skute ali suhega sadja, ki se navezujejo napodobne jedi na sosednjem avstrijskemKoro{kem. Na nekaterih planinskih poteh vam

rate{kepodkoren{ke kocove krape,

Na ekolo{ki kmetiji Pr' Gorjup na Podjelju v Bohinju postreèjo bohinjsko zaseko, sir mohant in druge dobrote.

V srcu slovenskega alpskega svetaV srcu slovenskega alpskega sveta

bodo na plan{arijah postregli s

in Skuta in mlezivo sta tudi

najbolj zna~ilna nadeva za ki so

na Gorenjskem splo{no raz{irjeni kot priloga aliglavna mo~nata jed. Glavna kulinari~na

znamenitost Bleda je ali

ki se v tem turisti~nem

sredi{~u pripravlja po originalnem receptu iz letpo koncu druge svetovne vojne. ObiskatiBlejsko jezero in ne pokusiti slastne blejskekrem{nite pomeni, da niste doìveli "podoberaja" v celoti!Šir{a Gorenjska je tudi domovina najbolj

kislimmlekom skuto.

ajdove krape,

blejska krem{nitakremna rezina,

priljubljene slovenske poltrajne, rahlo dimljene

in kuhane ki deli svojo

bogato zgodovino z drugimi izvrstnimi izdelki iz~asa kolin. Na za~etku 19. stoletja se je kot"blagovna znamka" raz{irila najprej na obmo~jeavstro-ogrske monarhije, potem pa tudi nadruge celine.Seveda ima Gorenjska {e en jezerski biser,Bohinjsko jezero na sti~i{~u Spodnje in ZgornjeBohinjske doline. Celotno obmo~je, ki seimenuje Bohinj, se pona{a s planinskimpa{ni{tvom in predelavo mleka v mle~ne

kranjske klobase,

Turisti~na prireditev Kravji bal vBohinju

Skutni {truklji

Gorenjska prata

Blejsko jezero

Gorenjski èlodec Rate{ki krapiPoku{nja in prodaja sira s planine Laz naturisti~ni prireditvi Kravji bal

Lo{ke smojke

p{eni~ni `ganci so verjetno najboljraz{irjena jed, ne le na Gorenjskem,ampak po vsej Sloveniji. Zabeljeni zzaseko, ocvirki, tropincami ali z

jajci ( ) so najbolj

zna~ilna jed alpskega svetaSlovenije, kot samostojna jed alipriloga h kislemu ali sladkemu mleku,jogurtu, juham, obaram, omakam inpe~enkam, kuhanemu kislemu zelju alirepi. Tudi stari pregovor pravi, da so `gancisteber kranjske deèle!Med gorenjskimi jedmi je {e nekaj drugih

posebnosti. Mednje sodi ali kuhano in

zabeljeno sladko zelje s krompirjem, ki jeizvrstna samostojna jed ali priloga k mesnimjedem. Iz ajdove ali koruzne moke, zakuhane v

kislo in sladko smetano, pripravljajo

zelo staro jed, ki se uìva s ~rnim kruhom

ali `ganci. Na Veliki planini nad Kamnikom

pripravljajo manj{e okrogle sire

okra{ene z lesenimi reliefnimi pali~icami ali"pisavami". Tako okra{ene sire posu{ijo in jihuìvajo kot pravo delikateso.

Med gorenjskimi posebnostmi so tudi

ali v svinjsko mreìco zavite in v

pe~ici pe~ene mesne kroglice, ki jih postreèjos kislo repo ali zeljem. Potem so tu v zimskem

~asu {e ta in

jurjeva kapa

govna~

masov-nik,

trni~e,

mav`ljimaèljni,

mesene prtene klobase

izdelke. Bohinjci so znani po Kravjem balu,vsakoletni prireditvi, povezani z jesenskovrnitvijo ìvine in pastirjev s planin. Med{tevilnimi siri velja omeniti zelo pikantni

ki je za{~iten in je prava

gurmanska posebnost, primeren za uìvanje obkuhanem krompirju, kot namaz ali samostojnajed. Bohinjci so tudi mojstri v pripravi dimljene

ki je primeren namaz na

kruhu ali zabela znamenitih

iz rde~erjave koruze.

in delno tudi krompirjevi in

bohinjski mohant,

bohinjske zaseke,bohinjskih

koruznih `gancevKoruzni ajdovi,

(pe~enice in krvavice),

(juha, v kateri so se razkuhale

krvavice) pa {truca z nadevom iz prekajenega

mesa in kruha, ki jo imenujejo

ali Med izdelki ob kolinah naj

omenimo {e ali ki

ima poleg mesnega nadeva v debelemsvinjskem ~revu tudi proseno ka{o. Iz ov~jegamesa in zelenjave kuhajo v Trì~u in okolici

znamenito enolon~nico, ki je

spomin na nekdaj priljubljeno pastirsko jed naplaninah nad Trì~em.V poznem poletnem in jesenskem ~asu

ponujajo gorenjski gozdovi okusne

Pripravljajo jih na ve~ na~inov, npr. z ajdovoka{o. Na Lo{kem je doma vrsta zna~ilnih jedi. Sproseno ka{o nadevano repo, ki je lahko

predjed, glavna jed ali priloga, imenujejo

Iz ajdove moke in zelenjave skuhajo

godla

gorenjskaprata budl.

gorenjski èlodec danko,

trì{ko bròlo,

gobe.

lo{kasmojka.

Viso{ka pe~enka z govna~em

Bohinjski mohant

Dra`go{ki kruhek


lo{ko me{to,

lo{kamedla midla,

viso{ke pe~enke

dra`go{kihkruhkov.

ki jo zabeljeno z ocvirki ali

maslom ponudijo kot samostojno jed ali prilogo

k mesnim jedem. Podobna je zabeljena

ali ki jo skuhajo iz prosene ka{e

in ajdove moke. Iz Visokega v Poljanski dolini

izvira priprava slastne iz

nadevanih svinjskih zarebrnic. Na Dra`go{ah inv @eleznikih se je ohranilo prostoro~noizdelovanje figuralnih in okra{enih pi{kotov iz

gostega medenega testa,

Med in izdelki iz medu so {iroko

zastopani v ponudbi mnogih kmetij, saj jeGorenjska zibelka slovenskega in tudievropskega ~ebelarstva. Seveda pa gorenjskegospodinje slovijo tudi po odli~nih poticah in{trukljih z razli~nimi nadevi. K tej pestri paleti

jedi omenimo {e izvrstna

in drugo sadje, sadna `ganja (npr. za{~iteni

), sadne sokove, `ganje z

medom in medico.

gorenjska jabolka

gorenjski tepkovec

Trì{ka bròla

Pe~enica s kislim zeljem

Gastronomske prireditveTeden podeèlja na Lo{kem v Škofji Loki, prvojunijsko sobotoVenerina pot v Škofji Loki, junijaSre~anje podeèlskih èna na Blego{u, julijaPraznik ètve na Javor~u, zadnji julijski vikendPod va{ko lipo na Hotavljah, prva polovicaavgustaOv~arski bal na Jezerskem, avgustaDan teric v Dav~i pri Škofji Loki, avgustaDnevi turizma na Lo{kem v Škofji Loki, drugapolovica septembraKravji bal v Bohinju, drugo ali tretjoseptembrsko nedeljoAndrejev sejem v @eleznikih, zadnjonovembrsko sobotoTr`nice kmetijskih izdelkov v Škofji Loki,Gorenji vasi, @eleznikih in @ireh, vsako soboto

Bohinjska zaseka, po doma~e zaska Ajdovi `ganci

Gorenjski tepkovecPoku{anje medu na kmetiji Pr' Jakuc,v Srednji vasi pri Škofji Loki

Orehova potica

Po~itnice na kmetiji – kulinari~ni uìtekin pravo doìvetje

Po~itnice na koro{kih kmetijah z nadzorovanokakovostjo so prava izbira za vse tiste, ki èlitezamenjati vsakodnevni stres s po~itkom insprostitvijo. Na podeèlju boste doìveli kulturnoraznolikost in pristnost narave. Mnoge koro{keturisti~ne kmetije vabijo s posebno ponudbostoritev za dobro po~utje, od zeli{~ne savne sprho pod slapom prek senenih leì{~ do terapijez naravnimi zeli{~nimi aromami. Spet drugjezakurijo ob toplih poletnih ve~erih ogenj, nakaterem si lahko spe~ete ribe, ki ste jih poprejsami ujeli. êdalje {tevilnej{e pa ponujajoekolo{ko pridelana ìvila, ki jih lahko kupite zadomov ali kot darilo za doma~e. Na kmetijahboste na{li torej ponudbo za vsak okus.

Regije kulinari~nih uìtkov ponujajo hrano,pija~o in sprostitev za du{o in telo v ~udovitikoro{ki pokrajini med gorami in jezeri. Le kaj bi

bila (Gailtal) brez svojega

planinskega sira in odli~ne slanine,

(Jauntal) brez jedi iz ajdove moke,

(Lavanttal) brez mo{ta in

(Mölltal) brez so~ne ov~etine? Glocknerski

jagenj~ki iz sodijo po kakovosti v

Ziljska dolinaPodjuna

Labotskadolina dolina rekeMöll

Heiligenbluta

Geslo Uìvajmo brez meja naj vas

spodbudi tudi k obisku najlep{ih in

kulinari~no zanimivih krajev na

avstrijskem Koro{kem. Vabi vas, da se

odpravite na kulinari~na popotovanja,

da poskusite najbolj{e jedi iz

kmetijskih pridelkov v posameznih

regijah, da preno~ite na udobnih

kmetijah ali zavijete v podeèlske

gostilne.

sam vrh avstrijske ponudbe. @ivali iz naravnereje ne doìvljajo stresa, zato je njihovo mesoposebno so~no in okusno. Znameniti kraj

se je zaradi idealne mikroklime usmeril

v pridelavo zeli{~, tamkaj{nje dru{tvozeli{~arjev pa se posve~a raziskavam o njihovihdobrodejnih u~inkih.

V (Lesachtal) pe~ejo

gospodinje kruh po mnogih starih receptih ingostom najraje postreèjo s pisanimi malicami.

(Gailtal) preveva me{anica

alpskega in sredozemskega zraka, zaradi ~esar

Irschen

dolini reke Le{e

Ziljsko dolino

Slastna koro{ka slanina

Paleta sirov s planine Tressdorf

Uìtki raznolikostiUìtki raznolikosti


sta slanina in planinski sir s {tirinajstih planinprav posebno aromati~na in okusna.Slovenska kranjska ~ebela, ki ji na avstrijskemKoro{kem pravijo Carnica-Biene, je posebnomarljiva in neagresivna ~ebela. Pri ~ebelarjih v

in tako lahko

poskusite razli~ne vrste medu in paletomedenih izdelkov.

pripravljajo na stotine vrst salam

po starih receptih in vsako leto na tekmovanjuizberejo najbolj{e.

Na ekolo{ki kmetiji

kar tri generacije z veliko vnemo

izdelujejo razli~ne vrste sira iz ov~jega mleka.

regija z avtohtono koro{ko pasmo

svetlega goveda, z razli~nimi vrstami odli~negamo{ta in `ganja ter mesninami se je razvila vpravo koro{ko delikatesno sredi{~e. To obmo~jeje tudi domovina Kärntner Nudeln, koro{kihkrapov. Iz ajdove moke pripravljajo ajdovekrape, ajdove torte in ajdove `gance, ki jih jemogo~e naro~iti tudi v va{kih gostilnah.

V (Lavanttal) uspeva najbolj{e

sadje. Predelujejo ga v mo{t, `ganje, kis in

sadne sokove. si

prizadeva, da bi kmetje pripravljali visokokakovostne izdelke iz najbolj{ega sadja. Ve~inakoro{kih kmetov se je odlo~ila za trajnostnoekolo{ko kmetovanje, njihove pridelke pa lahkooku{ate pri njih ali jih nakupite za domov.Kme~ke tr`nice, najbolj{a gostinska ponudba,hi{na obrt in glasba _ to so temelji, brezkaterih ni kulinari~ne prireditve. Na Koro{kem,od Heiligenbluta do Labotske doline, se odmaja do oktobra kar vrstijo.Jesen je na Koro{kem prav poseben letni ~as.

Karavankah Karnijskih Alpah

Podjun~ani

Nuart na SpodnjemKoro{kem

Norijska

Labotski dolini

Dru{tvo Mostbarkeiten

Vse sestavine ljudske kulture, kot so sejmi,ples, glasba, hi{na obrt, hrana in pija~a, se

zdruìjo pod geslom Ta festival

se z vrsto prireditev odvija po vsem Koro{kemod srede avgusta do konca oktobra.

HeimatHerbst.

Uìva{ki piknik s pogledom na eno od{tevilnih koro{kih jezer

Kärtner Brettljause, narezek z mesninami

Mohovt

Mnoge doma~ije, nekatere od njih se è dlje~asa ukvarjajo tudi s turisti~no dejavnostjo, soprava visokogorska kraljestva krepko nad 1000metri. Visokogorski travniki in pa{niki ter

gozdovi ponujajo

, ki so turistom na voljo

kot ~aji, sokovi ali namo~eni v `ganju. Poti doZgornje Savinjske doline sta pravzaprav le dve:ena iz smeri Celja, druga iz avstrijskegaVelikovca po slikoviti gorski cesti ~ez Pavli~evosedlo, ki se spusti do vstopa v eno najlep{ihdolin, Logarsko dolino. Po lepoti ni~ manj nezaostajajo tudi Matkov in Robanov kot padolina proti Podvolovljeku. S panoramsko cestoje obmo~je povezano s sosednjo Koro{ko, pocesti ~ez Podvolovljek in Kranjski rak pa jenajbli`ja povezava z Ljubljano.Osrednjo gastronomsko ponudbo Savinjskedoline predstavljajo turisti~ne kmetije innekatere gostilne. Pripoved o mojstrovinah teregije Slovenije za~enjamo seveda z

, ki je su{ena

mesnina iz najbolj kakovostnega svinjskegamesa in slanine. Ta vrhunski izdelek ima vZgornji Savinjski dolini bogato tradicijo, danes

bogastvo zdravilnih zeli{~in gozdnih sadeèv

zgornjesavinjskim èlodcem

Predstavljamo vam gastronomsko

bogastvo zgornjega dela Savinjske

doline, ki ji tudi sicer pravimo Zgornja

Savinjska dolina. Pravzaprav to ni le

ena, ampak ve~ dolin, ki se globoko

zajedajo v Savinjske Alpe in za ljudi

è stoletja pomenijo ìvljenjsko

okolje in vire preìvetja.

pa je za{~iten s Priznano geografsko ozna~bo.Slastne rezine tenko narezanegazgornjesavinjskega èlodca postreèjo skruhom in prilogami, ~eprav so slednje pogostokar odve~! Med take priloge in samostojne jedi

hkrati sodi , skuta iz posne-

tega mleka, z dodatkom kumine in soli, prelita skislo smetano in zorjena v posodi, da dobinekoliko pikanten okus. Sol~avski sirnek jeodli~en namaz na ~rnem kruhu, nekateri gauìvajo z jabolki ali marmelado, gospodinje paga pogosto uporabijo za pripravo goste kremne

juhe ali .

Splo{na zna~ilnost kulinari~ne ponudbe v

sol~avski sirnek

sirnice

Na turisti~nih kmetijah postreèjo z izvrstnim zgornjesavinjskim èlodcem.

Logarska dolina

Dolina gastronomskih dolinDolina gastronomskih dolin


Gastronomske prireditve

Savinjski dolini je v prete`ni meri ponudbaizjemnih posebnosti, ki so del gastronomskededi{~ine tega dela Slovenije in izzivalne zasodobno prehranjevanje. To dedi{~ino odli~nonadgrajujejo z novimi kulinari~nimi povezava-mi ter z znanjem iz srednjeevropske kuhinje.

Med pokrajinske posebnosti sodi tudi .

Kot pove è ime jedi, je to pe~ena poga~a vsajiz treh plasti rahlega, teko~ega kva{enegaajdovega testa, ki ga vlijejo v peka~, posujejo zmletimi orehi in prelijejo z medom ter postopektrikrat ponovijo. Ajdnek je dober topel alihladen.Zlasti v ~asu kolin je zelo priljubljena ju{na

zakuha v obliki `li~nikov, ki jo imenujejo .

@li~nike oblikujejo iz svinjske krvi in ajdovemoke in jih zakuhajo v juhi. Stara pastirska jed

je ali , ki nekoliko spo-

minja na gorenjski maselnik. Pripravljajo ga iz

ajdnek

firu{

obrnjenik ubrnenik

p{eni~ne, ajdove ali koruzne moke, ki jo zalije-jo s slanim vrelim mlekom, v katerega sovme{ali sladko smetano in maslo. Iz mo~natezmesi naredijo kroglice ali ve~je {tru~ke in jihpostreèjo tople za zajtrk k beli kavi ali hkislemu mleku, lahko pa tudi hladne.Podobno kot imajo v Bohinju pikantni sirmohant, pripravljajo v Zgornji Savinjski dolini izskute zna~ilni poltrajni, soljeni in za~injeni

. Poleg mohovta na nekaterih kmetijah

izdelujejo najrazli~nej{e vrste sirov iz kravjegain ov~jega mleka, tudi z dodatkom zeli{~.Nekaj posebnega je samostojna jed, ki je zlastiprimerna za dober zajtrk in se imenuje

, tudi ali .

Zdrobljena in v mleku kuhana p{eni~na zrnazabelijo z maslom in po èlji gostov dodajo {esuhe slive in cimet. Na {tevilnih turisti~nihkmetijah pripravljajo splo{no znane mesne,zelenjavne, mo~nate in divja~inske jedi, ki pajih odlikujejo naravne sestavine in ve{~a pri-prava, temelje~a na odli~nem kuharskemznanju. Savinjska dolina ima tudi svoj osrednjiin spodnji del, vendar se kulinari~no razlikujetaod posebnosti zgornjega, ki predstavljasamostojno gastronomsko regijo Slovenije. Obizvrstni kuhinji ponuja Zgornja Savinjska dolina{tevilne izlete in planinske ture, gorskokolesarjenje, obisk Sne`ne jame ali prazgodo-vinske Poto~ke zijalke pod Ol{evo. Uìvali bosteob slapu Rinka, ribi{ki navdu{enci pa namakalitrnke v bistrih brzicah in tolmunih ~iste Savinje.

mohovt

zdrkanka ujenik pol`kova godlja

Sirnek zori vsaj tri tedne.Zgornjesavinjski èlodec

Pogled na Raduho s planine Veà-Ravni

Na turisti~nih kmetijah v okolici Ljubnegain Gornjega Grada ponudijo tudi ajdnek. Obrnjenik

Dnevi turizma na Sol~avskem, zadnji vikendv julijuFlosarski bal na Ljubnem, prva nedeljav avgustuOv~arski praznik v Šmihelu nad Mozirjem,tretji vikend v avgustuLenartov sejem v Re~ici ob Savinji,v za~etku oktobra

V tem delu Slovenije je razvita turisti~nadejavnost na kmetijah, kjer gostom postreèjo zizbranimi jedmi in {tevilnimi izdelki. Nekaterekmetije so se namre~ usmerile k peki kruha inpoga~, predelavi mleka v sire ali mesa v odli~-ne suhe mesnine. Veliko je tudi doma~egamedu, jabol~nega kisa, ekolo{ko pridelanezelenjave in v hi{nih ribogojnicah vzgojenih

Obmo~je Celja z okolico do Zidanega

Mosta, Spodnja Savinjska in Šale{ka

dolina predstavljajo sodobno razvito

industrijsko okolje, ki ga dopolnjuje

kmetijstvo, v Spodnji Savinjski dolini

{e zlasti hmeljarstvo.

sladkovodnih rib, zlasti postrvi. Nekaj posebne-

ga v ponudbi tega obmo~ja je klasi~ni

v Polàh pri Novi Cerkvi, ki je

turisti~na kmetija s preno~i{~i in ponuja pestropaleto mlevskih izdelkov.Zaradi splo{ne razvitosti in {tevilnih vplivov vzadnjih 200 letih prevladuje v tej gastronomskiregiji ponudba kakovostnih, bolj mednarodnihin manj lokalno razpoznavnih jedi. Nekatere paso le izjemne in krajevno posebne. Na obmo~juz razvitim hmeljarstvom povpra{ajte po ocvrtihhmeljevih vr{i~kih.Na turisti~nih kmetijah pripravljajo pestroizbiro juh z mo~natimi ribanci (drobljenci) in

vlivanci ali . Drobljence iz zmesi sadja,

moke in mleka zakuhajo v . V

Šale{ki dolini kuhajo

, ki ji ponekod dodajo proseno ka{o.

Vlivance ali drobljence dodajajo tudi v gobovojuho. Kot ju{ne zakuhe pripravljajo razne mesne

zvitke in dvobarvne , pe~ene mo~nato-

jetrne kocke.Med solatami {e posebej izstopata okusniendivijina in regratova, ki ju zabelijo s pope-~eno slanino, ~esnom, kislo smetano in kisom.

Taki solati pravijo . Podobno

kot v drugih gastronomskih regijah pripravljajo

razne vrste , denimo izjemno okusne

ali

in iz koruznega zdroba.

pe~ejo z nadevi iz in

Sorèvvodni mlin

forflcihru{evo ~eàno

mle~no forflcovo ùpos ~e{plji

fanclje

{pehova solata

`gancevje~menove, p{eni~ne bele, krompirjeve

rumenePotice son~ni~nih bu~-

Sorèv mlin

Ponudba odli~nih ov~jih sirov ob obisku muzejsko urejene rojstne hi{e pesnikaAntona A{kerca v Senoètih pri Rimskih Toplicah

Je kaj krofov od celjskih grofov?Je kaj krofov od celjskih grofov?


Tatjana Šolar iz Strmce pri La{kemkrasi lect.

Na turisti~ni kmetiji Kozmus v Pane~ahpri Jurklo{tru pe~ejo svatovsko poga~o,nagrajeno z znakom kakovosti Dobroteslovenskih kmetij.

nih pregrete smetane, ocvirkov,le{nikov, pehtrana mete.

orehova potica,

gluhi {truklji,

~okoladnega ateljejaDobnik

fige Pre{erno-ve,

semen,

in Seveda ne

manjka ki pa je splo{no

raz{irjena po vsej Sloveniji. Med toplimi

sladicami so zelo dobri ki so v

resnici kuhani cmoki iz kva{enega testa,zabeljeni z maslom, posuti z orehi in sladkor-jem ter preliti s sladko sadno omako ... In ~esmo è pri sladkostih, ki lahko obogatijo na{vsakdanjik in praznike, ne moremo mimo naj-

bolj{ega slovenskega

v Pongracu pri Griàh, kjer poleg

izvrstnih pralinejev izdelujejo

z belo in temno ~okolado oblite suhe fige,

ki so najbolj razpoznaven slovenski gastronom-ski turisti~ni spominek, povezan z ìvljenjemnajve~jega slovenskega pesnika FrancetaPre{erna (1800_1849).Celotno obmo~je te gastronomske regijeponuja {tevilne izlete in potepanja, ogledenaravnih in kulturnih znamenitosti ter muzejevin muzejskih zbirk. Med njimi je prav gotovoogleda vredna Kav~nikova doma~ija vZavodnjah nad Šo{tanjem, ki je najju`neje vEvropi ohranjena dimni~na stavba (dimnica),zanimiva tudi kot sporo~ilo o dedi{~ini na~inovpriprave hrane in prehranjevanja.

Odkrivanje naravnih in kulturnih vrednot Jurklo{tra in okolice tudi z zapravljiv~kom

Dnevi {pargljev v gosti{~u Lovec v Vojniku,majaObiranje hmelja na Ponikvi pri @alcu, konecavgustaHmeljarski likof v Petrov~ah pri @alcu, zadnjosoboto v septembruPodeèlje v mestu v sredi{~u Celja, spomladi injeseniMartinovo v La{kem, na Martinovo nedeljo


Orehova in rozinova potica

Hmeljevi stor`ki ali kobule

Na Kri`nikovi doma~iji v Trobnem Dolupri La{kem pripravljajo odli~nesuhomesne izdelke.

mrzle s kruhom. Ocvirki so seveda ena odzna~ilnih spremljevalnih jedi ob kolinah, tako

kot znameniti ali topla

zape~ena jed, ki jo pripravijo iz drobovine, iznarezanega in v mleku namo~enega kruha, jajc,smetane in za~imb. Pripravijo jo v obliki kroglicali v peka~u, nekateri zavijejo drobovinskozmes tudi v svinjsko mreìco, kar spominja namav`lje, znane na celotnem alpskem obmo~juSlovenije. Meèrle postreèjo kot samostojnojed ali k okisanemu ali praènemu krompirju. Vnekoliko odmaknjeni preteklosti naj bi meèrleali mav`lje pripravljali iz ov~je drobovine kotokusno malico ob ve~jih kme~kih delih. NaKoro{kem so pravi mojstri v pripravi mo~natih,slanih ali sladkih èpkov oz. krapcev,napolnjenih z razli~nimi nadevi. Imenujejo jih

podrobneje jih razlikujejo po nadevih:

(nadev iz kuhanih in osladkanih suhih

hru{k in ponekod `ganja), (nadev iz

sveìh kuhanih ali suhih narezanih ~e{pelj),

(nadev iz sveìh naribanih ali suhih

jabolk), (skutni nadev z jajci in

pehtranom), (krompirjev nadev z

maslom, jajci, ocvirki, poprom in majaronom). Iz

meèrle meèrli,

nudlni,kvo~evi

~e{pljevi

jabol~nisirovi

rpi~evi

Kaj bo jedel kralj Matja`, ~e se bo prebudil?Kaj bo jedel kralj Matja`, ~e se bo prebudil?

bu~nim oljem,

ri~kovo totrovo olje.kruhov hren

tovsti grumpi

ki jo ponudijo za zajtrk, hladno

predjed ali izdatno malico. Poleg bu~negauporabljajo na Koro{kem tudi rastlinsko

ali Naslednja koro{ka

posebnost je (poleg mle~nega,

jabol~nega in jaj~nega hrena), odli~na priloga kmesu, pe~enkam in praènemu krompirju.Koro{ci so zelo ponosni na mesnate ocvirke, ki

jim pravijo in jih uìvajo tople ali

@e prvi obiskovalci so bili navdu{eni nad

izvrstnim tudi tak{nim, ki so

mu dodali suho sadje, in drugimi jedmi v vsak-danji in prazni~ni prehrani Koro{cev. Mednje

prav gotovo sodi

rènim kruhom,

koro{ka skuta s ~ebulo in

Turisti~na dejavnost na kmetijah se

je na Koro{kem za~ela razvijati v

poznih {estdesetih letih 20. stoletja.

Postre`ba na turisti~nih kmetijah: koro{ka skuta s ~ebulo in bu~nim oljem, izvrstne mesnine, rèni kruh ... in mo{t

Kvo~evi nudlni


vle~enega testa pripravljajo kuhane

z razli~nimi nadevi in jih postreèjo slane alisladke. Kuhane sveè ~e{plje so temeljna

sestavina od drugih juh pa

sta zna~ilni {e (krompirjeva) in

(juha iz koruznega zdroba z narezanimdrobnjakom). Kot prilogi ali samostojni mo~nati

jedi kuhajo `li~nike ali in testene krpice

ali Slednje postreèjo zabeljene z ocvirki.

Med poga~ami izstopata zlasti slana ali

z ocvirki in vlita ter v peka~u

zape~ena sladka poga~a iz kuhane koruznemoke, ki jo nareèjo na kose ter namaèjo z

povitneke

~ve{plove ùpe,rpi~eva turska

nekl~eflike.

trentapostrèk

marmelado _ jed se imenuje

Koro{ka s svojimi dolinami in gorami seveda nivinorodna pokrajina, zato je najbolj zna~ilna

pija~a ki ga pridelujejo kot brezalkohol-

nega ali nizkoalkoholnega iz stisnjenih jabolk in(ali) hru{k. Iz gozdnih borovnic ali ~rnic kuhajo

`ganje ki ga je te`je dobiti. Zato pa

skoraj na vsaki turisti~ni kmetiji postreèjo z

osladkanimi ki se prileèjo

po ali ob sladkih jedeh. Pri koli~ini ~rni~evca lebodite pazljivi, da ne prebudite kralja Matjaà,ki trdno spi pod Peco!

tirkń tomrli.

mo{t,

~rni~evec,

~rnicami v `ganju,

Povitnek

Jamnica

Meèrli

Polje rì v Jamnici

Pri zeli{~arki Faniki Jeromel v Veliki Mislinji

TradicionalnI koro{ki turisti~ni teden v ^rnina Koro{kem, sredina avgustaAndrejevanje, izbor mo{tne de~ve na cestimo{ta, zadnjo novembrsko sobotoJesenska sre~anja na Prevaljah, srediseptembra


Priprava kvo~evih nudlnov

Kuhana govedina s kruhovim hrenomin praènim krompirjem

Podpohorski in Mariborski vinski turisti~ni

cesti. Mnoge od teh kmetij imajo posebno

ponudbo, povezano s prazniki, kot so pust,

velika no~, boì~ in novo leto, pa tudi koline,

martinovanje in drugi. Na obmo~ju Škalc pri

Slovenskih Konjicah so vinogradi, iz katerih

prihajajo odli~na vina. Tudi pod Mariborskim

Pohorjem so vinorodna obmo~ja, ki so zaslovela

è pred stoletji. V Mariboru si ne pozabite

ogledati najstarej{e vinske trte na svetu, ki se

pona{a z ve~ kot {tiristoletnim ìvljenjem. Pod

njenim latnikom na Lentu vsako leto pripravijo

rezanje modre kav~ine in trgatev. Na obmo~ju

te gastronomske regije je veliko ekolo{kih

kmetij. V bliìni Slovenskih Konjic je znameniti

samostan kartuzijanov v @i~ah iz 11. stoletja, ki

je bil nekaj let evropsko sredi{~e tega reda.

Samostan postopoma obnavljajo in pomeni

enega temeljnih kulturnih spomenikov v

Sloveniji.

V ponudbi jedi zavzemajo posebno mesto

nekatere lokalne posebnosti. Najbolj raz{irje-

na je prav gotovo iz

kuhanih svinjskih nogic, repa in delov glave, z

{tajerska kisla juha

Na Lentu v Mariboru raste najstarej{avinska trta na svetu.

Štajerska kisla juha

Na tem obmo~ju je cela vrsta odli~nih turisti~-

nih kmetij s preno~i{~i, ki dopolnjujejo turisti~-

no ponudbo Pohorja z velikima letnima in

zimskima sredi{~ema na Zre{kem Pohorju z

Roglo ter Mariborskem Pohorju. Poleg kmetij z

nastanitvijo velja omeniti tudi vrsto kmetij

odprtih vrat, ki ponujajo najrazli~nej{e hi{ne

mesnine, prigrizke in druge jedi, ter vinoto~e na

Pohorje predstavlja najve~je hribovje

v severovzhodni Sloveniji in pomeni

skupaj z Dravsko dolino, Kozjakom in

{ir{o okolico Maribora tudi njeno

posebno gastronomsko regijo.

Pohorska bunka

Dobrote Pohorja z okolicoDobrote Pohorja z okolico


dodatki ju{ne zelenjave in okisana z belimvinom ali kisom ter obogatena s kislo smeta-no. Na njo prisegajo zlasti vsi tisti, ki soprej{nji dan pregloboko pogledali v kozarce!

je gostej{a zelenjavno-

mesna enolon~nica iz svinjskega, govejega inov~jega mesa, z gobami in ajdovo ka{o. Medsuhomesnimi jedmi je najznamenitej{a

Pohorski pisker

pohorska bunka,

ki je kakovostno meso, zvito v ovoju inprekajeno. Pohorska bunka je nepogre{ljivasestavina narezkov. Druga konzervirana

mesnina je pope~eno kakovostno

svinjsko meso, ki ga, zadelanega z zaseko,konzervirajo v ~ebru ali "kibli". Med mo~natimi

jedmi so zna~ilni iz

vle~enega testa, ki ga namaèjo z `vrkljanimijajci, ocvirki, drobnjakom in zvijejo ter skuhajo.Ponudijo jih skupaj z juho, v kateri so se kuhali.

Na Pohorju imajo svoj na~in priprave

`gancev, ki jih imenujejo ali

Pripravljajo jih iz

krompirja in koruzne moke, zabelijopa jih, tako kot drugod po Sloveniji,z ocvirki. Med sladicami zavzema

posebno mesto

iz biskvitnega testa, namazanega zbrusni~nim nadevom, nadevom iz

razli~nih gozdnih sadeèv ali drugimsadjem. V novej{em ~asu jo postreèjo

s stepeno sladko smetano.

kibl flaj{,

{tajerski kuhani {truklji

olbi~pohorski `ganci.

pohorska omleta

Vinogradi na Male~niku pri Mariboru Ostanki srednjeve{kega kartuzijanske-ga samostana v @i~ah

Pohorski pisker

Joèfova nedelja, rez va{ke trte na Andrejevemtrgu v Sve~ini in poku{nja vin, marcaKme~ki praznik v Lo~ah, konec julijaHolcerija v sredi{~u Vitanja, prvo avgustovskonedeljoPostavljanje mestnega klopotca na Mestnemvrhu v Mariboru, avgustaPodobe bistri{kih doma~ij z razstavo regionalnekulinarike, vin in zeli{~ ter s prikazom starihobrti in obi~ajev v Slovenski Bistrici, septembraTradicionalna naznanitev trgatve v sredi{~uSlovenskih Konjic, sredina septembraFestival Stare trte in sve~ana trgatev pridelkanajstarej{e trte na svetu na Lentu v Mariboru,konec septembraSre~anje mojstrov kuhanja v kotli~kih inpredstavitev vin mariborskega vinorodnegaokoli{a v Mariboru, konec septembraPraznik slovenskih ekolo{kih kmetij v Mariboru,konec septembraDan kme~kih iger, dobrot in vina v Kamnici,oktobraPraznik sadja, vina in cvetja v Pesnici, oktobraMartinovanje v Mariboru, Zgornji Kungoti,Limbu{u, Sve~ini, Slovenskih Konjicah, Oplotniciin {tevilnih drugih krajih, novembra


Rogla – klimatsko zdravili{~e, olimpijskoin smu~arsko sredi{~e

Marko Stergar izdeluje na svoji ekolo{kikmetiji tudi uporabne lesene izdelke.

Gerpa

Ptuj uìva sloves najstarej{ega slovenskegamesta. Ravninski del te gastronomske regije, kiima veliko zna~ilnosti panonske gastronomije,obsega Ptujsko polje, kjer je domovinakakovostne ~ebule ali "lüka". Ptujska vinskaklet se pona{a z najstarej{im arhivskim vinom vSloveniji, v bli`njem minoritskem samostanu pavsako leto pripravijo najve~jo razstavo Dobroteslovenskih kmetij. V Roga{ki Slatini in njeni

okolici so izviri zdravilnih mineralnih vod Donat

Haloze so najju`neje leè~a hribovita

vinorodna pokrajina v severovzhod-

nem delu Slovenije. Tu je domovina

odli~nih in vrhunskih belih vin. Zato

verjetno ne presene~a, da so si è

Rimljani na obmo~ju dana{njega

Ptuja postavili postojanko!

Mg, Tempel Styria,in h katerim so mnogi

prihajali po zdravje è pred stoletji. Zatopredstavlja Roga{ka Slatina eno izmednajstarej{ih slovenskih turisti~nih sredi{~, ki jev 19. stoletju dobilo izvrstne zdravili{ke hotelein Kristalno dvorano za najzahtevnej{eevropske goste. Obnovljen in urejen Kraljevivrelec slatine v Kostrivnici je pri~evanje obogati zdravili{ki in turisti~ni preteklosti, hkrati

Halo{ka gibanica

Pobiranje bu~nih semen za stiskanjekakovostnega bu~nega olja

Vinorodne HalozeVinorodne Haloze



pa prilo`nost za sodobno doìvetje teganaravnega bogastva.Osrednja posebnost gastronomske regije jesladka ali slana poga~a iz kva{enega testa,obloèna s skuto, ki ji prime{ajo rumenjake in

kislo smetano. Imenuje se

in je najbolj{a takoj po peki, torej {e topla.Druga poga~a iz te pokrajine ima ve~ podobnih

imen: ali To je slana

okrogla poga~a, ki jo gospodinje oblikujejo izkva{enega testa zmesne moke z otrobi.Premaèjo jo s posneto smetano ali smetano izpregretega mleka, potresejo z ocvirki in spe~ejov pe~i ali pe~ici. Tudi ta poga~a je najboljokusna {e topla in se odli~no prilega k vinom.Neko~ so jo pekli ob zaklju~ku poljskih invinogradni{kih del.

Pohorski bunki je podobna iz

razsoljenega svinjskega mesa, ki ga zvijejo vdebelo ~revo, preveèjo z vrvico in dimijo. Izsveè repe in krompirja kuhajo gosto juho, ki jidodajo kumino in jo zabelijo z mastjo ali ocvirki.

Imenuje se Med strmimi halo{kimi

bregovi in ravnicami Ptujskega polja najdemopodobne jedi kot na drugih obmo~jih spanonskimi kulturnimi zna~ilnostmi. Mnogeponujajo nekatere turisti~ne kmetije in tudiizletni{ke, kjer lahko kupite odli~na vina teroku{ate pokrajinske, hi{ne dobrote. Številne

halo{ka gibanica

erpica, gerpa jerpica.

halo{ka bunka

krhljanka.

gospodinje {e vedno pe~ejo razne vrste kruha,drugod pridelujejo odli~no bu~no olje ali gojijoslastne postrvi v hi{nem ribniku.ê se èlite seznaniti z dedi{~ino na~ina ìv-ljenja in s tem tudi prehranjevanja v preteklo-sti, si oglejte najve~ji slovenski muzej naprostem v Rogatcu in ohranjeno Juneèvodoma~ijo v nekdanji vasi Trì{~e pri Roga{kiSlatini. V obeh muzejih pripravljajo zanimive,pou~ne programe in delavnice. In ~e ste è navinorodnem obmo~ju, ne pozabite, da moratepoku{ati vina v primernih kozarcih. Torej odli-~na prilo`nost za obisk Steklarne in Steklarskenove v Roga{ki Slatini, kjer boste opazovalipihalce in brusilce stekla pri delu, in vtovarni{kih trgovinah kupili njihove vrhunskeizdelke.

Kozji siri v zorilnici kmetije Bedra~

Muzej na prostem v Rogatcu _ najve~jiv Sloveniji.

Hru{ke vilijamovke in hru{kovo `ganjev graviranih steklenicah iz roga{ko-slatinskega stekla

Nega hru{k viljamovk v steklenicah.Ko dozorijo, jih zalijejo s hru{kovim`ganjem.

Izvir mineralne vode Kraljevi vrelec vSpodnji Kostrivnici

Dominkova doma~ija v Gori{nici priPtuju je muzejsko urejena.

Kurentovanje _ pustni karneval na Ptuju, februarjaFa{enki _ pustni sprevodi v ob~inah Markovci,Dornava in Videm pri Ptuju, februarjaDobrote slovenskih kmetij v minoritskemsamostanu na Ptuju, majaGrajsko ocenjevanje vin in grajski vinskipraznik na gradu v Ptuju, junijaPraznik lüka (~ebule) v Dornavi, avgustaKme~ki praznik s kme~kimi igrami v Leskovcu,avgustaKme~ki praznik v Stopercah s prikazom starihkme~kih opravil, avgustaKostanjev piknik, na katerem si lahko ogledatetudi kulinari~no razstavo halo{kih jedi, v@etalah, oktobraMartinovanje s krstom mo{ta v sredi{~u Ptujain na Gradu Borl, novembra

V minoritskem samostanu na Ptuju si lahkotretji konec tedna v maju vsako leto ogledatedràvno razstavo Dobrote slovenskih kmetij.Razstavljeni so kulinari~ni izdelki slovenskihkmetij (kruh, siri, naravni sadni sokovi, `ganepija~e, suhomesni izdelki idr.), razstavo paspremljajo bogat kulturni program, poku{njein prodaja dobrot. Na razstavi sodelujejo tudikmetije iz Avstrije.

Vabljeni na 18. razstavo, ki bo od18. do 21. maja 2007.

S tem znakom lahko kmetije ozna~ijonagrajene izdelke, ocenjene na dràvnirazstavi Dobrote slovenskih kmetij.

Nerazvitost pokrajine, ki je dobila imeKozjansko {ele po koncu drugesvetovne vojne, se danes kaè kotvelika prednost. Neokrnjena narava,ekolo{ko kmetijstvo, ekolo{ki pridelki,

ê z gradu Podsreda, enega najbolje

ohranjenih srednjeve{kih gradov v

Sloveniji, pogledate na kozjansko

pokrajino, se vam pogled zaziblje

med {tevilne hribe in gri~e, k

sadovnjakom in vinogradom.

Ro~no obiranje zeli{~ na kmetiji Kalan na Kalobju

Mlin~evko pripravljajo na Kozjanskem,Bizeljskem in v Posavju.

Hribovito, slikovito, z vinom zalitoHribovito, slikovito, z vinom zalito

jedi in pregovorna gostoljubnost zapeljejovsakega obiskovalca, da se odpravi na pote-panje po kozjanskih gri~ih. Tako se namre~imenuje eden od turisti~nih programov, skaterimi lahko spoznavate to gastronomskoregijo Slovenije. Vsak dan si boste lahko izbraliizlet, poln doìvetij in sre~anj z dobrimi ljudmiin jedmi, ki jih ponujajo turisti~ne kmetije. Tulahko pokusite {tevilne hi{ne in pokrajinskejedi, h katerim se prileèjo vina {marsko-vir{tajnskega vinorodnega obmo~ja.Med posebnosti gastronomske regijeKozjansko sodi prav gotovo poga~a, ki ji tukaj

pravijo . Ime je povezano z

na~inom priprave te slastne poga~e, nadevanes skuto, poloène na kva{eno testo, ki ga obrobovih zavihajo ali "zafrknejo". Kot samostoj-na jed ali priloga k omakam in mesnim jedem

so odli~ni , èpki iz ajdovega

testa, nadevani s proseno ka{o in zabeljeni zocvirki in smetano. Izjemna mojstrovina! NaKozjanskem imajo tudi svojo juho ali

enolon~nico. To je _ fiòlova juha z

rumenim in rde~im korenjem. Zelo priljubljenaje koleraba, iz katere skuhajo okusno juho ali jopripravijo s krompirjem in zabelijo z ocvirki.

Prav posebna je tudi

, jed, v kateri se zrcalijo te`ke dru`bene

razmere v tem delu Slovenije v preteklosti in joboste le s teàvo na{li v ponudbi. To je pe~enaprazni~na poga~a iz ve~ plasti v mlekonamo~enega kruha, med katere namaèjopregreto smetano. Omeniti kaè tudi poga~o

, vendar naj bo to dovolj za prvo

razvnemanje slasti!

zafrk(n)ja~a

kozjanski krapi

korêjevec

kozjanska kruhovapotica

pr{ja~o

Vinogradi na Tinskem


ê vam ne bodo pri srcu izbrana vina, vampriporo~amo sadne sokove in zdravilni sok izaronije. Kopate se lahko v Termah Olimia ... inpotem ne pozabite pokusiti sirov iz kozjegamleka, ki jih izdelujejo v sirarstvu Videc, paodli~nih sadnih `ganj razli~nih pridelovalcev. V~asu `ganjekuhe si lahko pridobivanje `ganjatudi ogledate. Vendar bodite previdni pri

poku{nji! V Podsredi se lahko udeleìte

turisti~ne prireditve

, vsako leto na za~etku oktobra, ki

sooblikuje pomen izvrstnih jabolk iz travni{kihsadovnjakov. Na Martinovo soboto prirejajo naKozjanskem {tevilna martinovanja, denimo vVir{tanju, kjer pripravijo Martinov pohod povinskih goricah.

Praznik kozjanskegajabolka

Siri iz kozjega mleka, izdelani v sirarstvu Videc iz Vodruà pri Šentjurju.

Postavljanje klopotca na klopot~evo nedeljo vVir{tanju, prvo nedeljo v avgustuZa~etek trgatve v Šmarju pri Jel{ah, septembraPraznik kozjanskega jabolka v Kozjanskem parku,drugi teden v oktobruMartinov pohod od gorce do gorce in martinovanjev Vir{tanju, na Martinovo soboto novembra


Zafrk(n)ja~a

Nasad aronije na ekolo{ki kmetijiŠmal~i~ na Treb~ah

testo _ 50 dag ajdovemoke, sol, kisla smetana po potrebi; nadev _

10 dag prosene ka{e, 30 dag skute, 1 jajce, 1rumenjak, sol; zabela _ 10 dag ocvirkov, 2 `licikisle smetane.

Ajdovo moko poparimo s slanim kropom,dodamo druge sestavine in zamesimo testo;razvaljamo ga za prst na debelo ter izreèmokroge. Na sredino vsakega poloìmo malonadeva, preganemo in stisnemo robove. Zanadev skuhamo ka{o, jo odcedimo inohladimo. Dodamo oèto skuto, {~epec soli,celo jajce in {e en rumenjak ter preme{amo.Krape kuhamo v slanem kropu 20 minut; ko sokuhani, jih zabelimo z ocvirki, ki smo jim dodalikislo smetano.

Sestavine za 10 oseb:

Kozjanski krapi

Ajdov krapec

Prlekija s sredi{~em v Ljutomeru se pona{a zbogato dedi{~ino na podro~ju kmetijstva,najbolj vinogradni{tva, pra{i~ereje in konjereje(zlasti ljutomerskih kasa~ev in z njimi povezanihkonjskih dirk), Prle~ke pa nadaljujejo bogatodedi{~ino prle{ke gastronomije. Na obmo~juPrlekije so znamenite vinske gorice zJeruzalemom, katerega ime je povezano spripovedjo o kriàrjih. Ti naj bi se med

Od vseh slovenskih kulturnih obmo~ij

in gastronomskih regij je Prlekija

posebna tudi zaradi svojega imena.

Obmo~je je dobilo ime po nare~ni

besedi "prle", ki pomeni prej in jo

Prleki in Prle~ke v svojem govoru

pogosto uporabljajo.

vra~anjem iz Svete deèle ustavili in prezimilina obmo~ju dana{njega Jeruzalema in ...nekateri tukaj za vedno ostali. Pustimopripovedim in legendam svobodno pot, vendarnekaj zagotovo drì: pregovorno gostoljubniljudje, simpati~ne Prle~ke, odli~na hrana inrujna vina so morali biti temeljni motivi, ki soznamenite viteze zadràli v teh slikovitih krajih.Med slove~a prle{ka vina sodi prav gotovo

, ki omogo~a pozne trgatve. Te zagotovi-

jo uglajeno, polno in ne`no vino. Letnik 1983 jebil eden najbolj{ih letnikov {ipona in belegapinota. Seveda pa na znamenitih legah @eleznedveri, Kajàr, Brebrovnik, Slamnjak, Jeruzalem,Radomer{~ak, Kog, Vinski vrh, Strmec in drugihpoleg njiju uspevajo odli~ne sorte, kot so la{kiin renski rizling, sauvignon, rulandec, mu{katotonel, rumeni mu{kat in traminec.Prizadevanja za kakovostno vinogradni{tvo naodli~nih legah so verjetno od druge polovice18. stoletja pripomogla k "izumu" posebnelesene mehani~ne zvo~ne in pla{ilne napraveza ptice, ki jo poganja veter in ji pravijo

. Zaradi {tirih letvic v vetrnici, po

katerih se razlikuje od podobnega s {estimi v

{ipon

klopotec

Prle{ka gibanica

Prvi pri delu, prle pri jeluPrvi pri delu, prle pri jelu


Halozah, se ta tip klopotca imenuje .

Lesena kladivca, ki udarjajo z vrtenjem vetrnicepo deski, ustvarjajo v vinogradih svojevrstnomelodijo v ~asu dozorevanja grozdja, njihovzvok pa naj bi hkrati odganjal ptice od zrelihgrozdnih jagod.Razvita pra{i~ereja je osnova za za{~iteni

suhomesni izdelek .

Predstavljajo jo bolj{i kosi na poseben na~inkozerviranega svinjskega mesa (stegno, ribica,vratovina), ki jih najprej nekoliko podimijo alipokuhajo, nato ope~ejo, ohladijo in zloìjo vlesen ~eber, temeljito zadelane z zaseko. Takoshranjeno meso ohrani posebno so~nost innarezano k ~rnemu kruhu, ~ebuli, papriki inbelim sortam prle{kih vin se kar topi v ustih ...Prlekija pa ima poleg konjev kasa~ev in prle{ketünke {e vsaj dve pomembni blagovni znamki,ki imata {tevilne oboèvalce na turisti~nihkmetijah in v gostilnah. Iz belega vle~enega

testa pripravljajo izvrstno poga~o

ali . Zloèna je iz {tirih

prle{ki

prle{ko tünko

prle{kogibánco gibanico

Jeruzalem Prle{ki klopotec Ro~no obiranje zeli{~ na kmetijiPrapotnik na Kogu

Vinogradni{tvo in vinarstvo ûrin-Prapotnik na Kogu

tankih plasti testa in treh plasti skutneganadeva, ki mu dodajo jajca, kislo smetano, vnovej{em ~asu, ko je ta poga~a postalapredvsem sladica, pa {e rozine. Podobno kot vvseh sosednjih gastronomskih regijah je tudi vPrlekiji razvita kultura poga~, pripravljenih narazli~ne na~ine in razli~nih poimenovanj

(

). Med posebnosti Prlekije tako prav

gotovo sodi slana ali sladka poga~a

. Tanko ajdovo testo razvaljajo v krog in

ga namaèjo z osoljeno skuto in kislo smetanoter spe~ejo v pe~ici ali v kru{ni pe~i. Mnogidobrojedci prisegajo, da je {e topel ajdovkrapec eden najbolj{ih prigrizkov k izvrstnimprle{kim vinom. K vinu se prileèjo tudi

posu{eni za~injeni skutni sto`ci ali . V

zimskem ~asu pripravljajo , klobase,

napolnjene z ajdovo ka{o, svinjskim mesom,pe~eno svinjsko krvjo in za~imbami.V slikoviti Prlekiji vas ne bodo prevzele leizvrstne jedi in izjemna, zlasti bela vina, ampak

postr`ja~a, ajdova poga~a, zlevanka,kvasenica

ajdovkrapec

sireki~urke

{e druge mojstrovine njenih prebivalcev. Vvaseh in zaselkih delujejo razni rokodelci (npr.pletarji, izdelovalke cvetlic iz papirja). Nepozabite obiskati tudi odli~ne tradicionalnelon~arske delavnice @uman v Ljutomeru, kjer siboste lahko ogledali in kupili lon~ene peka~e zapeko prle{kih gibanic.

Prle{ka tünka Narezek prle{ke tünke

Pri naselju Radenci in v Pesni{ki dolini je velikoizvirov naravne mineralne vode. Z njo ljudje èstoletja pijejo belo vino kot "{pricer" (me{anicovina in mineralne vode) in "{kropec" (vino zmanj{im curkom mineralne vode). Med vsemi

vodami je seveda najbolj znana , na

kateri temelji mednarodno uveljavljenablagovna znamka. V Radencih se je po odkritjuizvirov mineralne vode v drugi polovici 19.stoletja za~elo razvijati zdravili{~e, ki je svojodejavnost raz{irilo {e zlasti po letu 1960 zrazvojem zdravili{ko-hotelskega sredi{~a.Slovenske gorice so tudi vinorodna pokrajina.Vrsta odli~nih vinogradnikov in vinarjevprideluje vrhunska vina. Od leta 1852 v GornjiRadgoni polnijo penino, pripravljeno po klasi~ni{ampanjski metodi. K vinom ponujajo naturisti~nih kmetijah in v gostilnah jedi, medkaterimi so lokalne posebnosti.Podobno kot v Prlekiji tudi v Slovenskih gori-

cah izdelujejo , v manj{e sto`ce obliko-

vano skuto s soljo, mleto papriko in kumino, kijih posu{ijo v pe~i ali na soncu. Pikantni sirekiso okusni prigrizki h kruhu in belim vinom.

Zna~ilni poga~i Slovenskih goric sta

Radenska

sireke

kipjena

Slovenske gorice imajo veliko

podobnosti s Prlekijo, s katero se v

veliki meri prekrivajo, vendar kljub

temu predstavljajo samostojno

gastronomsko regijo. So izrazito

gri~evnata pokrajina z dolinama

Š~avnice in Pesnice, ki se raz{irita v

Ptujsko in Mursko polje.

poga~a kvasenica gibanca

bu~no olje

ali in . Kot pove

è ime prve, je izdelana iz kva{enega testa, vnasprotju z drugo, ki je iz vle~enega in jepodobna prle{ki gibanici. Obe sta obloèni sskuto in kislo smetano. Prvotno so ju pekli obve~jih delih ali praznovanjih, in sicer slani,danes pa pripravljajo tako slane kot sladke.V pripravljanju jedi ima pomembno vlogo

, ki je za{~iteno kot {tajersko-

prekmursko bu~no olje in je ena temeljnihprehranskih surovin v vsej severovzhodni

Suhi sireki sirarstva Kekec, Naturbio, d. o. o., Sveta Trojica

Belakova vinska klet na RadenskemVrhu se pona{a s {tiristoletno zgodovino.

Dobrote med Muro in DravoDobrote med Muro in Dravo


Sloveniji. V {tevilnih manj{ih in ve~jih oljarnahga pridobivajo po toplem postopku. Vrhunskoblagovno znamko za ve~ vrst bu~nega olja, kiga stiskajo tudi po hladnem postopku,

predstavlja na Stari

Gori pri Sv. Juriju ob Š~avnici. Poleg prodajepripravljajo tudi zelo zanimive poku{nje olj skruhom. Bu~no olje je obvezna zabela hladnihpoletnih solat, uporabljajo ga za pripravopeciva in drugih jedi.Izvrstne so hladne kumare s smetano ali

, s katerimi lahko odli~no

premagujete poletno vro~ino. Smetana jepogosta sestavina pri pripravi mle~nih in drugih

juh. Med juhami je posebnost , ki

jo odli~no pripravijo gospodinje v Destrniku. Od

`gancev pripravljajo zlasti , ki

jih skuhajo iz me{anice krompirja in p{eni~nemoke, jih nastrgajo v skledo in zabelijo z

ocvirki. Kuhajo tudi ajdove ali

, ki pa se po pripravi ne razlikujejo od

`gancev v drugih slovenskih regijah.Slikovito gri~evnato slovenskogori{ko pokraji-no sooblikujejo posamezne vasi in trgi ter{tevilne cerkve. Med njimi si velja ogledati vsajdve najpomembnej{i, obe romarski:poznogotsko cerkev sv. Treh kraljev nadBenediktom in veliko romarsko baro~no cerkevsv. Trojice s tremi zvoniki in fran~i{kanskimsamostanom v trgu Sveta Trojica, kjer so obve~jih praznikih in romanjih obse`ni kramarskisejmi.

oljarna Kocbek 1929

smetanove murke

slivova juha

oèjene `ganke

hajdinske`ganke

KvasenicaVrhunsko bu~no olje oljarne Kocbek

Na sadni cesti v Voli~ini pri Lenartu

Pustni karneval v sredi{~u Ormoà in prikazfa{enkov, pustnih sprevodov, v Cvetkovcih,Sredi{~u ob Dravi in LjutomeruPraznik vina in doma~ih jedi v Podgorcih,aprila/majaTr`nica pri vinogradni{ki pre{i na Kapeli, majaPetrov sejem v Gornji Radgoni, konec junijaPraznik ètve na Polen{aku, julijaDan ètve zlatega klasja na Stari Gori, julijaKlopot~ev bal v Zavrhu, zadnjo julijsko sobotoPostavljanje klopotca pri vinogradni{ki pre{ina Kapeli in Grajen{~aku, avgustaDan pristarskih poga~ v Pristavi pri Ljutomeru,septembraPraznik trgatve na Svetinjah pri Ivanjkovcih,sredi septembraPrikaz pridelave in predelave bu~ v bu~no olje,razstava jedi iz bu~ in bu~nega olja v oljarniSredi{~e ob Dravi, konec septembraMartinovanje s krstom mo{ta v sredi{~u GornjeRadgone, Lenarta, Destrnika, Ljutomera, Ormoà,Sredi{~a ob Dravi na Martinovo soboto, novembraLeopoldov sejem v Gornji Radgoni, novembra

Gastronomske prireditvev Slovenskih goricah in Prlekiji

Muzejska zbirka gostilne Šiker

Ta skrajni severovzhodni del Slovenije, ki serazteza od levega brega reke Mure, sestavljave~ rodovitnih pokrajin: ravninska Dólinsko inRavénsko ter gri~evnata vinorodna Gori~ko inLendavske gorice. V prekmurski gastronomijiopazimo nekatere podobnosti s {ir{im panon-skim svetom, vendar so v stoletjih ìvljenja ingospodarskega prizadevanja tamkaj{nji ljudjerazvili vrsto posebnosti.Eden najve~jih posvetnih praznikov so za

Prekmurje ima tako reko~ vse, kar je

potrebno za popolno gastronomsko

regijo: ìta in druge poljske pridelke z

bu~ami vred, vinograde, pra{i~e in

krave, tudi divjad, ribe, gobe ... in {e

blagovno znamko Di{i po Prekmurju,

ki je jamstvo za vrhunsko kakovost

ìvil.

Prekmurce prav gotovo Takrat izdelajo

vrsto sveìh, poltrajnih in trajnih izdelkov: zlastizna~ilne so prosene, ajdove ali bele, èmljevein kruhove krvavice, pe~ena kri, ocvrti mo`ganiin godlja. Med drugimi so {e polnjeno svinjsko

debelo ~revo ( ), polnjen èlodec ( ),

razli~ne trajne klobase, salame, tla~enka inòlca, prekajena slanina, ocvirki, prekajeno salo

za kru{ni namaz, zaseka ali ... Krono

njihovega znanja in prizadevanja na tem

koline.

baba ded

zábeu

Nebe{ko dobra prekmurska gibanica

Makov nadev, polit s kislo smetano – eden od nadevov prekmurske gibanice


Prek Mure samedobre gastronomske turePrek Mure samedobre gastronomske ture

podro~ju predstavlja izjemna

z za{~itenim geografskim poreklom.

V dobrih gostilnah in na turisti~nih kmetijah

pogosto postreèjo z okusno,

golaù podobno mesno enolon~nico, priprav-ljeno iz svinjskega, govejega, divja~inskegamesa in krompirja ter v jesenskem ~asu tudigob. Jed ponavadi postreèjo v kotli~u, pokaterem je jed dobila ime. Zelo raz{irjena jed,ki je pogosta enolon~nica ali priloga h koli-

nam, je V ribano kislo repo, s

katero kuhajo nekatere kose svinjine, zakuhajoproseno ka{o in dodajo pre`ganje iz masti,moke in ~ebule, kot za~imbe pa majaron,~esen, ~ebulo in kis. Bujta repa je ena odposebnosti Prekmurja in je druge slovenske

prekmurska{unka

bogra~em,

bujta repa.

gastronomske regije ne poznajo.Še eno posebnost ima Prekmurje, ki jo danespripravljajo skoraj povsod po Sloveniji. To jeza{~itena sladka poga~a, imenovana

Spodnji del gibanice

je narejen iz krhkega testa, potem si medplastmi vle~enega testa sledijo makov, skutni(v novej{em ~asu z rozinami), orehov in jabol~ninadev, ki jih v tem vrstnem redu {e enkratponovijo, premaèjo s kislo smetano in spe~ejo.Iz nekaterih starej{ih pisnih pri~evanjsklepamo, da je ta na~in priprave gibaniceposledica dalj{ega razvojnega procesaprazni~nih poga~, ki so dobile ime po "gübi", tj.gubi, saj je vsaka poga~a sestavljena alipregubana iz ve~ plasti testa. Praviloma se

prekmurska gibanica.

Prekmurska {unka Bogra~ in pereci, pleteni v obliki obro~aPereci

Bujta repa s kolinamiGori~ko

gibanica pe~e v okroglem lon~enem peka~u,dopustna je tudi uporaba pravokotnih.Okrogli ali oglati lon~eni peka~i so le ena vrstazna~ilnih izdelkov prekmurskih lon~arjev (vPe~arovcih, Bogojini, Filovcih, Te{anovcih), kislovijo tudi po izdelavi ~rne lon~evine. Polegnjih deluje v Prekmurju {e ve~ izvrstnih roko-delcev, zlasti pletarjev in pletark iz slame inkoruznega li~ja, tkalk, lectarjev, vezilj inokra{evalk prekmurskih remenk, tj. pobarvanihin okra{enih velikono~nih jajc.Seveda gibanica ni edina prekmurska poga~a.

Gospodinje jih pripravljajo celo vrsto zrazli~nimi nadevi, po katerih se imenujejo:

idr. Posebno

skupino predstavljajo okusni zavitki, ki se

imenujejo Kva{eno ali vle~eno testo

namaèjo z razli~nimi nadevi, ga zvijejo inspe~ejo. Zna~ilni nadevi so bu~e, skuta ali"kiselák", ribez, mak, grozdje, bu~na semena,repa, zelje in drugi.V ìtorodnem Prekmurju imata velik pomenkru{na in splo{na mo~nata kultura.Kruh je bil v Prekmurju vednopredmet posebnegaspo{tovanja,simbol blaginje,vsakdanjih inprazni~nihritualov.Polegosnovnih vrstkruha

idinja~e, repnja~e, tikva~e, zlejvanke,posolanke, krapci, bibe, gibíce

reta{i.

poznajo v Prekmurju {e medeni, sadni, rènikruh z bu~nicami ali orehi, kruh z bobom, izbu~nih droì, z dodatkom lanenega semena,krompirjev, ovseni, kostanjev kruh in druge. Obporoki ali krstu spe~ejo ve~jo {truco bolj{ega

belega kruha, ki je okra{en s

testenimi kitami in drugim okrasjem. Medprazni~nimi in vsakdanjimi kruhi so {e ve~ji

kru{ni pleteni venci in manj{e kru{ne

roladice

bosman,

vrtankiVrtanek

Bosman

Makov reta{

Vle~eno testo:

Skutni nadev:

40 dag gladke moke, 1 jajce,polovico `li~ke soli, pribli`no 1 dcl mla~nevode, 1 `lico raztopljenega, komaj mla~negamasla ali margarine. Zamesimo gladko,mehkej{e testo. Oblikujemo hleb~ek, gapoloìmo na pomokano krpo in pokrijemo, dane dobi na povr{ini skorjice. Tako naj po~ivana toplem 30 minut.

50 dag dobro odcejene sveèskute, 2,5 dcl goste kisle smetane, 2 jajci, 4`lice mla~ne margarine ali toliko olja, 4 `liceprebranih in opranih rozin, 1 vaniljev sladkor,od 2 do 3 `li~ke sladkorja.

Skuto razdrobimo. Smetano in rumenjake vve~jem lon~ku dobro zme{amo. Beljakstepemo v trd sneg in rahlo prime{amo ksmetani z rumenjaki. Polovico jaj~nesmetane polijemo po skuti in jo z vilicamirahlo zme{amo.

Na belem prtu, ki ga pomokamo z ostromoko, raztegnemo testo v centimeter debelo


Nadev: 30 dag dobro zmletega maka,smetana z 1 jajcem in margarina ali olje kotza skutni zvitek. Sladkamo po okusu. Vnadaljevanju ravnamo enako kot pri pripraviskutnega reta{a. ê ga premalo polijemo ssmetano ali dodamo preve~ jajc, je reta{ suhin tr{i.

plo{~o in jo zgoraj natan~no premaèmo steko~o ma{~obo. Z rokami ~im bolj tankorazvle~emo v velikost srednje velike oglatemize, pri ~emer pazimo, da ne naredimolukenj. Do polovice po dolìni mizepotresemo skuto. Preostanek smetane z jajcipokapamo po skuti in po gornji polovicipraznega testa _ a ne ~isto do roba.Pokapamo {e s preostalo ma{~obo insladkamo po okusu. Debeli testeni rob obskuti odreèmo s topim noèm ali gaodtrgamo. Potresemo {e rozine in zvitek zelorahlo s pomo~jo prta zvijemo do zadnjegadebelega roba testa, ki ga nato odreèmo. S~im bolj debelim, a ravnim robom kro`nikazvitek nareèmo na slabo dolìno peka~a inga ne pretesno zloìmo v nama{~en peka~.Preden ga damo v pe~ico, ogreto na 230stopinj, ga zgoraj premaèmo s smetano. Kolepo zarumeni, temperaturo zmanj{amo na200 stopinj in spe~emo do konca. Reèmonekoliko ohlajenega. Preden ponudimo, gapo èlji posladkamo.

Skutni reta{

ali V zimskem ~asu in za pogostitve

spe~ejo manj{e hleb~ke, ki jih zaradi glavnih

sestavin imenujejo in

zlasti okusne in primerne so ob

poku{nji prekmurskih vin. Iz testa izdelujejorezance, mlince in testene krpice kvadratnih

oblik, ki jih imenujejo tudi

Pripravljajo jih na razli~ne na~ine, z makom,smetano, zeljem, orehi, skuto in drugimidodatki.

pereci.

ocvirkove salovepoga~ice;

flikice, külinji.

Mak ima v prekmurski prehrani pomembnomesto. Poleg tega da je nepogre{ljiv vgibanicah, reta{ih in za pripravo makovih

rezancev, ga potrebujejo tudi za

ki je v splo{ni paleti slovenskih potic

najbolj "prekmurska". Iz krompirja in ostrep{eni~ne moke skuhajo prekmurske `gance ali

ki so zabeljeni priloga ali samostojna

jed s solato. Med juhami je verjetno najbolj

zna~ilna prekmurska (

), pripravljajo tudi

in

Kisla smetana je osnova za

in Seveda pa med

doìvljanjem gastronomskih posebnostiPrekmurja lahko odkrijete povsem preproste, a

nadvse okusne jedi. Mednje sodi

pope~eni kosi ~rnega kruha, natrti s stroki~esna in namazani z zaseko. In potem: samo {ekozarec dobrega prekmurskega belega vina indoìvljanje Prekmurja je popolno!

makovopotico,

dödöle,

mle~na juha mlei~naùpa mle~no ajdovo juho zgobami, krompirjevo, skutno fiòlovo.

mle~no ajdovoka{o, mle~no repo zelje.

pájani kruh,

V Prekmurju boste lahko poskusili odli~na vina z Gori~kega in iz Lendavskih goric.

Na turisti~ni kmetiji Zelko se ukvarjajotudi z lon~arstvom.


Plavajo~i mlin na Muri pri Iàkovcih

Izdelki sadjarske kmetije Cifer

Ocvirkove poga~ice

Pustni karneval v Murski Soboti in Lendavi,februarjaRazstava pirhov v Dobrovniku, marcaPredstavitve velikono~nih navad in ro~nihizdelkov v Bogojini, v za~etku aprilaBogra~iada v Murski Soboti, majaBogra~fest v Lendavi, septembraPereciada v Dobrovniku, septembraRazstava jedi iz koruze v Gan~anih, septembraRazstava bu~ v Lipovcih in Gradi{~u, septembraKulinari~na razstava Zlata kijanca z dödölijadov Puconcih, septembraMo{t, vino, kostanj v Gerlincih pri Cankovi,oktobraLendavska trgatev v Lendavi, septembraPraznik bu~ v Bodoncih, septembraFestival medu (prodajna razstava) v Gradu,konec oktobraMartinovanja v Lendavi, Dobrovniku,Turni{~u, Melincih, Beltincih, novembra

Nacionalni organ Programa pobude Skupnosti INTERREG III ASlovenija-Avstrija 2000–2006 je Slu`ba Vlade Republike Slovenijeza lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Za vsebino dokumenta je odgovoren Kmetijsko-gozdarski zavodCelje in v nobenem primeru ne odraà stali{~a EU.

Republika SlovenijaSlu`ba Vlade Republike Slovenije zalokalno samoupravo in regionalno politiko

Documents

Gastronomska popotovanja od Gorenjske prek avstrijske Koro{ke do