www.impol.si2 4

UROŠ KRAŠEVAC IN MARUŠA MOČNIK DOSEGLA GUINNESSOV REKORD V JADRANJU

»Yessss, ratalo nama je! Guinness je najin.«

PROSLAVA OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE  POLJČANE

Po letu dni premora ponovno občinska prireditev

leto XXXII • številka 23 (1497) • cena 2,20 EUR • Slovenska Bistrica, 10. junija 2021 • poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica

INTERVJU TEDNA: Tomaž Strelec – predsednik Kluba študentov Slovenska Bistrica: »Bistveno je, da damo mladim prostor in glas«

(Fot

o: P

GD

)

Gasilci znova dokazali svojo Gasilci znova dokazali svojo usposobljenostusposobljenost

PGD KebeljPGD Kebelj

PGD OplotnicaPGD Oplotnica

oglas_stajerski_84 x 20

www.stajerskival.si

NAJVEC

NOVICLOKALNIH

AvtoMobilno zavarovanje

Več kot avtomobilsko zavarovanje.

tiskan_oglas_AvtoMobilno_85x43.indd 1tiskan_oglas_AvtoMobilno_85x43.indd 1 05/02/2021 12:2205/02/2021 12:22

V Celju je potekalo državno gasilsko tekmovanje, ki je bilo lani zaradi epidemije prestavljeno. Izmed 247 ekip iz vse Slovenije so gasilci iz Gasilske zveze Slovenska Bistrica dosegli odlične rezultate.

Na Zgornji Polskavi otroški pohod in otvoritev turnokolesarske poti

Likovna kolonija na Črešnjevcu v znamenju vode in vodnjakov

Stran 11Stran 11

Stran 8Stran 8

Stran 5Stran 5

2 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.si

UVODNIK

MED NAMI

Obstajata dve pravili za

doseganje ciljev.

1. pravilo: Začnite

2. pravilo: Nadaljujte.

E. Howard Hunt

ISKRICA

PANORAMINI OBRAZI (767)

Špela Šega, po poreklu Dolenjka, živi v Slovenski Bistrici

Njeni razvadi sta kava in sladoledŠpela je po izobrazbi dilomirana vzgojiteljica in je nekoč delala po številnih okoliških vrtcih – Tinje, Kebelj, Prihova, Ciciban, Soncek, leta 2016 pa nato odprla salon za nohte.

Svoje roke ji je zaupalo že kar nekaj znanih slovenk, kot Eva Boto, Manuela Brecko, Maja Keuc, Anabel, Tina Apostolova, Gaja Prestor. Njeni nohtki so bili 2-krat tudi že na Eurosongu in večkrat na Emi. Pri njej se je ustavil na negi rok in nohtov tudi naš domačin Klemen Prepe-lič. V letu 2020 je dejavnost razširila še v spletno prodajo produktov za nohte in postala eksklu-zivna distributerka znamke TheGelBottle, na katero prisegajo tudi mnoge svetovne zvezdni-ce kot so Ritta Ora, Kim in Khloe Kardashian, Selena Gomez, Kylie Jenner, Victoria Beckham, Duo Lipa, Rihanna, Heidi Klum, Billie Eilish. Izvaja tudi začetne in nadaljevalne tečaje in tako svoje znanje predaja novih nohtnim stilistkam. 

V prostem času zelo rada kolesari s cestnim in gorskim kolesom s Koštruni po okoliških klancih ter teka po bistriških ulicah. Z družino najpogosteje zaide na sprehod po Močeradovi poti ali pa v Vintgar. Veliko časa posveča športu, ki jo sprošča, saj v salonu večino časa presedi. Po

poreklu je Dolenjka, vendar že 13 let živi v Slo-venski Bistrici, kamor sta jo je pripeljala ljube-zen in študij. Njena razvada sta kava in sladoled, ki si ga rada privošči ob večerih pred televizor-jem ob dobri seriji. Je tudi velika gurmanka in se rada poda na razvajanje v restavracije z visoko kulinariko.

Rada potuje po Sloveniji, še posebej na oba-lo in Gorenjsko. Zadnja leta z družino odpo-tujejo tudi v kakšne bolj oddaljene kraje. Letos je potovala v Tanzanijo na otok Zanzibar, kar jo je še posebej zaznamovalo. Pozitivne energije, odprtosti in skromnosti tamkajšnjih domačinov ne bo pozabila. Kot nekdanjo vzgojiteljico jo je še posebej presunil obisk njihovih vrtcev in šol, kjer so otroci bosi, na tleh, brez didaktičnih igrač. Kadar ji čas dopušča, se rada zadržuje tudi v kuhinji, kjer pripravlja dobrote z drožmi, pizze napolitana, najbolj pa je ponosna na macrone, ki ji še posebej dobro uspejo.

Niko Turk

Vedelo se je, da pot med Piranskim zalivom in Dub-rovnikom ne bo lahka in da ju na morju čaka marsikate-ra  nepredvidljivost. Vendar jima je uspelo, na kar je po-nosna celotna razširjena eki-pa in njuni najbližji.

Štirje dnevi jadranja preko Jadrana so bili zahtevna preizkušnja. Bili so vzponi in padci motivacije. Tudi nevšečnost s poškodo-vanim vpetjem jadra drugi dan ju ni ustavila. Na jadr-nici brez kabine, postelje in drugega udobja sta živela 4 dni in neprekinjeno jadrala. Morje, veter in sonce jima

niso vedno prizanašali. Zgo-voren je podatek, da sta za-radi neprekinjenega jadranja spila skupaj zgolj 8 litrov vode, pojedla 15 energijskih ploščic in spala skupno pičlih 10 ur.

Manjši počitek sta si pri-voščila le na južni strani oto-ka Žut, kjer sta se okrepčala in nabrala moči za nadalje-vanje. Pot sta si krajšala z zabavnimi vklapljanji v živo preko socialnega omrežja Fa-cebook, ki smo jih domačini in širša javnost vedno težko pričakovali. Tako med nju-nim javljanjem ni manjkalo sproščenih komentarjev in

petja slovenskih skladb, ki so jima jih predlagali njuni sle-dilci.

Zadnji del jadranja je bil  najbolj naporen. Na juž-ni strani otoka Mljet je pi-hal zgolj šibak veter, ki jima ni omogočal plovbe, hitrej-še od 3,5 vozla. Kljub temu sta ostala močna, zdržala in svoj podvig uspešno končala. Njun podvig je zaključen in zadostila sta vsem pogojem za postavitev rekorda. Sedaj moramo počakati le še na ra-tifikacijo rekorda.

(Foto: layline.si)Niko Turk

Uroš Kraševac in Maruša Močnik dosegla Guinnessov rekord v jadranju

»Yessss, ratalo nama je! Guinness je najin.«Bistričana Uroš Kraševac in Maruša Močnik sta minulo sredo, 2. junija 2021, prese-gla mejo 331,5 navtičnih milj, ki je bila potrebna za osvojitev novega Guinnessovega rekorda v prejadrani razdalji z majhno jadrnico tipa ‚dinghy‘ za dve osebi brez kabine. V dobrih 84 urah od nedelje zjutraj sta prejadrala 360 nmi, s čimer sta postavila novo mejo za prihodnje jadralce.

Da bi bil njun podvig priznan kot nov Guinnessov rekord, sta morala zadostiti zahtevnim kriterijem:• Jadralca se ne smeta dotakniti kopnega ali biti v fizič-

nem stiku z drugimi plovili ali predmeti.• Jadralca imata spremstvo, ki potuje za njima na določe-

ni razdalji in skrbi za varnost.• Celotna pot se mora snemati iz spremljevalnega čolna

kot dokaz.• Če jima kdorkoli pomaga, se poskus rekorda prekine.• Jadralca lahko komunicirata s spremljevalno ekipo.• Oprema na barki in sama barka morata biti odobreni

od komisije WGR.• Na barki imata jadralca GPS sledilnik (tracker), ki bo,

poleg posnetka, glavni dokaz o prevoženi razdalji.Na spremljevalnem čolnu sta še dve neodvisni priči, ki vo-

dita dnevnik, evidentirata prevoženo razdaljo in pomembne dogodke.

Maruša in Uroš s svojo spremljevalno ekipo na cilju v Dubrovniku Morje, veter in sonce jima niso vedno prizanašali.

»Jadralni Guinness« je v bistriških rokah

Kot smo napovedali in bili prepričani v popoln us-peh Maruše in Uroša že v prejšnji številki, se je zdaj to zares zgodilo. V močni pre-izkušnji morja, vetra, valov, mraza, neprespanih noči, tehničnih težav, brezvetrja in še marsičesa sta dosegla zas-tavljen cilj in čila in zdrava prispela v Dubrovnik. Moč je v svojem telesu, je rekla Maruša. Zaupati mu moraš in čutiti, da si v njem res doma. In zdaj, ko je rekord osvojen, nas zagotovo čaka z njune strani še veliko moč-nih izzivov. Pogovarjali smo se s predsednikom Kluba študentov in odstrli proble-matiko, s katero se soočajo v tem čudnem korona času. Na mladih svet stoji, smo rekli včasih. A to drži tudi danes? Želimo jim moči za premikanje razmer na bolje, za spodbujanje napredka v družbi, za uresničitev njiho-vih pričakovanj.

Sicer pa je čutiti, da pre-hajamo v življenje brez stro-gih omejitev. Že v naslednjih dneh bo v grajskih prostorih nekaj čudovitih glasbenih prireditev, dogodki se zače-njajo vrstiti vsepovsod. Kako se tega veselimo! V Poljča-nah so s proslavo sicer le v ožjem krogu povabljenih obeležili občinski praznik in podelili priznanja za minuli dve leti. V okviru Ljudske iniverze se bo ponovno od-vijal Teden vseživljenjskega učenja. Vedno novi izzivi in iskanje novih poti nam po-vedo, da se človekovo učenje res nikoli ne konča. Bolj kot smo pripravljeni sprejeti pot učenja in rasti, več imamo možnosti za doseganje vi-soke in zdrave starosti. A je lahko še kaj bolj spodbu-jajočega in optimističnega za starejšo generacijo? In seveda tudi za mlajše, ki se na tak način učijo pomemb-nega poslanstva sodelovanja in pomoči.

Še veliko vsega se je in se bo dogajalo v teh junij-skih dneh. Počasi korakamo proti 1500 številki! Ponosni smo na to in hvala vam dragi bralci, da nam vztrajno po-magate k temu jubileju. Še mnogo nadaljnjih številk si želimo!

Sprejem za naša rekorderja bo v četrtek, 10. junija ob 18. uri v športnem parku Bistrica. Vabljeni!

10. junij 2021 • 3www.tednikpanorama.si INTERVJU TEDNA

Tomaž StrelecRojen: 25. junij 1998Izobrazba: Dokončana splošna gimnazija, absolvent univer-zitetnega programa strojništvaPoklic: študentHobiji: Namizni tenis, branje knjig, udeležba in prirejanje raznih aktivnosti za študenteŽivljenjski moto: Edini pomemben cilj v življenju je, da si zadovoljen in iskren s samim sabo.

Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska BistricaT: +386 2 80 50 500 / www.emmi.si / info@emmi.si

Aluminiju dajemo sijaj

* Poznamo vas kot predse-dnika Kluba študentov Slo-venska Bistrica. Kaj študirate in zakaj ste izbrali to smer študija?

»Trenutno sem absolvent strojništva na Univerzi v Ma-riboru. Za študij sem se odlo-čil, ker sem po naravi bolj teh-nik kot družboslovec. Veliko pa je k moji odločitvi vseeno prispevalo tudi dejstvo, da smo strojniki zelo iskan kader in z iskanjem službe ne bom imel večjih težav.«

* Vodenje Kluba ste prev-zeli lani oktobra. Zakaj ste se odločili za kandidaturo?

»Za vlogo predsednika sem se odločil, ker me veseli-jo izzivi, ki jih to delo ponu-ja. V času študija sem namreč spoznal, da samo znanje, ki ga prejmeš na fakulteti, ni vedno dovolj. V prvih letih mojega delovanja na Klubu študentov sem pridobil ogromno veščin, med drugimi tudi, kako delati v ekipi ali pa kako neko idejo v glavi izpeljati do konca, kako od ideje do polne koncertne dvorane. Ta znanja sem želel še

nadgraditi in zato sem se od-ločil postati predsednik kluba. Ni mi žal, saj si skozi to delo nabiram mnogo izkušenj, ki mi bodo prišle prav v prihod-nosti.«

* Na čelu bistriških štu-dentov ste že nekaj mesecev. Kaj vam je v tem času pred-stavljalo največji izziv in kaj bi izpostavili kot največjo zmago?

»Vsekakor je bil na začetku največji šok to, da delo v klubu ni bil več samo moj hobi. Vsak dan je bilo potrebno poslati kakšno poročilo in se udeležiti kakšne seje kje drugje. Spoznal sem, da se stvari ne naredi-jo same od sebe in prvič sem v vlogi, ko je delovanje kluba več ali manj odvisno samo od mene. Kmalu po nastopu novega mandata je pričel loc-kdown zaradi drugega vala epidemije COVID-19. V teh časih smo kot klub težko iz-polnjevali naše poslanstvo, saj so bila vsa druženja prepove-dana, študentje sami pa smo imeli vrh glave raznih online predavanj in takšne aktivno-

Tomaž Strelec – predsednik Kluba študentov Slovenska Bistrica

»Bistveno je, da damo mladim prostor in glas«

mnoga družbena vprašanja in kot pomembna skupina, ki se še vedno bori za svoje interese in izboljšanje socialnega polo-žaja naših sovrstnikov.«

* Mnogi mladi, tako dijaki kot študentje po Sloveniji so preteklo leto opozarjali na iz-ključenost iz dialoga z odlo-čevalci ter na rast občutka ne-moči in apatije. Kako odnos družbe do mladih dojemate vi? Ste slišani ali preslišani?

»Minuli čas je bil težak za celotno družbo, študentje v tem pogledu nikakor nismo bili posebni. Nase smo opo-zarjali preko različnih kanalov in se res trudili, da bi nagovo-rili odločevalce. Kot smo videli v realnosti, pa politiki v nas niso videli resnega sogovorca, ki bi bil vreden njihovega časa. Menim, da družba v mladih ne vidi kompetentnega kadra,

Študenti imajo od nekdaj pomemben položaj v družbi, so gonilo napredka, generatorji družbenih sprememb in borci za socialno pravičnost. O položaju študentov v sodobnosti in težavah, s katerimi se soočajo v obdob-ju epidemije, smo se pogovarjali s Tomažem Strelcem, predsednikom Kluba študentov Slovenska Bistrica.

sti tudi niso prinesle želenega učinka. Tudi seje upravnega odbora so štiri mesece pote-kale izključno preko spleta, zato je bilo izredno težko najti motivacijo za delo. Ampak na srečo so se tudi ukrepi začeli sproščati, kar je močno dop-rineslo k motivaciji za naše delo. V tem letu sem izredno ponosen na ponovno oživitev dijaške sekcije našega kluba. Komaj čakam, da pričnejo ustvarjati svoje projekte. Čez nekaj let pa bodo lahko svoje večje načrte začeli udejstvova-ti v okviru upravnega odbora našega kluba. Želimo si, da bi vsem dijakom približali naš klub, ki je dejansko namenjen vsem mladim v našem okolju.«

* Maj je tradicionalno veljal za študentski mesec sprostitve, zabav in druženja na različnih študentskih do-godkih. Organizacija večjih prireditev tudi letos še vedno ni mogoča. Kaj to pomeni za Dan in Noč ljubezni?

»Dan in Noč ljubezni sta bila vsako leto v ospredju na-šega delovanja. V letu 2021 naš klub praznuje 30. letnico delovanja in v tem času je tež-ko najti pravilen način za obe-ležitev takšnega rojstnega dne. Brez teh dveh tradicionalnih dogodkov verjamem, da smo izgubili veliko na prepoznav-nosti kluba v Slovenski Bis-trici. V letošnjem letu izvedbe dogodka Noč ljubezni ne načr-tujemo, se bomo pa potrudili, da bomo ponudili čim več ak-tivnosti v poletnih mesecih, ki prihajajo.«

* Epidemija pa študen-tom ni odvzela le študentskih zabav. Kaj vse ste izgubili? S kakšnimi težavami se soočate v tem turbulentnem obdob-ju?

»V tem času smo študentje žal izgubili večino načinov, da se družimo, kar je pomemben del študentskega življenja. Brez stika s sovrstniki je mno-gim upadla motivacija za štu-dij, katerega kvaliteta je v tem času drastično upadla. Štu-dentska leta so za večino naj-lepša leta. Predvsem letošnji bruci so zamudili priložnost,

da spoznajo svoje sošolce, kar je imelo velike posledice, saj je skupno delo in medsebojna pomoč med študijem izjemno pomembna življenjska veščina, brez katere si svojega študija ne predstavljam. S temi izzi-vi se je soočal vsak od nas, na žalost pa je marsikoga priza-dela tudi izguba dela. Če je študentsko delo za nekatere predstavljalo le neki stranski zaslužek, je za mnoge velike-ga pomena, saj jim je ravno ta zaslužek omogočal študij ali celo preživetje svoje družine. Upam le, da smo z ukrepi, ki vplivajo na potek študija, kon-čali in se bo naslednje leto vse vrnilo v stare tirnice. Zelo me skrbi tudi vrzel znanja, ki je nastala pri izvajanju predavanj in vaj na daljavo. Na žalost se bomo morali študentje ob pre-hodu na trg dela naučiti še več veščin, ki jih nismo uspeli pri-dobiti tekom študija.« 

* Študenti so bili skozi zgodovino vedno glas upora. Prvi, ki so začeli opozarjati na napake v sistemu. Kako dojemate vlogo študentov v sodobni družbi? Za kaj bi se morali odločneje boriti?

»Vsekakor menim, da bi se danes študentje morali bolj zgledovati po svojih prednikih. V preteklosti s(m)o bili štu-dentje bolj drzni, pripomogli smo k razvoju nacionalnih programov, večji rabi sloven-skega jezika v šolah. Ravno zaradi njihovih prizadevanj danes uživamo študentje v Sloveniji kakovosten študij, ki si ga lahko privošči praktično vsak. Na žalost pa vloga štu-dentov v družbi danes pada. Verjamem, da je glavni krivec za to apatičnost nas mladih, ki jo je potrebno čim prej rešiti. Na žalost je družbena situacija takšna, da je premalo ljudi, ki menijo, da so korenite spre-membe še možne. To nesode-lovanje pri demokratičnih pro-cesih žal vodi v družbo, v kateri se nihče ne bo boril za njen na-predek. Menim, da je bistveno, da damo mladim prostor in glas. Da nas slišijo. Verjamem, da se še vedno lahko izkaže-mo kot vreden sogovornik za

Dan in Noč ljubezni sta bila vsako leto v osredju delovanja Kluba študentov Slovenska Bistrica. (Foto: Denis Rožan)

zgolj le individualistične lju-di, ki jih bolj kot izboljšanje okolja, v katerem živijo, skr-bijo izgledi novih telefonov in sončnih očal. V tem času, ko je celotna javnost osredotočena na reševanje korona krize, pa smo mladi ostali na obrobju pozornosti. Na državni ravni se premalo  govori o proble-matikah mladih. Premalo se govori na primer o duševni stiski mnogih mladih, ki so se znašli pod močnim stre-som brez možnosti, da se ga znebijo. Zato je pomembno, da obstajamo mladinske orga-nizacije, da nudimo platformo mladim, preko katere lahko nagovarjamo tako naše vrstni-ke kot celotno družbo. Danes se študentje lahko zgledujemo po naših prednikih, ki so doka-zali, da so spremembe na bolje mogoče. Mladi moramo ostati glasni in zagovarjati svoje in-terese, predvsem pa moramo držati skupaj.«

* Česa si za Klub študen-tov Slovenska Bistrica želite v prihodnje?

»Želim si, da bi vsak dijak in študent v našem okolju vedel in izkusil, kaj mu naš klub lahko ponuja. Tukaj nimam v mislih samo koriščenja naših ugodnosti in sodelovanja v naših projektih. Za vse je pros-tor, da se izkažejo tudi v svoji luči, da v našem klubu razvi-jajo svojo vizijo. Vsak lahko na koncu doda neki manjka-joč kamenček v mozaik, ki bo spremenil Slovensko Bistrico v atraktiven prostor za preživl-janje časa mladih.«

(Foto: Arhiv Kluba štu-dentov Slovenska Bistrica)

Ines Kresnik 

4 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.siOBČINSKI PRAZNIK V POLJČANAH

Prireditev se je po pro-tokolu začela s himno, sledil je govor župana Stanislava Kovačiča. Po pozdravu vseh prisotnih je nadaljeval z no-vimi pridobitvami in inve-sticijami v projekte, od ka-terih je prav gotovo največji rekonstrukcija športnega igrišča OŠ Poljčane, o kateri smo že in bomo še pisali, saj nas v kratkem čaka otvoritev. Veliko je bilo tudi govora o bodočih investicijah in na-kupih zemljišč, med drugim tudi stare pekarne, kjer naj bi v doglednem času stal trg za pešce, kar bo pomenilo tudi varnejšo pot do šole, saj se bo tukaj prometni režim popol-noma spremenil. Posodobi-tev tržnice, ureditev igrišča pri glasbeni šoli in pridobitev krožišča pri vstopu v Poljča-ne so tudi eni od pomemb-nejših projektov prihodnosti. Župan je svoj govor zaključil z željo, da bi ob današnjem razgretem družbeno-poli-tičnem dogajanju v našem okolju prevladovali razume-vajoči, korektni in človeka vredni odnosi. Navzoče je tudi pozval, da ob prihajajo-čem prazniku 25. junija, ko bomo praznovali 30. obletni-co samostojne Slovenije, vsi izobesimo slovenske zastave in izkažemo pripadnost svoji državi, obenem pa dodal, da lahko vsi občani, ki zastave ni-majo, oddajo prijavo na občini in dobili jo bodo brezplačno.

Župan in predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja Občine Poljča-ne Vincenc Zobec sta s po-močjo Jelke Hribernik, ki je podala posamezne obrazloži-tve, nadaljevala s podelitvijo priznanj in zahval. Letos sta podeljevala priznanja tudi lanskim dobitnikom, saj je prireditev zaradi epidemije lani odpadla.

Občinski nagrajenci za leto 2019

Občinsko priznanje za športne dosežke v letu 2019 so prejeli: za najbolj-šega športnika in športni-co - atleta Saša Babšek in Klemen Španring. V kate-goriji najboljša ekipa je bila nagrajena košarkarska ekipa OŠ Kajetana Koviča Poljča-ne, starejši dečki v igri 3x3. Za kategorijo perspektivnih športnikov so lanski nagra-jenci bili: David Bračič, Nuša Majer, Ula Grm, Jer-nej Hribernik, Jakob Šabec, Žak Rupnik in Lara Per-dan. V kategoriji nominacije za najboljšega športnika in športnico so bili nagrajeni: Timotej in Sara Trbulin ter Nejc Marovt. Priznanje za nominacijo ekipe so prejeli članska ekipa NK Boč, ko-šarkarska ekipa OŠ Kajeta-na Koviča Poljčane, starejši dečki mladinska ekipa D9 šahovskega kluba Slovenec Poljčane in Beachwrestling team Poljčane.

Med lanskimi prejemniki občinskih priznanj na podro-čju kulture so: Helena Ko-rošec za dolgotrajno delo v kulturi in Koledniki FD Ko-šuta Poljčane za uspešno in dolgoletno delo na področju kulture in ohranjanja ljud-skih šeg in navad. Zahval-no listino za dolgotrajno in dobro delo v kulturi je prejelo Kulturno umetniško dru-štvo Janko Živko Poljčane, ki je lani praznovalo 100-le-tnico obstoja.Občinski nagrajenci za leto 2020

Med letošnjimi preje-mniki priznanj za športne dosežke v letu 2020 sta za naziv perspektivnega špor-tnika priznanji prejela Tine Rupnik za svoje uspehe v

orientacijskem teku in Rene Kodrič za uspehe v šahu.

Za najboljšega športni-ka občine je priznanje prejel Nejc Marovt, šahist, ki je v preteklem letu osvojil 1. mes-to na mednarodnem turnirju v Mariboru v standardnem šahu, 1. in 2. mesto na mla-dinskih prvenstvih, 9. mesto na državnem prvenstvu v po-spešenem šahu ter 15. in 18. mesto na državnem prven-stvu v pospešenem šahu.

Priznanje za naziv naj-boljše ekipe v letu 2020 je prejela ekipa orientacijskega teka, starejši dečki OŠ Kaje-tana Koviča Poljčane, ki sta jo sestavljala Tine Rupnik in Žiga Hrup in sta na držav-nem ekipnem finalu med 50 tekmovalci dosegla 6. mesto.

Za dosežke na podro-čju športa je bilo podeljeno še priznanje za zaslužnega športnega delavca v letu 2020 in za dolgoletno de-lovanje na področju šaha in vodenje šahovskega kluba, ki ga je prejel Franc Jug, ustanovitelj Šahovskega klu-ba »Slovenec« v Poljčanah. Svojo strast do te miselne igre uspešno prenaša tudi na mlajše generacije.

Letos je občina na poziv Ministrstva za javno upra-vo podelila tudi spominska znaka za »požrtvovalnost v boju proti Covid-19«, ki sta ga prejela Mirko in Lavra Slatenšek. Oba sta zaslužna za nabavo in dobavo zaščitnih mask v prav vsa gospodinj-stva Poljčan in celotno orga-nizacijo dela CZ v času epi-demije. Poveljnik poljčanske CZ Mirko Slatenšek se je po prejemu nagrade tudi zahvalil PGD Poljčane in vsem pro-stovoljcem, ki so v tem času prepoznali odgovornost in se odzvali vabilu na pomoč.

Priznanje občine za dol-

Proslava ob 13. občinskem prazniku Občine Poljčane

Po letu dni premora ponovno občinska prireditevV petek, 4. junija je v telovadnici Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane potekala proslava ob 13. občinskem prazniku. Stanju primerno je prireditev bila drugačna, kot smo je vajeni, saj je bilo število prisotnih omejeno. Spomnimo, da občina Poljčane praznuje svoj praznik 2. junija, na dan, ko je pred 175. leti v ta kraj pripeljal prvi vlak na progi Dunaj – Trst, kar je močno vplivalo na njegov razvoj in zgodovino.

goletno uspešno delo na po-dročju gasilstva je prejel Du-šan Vižintin, ki je član PGD Poljčane že od leta 1981. Vseskozi je zavzeto opravljal svojo funkcijo v društvu od člana, tajnika, vodje enote in poveljnika društva pa vse do vloge predsednika, ki jo je prevzel leta 2012. Leto kas-neje je sprejel vlogo poveljni-ka podravske gasilske regije in vodil velike projekte, med katerimi je tudi izgradnja vadbeno-učnega gasilskega poligona v Ormožu za uspo-sabljanje gasilcev v tukajšnji regiji, tri leta pa je že član po-veljstva Gasilske zveze Slo-venije. S svojo predanostjo gasilstvu, vztrajnostjo in ču-tom za sočloveka tudi danes navdušuje mlajše generacije gasilcev. Trudi se za njihovo izobraževanje in sodobnost društva nasploh, saj je za-služen tudi za posodobitev voznega parka poljčanskih gasilcev.

Zahvalno listino za dol-goletno in uspešno delo na področju planinstva je prejela Dragica Onič, ki je članica Planinskega društva Poljča-ne že od leta 1951. Vedno je bila zelo dejavna in se trudila

za napredek društva. Tako je leta 1961 postala prvi na-čelnik takrat ustanovljenega mladinskega odseka, ki ga je leto zatem, ko je začela službovati kot učiteljica na poljčanski šoli, uspešno pre-nesla na šolarje. Skoraj vsako leto je za planinstvo navdu-šila 50 šolarjev, kar pomeni, da je v času do upokojitve leta 1989 vzgojila okoli 2000 mladih planincev. Vseskozi je skrbela za lastno izobra-ževanje in tudi rast samega društva, zato danes poljčan-sko planinsko društvo s svo-jimi več kot 500 člani sodi med najbolj aktivna pri nas. Sodelovala je tudi pri pisanju strokovne literature o planin-stvu. V njeni karieri pa velja omeniti, da je bila dva man-data članica IO Planinske zveze Slovenije. Za aktivno delo v društvu in PZS je pre-jela bronasti, srebrni in zlati častni znak in najvišje mož-no priznanje, svečano listino PZS. Dragica Onič se je po prejemu priznanja zahvali-la občini in vsem vodilnim, da so ne samo v njej, ampak v vseh nagrajencih videli in prepoznali njihovo trdo delo in talente, to, česar ni moč

meriti in prikazati v števil-kah, saj pri tem ne gre za opravljeno delo in plačilo le--tega, temveč za način življe-nja in ljubezen do domačega kraja ter soljudi.

Prireditev so zaključili člani ansambla Rober, ki so že med samo proslavo poželi bučne aplavze s svojimi pri-redbami slovenskih viž. Ce-lotno prireditev je povezovala voditeljica Maša Medved in jo lepo pripeljala do konca. V ljudeh je na svoj kulturno hu-moren način poskusila vzbu-diti vsaj malo smeha, a kot da je tudi ta v času epidemije in njenih valov prepovedan, dobi človek občutek, da nas je »virus« res že dodobra načel. Verjamem, da se je vsakomur izmed navzočih na obrazu prikazal nasmešek, ki ga je pod masko delil s samim se-boj v upanju, da bo občinski praznik prihodnje leto tak-šen, kot je bil nekoč - polna dvorana sproščenih ljudi, smeha in veselja in da bo vonj razkužila zamenjal vonj po dobrotah Društva kmetic.

(Foto: Foto Brbre) Marko Opič

Z leve Vinko Zobec, Dušan Vižintin, Dragica Onič in župan Stanislav Kovačič

Občinski nagrajenci za leto 2019

10. junij 2021 • 5www.tednikpanorama.si AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC

UREJA: SILVO HUSU

1239

NAPOVEDUJEMO! NAPOVEDUJEMO!

Vstopnine ni.Zaradi omejenega števila

sedežev je priporočena rezer-vacija sedeža na tel. št. 02 80 55 356 ali v sprejemni pisarni

gradu v Slovenski Bistrici.

V petek, 11.6.2021, ob 19.30, bo

Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica, bo na koncertu vokalne skupine

VIVERE, podelila Priznanja Štefana Romiha, letošnjim

dobitnikom Romihovih priznanj, na področju

ljubiteljske kulture za leto 2020.

Zlata ognjiščnica na Grajski tržniciV soboto se nam bodo na tržnici pridružili učenci Turističnega krožka Osnovne šole Po-horskega odreda Slovenska Bistrica, ki so si na državnem festivalu “Turizmu pomaga last-na glava” z zbranimi točkami prislužili zlato priznanje. Ustvarili so turistično nalogo »Ognjiščna potica z Bistr‘škega«, v kateri so združili svoja znanja in tradicionalni recept ognjiščne potice obogatili s pridihom sodobnosti.V soboto nam bodo na Grajski tržnici predstavili »zlato ognjiščnico«, »Ognjiščno potico z Bistr‘škega«, ki jo lahko predhodno naročite v Cuker kuhni, nakup pa bo možen na Grajski tržnici v soboto, 12. 6. 2021. Zaloge so omejene! V primeru dežja se vidimo drugič.

Gledališka monokomedija KRIZA SREDNJIH LET.

Sreda 16. junij ob 19.30. Grad v Slovenski Bistrici.

Želeli smo še, zdaj pa nas bo zadela: KRIZA SREDNJIH LET

Želeli smo ŠEEE in se je vrnil - v drugem delu Moške copate, s Krizo srednjih let! Ljubljenec občinstva je vnovič upravičil pričakovanja in

občinstvo pritrjuje - v njej je še bolj smešen kot prej! Kdor zna, pač zna!

Vstopnice so v predprodaji v sprejemni pisarni gradu v Slovenski

Bistrici.

Za vse prireditve bo Zavod za kulturo Slovenska Bistrica pri organizaciji koncerta na prostem ali v dvorani

upošteval ukrepe vlade in higienska priporočila NIJZ za preprečitev

širjenja okužbe SARS-CoV-2.

V mladinskih konkurenci se je pomerilo 146 enot oziroma 1500 mladih gasilcev, v nedeljo pa je v članski konkurenci sodelovalo 247 ekip. Nastopilo je 2500 gasilk in gasilcev. Odlično so se odrezale tudi gasilske ekipe z bistriškega konca:

• V kategoriji Člani A so slavili člani PGD Kebelj, tretji so bili člani PGD Oplotnica, člani ekipe Tinje 1 pa 6.

• V kategoriji Članice A so bile gasilke PGD Oplotnica 7., članice PGD Šmartno na Pohorju pa 18.

• V kategoriji Člani B – CTIF so drugo mesto zasedli gasilci PGD Kebelj, 3. mesto pa PGD Šmartno na Pohorju.

• Med starejšimi gasilci je zmagalo PGD Oplotnica, PGD Impol Slovenska Bistrica je zasedla 7. mesto.

Državno gasilsko prvenstvo je bila glavna preizkušnja pred mednarodno gasilsko olimpi-jado, ki bo prihodnje leto od 17. do 24. julija 2022 v Celju.

(ss)

Državno gasilsko tekmovanje v Celju

Prvaki PGD Kebelj in PGD Oplotnica V Celju je potekalo državno gasilsko tekmovanje, ki je bilo lani zaradi epide-mije prestavljeno. Mladinske in članske ekipe so v soboto, 5. junija, tekmovale na atletskem stadionu Kladivarja, starejši člani oziroma veterani pa v nedeljo, 6. junija, na Skalni kleti.

Dokazovanje PCT

Papirna potrdila le do konca junijaIz Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica občane pozivajo, naj si čim prej uredijo digitalno potrdilo ali mobilno identiteto smsPASS, ki sta potrebna za pridobitev evropskega digitalnega certifikata. Papirna dokazila cepljenosti, testiranosti ali prebolevnosti namreč veljajo le do konca meseca junija.

»Obveščamo vas, da je možen prevzem potr-dil o cepljenju v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica, lokacija: moder zabojnik na parkirišču in sicer od ponedeljka do petka od 7.30 do 14. ure. Za informacije v zvezi s potrdili lahko pokličete od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure na šte-vilko 031 763 651,« so sporočili iz Zdravstvene-ga doma Slovenska Bistrica in opozorili, da vsa papirna potrdila veljajo le do konca meseca junija.

Od junija dalje bo cepljenost, testiranost ali prebolevnost potrebno dokazovati z evropskim digitalnim certifikatom. Za pridobitev le-tega pa bo potrebno digitalno potrdilo ali SMSpass, ki ju je mogoče urediti na upravnih enotah.

Kvalificirano digitalno potrdilo za fizične osebe SIGEN-CA lahko pridobijo osebe, sta-rejše od 15 let, ki imajo slovensko davčno števil-ko in EMŠO. Digitalno potrdilo je veljavno pet let. Za pridobitev potrdila mora posameznik zah-tevek podati osebno na upravni enoti, potrebuje pa osebni dokument.

Osebe starejše od 15 let, ki imajo slovensko davčno številko in EMŠO, lahko na upravni eno-ti uredijo tudi svojo mobilno identiteto smsPASS,

ki s pomočjo enkratnega gesla, poslanega s krat-kim sporočilom SMS, omogoča elektronsko pod-pisovanje dokumentov in zanesljivo identifikacijo uporabnika pri uporabi e-storitev. Posameznik za uporabo smsPASS potrebuje mobilno telefonsko številko  in telefon, ki sprejema kratka sporočila, ter napravo, povezano s spletom na primer raču-nalnik, tablico ali pametni telefon.

Stanje okužb z novim koronavirusom se na-posled vendarle umirja.

V občini Slovenska Bistrica 6. junija niso za-beležili nobene nove okužbe, v zadnjih 14 dneh je bilo z virusom COVID-19 tukaj aktivno oku-ženih 48 ljudi, skupno je koronavirusno bolezen prebolelo 3302 občanov, 26 ljudi pa je za posledi-cami novega koronavirusa umrlo.

Glede na nacionalno strategijo cepljenja od konca meseca maja v Zdravstvenem domu Slo-venska Bistrica cepijo vse, ki so se na cepljenje prijavili preko aplikacije zVem. Od 24. do 28. maja so porabili 1626 odmerkov cepiva proti no-vemu koronavirusu.

Ines Kresnik

Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o prebivalcih v Sloveniji. Na območju Upravne enote Slovenska Bistrica, v občinah Makole, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica, trenutno živi 36.621 prebivalcev (18.365 moških in 18.256 žensk).

V obdobju enega leta se je število prebivalcev na Bistriškem povečalo za 198 ljudi (140 moških in 58 žensk). V začetku tega stoletja je bilo na bistriškem 33.766 ljudi (16.677 moških in 17.089 žensk). Število vseh »Bistričanov« se je v tem obdobju povečalo za 2855 (1688 moških in 1167 žensk). Število prebivalcev po občinahObčina 5/2021 ženske moški 2020 ženske moškiMakole 2051 994 1057 2010 988 1022Oplotnica 4154 2025 2129 4137 2025 2212Poljčane 4467 2290 2177 4449 2288 2161Slovenska Bistrica 25.949 12.947 13.002 25.827 12.897 12.930

Povprečna starost ljudi Občina Povprečna starost Moški ŽenskeMakole 44,5 let 43,5 let 45,7 letOplotnica 42 let 40,8 let 43,2 letPoljčane 46 let 44,2 let 47,8 letSlovenska Bistrica 43 let 41,8 let 44,3 letRS Slovenija 43,7 let 42,2 let 45,1 let

Statistični urad Republike Slovenije bo po 8. juniju objavil še podatke o število prebivalcev po posameznih naseljih. Franci Klemenčič

Na Bistriškem trenutno 36.621 prebivalcev

Število prebivalcev narašča

6 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.si

Na Bistriškem je 3329 osnovnošolcev

450 osnovnošolcev več kot pred desetimi leti

Pisalo se je leto 1946 …

MAKOLE / IZ ZGODOVINE

ČASOVNI STROJ

Pisalo se je leto 1946, ko je bilo v Slovenski Bistrici usta-novljeno podjetje Žagotrgoles. Trgovalo je z lesom in izdelo-valo leseno embalažo. Zaposlenih je bilo 7 ljudi. To so bili prvi zametki podjetja Aluminum Kety Emmi, ki v letošnjem letu praznuje že 75 let delovanja. Zgodovina je pomemben del vsa-ke uspešne zgodbe, zato se bomo s pomočjo časovnega stroja v naslednjih tednih sprehodili skozi bogato zgodovino podjetja Aluminium Kety Emmi, ki postaja evropski center odličnosti za celovite tehnološke rešitve aluminijastih komponent.

Prvotno podjetje je bilo locirano na obrobju tovarne Impol. V najemu so imeli žago na električni pogon, zračno sušilnico za les in zagrajen skladiščni prostor. Ukvarjali so se s kupova-njem in prodajo lesa, z žaganjem in izdelavo lesenih zabojev.

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva

Poročilo o delu Medobčinskega in-špektorata in redarstva je podal Robert Vreč-ko. Občinski svetni-ki vsako leto ocenijo uresničevanje zapisa-nih nalog, naloženih občinskim redarjem, vsako leto pa tudi do-dajo nove usmeritve za naslednje enole-tno obdobje z novimi konkretnejšimi vse-binami glede vrste in obsega nalog občinskih redarjev. Robert Vreč-ko je povedal, da je cilj inšpekcijskega in redarskega nadzora usmerjen predvsem k preprečevanju kršitev in situacij, pri katerih lahko pride do pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki bi lahko imele škodljive posledice za ljudi, premoženje, skupnost ali pa bi povzročile nejevoljo občanov. Svetniki so poročilo sprejeli in bili enotni, da je potrebno zaščititi naše občinske ceste, ki so preobreme-njene in jih zelo uničujejo težki tovornjaki, ki prevažajo les iz Boča. Potrebno bo naročiti tehnico, da bodo kontrolirali težo tovornjakov, kar pa je draga storitev. Ob poročilu so komenti-rali tudi odlaganje odpadkov, predvsem pločevink ob cestah. Na območju naše občine so zaznali 75 prekrškov ob preko-račitvi hitrosti in 89 prekrškov, za katere so izdali plačilne naloge. Govorili so še o polivanju gnojnice po sprehajalnih poteh ob reki Ložnici in Dravinji, za kar so odgovorne druge službe.

Sprejet rebalans proračuna za leto 2021

Rebalans je posledica us-pešne prijave na razpis Mi-nistrstva za šolstvo in šport za investicijo »Preureditev kletnih prostorov v centralno kuhinjo z jedilnico in sprem-ljajočimi prostori ter izved-ba požarnega stopnišča OŠ Anice Černejeve Makole«, kjer smo dobili 399.052,92 evrov. Rezultati razpisa so bili znani v začetku maja, 25. maja 2021 pa so prejeli dina-miko sofinanciranja.

Občina Makole je bila na razpisu za sofinanciranje in-vesticij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Sloveni-ji v proračunskem obdobju 2021-2024, ki ga je objavi-lo Ministrstvo za šolstvo in šport, uspešna. Za investi-cijo v vse tri faze projekta je pridobila 399.052,92 evrov. V letu 2020 je bila izvede-na prva faza, v letu 2021 pa tretja, drugo fazo načrtuje-jo za leto 2022. Po finančni dinamiki v letu 2021 prejme občina 100.000 evrov, v letu 2022 pa preostanek.

V predlog rebalansa za leto 2021 so uvrstili sledeče nove investicije:• cesta Pečke -Slovenska

Bistrica - ureditev od mostu do meje z Obči-no Slovenska Bistrica v višini 48.000 evrov

• rekonstrukcija športne-ga igrišča Makole v vi-šini 60.000 evrov

• parkirišče pod vrtcem v višini 57.000 evrov, ki bi se naj urejalo nasled-nje leto.

Sredstva, ki so bila včasih v okviru 23. člena ZFO-1 so sedaj v celoti nepovratna in jih občina dobiva meseč-no na račun. Popravile so se

tudi vrednosti investicij, ki so že izvedene oziroma so trenutno v izvajanju ter ne-katere druge postavke glede na pričakovano spremenjeno realizacijo.Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem

Svetniki so sprejeli Dopol-nitev načrta ravnanja s stvar-nim premoženjem Občine Makole za leto 2021. Občina Poljčane in Občina Makole imata od leta 2009 skupni ob-činski program varnosti. Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta

Potrdili so tudi Letno po-ročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Ma-tjaž Kopše, ki je zadolžen za pripravo poročila, je povedal, da imamo v Makolah 50 od-stotkov nižjo ceno elektrike v šoli na podlagi sodelovanja v lokalni energetski agenciji LEA Ptuj, ki nam je uspešno pomagala pri energetski sana-ciji osnovne šole. V letošnjem letu smo z drugimi občinami pod vodstvom mestne občine Kranj vključeni v konzorcij v projekt ELENA, kjer bo so-financirana tehnična pomoč za izdelavo dokumentacije in načrtovanje investicij v javno infrastrukturo in objekte na področju energetske sanacije in energetske samooskrbe.Rekonstrukcija športnega igrišča v Makolah

Za rekonstrukcija špor-tnega igrišča v Makolah so svetniki ugotovili, da za obnovo igrišča z izvedbo z

13. redna seja Občinskega sveta Občine Makole

Težki tovornjaki uničujejo občinske ceste, potrebno jih je zaščititiV sredo, 2. junija 2021 je bila po dolgem času seja Občinskega sveta v sejni sobi Občine Makole. Vsi navzoči so sedeli z maskami in razdaljo, pa vendar je bilo vzdušje pozitivno. Seja je potekala umirjeno, delavno in najpomemb-nejša točka dnevnega reda - rebalans proračuna za leto 2021 je bila sprejeta.

umetno maso ali umetno podlago v letu 2021 ni do-volj razpoložljivih sredstev. Da se bi občina lahko prija-vila na razpis MIZŠ , kjer bi lahko, v kolikor bi bila uspe-šna, pridobila 20.000 evrov, so po razpravi predlagali, da se pripravi investicijska dokumentacija za rekon-strukcijo igrišča z asfaltno podlago. V prihodnosti pa obstaja možnost, da se igri-šče nadgradi z umetno maso ali umetno podlago. Investi-cijsko dokumentacijo bodo potrjevali na dopisni seji v prihodnjih dneh.

Občinska seja se je za-

ključila, ko so nekateri svetniki podali pobude za boljše pogoje bivanja v naši mali občini. Župan Makol Franc Majcen je bil zado-voljen, predvsem zato, ker so za obnovo šole dobili toliko nepovratnih sredstev. Je pa okrcal svetnike SDS, ki so bili proti preureditvi kuhinje in si sedaj pripisujejo zaslu-ge za pridobitev finančnih sredstev. Svetniška skupina SDS se je namreč zavzema-la za novogradnjo, ki pa bi bila prevelik zalogaj za tako malo občino.

Marjeta Klajnšek

Prvotno podjetje je bilo locirano na obrobju tovarne Impol.

V najemu so imeli žago na električni pogon, zračno sušilni-co za les in zagrajen skladiščni prostor.

Ukvarjali so se s kupovanjem in prodajo lesa, žaganjem in izdelavo lesenih zabojev.

V letu 1949 se je podjetje preimenovalo v Krajevno žago in se ni več ukvarjalo s preprodajo lesa, temveč le z razrezom tujega lesa in s proizvodnjo lesenih izdelkov.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v Sloveniji vključenih v 821 osnov-nih šol 193.1578 otrok. Pred desetimi leti smo imeli 842 osnovnih šol, v katere je bilo takrat vključenih 161.357 osnovnošolcev.

Po občinah bistriškega območja je stanje sledeče : V občini Makole je v šolskem letu 2020/2021 vključenih v osnovnošolsko izobraže-

vanje 152 otrok, pred desetimi leti jih je bilo 154. Občina Oplotnica je v šolskem letu 2020/2021 imela 393 vpisanih otrok, pred desetimi leti pa 305.

V občini Poljčane je v tekočem šolskem letu 321 osnovnošolcev, pred desetimi leti je bilo v osnovno šolo v občini Poljčane vključenih 365 otrok. Občina Slovenska Bistrica je v šolskem letu, ki se izteka, imela v osnovne šole vključenih 2463 otrok, pred desetimi leti pa 2055.

V iztekajočem se šolskem letu obiskuje osnovne šole v upravni enoti Slovenska Bistri-ca 3329 otrok. Pred desetimi leti jih je bilo 2879, kar je 450 več, kot trenutno.

Zanimivo! Leta 1979/1980, ko je bilo osnovnošolsko izobraževanje osemletno, je na bistriškem območju osnovne šole obiskovalo 4010 otrok.

Franci Klemenčič

Številu rojstev na območju upravne enote Slovenska Bi-strica od leta 2013 naprej:

Leto Število rojstev2013 368

2014 383

2015 363

2016 376

2017 348

2018 342

2019 358

10. junij 2021 • 7www.tednikpanorama.si TVU 2021 / SPOROČILA

Z AvtoMobilnim zavarovanjem lahko poleg motornega kolesa zavarujete tudi:

• odgovornost in asistenco uporabnikov koles, skirojev, rolk in različnih električnih prevoznih sredstev,

• prtljago ter

• rehabilitacijo po nesreči v prometu.

Več na triglav.si

Na cesti smovsi člani istega kluba.

Že osmo leto zapored z donacijo podpiramo motoriste reševalce.

Zavarovanje motornih koles

tiskan_oglas_motoristi_130x185.indd 1tiskan_oglas_motoristi_130x185.indd 1 01/06/2021 12:5301/06/2021 12:53

Tedne vseživljenjskega učenja, najvidnejšo promo-cijska kampanja na podro-čju izobraževanja in učenja v Sloveniji usklajujejo na Andragoškem centru Slo-venije. Projekt pa vsako leto že šestindvajsetič zapovrstjo izvede na stotine ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi in zunaj nje. »Vsi, ki projekt soustvarjamo, bo-disi v vlogi izvajalcev prire-ditev bodisi kot udeleženci, prispevamo k udejanjanju slogana  ‘Slovenija, učeča se dežela’. Izvajalci, kot je Ljudska univerza Sloven-ska Bistrica se prijavimo na razpis in s svojimi izvirni-mi idejami, zagotavljanjem sredstev, usklajeno medijsko kampanjo in podporo lokalne skupnosti upamo, na ugodne rezultate. Sredstev je namreč vsako leto manj, potencialnih izvajalcev pa vedno več. Zato nas je toliko bolj razveselil podatek, da smo bili izbra-ni na razpisu za lokalnega koordinatorja Tednov vseži-vljenjskega učenja pa tudi za izvajalca Parade učenja. Naša naloga je, da poskrbimo za usklajeno medijsko promoci-jo, obveščanje, komunikacijo z lokalno skupnostjo, sveto-vanje in usmerjanje podizva-jalcev, priskrbimo manjkajoča sredstva - skrbimo za kako-vost vseh prireditev, ki jih le-tos načrtujemo okoli 100. Z aktivnostmi smo tako pričeli že v marcu, čeprav se bodo Tedni vseživljenjskega učenja odvijali med 6. septembrom in 10. oktobrom 2021,« je povedala direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica mag. Brigita Kruder, ki je prepričana, da je vseživljenj-sko učenje način življenja.Promocija učenja v lokalnem okolju

Na bistriški Ljudski uni-verzi so se za sodelovanje v projektu odločili zaradi oza-veščanja pomena vseživljenj-skega učenja v lokalni skup-nosti.

»Pomembno je tudi, da v tem času promocija poteka po celotni Sloveniji, o tem po-ročajo vsi mediji in seveda na ta način dosežemo večji uči-nek tudi v lokalnem okolju. To je nenazadnje naše delo in poslanstvo, da pripeljemo v lokalno okolje čim več ka-kovostnega in dostopnega znanja za naše prebivalce,« je

Ljudska univerza Slovenska Bistrica koordinator Tednov vseživljenjskega učenja

»Vseživljenjsko učenje je način življenja«Tudi letos so na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica prevzeli vlogo koordinatorjev Tednov vseživljenjskega učenja in izvajalcev Parade učenja. O njihovi vlogi v kampa-nji smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica mag. Brigito Kruder.

pojasnila Brigita Kruder.Tedni vseživljenjskega

učenja bodo letos v Sloveniji potekali že 26 leto, v Sloven-ski Bistrici pa jih bodo izvedli petindvajsetič.

»Okoli števila 25 se bodo vrtele tudi številne akcije, ki jih bomo izvedli. Naj ome-nimo le promocijsko: »KAJ JE 25?« Obljubimo, da bo zanimiva in zabavna, več pa zaenkrat ne povemo, le to, da bomo iskali zanimive zgod-be, povezane z učenjem, ki jih zaznamuje številka 25. Imenovali bomo tudi tri nove ambasadorje učenja in z njihovo pomočjo pokazali na primere posameznikov, ki so samouresničitev dosegli sko-zi učenje in delo,« je načrte za koordinacijo kampanje v lokalnem okolju predstavila direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica, ki bo tudi letos izvedla Parado učenja. Dogodek namenjen srečanju ponudnikov in iskalcev znanja so v Slovenski Bistrici prvič izvedli leta 2014.

»V časih pred epidemi-jo, smo na mestnih trgih in ulicah postavili stojnice in povabili čim večje število lju-di, sedaj pa je strategija dru-gačna. V našem mestu bomo 15. septembra, na 10 različnih prizoriščih, med 10. in 18. uro vzpostavili informacijske točke. Na vsaki od njih bomo nagovorili izbrano ciljno sku-pino. Po lanski dobri izkušnji nas tudi letos čaka »virtualna parada«. To pomeni, da bomo o dogajanju na stojnicah in informacijskih točkah poro-čali neposredno preko soci-alnih omrežij in na ta način omogočili udeležbo tudi na daljavo. Seveda, pa tudi letos lahko računate na naš elek-trični avto, ki bo okrašen z marjeticami gotovo priteg-nil pogled. Manjkalo ne bo

Eden od tematskih dni bo posvečen tudi branju za znanje in zabavo

nagradnih iger, zanimivi pa bodo tudi pogovori o priho-dnosti, ki jih bomo pripravili z našimi ambasadorji učenja,« je Parado učenja predstavila Brigita Kruder.

Letos bodo promocijsko kampanjo vseživljenjskega učenja izvedli pod sloganom »Učenje je življenje – naj kre-pi in radosti!« Tematski dnevi v okviru vseslovenske promo-cije učenja bodo posvečeni branju za znanje in zabavo, samooskrbi in gastronomiji, pomembnosti medgeneracij-skega sodelovanja v starajoči družbi, priložnostim in iz-zivom v digitalni preobraz-bi družbe. Pomembne teme letošnjih tednov vseživljenj-skega učenja so tudi spozna-vanje, varovanje in ohranja-nje kulturne dediščine, ter trajnostnega razvoja. Pozor-nost pa bodo posvetili tudi večkulturnosti in dejavnemu državljanstvu in globalnemu pomenu pitne vode.

»Zagotovljena je torej vsebinska raznolikost, po-membno pa je, da poudarimo tudi dostopnost!

Vse prireditve v času TVU-ja so za vse udeležen-ce brezplačne! Kot območni TVU koordinator smo prip-ravili načrt izvedbe prireditev, opravili bomo prijavo v naci-onalni koledar in koordinira-li dejavnost mreže preko 40 podizvajalcev v našem okolju. Naj tale najin pogovor izzve-ni kot povabilo vse tistim, ki so z nami že sodelovali, vlju-dno vabljeni pa tudi novi, ki bi želeli izkoristiti največji slovenski promocijski dogo-dek na področju vseživljenj-skega učenja, da se nam prid-ružijo,« je povedala Brigita Kruder. (Foto: arhiv Ljudske univer-ze Slovenska Bistrica)

Ines Kresnik

V času povečane negotovosti sta pomembna dejavnika uspešnosti v turistič-ni panogi tudi poenoteno delovanje in medsebojno sodelovanje ponudnikov. Ustvarjalci platforme za promocijo lokalnih ponudnikov doživetij Locals From Zero v teh dneh predstavljajo novo rezervacijsko platformo, preko katere bo kmalu možno enostavno rezervirati najrazličnejša lokalna doživetja, med drugim tudi kreativno doživetje v CDUO Slovenska Bistrica. 

Delovanje nove platforme Locals From Zero se nekoliko razlikuje od ostalih, že uve-ljavljenih rezervacijskih platform. V rezervacijskem sistemu je dodan nov nivo – LFZ Skavti. Skavti so »turistični detektivi« na terenu, ki svoja domača okolja poznajo do po-tankosti. Njihova naloga je, da poiščejo strastne in pristne lokalne ponudnike ter njihove zgodbe oziroma posebna in avtentična doživetja, ki v sebi skrivajo prvine tradicije, lo-kalnega znanja in trajnosti. Pomagajo jim postati del turističnega trga in jih približajo globalnim obiskovalcem.

Nov model so mladi strokovnjaki s področja turizma zasnovali tako, da kar najbolje za-dovoljuje potrebe obiskovalcev, hkrati pa je tudi ponudnikom prijazen, saj vključuje pomoč skavtov pri upravljanju rezervacij. Zgodbe manjših lokalnih ponudnikov, ki smo pogosto spregledani, čeprav pomembno prispevamo k ohranjanju lokalnih tradicij, sodobne kulture in naravnega okolja, boste lahko z Locals From Zero slišali in doživeli tudi vi.

DO

BR

E N

OV

ICE

8 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.siLIKOVNA KOLONIJA / ANKETA

PANORAMINA ANKETA - KAJ PA VI MENITE?

O kulturi po epidemiji?Kultura je ena od dejavnosti, ki je v obdobju epidemije utrpela največjo škodo. Vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji bodo lahko nove turistične bone v vrednosti 50 evrov uporabili tudi za obisk kulturnih prireditev. Kaj menijo o okrevanju kulture po epidemije smo povprašali tudi naše anketirance.

Patricija Breznikar iz Slo-venske Bistrice

»Zaposlena sem v kulturi, v knjižničarstvu. Velikokrat sem si v tem času omejitev poslovanja kulturnih institu-cij postavljala vprašanje zakaj tako velika omejevanja in celo onemogočanja dostopa do kulturnih vsebin in do knjige. Odločevalci v državi so spreje-li kar nekaj nesmiselnih ukre-pov, zelo na hitro - od danes na jutri in predvsem v škodo zaposlenih in samozaposlenih v kulturi ter v škodo vseh obi-skovalcev kulturnih užitkov. Kakor je hrana pomembna za človeka, tako je za njegovo stanje misli in duha pomemb-na kultura oz. gledališke pred-stave, koncerti in podobno ter dostop do vsebin, ki jih ponu-jamo knjižnice. Dogodki knji-žnic so brezplačni in so do-stopni prav vsakomur. Le-te so naši obiskovalci v tem času najbolj pogrešali. Dostop do knjige smo knjižnice sicer ves čas omogočale, seveda z veliki omejitvami. Prav tako so po-

membni soustvarjalci kultur-nega življenja v našem lokal-nem okolju  kulturna društva. V naši občini imamo bogato kulturno dejavnost tudi na tem ljubiteljskem področju. Ljudje so lahko zahajali v različne trgovine in brskali po artiklih. Vrata hramov kulture pa so bila zaklenjena, čeprav bi lahko zagotovili vse pogo-je za varnost in zdravje ljudi. Glede na bone pa mislim: ka-kor, da bi ljudi s potapljajoče se križarke reševali z enim samim manjšim rešilnim čol-nom. Reševali bi, kako bi bili uspešni, pa je druga zgodba.«

Andreja Očko iz Oplotnice»Mnoge dejavnosti je

epidemija zelo prizadela in zagotovo je kultura med bolj prizadetimi sektorji. Vsaj tako hudo ali še bolj je epidemija prizadela turizem, gostinstvo, prevoze in vse druge storitve-ne dejavnosti. Mnogi samoza-posleni v naštetih dejavnostih so čez noč ostali brez prihod-kov, brez sredstev za življenje,

morebiti še s krediti za svojo poslovno dejavnost. Državni ukrepi so ublažili stisko. V času epidemije so lahko vse organizacije tudi na področju kulture svoje delavce poslale na čakanje, tudi samozaposle-ni, država pa je krila izplačilo plač ter prispevkov. Rok za odplačilo nekaterih obvezno-sti in kreditov je bil podaljšan. Tako kot drugim dejavnostim je država pomagala tudi kultu-ri. Država pa namenja kulturi privilegij tudi ko ni epidemi-je, tega v ostalih dejavnostih ne poznamo. Samozaposleni v kulturi lahko namreč pod predpisanimi pogoji pridobijo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo. Tako da kultura si bo opomogla. Moje osebno mnenje pa je, da bo potrebna nova odloči-tev in premislek o kriterijih in kvaliteti kulture. Uporabniki kulture pa namreč pred pot-rebo po osebni rasti morajo preživeti, zato bodo odločitev, katere kulturne prireditve ali objekte obiskati, bolj temelji-to pretehtali.«Franci Padežnik iz Zgornje Polskave:

»Kultura si bo po epide-miji vsekakor opomogla, ne pa na račun turističnih bonov. Predvidevam, da se bo tako kot lani porabilo le polovica bonov, od tega največ v tu-rizmu, tako da bo za kulturo ostalo bolj malo. V času epi-

demije ni bilo lahko kultur-nikom, največji problem pa vidim pri ljudeh, ki se niso mogli udeleževati kulturnih prireditev, ti so zaradi epide-mije največ izgubili.

Najbolj pogrešam tisto, kjer sem sam nameraval so-delovati. Tako je odpadla fo-tografska razstava pri DPD Svoboda v Slovenski Bistrici. Pri Zavodu za kulturo v Slo-venski Bistrici so v zadnjem letu izdali tri knjige z do-moznansko vsebino, zaradi epidemije pa še vedno čakam na javne predstavitve posame-znih knjig. Pa tudi bi bil že čas, da se začne kaj dogajati v Kulturnem domu na Zgornji Polskavi.«Boštjan Pušaver iz Makol:

»Epidemija je zarezala v vse pore našega življenja. Ve-liko stvari se je spremenilo. Ljudje pa smo prilagodljivi in se na nov način enostavno na-vadimo. Nekateri imajo s tem več težav, spet drugi manj. Postopoma se bodo stvari postavljale na svoje mesto,

nekatere pa morda nikoli več. In tukaj je nova priložnost za tiste inovativne in iznajdljive, za tiste, ki pa zgolj težijo k starim navadam, pa verjetno vse skupaj ni najbolje pisano na kožo.

Lanski turistični boni so bili dobrodošli. Sam sem na-mreč del dopusta preživel po naši lepi Sloveniji, za katero sem mislil, da jo precej dobro poznam. In sem ugotovil, da bo potrebno še veliko razisko-vati, da jo spoznam do zadnje-ga kotička. Tako bo tudi teh letošnjih 50 evrov prišlo prav, revolucije pa z njimi gotovo ne bo, ker je vsota premajhna. A bolje nekaj kot nič, vsak po-sameznik pa bo odločil, kam jih bo namenil. Življenje teče svojo pot, na nas pa je, kako bomo stopali novim izzivom naproti.«Anton Levstek

»Med vsemi panogami je bila kultura med najbolj pri-zadetimi. Med kulturnimi de-lavci pa so bili verjetno najbolj prizadeti glasbeniki, saj so ne-

posredno odvisni od nastopa-nja pred publiko.Zaradi zaprtja praktično vseh kulturnih glasbenih hiš za več kot eno leto je bilo normalno glasbeno življenje nemogoče.

Za nas glasbene sla-dokusce je to seveda veliko prikrajšanje, toda kljub temu si lahko v sili pomagamo s posnetki in raznimi medi-ji. Toda ustvarjalci so veliko bolj prikrajšani, ne samo za-radi dela, ampak seveda tudi dohodka. Pomoč je sicer po-magala kot rosa na pregre-to zemljo in šele sedaj se bo pokazalo, kako in kdo bo res lahko spet normalno zaživel in delal. Človek pač potrebu-je kulturo, saj je to del našega bistva. Seveda ni vse breme korone samo na državi. Tudi državljani moramo razmišljati pokoronsko in se bolj zave-dati naše kulture in vse naše ustvarjalce podpirati s kori-ščenjem njihovih storitev.«

Ines Kresnik 

Prišli so ljubiteljski slikar-ji od blizu in daleč. Zbralo se jih je okrog 40 in slikali so na temo »Vode in stari vodnja-ki«. Lokacija za delo je bila čudovito izbrana, saj okolica Lovskega doma ponuja ne-izmerne možnosti za mirno in sproščeno ustvarjanje. Na

Črešnjevcu je še mogoče vi-deti nekaj starih vodnjakov, ki pa so žal že v večini izgu-bili svojo funkcijo. Voda, kot vir življenja pa postaja vse bolj predmet manipulacije posameznih skupin ljudi.

Po štiriurnem delu je nas-tala paleta slikarskih izdelkov,

ki opozarjajo na pomen voda za življenje vseh živih bitij. Ljubiteljski slikarji so prišli iz Celja, Ptuja, Vurberka, Koro-ške, Pragerskega, Slov. Bistri-ce, Rogaške Slatine ter Zg. in Sp. Polskave. Delavnico je vodil prof. likovne umetnosti Jože Foltin, ki se je prijazno

posvetil likovnikom z razlago in nasveti. Svoja dela bomo postavili na ogled 17. junija 2021 ob 17. uri v Kultur-nem domu na Črešnjevcu. Vljudno vabljeni na otvoritev razstave.

Likovniki KUD Štefan Romih Črešnjevec

Likovna kolonija na Črešnjevcu

Poklon vodam in vodnjakom Majski dež in mraz sta za nami in prva junijska sobota je bila sončna in ravno prav topla. Člani likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Štefan Romih Črešnjevec so jo izkoristili za izvedbo Regijske likovne kolonije v organizaciji OI JSKD Slovenska Bistrica in KUD Štefan Romih Črešnjevec.

Z leve Ivan Skledar, vodja likovne sekcije, prof. likovne umetnosti Jože Foltin in Franci Podgrajšek, predsednik KUD Štefan Romih Črešnjevec

10. junij 2021 • 9

DO

BR

E N

OV

ICE

DO

BR

E N

OV

ICE

6/20216/2021

TEDNIK PANORAMA DOBRE NOVICE

Svojo šolo so učenci Zgor-nje Ložnice dobili leta 1881, ko se je v kraju ustalila ljud-ska in osnovna šola. Zametki zgornjeložniškega šolstva pa segajo že v leto 1785, ko je prvi samostojni venčeseljski duhovnik Maksimilijan Resnik začel poučevati otroke v nedeljski šoli.

Pred 140 leti je poučeva-nje na Zgornji Ložnici prev-zel Gabrijel Majcen, podu-čitelj iz Slovenske Bistrice. Ob odprtju je šolo obiskalo 57 otrok, že naslednje leto pa se je število učencev več kot podvojilo. V enorazredni ljud-ski šoli pri svetem Venčeslju so ustanovili šolsko in stro-kovno učiteljsko knjižnico ter pripravljali razne proslave in prireditve ob praznikih. Skozi zgodovino se je ohranila tesna povezanost lokalnega okolja in šole. V šolskih prostorih imajo še danes sedež krajevna skupnost, Kulturno društvo Alojza Avžnerja in Turistič-no društvo. Šolski prostori in telovadnica so namenjeni tako izobraževanju kot tudi krajevnim prireditvam in kulturnim slovesnostim. Zmage in izzivi

V 140 letih od ustano-vitve se je šolstvo na Zgornji Ložnici soočalo s številnimi izzivi in beležilo mnoge zma-ge.

»Največji uspeh je, da je šola v kraju še vedno prisotna in da je v zadnjih letih postala popolna devetletka. Če pogledamo v preteklost zadnjih 140 let, je uspehov zagotovo več. Od tega, da se je šola večala in z njo šolski prostor. Da je bila in ostaja izobraževalno, kulturno in družbeno stičišče kraja. Da so odnosi med vsemi udeležen-

ci vzgojno izobraževalnega procesa korektni,« je povedal vodja podružnične šole Pri-mož Rajh, ki v prihodnosti na področju zgornjeložniške-ga šolstva vidi številne nove priložnosti.

»Vseskozi sledimo najnovejšim trendom na področju vzgoje ter izobra-ževanja in jih vključujemo v pouk. Uredili smo igrišče z novimi igrali s pomočjo Lana in Žaka Verka (Mali šef Slo-venije) ter Občine Slovenska Bistrica in tako omogočili še več raznovrstnih možnosti za učence in krajane v popol-danskem času. V prihodnje želimo modernizirati šolo  z optičnim internetom, s čimer bomo zagotovili prihodnost poučevanju za 21. stoletje. Na področju trajnostnega razvoja smo pred tremi leti energetsko obnovili šolo in od tedaj se grejemo na oko-lju prijaznejši, trajnejši način. Pomemben del poslanstva je tudi sodelovanje z lokalnim okoljem. Še naprej si želimo dobrega, korektnega sodelo-vanja s Krajevno skupnostjo Zgornja Ložnica, Župnijo sv. Venčesla, KUD Alojza Av-žnerja, Športnim društvom, Turističnim društvom, Ufar-cami, starši, skratka z vsemi, ki so kakorkoli povezani s šolo. Predvsem pa, da bi sku-paj z učenci spisali zgodbe, na katere bodo naši zanamci gledali s ponosom,« je upe za prihodnost šole začrtal Pri-mož Rajh.Šola skozi oči ravnateljice

Z zgodovino šole pa je tesno povezana tudi ravnate-ljica Tatjana Pufič.

»V letu, ki je posebno in še dodatno omejuje prazno-

Šolstvo na Zgornji Ložnici letos slavi že 140 let

Šola izobraževalno, kulturno in družbeno stičišče krajaPodružnična šola Zgornja Ložnica slavi že 140 let. O zgodovini šolstva v kraju, zmagah in izzivih v preteklih letih ter upih za prihodnost smo se pogovarjali z vod-jem podružnične šole Primožem Rajhom in ravnatelji-co Tatjano Pufič.

V času druge svetovne vojne si je nemška vojska v šolskih prostorih na Zgornji Ložnici nameravala urediti postojanko, zato so stavbo v noči iz 7. na 8. avgust 1944 požgali slovenski partizani. Po vojni se je šolstvo na Zgornji Ložnici ponovno začelo prebujati. Šolskega poslo-pja ni bilo, zato so pouk izvajali pod 300-letnim Antulnovim hrastom ob ložniškem potoku, pod kozolcem ali v pisarni Krajevnega ljudskega odbora Zgornja Ložnica.

vanja, venčeseljska šola pra-znuje visoko obletnico. Kar štiri desetletja spremljam, sobivam in sooblikujem živ-ljenje ter delo podružnične šole Zgornje Ložnica. Prvo desetletje sem šolo sprejema-la in spremljala kot učiteljica,

Ljudska šola Venčeselj pri Slovenski Bistrici.

nato sem soustvarjala njen razvoj in spreminjanje. Pet--razrednica se je v času uva-janja devetletne osnovne šole spremenila v šest-razrednico. Težnje staršev in malo manj otrok so bile, da bi podru-žnična šola postala devetle-

tna osnovna šola. Z leti se je spremenilo tudi to in letos zaključuje devetletno izobra-ževanje tretja generacija, ki je venčeseljsko šolo obiskovala vseh devet let. Ne samo, da smo z leti pridobivali razrede, tudi šola je spremenila videz

www.impol.si

panorama 129_85.indd 1 28. 09. 18 09:49

z dograditvijo, spreminja-njem notranjih prostorov in nazadnje z energetsko preno-vo. Šola na učno-vzgojnem področju izpolnjuje svoje poslanstvo,« je prepričana ravnateljica, ki je ponosna tudi na udejstvovanje učen-cev in njihovih mentorjev na lutkovnem, dramskem in folklornem področju.

»Naš zavod je EKO šola, Kulturna šola, Zdrava šola, Planetu prijazna šola. Skla-dno s temi nazivi živimo, ustvarjamo in tkemo niti zna-nja, prilagajanja, medseboj-nega spoštovanja, dobre ko-munikacije in razumevanja. Vzdušje na šoli je ustvarjalno in delovno. Učenci in delavci

šole izkazujemo veliko pripa-dnost našemu zavodu, kar se kaže s ponosom naši bivših in sedanjih učencev ter delavcev šole. Za šolo si v prihodnje želim, da bo nadaljevala svoje poslanstvo in da jo bo obiska-lo vedno več zvedavih, rado-živih in predvsem odgovor-nih učencev. Šola naj ostane središče dogajanja na Zgornji Ložnici,« je povedala Tatjana Pufič in se za opravljeno delo, dosežke, odzivnost, odgovor-nost, kritičnost, inovativno-st in ustvarjalnost zahvalila vsem delavcem zavoda, učen-cem, staršem članom Sveta zavoda in lokalni skupnosti.

(Foto: Timotej Kos)Ines Kresnik

10 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.si

DO

BR

E N

OV

ICE

DOBRE NOVICE

* Kako ste se sami srečali z ANF terapijo?

»Z Amino nevrofre-kvenčno terapijo (Amino Ne-uro Frequency Therapy, kratica ANF terapija) sem se prvič srečal oktobra lani. Z ženo Moniko sva se za terapijo od-ločila po tem, ko sva se o njeni učinkovitosti lahko prepričala pri mojih sodelavcih in pri-jateljih, ki so na tak način v kratkem času odpravili svoje dolgoletne težave. Pred tem pa so poskušali z vsem drugim in jim nič ni pomagalo. Sam sem se za terapijo odločil zaradi piskanja v ušesu (tinitus). V levem ušesu mi brez predaha piska že desetletja. Specialisti otorinolaringologi mi ves čas pojasnjujejo, da to ni ozdravlji-vo, da se moram navaditi živeti s piskanjem v ušesu, ker bom to neozdravljivo nadlogo tako lažje prenašal. Piskanje je bilo z leti vedno močnejše in nad-ležnejše. Zdravniki so mi za lajšanje simptomov svetovali, da naj imam ves čas prižgan radio ali televizor. Žena je pred dvema letoma uspešno odpra-vila raka s kemoterapijo, zaradi česar se ji je okvarilo periferno živčevje na nogah. Noge so jo od kemoterapije dalje ves čas močno bolele, še posebej ob

obremenitvah. Zaradi bolečin je ves čas uživala močne pro-tibolečinske tablete, okvara drobnega živčevja v nogah pa naj bi ostala za vedno. Po 14 dneh ANF terapije so pri ženi bolečine v nogah izginile, meni pa se je do sedaj jakost piskanja v ušesih več kot prepolovila in s terapijo nadaljujem, saj se z njo piskanje lahko odpravi v celoti.«* Kako bi ANF terapijo predstavili tistim, ki je še ne poznajo?

»ANF terapija se izvaja s tankimi okroglimi diski, ki imajo v sebi shranjene signale na točno določeni frekvenci za točno določene organe ali funkcije v telesu. Material, ki lahko hrani naboj signalov na določenih frekvencah je pred dvema desetletjema od-krila NASA.  Izumitelj ANF terapije Mikel H. G. Hoff je to zmožnost karboniziranega materiala pričel raziskovati in uporabljati v medicinske na-mene. Danes je po svetu že več tisoč ANF klinik, v Sloveniji terapija še ni razširjena, v sose-dnji Hrvaški pa je še sploh ni. Terapija deluje tako, da signa-lizira živčni sistem ter nadzira in popravlja frekvence v telesu. Človeško telo v živčnih poteh

Amino nevrofrekvenčna terapija v Slovenski Bistrici

»ANF terapija, ko nič drugega več ne pomaga«Klinika Amino nevrofrekvenčne terapije že nekaj mesecev deluje v Slovenski Bi-strici. O terapiji, specializiranih terapevtih in potencialnih uporabnikih smo se po-govarjali z Gvidom Novakom, lastnikom in prokuristom podjetja ANF Therapy SI, d.o.o.

Gvido Novak z izumiteljem AFF terapij ter Rokom Kajzerjem, ki dela kot ANF terapevt v Slovenski Bistrici 

ANF klinika v Slovenski Bistrici

vsebuje 5-15 milijonov raz-ličnih kemičnih in električnih signalov. Obstaja 300 različnih ANF diskov, ki se namesti-jo neposredno na kožo. Diski uporabniku nikakor ne morejo škodovati, na koži niso moteči in ne bolijo, z njimi se lahko tudi normalno tuširamo. Ob nanosu na kožo diski pričnejo delovati (aktivira jih toplota telesa), torej pričnejo oddajati v sebi nabite signale na, za do-ločen organ ali telesno funkcijo določeni frekvenci. Med tera-pijo se nevrofrekvenčni signali iz diskov prenašajo v telo skozi nevrone. Frekvence nato upora-bi živčni sistem, da začne učin-kovit naraven postopek samo-zdravljenja in samoregulacije. Med terapijo se posamezniko-vo telo nauči kopirati pravilne naravne človeške frekvence iz diskov in zapolni manjkajoče frekvence v možganih in ce-licah po telesu ali popačene popravi, s tem pa se težave paci-entov odpravijo dolgoročno, saj je odpravljen njihov vzrok. Te-rapija temelji na popravljanju in uravnavanju limfnega siste-ma (sistema čiščenja telesa), ki ne deluje pravilno povsod. Zato je poudarek pri ANF terapiji na ugotavljanju vzroka težav s posebno tehniko „palpacije“, odpravljanju vnetij in s tem bolečin, saj ob normalno delu-jočem limfnem sistemu bolečin in drugih težav ni.«* Kako dolgo traja terapija?

»Sami diski delujejo 72 ur, ker je njihova zmožnost hra-njenja signalov omejena. Po treh dneh se iztrošijo ter po pregledu ANF terapevta za-menjajo. Tekom ene terapije je v povprečju potrebno zamenjati 8 diskov in skupno traja 24 dni. Seveda pa je trajanje terapije

odvisno od stopnje bolečin in vnetij. Terapija načeloma lahko traja od dveh tednov do pol leta (pol leta za parkinsonovo bole-zen, multiplo sklerozo, rak in pri podobnih težjih primerih). Zelo pomembno vlogo ima pregled, pri katerem terapevt ugotavlja vzrok težav. V pov-prečju je med terapijo potreb-nih 15 diskov. Uporaba diskov pa bolečine odpravi že po prvih 15 do 20 minutah od nanosa.«* Komu je namenjena?

»ANF terapija hitro in učinkovito odpravlja bolečine in vnetja pri težavah v hrbtu (križu) oziroma pri išiasu, ra-znih preobčutljivostih in aler-gijah, togosti v vratu, pri raznih nepojasnjenih bolečinah (po-gosto so vzrok nevidna vnetja), migrenah in glavobolih, utruje-nosti ali stresu, bolečinah mišic in sklepov, težavah z želodcem ali črevesjem (kot recimo re-fluks), itd.. Težave se odpravi-jo dolgoročno, ker se z ANF terapijo odpravlja vzrok in ne le simptomi. Uradna medicina s tabletami zdravi večinoma le simptome, ko to ne pomaga več, pa z operacijami. Že Albert Einstein je izrekel znameniti rek »Medicina prihodnosti bo

medicina frekvenc!« * Kdo tovrstno terapijo jo izvaja? Ali ANF terapevt potrebuje posebno licenco?

»ANF diske lahko kupijo in uporabljajo le terapevti, ki mo-rajo skozi proces izobraževanja na ANF Akademiji v Mara-belli v Španiji. Po več mesecih usposabljanj in praktičnega dela pridobijo certifikat ANF terapevta. Pogoj za pričetek šolanja na ANF Akademiji je medicinska fakultetna izobraz-ba, najbolj zaželena smer je fi-zioterapija. Gre za neke vrste specializacijo. Diski bi se lahko uporabljali tudi brez potrebnih znanj in praktičnih izkušenj, ker škoditi ne morejo, zagotovo pa z nestrokovno uporabo ne bi dosegli željenih učinkov. Med terapijo je potrebno kombini-rati diske različnih jakosti in frekvenc, saj se običajno med terapijo odpravlja nepravilno delovanje frekvenc na več pod-ročjih, diski pa se morajo upo-rabljati v pravih kombinacijah, na točno določenih mestih in na točno določen način. Kom-binacije diskov se med terapi-jo glede na dovzetnost telesa

in učinke menjujejo, o čemer presodi in odloča usposobljen ANF terapevt.« * Zakaj ste se odločili, da boste ANF teapijo uvedli tudi v Slovensko Bistrico?

»Po mojih in ženinih prvih izkušnjah se nama je zdelo ško-da, da se neverjetne zmožnosti ANF terapije ljudje ne poslu-žujejo bolj množično, ker sva v praksi videla, da deluje. Ugo-tovila sva, da se s pomenom limfnega sistema in njegovim pravilnim delovanjem z upo-rabo ANF terapije ne ukvarja nihče. Zato je Monika v tem letu ustanovila podjetje za iz-vajanje ANF terapij v Sloveniji in na Hrvaškem. Trenutno so v podjetju v štirih ANF klinikah zaposleni štirje ANF terapevti, dva v Sloveniji in dva na Hrva-škem. Že nekaj mesecev delujo-če klinike so v Slovenski Bistri-ci (kjer je tudi sedež podjetja na Ljubljanski cesti 65) in na Ptu-ju ter v Zagrebu, v naslednjem mesecu pa bo klinika pričela delovati tudi v Mariboru.«

(Foto: Gvido Novak)Ines Kresnik

10. junij 2021 • 11www.tednikpanorama.si

DO

BR

E N

OV

ICE

DOBRE NOVICE

Alojzij Grobelnik se je izšolal za tehnika kmetijske mehanizacije, kar ga je že od otroštva zelo veselilo, saj izvi-ra iz kmečke družine. S svojo prvo službo je začel na srednji kmetijski šoli v Mariboru v njihovem strojnem parku, kjer je opravljal vsa dela z mehani-zacijo, izobraževal pa je tudi dijake o osnovah upravljanja strojev in izvajal popravila. Po petih letih je pričel z delom na Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica, ki je takrat preživlja-la težke čase. Prevzel je celot-no komercialo in jo zagnal na novo, tudi s ponudbo kmetij-ske mehanizacije, ki je v tistem obdobju na tem območju ni bilo ravno veliko.

»Takrat smo ponujali stro-je večine slovenskih proizvajal-cev, v ta konec Slovenije sem pripeljal tudi Mehanizacijo Miler, ki je danes ena največjih prodajalcev mehanizacije pri nas. Zadrugo smo z majhnim kolektivom, veliko truda in vo-lje postavili na noge in danes je ena večjih in razvitejših na

naših tleh, tudi kar se plačil-ne discipline tiče«, je povedal Alojzij Grobelnik.

Leta 2006 se je prezapos-lil v Mehanizacijo Miler, kjer je prodajal njihove produkte. Tudi tukaj je bil zelo uspešen in ravno to je v njem zbudilo željo po napredku in samostoj-ni poti. Leta 2019 se je odločil, da ustanovi svoje podjetje, ki danes nudi mehanizacijo bla-govnih znamk, ki na trgu nekaj pomenijo.Kaj vse nudijo svojim strankam?

Podjetje Agra je v vseh pogledih univerzalno in do-stopno za vse, od najmanjšega do velikega kmeta. V podjetju imajo najrazličnejšo novo in rabljeno kmetijsko, krmilno in gozdarsko mehanizacijo, v prvi vrsti pa je pri njih znamka traktorjev Steyr, ki je tudi naj-bolje prodajana. Veliko proda-jo tudi senene linije Pöttinger in stroje znamke Trioliet, ki se ukvarja s proizvodnjo krmilne tehnike, mešalnih prikolic in

odjemalcev silaže. Kmetoval-ci lahko pri Agri kupijo tudi stroje slovenskih proizvajalcev, kot so vitli, cepilci in razne žage gozdarske linije Tajfun, zelo dobro pa se prodajata tudi mehanizaciji Gorenc in Crei-na. Lansko leto so v ponudbo vključili še avtomobilske pri-kolice Kneževgroup, za katere je povpraševanja toliko, da vča-sih ne zmorejo zadostiti potre-bam trga.

»Pri nas lahko kupci poleg omenjenih znamk po naročilu dobijo tudi ostale proizvode in rezervne dele, saj se trudimo zadovoljiti vsakega, ki pride k nam. Sodelujemo namreč tudi s konkurenčnimi podjetji, v katerih ne vidimo tekmecev ampak partnerje, ki si med se-boj pomagamo«.

Kmetovalcem, ki nima-jo potrebne mehanizacije, pri Agri uredijo tudi storitve kot žetev, spravilo sena, baliranje, razni prevozi in silaže, prav tako pa opravijo tudi manjše servisne storitve na kmetijskih strojih.

Podjetje AGRA iz Slovenske Bistrice

S kmetijstvom povezan že od otroštvaKo nas pot pelje skozi Slovensko Bistrico, težko spregledamo velik razstavno-pro-dajni prostor, na katerem so najsodobnejši traktorji in kmetijska mehanizacija. O po-membnosti le-teh smo se pogovarjali z direktorjem Alojzijem Grobelnikom, ki nam je povedal še veliko zanimivosti o kmetijstvu in samem podjetju

Kvalitetno svetovanje – dober nakup

V podjetju Agra se trudijo svetovati tako, da zadovoljijo potrebe vsakega kupca.

»Vsi traktorji, ki jih nu-dimo, so opremljeni s 4-ko-lesnim pogonom in vsakemu priporočam nakup takega, ki ima nekaj konjskih moči več kot je potrebno, saj to pome-ni manj napora, obrabe in porabe goriva. Pomemben za kmetovalca in njegovo udobje pri delu je tudi zračni sedež, enako kot pri avtomobilih pa je pri traktorjih danes nujna tudi klima. Ključnega pomena je tudi pogled v prihodnost, saj kmetje velikokrat kupijo stroj, ki je seveda boljši in novejši od tistega, ki so ga uporabljali, ob tem pa pozabijo na možnost nadgradnje in hitro se zgodi, da v nekaj letih mehaniza-cija postane zopet zastarela. Pomembno je, da kmetovalci sledijo razvoju tehnologije, ki iz dneva v dan napreduje. Pri nakupu delavnih strojev je zato vredno odšteti nekaj več de-narja, saj jih bodo lahko koris-tili in nadgrajevali še veliko let, kar na koncu pomeni prihra-nek, nove tehnike na mehani-zaciji pa danes pomenijo tudi povečano skrb za okolje« je povedal Alojzij GrobelnikČas epidemije in s tem povezane razmere pri delu

Ko se je lansko leto pri nas začela epidemija, je tudi v pod-jetju Agra tako kot pri večini podjetij nastal popoln mrk.

»Še posebej stresno je bilo, ker sem dva meseca prej v najem vzel sedanji razstavno--prodajni prostor, vendar smo se zelo hitro prilagodili razme-ram na trgu in začeli s poslova-njem na daljavo in dostavami«.

Dobra prilagodljivost in

posluh za stranke sta bili ključni, da v podjetju vpliva epidemije ni bilo zelo čutiti in so kljub težkim razmeram v podjetništvu presegli pričako-vanja z dobrimi rezultati.Kako je z zanimanjem za kmetijstvo pri nas?

Na vprašanje, ali je med mladimi zaradi vpliva medijev in tehnologije manj zanima-nja za kmetovanje, je Gro-belnik povedal, da je za upad kmetijstva v zadnjih nekaj letih vpliv tehnologije zane-marljivo majhen. Bolj je krivo krčenje kmetijskih površin z gradnjami cest in objektov in pa porazne cene, po kate-rih odkupovalci kupujejo od kmetov.

»Vedeti moramo, da so cene pri kmetih od lanskega leta šle strmo navzdol, cene strojev, semen, škropiv, gori-va in vsega, kar kmetje pot-rebujejo za svoje delo, pa so šle v nebo, kar zagotovo ni formula za obstoj in uspešno poslovanje. Zaradi tega je za-nimanja za kmetovanje v Slo-veniji manj in na koncu pride-

mo do zastrašujočega dejstva, da pri nas v povprečju dnevno ugasnejo 2-3 kmetije«.Prihodnost in razvoj podjetja Agra

Podjetje Agra je zelo iz-kušeno na svojem področju in vedno spremlja in sledi novim trendom v kmetijstvu, zato se zaradi velikega povpraševanja utegne zgoditi, da jih bomo poleg njihove lokacije na Lju-bljanski cesti 86 v Slovenski Bistrici videli še kje, a direktor pove, da o tem zaenkrat samo previdno razmišlja in raje po-časi utrjuje svojo podjetniško pot, saj je na njej treba biti premišljen, skromen in brez prevelikih apetitov.

»Za začetek bi rad zaposlil dobrega serviserja, saj veliko kmetijske mehanizacije zaradi lažjega transporta k nam pri-de v zabojih in jih je potrebno dokončno sestaviti, kar pred-stavlja velik časovni zalogaj. O kakšnih večjih projektih pa bomo videli in slišali, kaj bo prinesel čas«.

Tekst in foto: Marko Opič

Alojzij Grobelnik

Kljub slabem vremenu so se pohoda udeležili v velikem številu. Ob 9. uri se je zaslišala glasba iz gasilskega doma, sledil je nagovor Marinke Kramberger, ki je otvori-tev  povezovala. Predsednica društva Mar-jana Brezovšek je predstavila planinsko društvo ter povedala, da se na dobrih teme-ljih društvo lahko gradi naprej. Zahvalila se je vsem članom za pomoč pri izvedbi in organizaciji tega dogodka ter poudarila, da povezovanje, sodelovanje in podpiranje daje svoj čar, kar jim v društvu res uspeva.

Najbolj smo ponosni na najmlajše. Pri-reditvi je prisostvoval tudi župan dr. Ivan Žagar, ki je  pohvalil delo vseh članov PD Pohorje in izrazil svoje veselje nad društvom kot enim najbolj aktivnih v občini Slovenska Bistrica. Sledil je govor predsednika KS Zg. Polskava Uroša Klajderiča. Izrazil je ponos PD Pohorje, ki za kraj na vseh področjih naredi veliko. Spregovoril je tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, ki je povedal, da je navdušen, da lahko tako malo

društvo toliko prispeva na svojem območju. Iz tako malega kraja seže glas po vsej Slove-niji, kar pomeni izjemno zadovoljstvo. Tudi predsednik MDO Podravje  Igor Oprešnik je pohvalil sodelovanje z društvom. Veseli smo bili,  da se je prireditve udeležila tudi ravnateljica šole, s katero sodelujemo. Zau-pala nam je, da otroci komaj čakajo na  naše pohode in pohvalila sodelovanje. Na koncu  je  Aleš Klinar, vodja kolesarskega odseka, predstavil turno kolesarsko pot. Trak je prva prerezala predsednica Marjana Brezovšek, nato župan dr. Ivan Žagar, predsednik KS Uroš Klajderič in  nazadnje še predsednik PZS, Jože Rovan. Po rezanju traku smo se kljub dežju odpravili po celotni turnokole-sarski poti, po kateri nas je vodil Aleš Klinar. Otroški pohod je uspel, kolesarska tura pa je tako dobro  uspela, da smo ponosni na vsakega udeleženca, ki je bil tokrat z nami. 

PD Pohorje Zgornja Polskava, Marjana Brezovšek

Planinsko društvo Zgornja Polskava

Nova kolesarska pot V nedeljo, 6.junija smo v Planinskem društvu Pohorje Zgornja Polskava speljali otroški pohod in otvoritev turnokolesarske poti. Z otroki in njihovimi starši smo se zbrali ob 8.15 ter jih pospremili na pot z jabolkom, čajem, sokom in rogljički.

12 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.si

DO

BR

E N

OV

ICE

DOBRE NOVICE

SVETOVNI DNEVI V JUNIJU

Poškodba je v soboto po-kvarila načrte tudi Luciji Tar-kuš, ki zaradi bolečine v kole-nu v kategoriji članic/mladink ni mogla opraviti s smerjo po načrtih in je z 10. mestom za malo zgrešila finale v katego-riji članic, je pa njeno plezanje zadoščalo za zmago med mla-dinkami, kjer ji je z doseženim drugim mestom na stopničkah delala družbo Maja Kram-berger. V kategoriji članic je Maja dosegla 13. mesto, na 18. mesto pa se je uvrstila Ema Seliškar, ki je dopoldan nasto-pila tudi v kategoriji kadetinj in dosegla 17. mesto.

V nedeljo so v mlajših ka-tegorijah nastopile tri bistriške plezalke. V kategoriji mlajših

deklic si je Eva Škrlec priple-zala zelo dobro 11. mesto. Zoja Leskovar je z odličnim plezanjem med cicibankami zasedla 7. mesto, Vesna Tar-kuš, za katero je bil to prvi nastop na tekmi državnega prvenstva, pa je v dosegla zelo dobro 13. mesto.

Tekma je potekala v zelo prijetnem vzdušju, plezalci pa so pokazali, zakaj Slovenija spada v svetovni vrh športne-ga plezanja.

Do jeseni sledi za večino plezalcev tekmovalni premor, razen za člane državne repre-zentance, ki jih čez poletje čaka precej tekem svetovnega pokala ter mladinsko svetov-no prvenstvo v Rusiji, za Janjo

Garnbret in Mijo Krampl pa prvič v zgodovini, nastop na Olimpijskih igrah v Tokiju.Uvrstitve bistriških tekmo-valk:Članice

10. Tarkuš Lucija 13. Kramberger Maja 18. Seliškar Ema

Mladinke1. Tarkuš Lucija 2. Kramberger Maja

Kadetinje17. Seliškar Ema

Mlajše deklice11. Škrlec Eva

Cicibanke7. Leskovar Zoja 13. Tarkuš Vesna

PK

Uspešne bistriške plezalke

Tekma za državno prvenstvo v težavosti

Minuli vikend je v Plezalnem centru Ljubljana potekala prva tekma državnega pr-venstva v težavnostnem plezanju. AK Impol Slovenska Bistrica je imel na startu zgolj plezalke v ženskih kategorijah, saj se Urban Zagoršek zaradi poškodbe ni mogel ude-ležiti tekme.

Podelitev v mladinski kategoriji

Druga dirka za točke državnega prvenstva v motokrosu

Tim Gajser na radizelski progi, gledalci ob njej

Bogomir Gajser je tokrat pristal na drugem mestu.

Tim Gajser izjemno suveren

Motokrosisti z licencami AMZS so imeli drugo preizkušnjo sezone, ki je štela za točke državnega prvenstva Slovenije. Na radizelski progi, ob kateri so bili tokrat prisotni tudi gledalci, je v odprti kategoriji blestel Tim Gajser.

Drugo preizkušnjo za točke državnega prvenstva Slovenije so pripravili člani AMD Orehova vas. Dirka je poleg slovenskih voznic in

voznikov privabila tudi tek-movalce iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske.  Zahtevna in zelo razgibana proga je zno-va navdušila dirkače. Lepo

Uspešni tudi mladi oplotniški judoistiV nedeljo, 6. junija, je v Mariboru potekalo tekmovanje za Baumgartnov pas, ki so se ga udeležili tudi trije oplotniški judoisti. Dosegli so naslednje rezultate: Jaka Leskovar (U16) 2. mesto v kategoriji -60kg, Maja Mušič (U16) 4. mesto v kategoriji -57kg in Žan Kostanjšek (U18) 3. mesto v kategoriji +81kg.

Vsem iskrene čestitke!JKO

vreme je šlo vsem v prid, po dolgem času pa so se ob progi zbrali tudi gledalci, ki so poz-dravili tekmovalce.  Dodaten magnet zanje je bil vseka-kor tudi nastop aktualnega svetovnega prvaka v  razredu MXGP Tima Gajserja.

V kategoriji Veterani 40 je zmagal slovenski tekmova-lec s hrvaško licenco  Borut Koščak,  ki je prvo dirko po nekoliko slabšem štartu končal na drugem mestu, drugo dirko pa  nato  prepričljivo zmagal. Drugi je bil Avstrijec  Chris-toph Lackner,  tretji pa Slo-venec Simon Lavrin (Fortuna motocross team). Bogomir Gajser zasedel drugo mesto med veterani 50

V razredu Veterani 50  je bil v  skupnem seštevku naj-boljši avstrijski dirkač  Wer-ner Lackner.  Zimzeleni  Bo-gomir Gajser (Motocross-ski Gajser Team) je zasedel dru-go mesto, na skupno tretjem mestu pa je končal madžarski tekmovalec Otto Varsanyi. V skupnem seštevku državne-ga prvenstva ostajata še nap-rej vodilna Borut Koščak pri mlajših in Bogomir Gajser pri starejših veteranih.

AMZS

Judoisti Impola uspešni na turnirju v MariboruJudo klub Maribor Branik je 5. junija 2021 organiziral tradicionalni uradni turnir za slovenski pokal Baumgartnov pas v kategorijah članov, kadetov in ml. kadetov, ki se ga je udeležilo 234 judoistov in judoistk iz treh držav.

Baumgartnov pas 2021

Judoisti Impola so v Maribor odpotovali v postavi Primož Jug, Gašper Križanec, Urban Bolko, Žan Markovič, Blaž Rot in Uršula Mazovec.

Prav vsi so se uvrstili v zaključne boje, naj-bolje pa sta se odrezala Žan Markovič v ka-tegoriji – 81 kg člani in Blaž Rot v katego-riji -73kg kadeti, ki sta klonila šele v finalnih borbah in se veselila drugega mesta. Gašper Križanec -73kg in Uršula Mazovec -63kg sta

osvojila tretje mesto, Urban Bolko -73kg in Primož Jug – 66kg pa peto mesto.

Dodajmo še, da Budimpešta med 6. in 13. junijem 2021 gosti svetovno prvenstvo. Sku-paj je za tekmovanje prijavljenih preko 700 tekmovalcev iz 31 držav. Slovenske barve bosta zastopala tudi David Štarkel in Vito Dragič, za katerega bo to zadnja priložnost za lovljenje norme za nastop na OI v Tokiu.

RD

5. junij – svetovni dan okoljaGeneralni svet

ZN je leta 1974 5. junij razglasil za svetovni dan okolja z namenom ozave-ščanja ljudi o po-membnosti varstva narave in okolja, saj je kar polovica BDP

odvisna od narave. Gozdovi predstavljajo vir pitne vode za kar tretjino največjih mest na svetu. Letošnji slogan svetovnega dne varstva okolja je obnova ekosistemov, ki bo pri ZN tra-jal vse do leta 2030. Slovenija, ki je med biot-sko najbogatejšimi državami EU, si bo v času predsedovanja prizadevala za vodilno vlogo EU na svetovni ravni. Evropski zeleni dogo-vor postavlja biotsko raznovrstnost med glavne prioritete držav članic v naslednjem desetletju. To hkrati predstavlja pomemben vidik okre-vanja evropskega gospodarstva po pandemiji covid 19 in prispeva k varstvu narave, zdravju ljudi ter krepitvi odpornosti naše družbe na morebitne prihodnje pandemije.8. junij – svetovni dan gasilcev

Nekateri označujejo 4. maj za mednarodni dan gasilcev, ko goduje njihov zavetnik sveti Florjan, spet drugi praznujejo 8. junija na dan, ko je bilo v Nem-čiji ustanovljeno prvo ga-silsko društvo, ki označuje začetek prostovoljnega ga-silstva. Simbol za svetovni

dan gasilstva je trak modre in rdeče barve, ki simbolizira ogenj in vodo. Vloga gasilcev v da-našnji družbi je izjemno pomembna in široka. Predstavlja se tako v urbanem kot podeželskem okolju. Njihovo pomoč potrebujemo na vseh ravneh življenja in dela. Gasilec je človek, ki združuje profesionalizem, prijateljstvo in ju-naštvo. Tako prostovoljni kot poklicni gasilci so nepogrešljiv del naše družbe. Slovensko gasil-stvo ima več kot 150-letno tradicijo.

12. junij – svetovni dan boja proti otroškemu delu

V revnih predelih sveta, pa tudi dru-god po svetu je kar 218 mi-lijonov otrok delavcev in žrtev otroške-ga dela, ki so stari med 5 in 17 let. Z vsakdanjim delom pri-našajo dobičke nadrejenim, njim pa je odvzeto otroštvo in dostojanstvo. Težko delo vpliva na njihovo telesno, duševno, duhovno in umsko zdravje. Velikokrat delajo v nevarnih razmerah, onemogočeno jim je šolanje in so skrajno iz-rabljeni, saj ponekod delajo v rudnikih tudi po 12 ur ali pa ostanejo v rovih tudi 24 ur. Res je zapisana Konvencija o otrokovih pravicah do zaščite pred izkoriščanjem, žal pa je to kljub zasedanjem številnih organizacij le mrtva črka na papirju.

Zdenka Detiček Opič

10. junij 2021 • 13www.tednikpanorama.si ŠPORT

Bistričani (še) niso drugoligašiKety Emmi Bistrica – Rogaška 1:2 (1:0)Slovenska Bistrica, Športni park Slovenska Bistrica, gle-dalcev: 700. Sodniki: Novarlić, Holcman, Dedić.Strelci:1:0 Martinčič (28), 1:1 Pavlović (69), 1:2 Andjelić (72/11-m).Kety Emmi Bistrica: Dabanovič, Pušnik, Rozman (An. Ko-rošec), Al. Korošec, Ribič, Bračko (Kapun), Polegek (Šlak), Martinčič, Vidmar (Ljubec), Kristl (Kapun), Kovačič.Trener: Simon Dvoršak

Nogomet, 3. SNL vzhod, 16. krog

Zmage sta se veselila Nino Celec v skoku v daljino (753 cm) in Alyssa Lamut v metu kopja (44,46). Gala Trajkovič je nastopila v dveh disciplinah. V teku na 400 m z ovirami je zasedla 2. mesto in dosegla nov osebni rekord (1:00,48). V teku na 100 m je v kvalifikacijah tekla nov osebni rekord (12,10), v finalnem teku je tekla stotinko počasneje (12,11) in osvojila 5. mesto.

Zala Veber je nastopila v metu kopja in zasedla 8.mesto (29,15). Maša Dvoršak je tekla nov osebni rekord (12,94) in zasedla 28.mesto.

ADSB

Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za člane in mladince

Klemen Španring zmagal

V nedeljo, 6. junija je v Železni-kih potekalo Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za člane in mladince. Klemen Španring je v kategoriji mladincev zmagal.

27. Mednarodni atletski miting mladih Kranj 2021

Mladi uspešni na Memorialu VučkoV soboto, 5. junija 2021 je v Kranju pote-kal 27. Mednarodni atletski miting mla-dih Kranj 2021 - Memorial Vučko.

V teku na 600 m je Oskar Petak tekel nov osebni rekord in zasedel 4. mesto (1:32,41), Lea Petek je v teku na 100 m zasedla 16 mes-to (13,88).

ADSB

Atletsko prvenstvo Slovenije za člane in članice

Alyssa in Nino zlata, Gala srebrnaV soboto in nedeljo, 5. in 6. junija 2021 je v Kranju potekalo Prvenstvo Slovenije za člane in članice. Uspešno so nastopili tudi bistriški atleti. 

LESTVICA sezona 2020/2021T Z N P D:P +/- T

Liga za prvaka 1. Kety Emmi Bistrica 16 12 2 2 47:14 +33 382. Rogaška 16 12 2 2 35:12 +23 383. Cirkulane 16 9 3 4 29:12 +17 304. Dravinja 16 7 4 5 33:31 +2 255. Koroška Dravograd 16 7 2 7 30:30 0 236. Zreče 16 5 4 7 15:32 -17 19Liga za obstanek 7. Šampion 16 8 1 7 31:32 -1 258. Videm pri Ptuju 16 6 2 8 23:31 -8 209. Podvinci 16 6 1 9 30:28 +2 1910. Korotan Prevalje 16 6 1 9 23:25 -2 1911. Dobrovce 16 3 3 10 22:42 -20 1212. Šmarje pri Jelšah 16 2 1 13 17:46 -29 7

V primeru enakega števila točk odločajo medsebojna srečanja

V Slovenski Bistrici smo bili v soboto priča pravemu no-gometnemu prazniku, ki bi ga zavidal tudi marsikateri prvo-ligaš. V odločilnem srečanju za napredovanje v drugoligaško druščino se ja na tribunah zbra-lo okoli 750 gledalcev, približno 400 pa jih je bilo okrog stadio-na. Na eni strani gostujoči Sla-tinčani iz Rogaške Slatine, na drugi bistriška Rdeča armada. Nogometaši Kety Emmija Bi-strice so v odličnem vzdušju, v katerem ni manjkalo niti bakel in ognjemetov, 22 minut pred koncem srečanja imeli svet na dlani. Imeli so vodstvo, ob tem dvakrat stresli gostujočo preč-ko ter – obstali (v tretji ligi). Z odlično igro so imeli kontrolo nad igro, medtem ko so se go-

stje osredotočali predvsem na preskakovanje igre, protinapa-de ter iskali svojo priložnost v prekinitvah. Iz ene takšnih so igralci Rogaške prišli do ize-načujočega zadetka. Kot je z desne strani izvajal Mario Ro-kavec Mika, v gneči v kazen-skem prostoru pa se je v družbi treh igralcev Kety Emmija najbolje znašel Andrej Pavlo-vić ter z volejem zatresel bi-striško mrežo. V 71. minuti je po desni strani preigraval Alen Ploj ter podal v kazenski pros-tor, kjer je žoga v roko zadela Nejca Bračka. Sodnik Novarlić iz Maribora je pokazal na belo točko, zanesljiv izvajalec pa je bil Stefan Andjelić. Izkušeni igralec, ki je v Rogaško prišel iz FC Kopra, je zadel levi spo-

dnji kot in Rogaška je v treh minutah iz zaostanka prišla na korak do druge lige.

Nogometaši Kety Emmija so do prve priložnosti prišli že v drugi minuti, ko je z glavo preko gola streljal Lan Vidmar. Gostje so si prvo priložnost priigrali v 12. minuti, ko je z leve strani streljal Alen Ploj, a se je izkazal Jaka Dabanovič. V 21. minuti je imel prilož-nost Andjelić, ki je izkoristil svoje bogate izkušnje ter se otresel Roka Rozmana, vendar je znova odlično posredoval Dabanovič in rezultat je ostal nespremenjen. V 24. minuti je z glavo streljal Alen Neskić, žoga pa je zletela tik mimo desne vratnice. V 28. minuti so se veselili nogometaši Kety Emmija Bistrice, ko je Bračko izvrstno na desni strani našel Aljaža Polegeka. Slednji se je nemudoma odločil za strel ter z natančno odmerjenim stre-lom zadel bližnji kot gostujo-čega vratarja Lana Vunderla. V 42. minuti je po kotu najvišje skočil Rozman, pred golovo črto pa je žogi pot v mrežo preprečil Denis Mraz.

Gostje so na začetku dru-gega polčasa naredili dve me-njavi, v katerih je v igro vstopil Pavlović, ki se je kasneje izka-zal kot zlata menjava.

V 52. minuti je s 25 metrov prosti strel odlično izvedel Jaša Martinčič, a je zadetek prepre-čila prečka. Minuto kasneje so nogometni bogovi znova bili na strani ekipe izpod Donačke gore. Z desne strani je predlo-žek v kazenski prostor poslal Jan Kristl, Vidmar pa je zno-va zadel prečko, od koder se je žoga odbila v polje, a je strel Martinčiča po tleh s fantastič-no reakcijo ubranil Vunderl. V 62. minuti je s 30 metrov čez vrata streljal Andjelić. V 87. minuti je po samostojni akciji na desni strani s strelom po-skusil Polegek, vendar strel ni bil dovolj natančen, da bi ogro-zil vrata gostov. V 90. minuti je po predložku z desne strani najvišje skočil Alen Korošec, a streljal preko gola in ostalo je pri zmagi gostov iz Rogaške Slatine, ki so si z zmago za-gotovili napredovanje v drugi razred slovenskega nogometa, saj sta pri enakem številu točk zmagovalca sezone odločili medsebojni srečanji.

Damijan DRAME

Simon Dvoršak, trener Kety Emmija Bistrice:

»V srečanje nismo šli tako napadalno, kot v ostalih sreča-njih, saj smo malo igrali tudi na rezultat. Kljub temu smo v prvem polčasu igrali, kot smo želeli, začetek drugega polčasa je bil fantastičen. Imeli smo dve prečki in tam se je srečanje prelomilo. V kolikor bi zadeli, bi pobegnili na varno prednost, vendar je sledila pad koncentracije in prejeli smo dva zadetka. Bolj kot prejeta zadetka me skrbi, da smo po nerealiziranih priložnostih nehali igrati ter sprejeli njihov način igre z dol-gimi podajami, s katero smo izgubili kontrolo nad potekom igre. Gostje so izkušena ekipa in so se nato zaprli in uspeli.«

Pravo navijaško vzdušje na bistriškem stadionu

14 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.siNASVETI / POLICIJSKA KRONIKA

Pri opravljanju del in nalog od 31. maja do 7. junija 2021 smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravnavali naslednje dogodke in pojave:

METKIN KOTIČEK ZA ZDRAVJE IZ NARAVE

POLICIJSKA KRONIKA

Demontiral nadzorno kamero

Korenje (Daucus carota)

KAZNIVA DEJANJA: Obravnavano je bilo 14 kaznivih dejanj, od tega kaznivo dejanje goljufije, 3 kazniva dejanja tatvine, 7 kaznivih dejanj poškodo-vanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji grožnje in kaznivo dejanje zloraba osebnih podatkov. 31. 5. 2021, Slovenska Bistrica Neznani storilec je v času od dne 28. 5. 2021 do dne 31. 5. 2021 v parku pristopil do večnamenskega otroškega igrala in le-te poškodoval. S tem dejanjem je neznani storilec oškodoval la-stnika za 500 evrov. 1. 6. 2021, Slovenska Bistrica Neznani storilec je dne 28. 5. 2021 na parkirnem prostoru neo-virano pristopil do parkiranega osebnega avtomobila, s katerega je odtujil pokrovčke za odprtine za pranje žarometov. S tem de-janjem je neznani storilec oškodoval lastnika za 300 evrov.6. 6. 2021, PoljčaneNeznani storilec je dne 6. 6. 2021 pristopil do lokala v Poljča-nah, kjer je demontiral in si protipravno prilastil nadzorno ka-mero. S tem dejanjem je neznani storilec oškodoval lastnika za 150 evrov.

PROMETNA VARNOST:Obveščeni smo bili o 12 prometnih nesrečah. V 6 primerih smo odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in udeležencem iz-dali pisna obvestila, v 2 primerih pa smo udeležencem prome-tne nesreče zaradi povzročitve prometne nesreče izdali plačilni nalog in v štirih primerih smo prometno nesrečo zaključili z uradnim zaznamkom. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo odvzeli eno vozniško dovoljenje in eno vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vpli-vom drog.Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov smo izdali 11 plačil-nih nalogov in izrekli 16 opozoril.JAVNI RED IN MIR:Zaradi suma kršitev javnega reda in miru smo posredovali v 4 primerih. Od tega smo 3-krat posredovali na javnem kraju in od tega dvakrat kršitelju izdali plačilni nalog, enkrat pa smo za-devo zaključili z uradnim zaznamkom. V enem primeru smo intervenirali v zasebnem prostoru in zadevo zaključili z uradnim zaznamkom. V navedenem obdobju smo obravnavali tudi dva požara.

Prijeten, uspešen in varen prihodnji teden vam želimo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica.

Boris Korošec, dežurni PP

Preprosta zelenjava ali zdravilo za vse bolezniZa njegov sloves nam ni treba več skrbeti, saj ima korenje

izjemno mesto v naših vrtovih. Korenje štejemo med najstarejše povrtnine. Gojili so ga že mostiščarji v mlajši kameni dobi pred približno 4000 leti. Korenje ni samo okusna zelenjava, temveč ima številne zdravilne učinke, ki se jih žal premalo zavedamo. Je zelo hranilno, vsebuje veliko vitaminov A, B in C, beta karotina, železa, kalija in natrija.

Iz korenja pripravimo prvo juhico za dojenčka, korenje mu dajemo, če ima drisko in jo hitro pozdravi. Tudi ko otrok odraste, ga naj korenje redno spremlja, saj pospešuje rast las, krepi zgrad-bo kosti in varuje pred slabokrvnostjo.Zdravilnost

Korenje je odlično zdravilo za obnovitev moči. Z uživanjem korenja se odlično obvarujemo gnilobnih procesov v črevesju oziroma jih najhitreje odpravimo. Korenje spravi še tako obču-tljivi želodec v red. Korenčkova juha je zelo lahko prebavljiva jed in priporočljiva za osebe, ki bolehajo na črevesju in želodcu. Korenjevo juho lahko pripravimo tako, da najprej do mehkega skuhamo pol kilograma korenja v enem do 1,5 litra vode, nato pa ga pretlačimo.

Če trpimo za zgago, korenjev sok vsrkava odvečno želodčno kislino in pekoča zgaga takoj poneha. Vsekakor odpravi ¼ litra korenjevega soka zgago brez posledic in učinkoviteje kot soda bikarbona.

V ljudskem zdravilstvu so korenje uporabljali kot zdravilo proti tuberkolozi, skrofulozi, bronhitisu in pljučnici. Uživanje korenja spodbuja tek, lajša protin, revmo, vetrove, kolike, okužbe črevesja, razjede in hemeroide. Eno do dvodnevni post s korenčk-ovim sokom je odlična terapija za čiščenje jeter, krvi in odpravlja strupe iz telesa. Korenjev presni sok, če ga pijemo po požirkih, odpravlja tudi gliste. Potrebno ga je uporabiti takoj po stiskanju, saj ni primeren za hranjenje. Preprečuje tudi nastajanje ledvičnih kamnov ter lajša artritis in protin. Raziskave so potrdile, da uži-vanje korenja dobrodejno deluje na krvni obtok in je zaščita pred boleznimi srca in ožilja. Korenjev sok, začinjen z rezino limone, ima prednost, da je zelo prijetnega in dobrega okusa. Če pojemo dva do tri srednje korenčke na dan, si znižujemo nivo holesterola v krvi. Beta karotin zavira tudi nastanek raka, zlasti v zvezi s ka-jenjem in upočasnjuje staranje. Da dobimo največji doprinos iz korenja, ga ne bi smeli lupiti, saj ima njegova lupina zelo veliko vitaminov. Če raste korenje na domačem vrtu in ni gnojeno z umetnimi gnojili, ga lahko mirno uživamo samo umitega.Uporaba

Korenje lahko na različne načine uporabljamo tudi kot zu-nanje zdravilo. Čeprav je nekoliko manj učinkovito kakor zelje, lahko naribanega uporabimo kot obkladek in ga lahko položimo na vse rane, opekline in abscese.

Ne zavrzite korenjevega listja, saj ga lahko daste v zelenjav-ne juhe, ker vsebuje veliko mineralnih snovi. Zeljnati del kore-nja lahko dobro prekuhanega uporabimo tudi kot špinačo, ki je

zelo okusna in preprečuje na-penjanje.

Pravijo, da korenje naredi človeka zdra-vega, lepega in ljubeznivega. Ali je lahko še kaj bolj lju-beznivega, kot zdrav človek.

Kot vemo, je že pred izbru-hom epidemije leta 2019 or-ganizirala odmevno priredi-tev Poezija pod zvezdami na kresno noč na vrhu Makol pri skulpturi »stol«. Žal je takrat deževalo, pa vendar je priredi-tev dobila »krila« po njeni za-slugi. Tudi lani je svoj projekt izpeljala v sodelovanju z Zavo-dom Makole.

Letos pa je v njeni glavi nastala še bolj spektakularna ideja z naslovom – S poezijo v haloški zidanici. Obožuje svoj kraj na obrobju Haloz, ki so njena inspiracija in skupaj z gostiteljico Dušico Kores, ki je pesnikom nudila prije-ten ambient v svoji zidanici ob pokušini njenih »zlatih« vin, smo preživeli izjemno bogat literarni večer z glasbenimi vložki multi inštrumentalista Igorja Lukmana.

Svoje pesmi so predstavi-le: Maja Bračko iz Studenic, ki je lani izdala svojo pesniško zbirko in Majda Furman iz Poljčan, ki je nadarjenost za poezijo podedovala po svo-ji mami, Erni Starovasnik.

Literarni večer v zidanici na Dežnem pri Makolah

S poezijo po haloških zidanicahPesnico Danijelo Dacinger iz Makol so zelo prizadeli omejitveni ukrepi zaradi korone, ki so prepovedali druženja, nastope, zbiranje ljudi in še marsikaj. Danijela živi za poezijo in kulturna dogajanja. Polna je idej, kje in kako bi ljudje v tem času kljub vsemu lahko predstavili svojo poezijo.

Majda je prav tako lani izdala svojo pesniško zbirko. Svojo poezijo je brala tudi Zdenka Detiček Opič, ki je prav zara-di Dušicinih visoko ocenjenih vin prebrala še pesem Vinska skrivnost iz zbirke, ki jo je na-pisal žal že pokojni Poljčančan Karel Erdlen.

Ob tem dogodku je bila javnosti prvič predstavljena tudi Dušicina še skoraj »topla« knjiga - Pot med koraki, iz ka-tere je zbranim predstavila ne-

kaj pesmi. Ob koncu večera je vsem nastopajočim nesebično podarila svoj prvenec.

Povezovalka večera Da-nijela Dacinger nas je s ču-stvenimi besedami popeljala skozi literarni večer. Ob koncu smo jo nagovorili, da je tudi sama prebrala svojo pesem. Ob koncu uradnega dela smo vsi nastopajoči prejeli skrbno nabran in lepo aranžiran trav-niški šopek in pisno zahvalo za sodelovanje z motivom zidanice, v kateri smo se na-hajali. Zelo smo bili počaščeni za tako dobro dodelan in iz-veden literarni večer, ki nam bo zagotovo ostal v spominu.

Prav veseli smo tudi, ker smo ob koncu izvedeli, v kateri zi-danici bo Danijela organizira-la naslednji literarni večer (pa naj to ostane še skrivnost).

Danijela se je iskreno zahvalila Duški in njene-mu Bojanu za gostoljubnost, podjetju Unistek in Vladu Pušaverju pa za oblikovanje in tisk zahval. Vsi, ki smo se udeležili literarnega večera se iskreno zahvaljujemo Danije-li in Dušici, da smo lahko ob kulturi po dolgem času preži-veli lep in sproščujoč večer.

(Foto: Danijela Dacinger)Zdenka DetičekOpič

K R T gradbeništvod.o.o.

nizke in visoke gradnje, asfaltiranje

Zgornja Bistrica 75, Zgornja Bistrica 75, Slovenska BistricaSlovenska Bistrica

www.krtgradbenistvo.siwww.krtgradbenistvo.siTel.: + 386 591 22 750Tel.: + 386 591 22 750Mob: + 386 41 683 631Mob: + 386 41 683 631

info@krtgradbenistvo.siinfo@krtgradbenistvo.si

10. junij 2021 • 15www.tednikpanorama.si ZANIMIVOSTI / SPOROČILA

TEDNIK PANORAMA – izhaja ob četrtkih, neodvisni časopis za občane občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Prva številka izšla 8. decembra 1990. Maloprodajna cena: 2,20 EUR, v ceno je vštet 5 % DDV. Časopis je vpisan pod zaporedno številko 269 v razvidu medijev Ministrstva RS za kulturo in 880 v evidenci javnih glasil. Izdajatelj: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica, tel.: 02/805 00 74, e-mail: urednistvo@tednikpanorama.si, davčna številka izdajatelja: 28614682; poslovna sekretarka Sonja Sedenik. Naročnina se poravnava mesečno ali po dogovoru na transakcijski račun PANORAMA SB, d.o.o.: SI56 0443 0000 3566 998, Nova KBM, podružnica Slovenska Bistrica. Odpoved naročnine upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja, s pisno odpovedjo. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne honoriramo. Odgovorna urednica: Jelka Sinič, uredniški odbor: Tomaž Ajd, Niko Turk, Zdenka Detiček Opič, Marjan Mally, grafično oblikovanje: Jurij Moličnik (041 688 476), marketing 02/805 00 74, marketing@tednikpanorama.si, križanke: Peter Skrbiš. Tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.

PRAVNI NASVETI

ALI STE VEDELI?PANORAMIN HOROSKOP DVOJČKA (22. 5. - 22. 6.)

Današnje dogajanje bo v veliki meri odvisno od drugih. Priprav-ljeni boste prisluhniti in svetova-ti in v ta namen boste odložili vse drugo delo. Če boste v službi, računajte s tem, da boste mora-li opraviti delo nekoga drugega pred svojim.RAK (22. 6. - 22. 7.)

Finančno stanje bo zadovolju-joče, morda boste dobili tudi enkratni priliv v obliki dobitka, kar vam bo omogočilo, da boste lahko pokrili luknje na računu ali povrnili dolg. A bodite pre-vidni, saj boste nagnjeni k zap-ravljanju.LEV (23. 7. - 23. 8.)

Prijatelji bodo zelo pomemb-ni, še posebej, ko bo prišlo do nesporazuma v družini. Najbolj-ši prijatelj vas bo povsem razu-mel. Čas z njim bo za vas zelo dragocen. Spila bosta kavo in se pogovorila o dnevnih dogodkih. DEVICA (24. 7. - 22. 9.)

Trdo delajte in rezultati bodo veliko boljši od pričakovanih, lahko pa pričakujete tudi kom-plimente in iskreno pohvalo so-delavcev in prijateljev. V svoje življenje sprejmite ljubezen in dobro zabavo.

TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.)

Naloge, s katerimi se boste sooča-li, bodo na stranski tir vrgle vaše načrte o počitku. Vaše ambicije bodo narastle, želeli boste ures-ničiti vse svoje želje in cilje. Mis-lili boste, da si zaslužite več in da je nastopil trenutek za pobiranje plodov minulega trdega dela. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.)

Znanstveno delo, raziskovanje in zbiranje informacij ter vse oblike komunikacije bodo pod ugodnim zvezdnim vplivom, tako kot tudi vsi posli. Zvezde vas bodo obsija-le s šarmom, poudarile bodo vašo lepoto in osebnost. STRELEC (23. 11. - 21. 12.)

Odnosi se bodo zaostrili. Neki pristop se vam bo zdel tvegan in malce nor, ta oseba pa vam bo za-merila pretirano strahopetnost. Poskušajte se pogovoriti z njo in zberite dovolj moči, da ji boste določene stvari povedali narav-nost v obraz. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.)

Znašli se boste v časovni stiski, a vest vam ne bo dovolila presta-viti rokov, podaljšati načrtov ali ignorirati danih obljub. Po dru-gi strani pa bo vzdušje ugodno, zato boste z lahkoto pozabili na dejstvo, da tako veliko delate, a ste tako malo plačani.

VODNAR (21. 1. - 18. 2.)

Privoščili si boste malo luksuza, morda večerjo v dvoje. Če načr-tujete nakup pohištva, ostanite znotraj načrtovanih finančnih okvirov. V kolikor pa razmišljate o oddaji nepremičnine, se poza-nimajte, kako to učinkovito storiti in pojdite v akcijo. RIBI (19. 2. - 20. 3.)

Pojavila se bo blokada pri tem, kar vam je šlo zadnje čase več kot dobro od rok. Vpliv bo še posebno izrazit na umetniškem področju in pri raznih ročnih spretnostih. Naj vas to ne prestraši. OVEN (21. 3. - 20. 4.)

Nič posebnega vam ne bo treba narediti, da boste na vsakem ko-raku prejemali pozitivne povra-tne informacije. Morda se vam bo poplačala prizadevnost v prete-klosti ali pa boste imeli preprosto dan, da boste znali narediti dober vtis.BIK (21. 4. - 21. 5.)

Da bi dosegli to, kar si boste za-dali, boste morali dobiti pomoč ali vsaj podporo. Govorjenje vam ne bo šlo dobro od rok, ker se vam bodo misli zapletale in prehite-vale druga drugo. Več si lahko obetate od praktičnih prikazov in skupinskih prizadevanj.

Kolodvorska ulica 31 b, Slovenska BistricaTel.: 02 80 50 410

e-pošta: trgovina@megatekstil.siwww.megatekstil.si

Delovni čas trgovine:vsak delovnik od 8. do 17. ure,

ob sobotah od 8. do 12. ure

Brezplačni ogledi – svetovanje.e-mail: emil.pintaric@agenti-nep.si / www.agenti-nep.si

PRODAMOODDAMO

040 818 849

Agenti nepremičnine in okoljski programhiše, stanovanja, posesti, poslovni prostori

Dedovanje v Evropski unijiNa kakšen način lahko dedujem znotraj držav članic EU?

Dedovanje z mednarodnim elementom, kjer se zlasti zapuščina nahaja na območju različnih držav članic EU, je urejeno s posebno evropsko uredbo. Le - ta določa način pristojnosti držav članic in prava, ki se pri dedovanju uporabi. Načeloma veljajo splošna pravila pristojnosti sodišča ter prava in sicer po državi, kjer je zapustnik imel običajno prebivališče. Uredba omogoča izdajo sodnih odločb v zapuščinskih postopkih, ki veljajo v vseh državah članicah, kot tudi, da lahko de-diči na podlagi teh uveljavljajo svoje dediščinske pravice. Zlasti je to omogočeno s t.i. evropskim potrdilom o dedovanju, ki ga na zahtevo dediča izda pristojno sodišče. Ob tem pa izpostavljam, da vsaka država članica avtonomno ureja dedno pravno zakonodajo, ki se posledično med državami članicami EU znatno razlikuje. Še posebej ima to lahko vpliv na dediče in njihovo odgovornost v zapuščinskem postopku za morebitne dolgove, zaradi česar je predhodno potrebno pridobiti ustrezne informacije. Prav tako pa je zapustniku omogočeno, da v oporoki vnaprej določi tudi uporabo prava posamezne države.

Jaka SVATINA LORENCIOdvetnik v odvetniški pisarni BERKOVIČ-LORENCI

Mišja mrzlicaDa je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje med letošnjim 1. januarjem in

20. majem v Sloveniji zabeleženih že 142 primerov okužb mišje mrzlice (42 pri ženskah in 100 pri moških). Glavna žarišča so goriška regija, jugovzhodna Slovenija in osrednjeslovenska regija. Gre za nalezljivo bolezen, ki se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se na-hajajo v izločkih glodavcev – v iztrebkih, urinu in slini. Poleg tega se lahko s temi izločki okuži tudi hrana, voda in okolje, zato je potrebno biti še posebej pazljiv med bivanjem in aktivnostmi v nara-vi. Prenos vedno poteka z živali na človeka in nikoli s človeka na človeka. Prenašalci so lahko tudi okužene mačke in psi. Cepiva proti mišji mrzlici ni, zato se pred njo lahko zaščitimo samo s preventivnim ravnanjem in skrbjo za higieno. Prvo svetovno prvenstvo v rokometu

Da je Mednarodna rokometna zveza (IHF) organizirala prvo svetovno prvenstvo leta 1938. Od leta 1995, ko je svetovno prvenstvo organizirala Islandija, poteka tekmovanje vsako drugo leto. Ženske so prvo svetovno prvenstvo odigrale leta 1957. Pod okriljem IHF se odvijajo tudi ostala tekmovanja mlajših selekcij na mednarodnem nivoju. Rodila kar devet otrok

Da je v začetku letošnjega maja 25- letna gospa iz Malija rodila kar devet otrok, kar je dva več, kot so zdravniki predvidevali na podlagi pregledov z ultrazvokom. Pri porodu s carskim re-zom je sodelovalo 10 zdravnikov in 25 medicinskih sester. Predčasno rojeni devetorčki so tehtali od pol do enega kilograma, zato bodo morali še dva do tri mesece preživeti v inkubatorju. Svetovni dan brez tobaka

Da vsako leto 31. maja obeležujemo svetovni dan brez tobaka. Ta je bil letos posvečen opuščanju kajenja in poteka pod geslom Odločeni! Opuščamo kajenje. Vsako leto zaradi bo-lezni, povzročenih s kajenjem, v Sloveniji umre skoraj 3600 prebivalcev ali 10 vsak dan, od teh jih četrtina umre že pred 60. letom starosti. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času covid–19 pa predstavlja še dodatne koristi za zdravje. Kadilci so verjetno bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in imajo zvišano tveganje za težji potek covid-19. Prostovoljstvu prijazne občine

Slovenska filantropija je med 17. in 23. majem 2021 opravila že 22. nacionalni teden prosto-voljstva, katerega namen je praznovanje prostovoljstva in prostovoljskih organizacij ter zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje. Naziv Prostovoljstvu prijazna občina je prejelo 25 slo-venskih občin: Črna na Koroškem, Divača, Gornja Radgona, Hrpelje-Kozina, Kamnik, Kočevje, Krško, Laško, Logatec, Medvode, Kranj, Murska Sobota, Velenje, Postojna, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Sevni-ca, Sežana, Slovenske Ko-njice, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Velika Polana, Vodice in Žalec. Žal med dobitniki ni nobene iz našega obmo-čja.Opuščeno suše-nje sena

Da je ta čas skoraj opu-ščeno sušenje sena, kot je prikazano na fotografiji. To-vrstno nekoč priljubljeno op-ravilo smo izsledili v okolici Gornje Radgone.

Franci Klemenčič

16 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.siMALI OGLASI / SPOROČILA

Živali:

Razno:

JARKICE - mlade koko-ši nesnice. Na voljo so rjave, grahaste, črne in marogaste. Vse pri nas vzrejene jarkice so zdrave in zaščitene proti osmim boleznim. Prevzem je možen pri nas v Poljčanah, pripeljemo pa jih tudi v Slo-vensko Bistrico, po dogovo-ru tudi domov. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675. (0)

SPOMIN, ZAHVALAMALI OGLASI - TEL.: 02 80 50 074

Odlične cene bele tehnike in elektromaterialaOdlične cene bele tehnike in elektromaterialaTRGOVINA I:TRGOVINA I: BELA TEHNIKA TEL:02/843-20-20

TRGOVINA II:TRGOVINA II: ELEKTROMATERIAL TEL:02/843-20-19, 11

TRGOVINA III:TRGOVINA III: nova prodajalna v Mariboru na Lackovi cesti 47. Tel: 059 023 703, 059 023 704.

Naročila malih oglasov za objavo v Panorami za naslednjo šte-vilko sprejemamo do TORKA do 9. ure na telefonski številki (02) 80 50 074 oziroma v uredništvu (Partizanska ulica 24, Slovenska Bistrica), naročniki jih lahko oddajo tudi prek sple-ta (www.tednikpanorama.si). Za naročnike so objave malih oglasov brezplačne (pogoj: poravnana naročnina).

Spomine in zahvale za objavo v Panorami sprejemamo najpozneje do TORKA do 9. ure v uredništvu tednika Panorama. Cene so odvisne od velikosti, naročniki imajo 20 % popusta. Fotografije vračamo po objavi. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: (02) 80 50 074.

S. Gaber s.p. Mlače 7, 3215 Loče

BARVANJE FASAD IN NAPUŠČEV.

Barvanje fasad in napuščev - od 5 evrov dalje. / Kitanje in

beljenje 2 x na belo – 5 evrov. / Polaganje knaufa.

Tel.: 031-588-097

Prodam bukova in mešana drva. Dostava na dom, možna tudi razrez in spravilo. Informacije: 040 736 184. (0)

Prodam, kupim: Prodam pnevmatike

za osebno vozilo: M+S, 165/70/13, 2 kom, M+S 175/65/14, 2 kom, M+S 185/65/14, 2 kom, M+S 205/65/16, 2 kom ter letne gume 195/65/14, 1 kom. Tel.: 041 541 617. (2)

Prodam osebni avto FIAT PANDA, rdeče bar-ve, letnik 2010, prevoženih 77.000 km, prva lastnica. Tel.: 040 520 945. (0)

Po ugodni ceni prodam vinogradniške stebre. Tel.: 041 488 877. (1)

Podarim okoli tri hektar-je košnje (strojna obdelava). Tel.: 051 608 461. (1)

Prodam 15 kg elektrod rostfraj 2,5 mm debeline, varjenje Trasformotor Rotil-ne. Izdelava Avstrija. Cena po dogovoru. Tel.: 040 740 548. (3)

Prodam slamo v kockah in seno v rinfuzi. Tel.: 051 635 165. (1)

Prodam Pony express, letnik 78, dobro ohranjen, na novo registriran. Cena 550 eur. Tel.: 041 411. 952 (1)

Prodam Golf 3, bencinar, neregistriran, lepo obranjen. Tel.: 031 207 280. (1)

Prodam 300 kg tehtnico. Tel.: 031 207 280. (1)

BUKOVA DRVA PRO-DAM. Možen razrez in dostava. Drva so zložena na paleto ali v rifnuzi. Informa-cije na tel. št.: 041 504 987. (5)

Nepremičnine:

POGREBNO PODJETJE

24 UR 041/353 160, 041/722 655OSMRTNICE - na spletni strani www.panek.si

Ko ugasne luč svetlobe niste sami, ampak smo mi z vami!

Obiščite nas v poslovalnici na Ljubljanski cesti 12, zraven Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici.

Ugodno prodam belo vino laški rizling in rdeče modro frankinjo. Tel.: 041 539 573. (4)

Prodam kombi Renault Master letnik 2012 in Vol-kswagen Caddy letnik 2013. Tel.: 041 565 005. (1)

Prodam trosilec SIP štirje valji, sadilec koruze OLT in pluge IMT. Tel.: 031 839 678. (1)

Prodam rotacijsko ko-silnico 165 SIP in štirivre-tenski obračanik, širine cca. 3,7 m. Tel.: 031 207 280. (1)

Prodam obračalni plug Regent in električno inva-lidsko posteljo. Tel.: 041 818 398. (1)

Prodam razne elektromo-torje z reduktorji ali brez. Tel.: 041 565 005. (0)

Prodam naravni jabolčni sok, brez sladil iz domačih mešanih vrst sadja starih sort (neškopljena) in domači ja-bolčni kis. Tel.: 064 125 821. (1)

Odkupujemo vse vrste hlodovine, lahko tudi na pa-nju (hrast, bukev, smreka, jesen itd.) Takojšnje plačilo. Tel.: 041 857 098. (1)

Prodam bukova in meša-na drva. Izvajamo tudi posek in spravilo lesa. Tel.: 040 958 477. (0)

Prodam bukova in me-šana cepana drva, bukova: 60 €/m, mešana: 45 €/m. Koli-činski popust. Prodam tudi hlode, možna dostava. Tel.: 040 243 648. (0)

Nesnice, mlade jarkice, rjave HITEX, v začetku nesnosti, opravljena vsa potrebna cepljenja. Proda-ja vsak dan od 8.30 do 17. ure. Kmetija Soršak Jožica, Podlože 1, Ptujska gora. Tel.: 041 694 124. (0)

Prodamo bukova in mešana drva, možnost pre-voza in razreza. Tel.: 031 520 300. (0)

PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 27 do 170 kg, prodam. Kočno pri Polskavi. Tel. 031 794 940. (0)

V najem dajem okoli se-dem hektarjev košnje. Tel.: 031 271 720. (2)

Oddam dvosobno stano-vanje v izmeri 55 m2, opre-mljeno in primerno samo za dve osebi. Tel.: 041 865 793. (4)

V Slovenski Bistrici kupim garsonjero ali enosobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 041 857 098 (1)

Kupim gradbeno parcelo v okolici Slovenske Bistrice. Tel. : 041 490 485. (1)

Prodam parcelo v Peroju pri Puli, blizu obale. Tel.: 070 797 752. (1)

V Hrastovcu pod Bočem prodam zidanico s 1040 m2 zemljišča (vinograd, sadov-njak, vrt), skupaj z vso opre-mo. Tel.: 070 833 021. (0)

MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE s.p.02/80-39-150

www.fingust.siKupujte dobro in poceni, kupujte mesnine FINGUŠT.

Mizarstvo OgrizekLeskovec 37, 2331 Pragersko

041 790 988• IZDELAVA NOTRANJE OPREME

PO NAROČILU (kuhinje, spalnice, predsobe, vrata, stopnice …),

vhodna vrata;• FURNIRANJE IN BRUŠENJE

PLOŠČ

Nepremičninska družba ZORO d.o.o., Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, www.zoro.si, Tel.: 02 8183 053 Mob.: 041 543 478

Pozor, prodajalci hiš, stanovanj, zemljišč…!

Brez stroškov do prodaje. Kako prodati, naša skrb. Varno z nami že od leta 2006.

ŽE OD LETA 2006

Izvajam vsa zemeljska dela z mini bagrom, manjši izkopi, polaganje odtokov, tlakovcev, plošč, prevozi oseb, posoja raznih strojev (vibro plošč, žabe, vibro igla, stroj za rezanje tlakovcev,…), posoja kombija, za prevoz oseb. Rezanjebetona,

armiranega betona in asfalta. Prevoz manjših količin razsutega tovora (kiper), do 2,5 ton. Izdelava raznih konstrukcij, nadstreškov, jeklenih ali lesenih. Za zabave vam ozvočim prireditev z vso opremo in poskrbim za glasbo. Informacije: Branko – 041 488 012

Prodam telico, črno belo, in angus za zakol. Zame-njam tudi za drugo govedo, tudi z doplačilom. Tel.: 041 512 475. (1)

Prodam telico RJ, težko 350 kg ali menjam za kravo. Tel.: 041 876 001. (1)

Njihove izdelke lahko kupite naNjihove izdelke lahko kupite na kmetiji Vidnar kmetiji Vidnar v Novakahv Novakah ali naali na TRŽNICITRŽNICI v Slovenski Bistrici v Slovenski Bistrici

VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE!VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE!

Z vami na potiZ vami na potido zdravjado zdravja

www.lekarna-slb.siwww.lekarna-slb.si

Preprost, iskren deloven fant, ljubitelj narave in po-hodništva želim spoznati dekle ali mamico enakih lastnosti, staro od 40 do 50 let za resno zvezo ali prija-teljstvo. Tel.: 041 273 982. (1)

Iščem mlajšo upokojenko za čiščenje. Tel.: 031-620-877. (1)

Delo: Iščem pomoč pri ureja-

nju zunanje okolice (okoli hiše, košnja, obrezovanje). Tel.: 02 843 1631. (2)

Iščemo pomoč pri ure-janju poslovnega okolja in košnji trave. Obvezne Izku-šnje, lastna oprema. Tel.: 040 160 887 vsak delovnik od 8 -15 ure. Dobrodošli zunanji sodelavci (s.p., d.o.o…) ozi-roma mlajši upokojenec. (1)

Iščemo izvajalca za ruše-nje lesenega objekta. Možen odvzem lesa. Vse po dogovo-ru. Tel.: 041 249 960. (1) 

Mlajši upokojenec po-maga starejšim osebam pri manjših vzdrževalnih delih (urejanje okolice). Tel.: 070 331 760. (1)

OŠ Gustava Šiliha Laporje

Astronomski tabor Izvedba astronomskega tabora v času epidemije covid-19 je bila do zadnjega dne vprašljiva, vendar nam je uspelo! Na dvodnevnem taboru, ki smo ga izvedli na OŠ Gustava Šiliha Laporje v okviru izbirnega predmeta Astronomije se nam je pridružil naš nekdanji učenec, današnji gimnazijec, Damjan Dovnik.

Prvi dan smo na šolsko igrišče v merilu narisali osončje in s pomočjo dveh teleskopov opa-zovali Sonce in Luno. Sledile so športne igre, po obilni večerji pa smo si ogledali film o poletu na Mars. Večerno opazovanje neba so nam preprečili oblaki, kar pa seveda ne pomeni, da smo šli spat. Druženje, ki smo se ga vsi najbolj veselili, je trajalo pozno v noč. Sobotno dopoldne smo preučevali še let rakete na vodo in stisnjen zrak. Poskus je bil zelo zabaven, saj nas je raketa, ki je odletela visoko v zrak, pošteno poškropila z vodo.

Jure Cvahte

SPOMIN8. junija mineva 10 let,

odkar nas je zapustil oče, tast in dedi

FRANC KOŠČAKIz Leviča

Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite in hvala za vsako prižgano svečko.

Sin Boštjan z ženo Jožico, vnuka Ines in Jernej.

Za dobroto tvojih rok,ostala je beseda hvala,ki v srcu bo ostalain večno hvaležen, lep spomin na vas.

10. junij 2021 • 17www.tednikpanorama.si

UČENOST

1497 CERKVENA USTANOVA, SAMOSTAN

NEŽA (LJUBK.)

DRSALKA SLUCKA

IZZIDEK, POMOL IZ HIŠNEGA

ZIDU ZAČINJENA PARADIŽ- NIKOVA OMAKA

GRŠKA BOGINJA MAŠČE- VANJA

RUSKI SKLAD.

(ALFRED)

4

LOVSKI PES

19 TIRNO VOZILO

11

MORSKI SESALEC

14

21 CHARLES NODIER ZAMAK-

NJENOST

MESTO NA NIZOZEMSKEM V

PROVINCI SEVERNA HOLANDIJA

UGRABI- TELJICA LETALA

POZITIVNA ELEK-

TRODA

SOL SEČNE KISLINE

6 REKA V KENIJI

25

UGANKA V SLIKAH

AVSTRIJ. TISKOVNA AGENCIJA

16 SL. ROMSKA

GLASBENA SKUPINA

KRAŠKI GRM

TOVARNA

NA VIRU 2. RIMSKI

PAPEŽ ANA DREV KLAJA,

KRMA ZA ŽIVINO

DEL KOLESAR- SKE DIRKE

22 2

CERKVENO GLASBILO ŽORGA

ALJOŠA 12 9

VREDNOST.

PAPIR 17 DRŽAVNA

BLAGAJNA GLASKA OTOK V OT. TUAMOTU

avtor: PETER SKRBIŠ

VELIKA KOLIČINA

23

DAN. POET (SOPHUS)

18

15

ŽIVALSKI VRT

JORDAN. KRALJICA

TEŽAVEN POLOŽAJ

3 ODTENEK 24

1 GRŠKA ČRKA

POLONA VETRIH

LINO VENTURA

SL. ALPSKI

SMUČAR (OŽBI)

5 SVINJA

7 MLAČEV, MLATEV

8 20

ČRNE MASKE, AIDA ALI TOSCA

13

ALPSKA DOLINA

POD TRI- GLAVOM

10

ZNAMENJE EPILEPTIČ-

NEGA NAPADA

ŠOLSKI KOTLIČEK / NAGRADNA KRIŽANKA

IZŽREBANEC NAGRADNE KRIŽANKE (1495):

JOŽICA JUG,

VISOLE 33, SLOVENSKA BISTRICA

1497. KUPON Rešitev gesla:

Čestitamo! Izžrebanec prejme obvestilo o načinu prevzema nagrade po pošti!

Rešitev nagradne križanke št. 1495:Vodoravno: Slosar, Eirene, Anja Kik(l), Pta, sel, maranta, No, poželek, Ukve, llanero, Rae, Ka-tja Koren, ski, Škot, drsk, obutev, pariteta, elul, S.A., etanol, telefon, carina, Cl, Una.

Nagradno geslo: NAJBOLJŠE PECIVO V MESTU

NAGRADNI RAZPISNagrajenec križanke št. 1497 bo prejel

nagrado pokrovitelja križanke!REŠITEV pošljite na dopisnicah

do 19. 6. 2021 na naslov: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, Slovenska Bistrica.

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12

13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23 24

25

UČENOST

Gibanje je primarna otrokova potreba. Deluje tudi kot povezava med vsemi drugimi področji otrokovega razvoja. Ob podpori gibanja namreč nastajajo in se utrjujejo možganske povezave, ki so prav v predšolskem obdobju v na-jintenzivnejšem razvoju.

Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Poljčane

Zabavno gibanje - temelj predšolskega učenjaZabavno gibanje - temelj predšolskega učenja

To zavedanje in možnosti, ki nam jih je ponujalo naše igri-šče, so nas privedle do odločitve o pripravi talnih in vertikalnih gibalnih iger. Vemo, da spod-bujanja h gibanju omogočajo sprostitev, zabavo in kakovostno preživljanje časa na prostem, pri-pomorejo k spontanemu učenju, raziskovanju skozi igro, spodbu-jajo domišljijo in ustvarjalnost, omogočajo razvoj ravnotežja, kondicije, koordinacije, odrivne moči ter pripomorejo k umiritvi otrok z vedenjskimi motnjami.

Izvedbe smo se lotile načrtova-no: od iskanja idej, smiselnosti posameznih sklopov, prostorskih možnosti, priprave skice in iska-nja donacij za potreben material. Razen v izvedbeni del smo vklju-čile tudi otroke. Tako smo se po seznanitvi naših želja in idej skupaj z njimi obrnili na lokalne trgovce in izvajalce, ki se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo za podarjen material in izreka-mo hvaležnost. Čopiči in barve v rokah vzgojiteljic in sodelavk v vrtcu so po plesu na ploščadi

Tudi letos smo se učenci udeležili festivala Turizmu poma-ga lastna glava, ki je bil že 35. po vrsti. Letošnja tema je bila »Moj kraj, moj chef«.

Ko smo se med raziskavo oplotniške kulinarike pogovarjali z domačini o tradicionalnih oplotniških jedeh, smo kaj hitro ugo-tovili, da nimamo jedi, ki bi bila tipična samo za naš kraj. Kaj pa zdaj? Kako dalje? Katero jed izbrati? Koga poklicati? Kje najti pri-mernega kuharskega mojstra? Vse to nam je vihralo po možganih, ko smo razmišljali o temi letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava.

Vseeno smo opazili, da so številni Oplotničani v našem pogo-voru omenili ajdove štruklje domačije Forbar, ki jih lastnica Marija Črešnar pripravi kot sladico na povsem nov, drugačen, a vseeno tra-dicionalen način. Seveda je takoj padla ideja – kaj pa, če bi predsta-vili ajdove štruklje? In tako je nastala naša projektna naloga Moj kraj, moj štruk‘l in turistični produkt – karamelizirani ajdovi štruklji s karamelno omako z jabolki in orehi ter ajdovimi kokicami.

Letošnja tržnica je potekala nekoliko drugače, saj smo se je ude-ležili preko spleta, kljub temu pa smo se učenci Karin Kočevar, Lana Lunežnik, Gabi Sadek, Luka Gorenjak, Domen Hren, Taja Kotnik, Melani Mernik, Ema Samastur, Stella Sarajlić, Zoja Stermecki, Anej Leskovar, Daša Videčnik, Zoja Zorko, Taja Ravnjak, Taja Fri-drih in Ana Horvat odlično odrezali in tako osvojili zlato priznanje.

Sanja Bučar

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica na turističnem festivalu

Zlata oplotniška kulinarika

pri vhodu vrtca in betonski steni na robu igrišča že postavili prve izzive otrokom. Ker omogočajo variacije raznolikih gibanj, so privlačni tudi ostalim obisko-valcem vrtca, ki v sebi še negu-jejo otroško radovednost. Ostalo

nam je še nekaj prostora za nove podvige, predvsem pa mnogo idej. Tako misija presenečenj za otroke in spodbujanje h gibanju na prostem malo drugače še ni končana.

Metka Kovačič Prah

18 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.si

1216. PABERKI1416. PLANINSKA PANORAMA Ureja: Marjan MALLYUreja: Marjan MALLY

Modre misli

Vsi bi radi dolgo živeli, a nihče ne bi bil rad star.

Oscar Wilde

Iz ljudske zakladnice

 Medard (8.) bi naj bil znanilec junijskega vreme-na, kajti: Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane. Če se bo vreme po dnevu Medar-da ravnalo, potem se nam obetajo lepi junijski dne-vi. Lepo vreme v juniju je naklonjeno predvsem vino-gradnikom. Aprilskih ne-viht imamo dovolj in čas je že za daljše obdobje lepega vremena.

Ali ste vedeli?

Kelti, ljudstvo, ki je ži-velo na našem ozemlju tisoč let pred našim štetjem. Bili so zelo kruti bojevniki, o ka-terih poroča Herodot. Tudi njihove žene so bile zelo sa-mozavestne in se niso pus-tile ustrahovati svojim mo-žem. Žena je imela pravico zapustiti moža, ki jo je varal in ji je ta moral vrniti doto.

Znanci iz naših krajev

PLANINSTVO / PABERKI

Ime in priimek: ....................................................

Naslov: .................................................................

Pošta: ...................................................................

Tel.: ..................................

NAROČILNICA na

Naročilnico pošljite na naslov PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, 2310 Slovenska Bistrica

Naročite se lahko tudi na tel.: 02 805 00 74 ali na spletni strani

www.tednikpanorama.si

Jakob Črešnar OŠ Poljčane

Na pohodu najmlajših poljčanskih planinskih ju-nakov se nam je nenavadno vljudno predstavil eden iz-med fantov: »Moje ime je Jakob Črešnar, tako se pišeta še moj brat in ata.« Pa naj kdo reče, da najmlajši niso lepo vzgojeni!

Štirje mehurčki na potiPod vodstvom Irene Ter-

novšek in treh spremljevalcev so najmlajši planinci, osnov-nošolci prvega in drugega ra-zreda v štirih skupinah – me-hurčkih, prehodili planinsko pot iz Poljčan do dvorca Šta-tenberg. Na cilj so prišli prav razigrani pol ure pred načrto-vanim prihodom.

Kdaj ste bili nazadnje pet ur hoje na poti? Veliko vas takšne poti ni opravilo še ni-koli v življenju. Za planince pa je to nekaj vsakdanjega. Ni pa vsakdanje, da to zmo-rejo sedem letni otroci in to z nahrbtniki – se ve!

Z Ireno, ki skrbi v šoli za najmlajše planince, smo se že večkrat podali z najmlajšimi na pot iz Poljčan skozi Ho-šnico, Vrhole, Ješovec, Šta-tenberg, Stranske Makole do dvorca Štatenberg. Za pot v dolžini okrog 17 kilometrov je s počitki načrtovano pet ur hoje. Tokrat smo ji pomagali voditi 25 otrok v štirih skupi-nah še trije pomočniki. Vale-rija Vantur in Milka Urlep že

imajo izkušnje s spremstvom na tej poti. Kljub razigranosti otrok na poti nismo imeli te-žav. Krenili smo v sredo, 2. ju-nija po končanem pouku, ob 14. uri. Po dobri uri hoje smo se ustavili na prvem počitku na domačiji pri Čelanovih. Sledil je krajši počitek pod cerkvijo Treh kraljev v Ješovcu in nato na domačiji Ačko. Tu sta nas srečala Vlasta in Bo-štjan Jug, nam podarila hleb kruha, ki smo ga še toplega razdelili.

Po dobrih štirih urah smo prišli do makolskega lovske-ga doma. Ker smo bili v hoji nepričakovano hitri, smo se odločili še za pot okoli ribni-kov, tako, da smo prišli k dvor-cu ob napovedani 19. uri. To je bila zelo uhojena skupina otrok. Na cilju je Irena vpra-šala, kdo bi šel z njo peš nazaj v Poljčane in skoraj polovica otrok je dvignila roke. Ko pa so zagledali svoje starše z av-tomobili, je bilo zadovoljstvo obojih še večje. Svoje povedo tudi posnetki.

Najmlajši poljčanski planinski junaki v Štatenbergu

Junaki na cilju

Irenin mehurček

Milkin mehurček

Valerijin mehurček Marjanov mehurček

Delovni makolski lovci

Le malo ljudem je zna-no, da lovci krmijo divjad tudi v spomladanskem času. Pri lovskem domu v Mako-lah smo srečali lovce v de-lovni akciji brez pušk. Ni jih veliko, ki z veseljem poprimejo za prostovoljno delo, kot so to lovci.

Krušni očeZakonca Jug sta nam na pohodu podarila hleb še toplega

domačega kruha, ki smo ga razdelili med najmlajše pohod-nike. Dragica Onič nam je poslala posnetek s podnapisom: Krušni oče. Kako zabavno je postati krušni oče 25. otrokom!

10. junij 2021 • 19www.tednikpanorama.si KNJIŽNICA / SPOROČILA

423. VOŠNJAKOV KOTIČEK Ureja: Tanja Jakolič, višja knjižničarka

BRALNO PRIPOROČILO

MISEL IZ KNJIŽNICE

Knjiga, ki ni do konca prebrana, je kot pot, ki ni dokončana.

(Neznani avtor)

Naučili se boste uporabljati Cobiss+ in mobilno različicomCobiss ✦ iskanje gradiva, rezervacije, podaljševanje,

zgodovina izposojenega gradiva ✦ in se seznanili z drugimi spletnimi storitvami.

Slovenska Bistrica: termini vsak četrtek

(prijave: darja.kolar@kjv.si

janja.pepelnak@kjv.si

na tel. št. 02 80 55 106 ali v knjižnici)

Poljčane: termin po dogovoru

(prijave: mateja.bratina@kjv.si,

na tel. št. 02 82 90 100 ali v knjižnici)

Pragersko: termin po dogovoru

(prijave: mojca.amon@kjv.si,

na tel. št. 02 80 39 143 ali v knjižnici)

Makole: termin po dogovoru

(prijave: mojca.plaznik@kjv.si,

na tel. št. 0280 33 110 ali v knjižnici)

Oplotnica, Tinje, Kebelj:

termin po dogovoru

(prijave: mojca.amon@kjv.si ali v knjižnici)

INDIVIDUALNO IZOBRAŽEVANJECobiss+ in mCobiss

v osrednji in vseh krajevnih knjižnicah

Potrebna je predhodna prijava.

Napišite pesem, kratko

zgodbo ali zgodbo z

a

otroke. Pišite o

mladosti,

mladostništvu ali

otroštvu, zagatah

in

pripetljajih iz tega

obdobja, spominih ali

doživetjih …

nagrade bralnik InkBOOK Calypso Plus 5x darilni boni za nakup knjig

simbolična darila objava besedil v publikaciji

ČEZ POTOK SKAČE, KJER JE MOST

Literarni natečaj

⁕ k sodelovanju vabljeni starejši od 14 let⁕ članstvo v knjižnici ni pogoj za sodelovanje

do 15. oktobra 2021

Vse informacije o natečaju na povezavi www.kjv.si

5

Spletna knjižna priporočila

Vabljeni med virtualne knjižne police,

kjer si lahko izposodite elektronsko ali zvočno knjigo.

Erica Johnson DebeljakDEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICAZALOŽNIK O KNJIGI

Devica, kraljica, vdova, prasica  presega tradicionalne žanrske oznake. Ni le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene, vdove in uganke skozi zgodovino. Govori o žalovanju, ampak tudi o opolnomočenju.

Erica Johnson Debeljak preprede svojo osebno izku-šnjo z vzburljivimi zgodbami zgodovinskih vdov. Neustraš-no se sooči s tabuji smrti in vdovstva v sodobni družbi: z medikalizacijo in birokrati-zacijo žalovanja, z bojem za materialno preživetje, ki kljub manjši pozornosti v primerjavi s čustvenimi vprašanji ostaja osrednja izkušnja vdovstva, ne nazadnje pa z nevarno seksu-

COBISS izobraževanje za uporabnike

Udeleženci se nauči-jo uporabljati Cobiss+ in mobilno različico mCobi-ss. Spoznjo možnosti, ki jih ponuja Cobiss in se naučijo iskati gradivo, ga rezervirati, podaljšati, pogledati zgodo-vino izposojenega gradiva

ter mnoge druge uporabne funkcije. Največ zanimanj je za uporabo mCobiss-a, raz-ličice za mobilne telefone, saj omogoča vrsto uporabnih funkcij, vključno z elektron-sko izkaznico.

Uporabnike seznanimo

V ob dnevu knjižnice smo v tednu praznovanja priče-li z izvajanjem individualnih izobraževanj Cobiss+ in mCobiss za uporabnike v osrednji in vseh krajevnih knjižnicah.

tudi z ostalimi spletnimi sto-ritvami, ki so jim kot članom knjižnice na voljo. Predstavi-mo jim Biblos, spletni por-tal za izposojo elektronskih knjig, Audibook, ki omogo-ča izposojo zvočnih knjig, Pressreader z bogato ponud-bo časopisov in revij z vsega sveta, pa tudi e-vire, kot so IUS INFO, Encyklopedia Britannica, Ebsco Host, pa spletna mesta dobreknjige.si, dLib, Kamra in še kaj.

Vsekakor pa smo ude-ležencem izobraževanja na voljo za vsa vprašanja in pred-

nost dajemo njihovim željam po določenem znanju. Na željo udeleženca pomagamo na mobilni telefon naložiti tudi želene aplikacije in jim njihovo delovanje čimbolj približati. Vsak udeleženec prejme mapo, blok, pisalo ter uporabne zloženke z navodili za uporabo spletnih storitev.

Veseli smo odziva na izo-braževanje, zato z njim nada-ljujemo vse do poletja. Vedno se lahko naučite kaj novega, zato izkoristite priložnost in vabljeni k prijavi.

Janja Pepelnak

alnostjo vdov. Nastalo je dina-mično delo, ki raziskuje naj-globlja teoretska in izkustvena vprašanja življenja in smrti ter ženske med njima.

»Devica, kraljica, vdova, prasica je fascinantna in pronicljiva knjiga spominov, tako osebno pričevanje o tragediji kot antropološka analiza vloge vdove v različnih verstvih, kulturah, mitih in književnosti. Ponuja nam poučno, a obenem srhljivo spoznanje, kako malo se je vloga vdove spremenila v zadnjih tisoč letih.«  - Slavenka Drakulić

»Že dolgo nisem brala tako modre, imenitno napisane in pretresljive knjige spominov, kot je Devica, kraljica, vdova, prasica. Iz somraka izgube ljubljene osebe je nastala čudovita knjiga: drzno spominsko delo, ki je obenem neusmiljena analiza vdovstva. Pisanje je tako močno, da mi je večkrat izsesalo zrak iz prsi.« - Vesna Goldsworthy

O AVTORICI Erica Johnson Debe-

ljak  se rodila leta 1961 v San Franciscu. Študirala je v New Yorku, kjer je diplomirala iz francistike na Univerzi Colu-mbia in naredila magisterij iz ekonomije na Univerzi New York. Leta 1993 se je poročila s pesnikom Alešem Debelja-kom (1961–2016) in se prese-

lila v Slovenijo, kjer je razvila bogato kariero kot pisateljica, publicistka in prevajalka. Prvo knjigo esejev z naslovom Tujka v hiši domačinov je objavila leta 1999. Sledile so knjige: Srečko Kosovel: Pesnik in jaz  (2004), zbirka kratkih zgodb  Tako si moj  (2007), memoaristi-ka  Forbidden Bread  (2009)

in Prepovedani kruh (2010) ter romana  Antifa Cona  (2012) in  Tovarna koles  (2015). Prav tako je souredila in prispevala poglavitni esej za nenavadni in ganljivi hommage pokojne-mu možu: Saj grem samo mimo – Razglednice Aleša Debelja-ka (2018).

bukla.si

20 • 10. junij 2021 www.tednikpanorama.siZADNJA STRAN

KARIKATURA: UROŠ ČOŽ

684. IZSVEDRANKA

Prispevek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva!

AvtoMobilno zavarovanje

Več kot avtomobilsko zavarovanje.

UJETO V OBJEKTIV (Fotografija: Marija Peršuh)

Učna ura plavanja

Piše, rovari in spletkari: Drago ČOŽOblikuje: Jurij Moličnik 6767

Na glasovanje za razreši-tev predsednika Državne-ga zbora, Igorja Zorčiča, so v parlament pripeljali hudo bolnega poslanca SMC. Lahko gre politika še nižje?1. Dragi moj, za politiko dno ne ob-

staja oziroma cilj posvečuje sredstvo. (Machiavelli)

2. Veljalo bi se vprašati kdo je tu pravza-prav bolan.(Alenčica)

3. Zorčičev skalp očitno nima cene. (Win-netou)

4. Res je nizkotno, kar si dovoli Igor Zorčič. (Jožef Horvat)

5. Nad hudo bolnim poslancem je v času glasovanja bdel zdravstveni minister Pokljukar. (vlada nadzira parlament in ne obratno)

VI SPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO!

🤣NACIONALNO NACIONALNO AKTUALNOAKTUALNO🤣

Imamo eno najuspešnejših vlad, ki pa ima manj kot trideset odstotno podporo javnosti.

Kaj, za vraga, je narobe s to javnostjo ?

🤣Predsednik vlade menda razmišlja, da bi zaupnico vezal na glasovanje o razrešitvi

predsednika Državnega zbora, Igorja Zorčiča. Veliko si upa. Mislim, Zorčič.

🤣Pri SDS pravijo, da lahko gredo že jutri na

volitve. Pojutrišnjem pa v opozicijo.

MINI MOBITEL INTERVJUHalo, halo, gospod Krivec, gospod Danijel Krivec.Krivec na telefonu. Prosim?Kako ste kaj, Gospod Danijel?Ah, k vragu naj gre vse skupaj, že teden dni ne morem spati.A res ? Kako pa to?Cele noči jih preštevam?A ovce?Ne, ne. Glasove.Kakšne glasove?Parlamentarne.Aha, razumemo, ja. Za razrešitev Zorčiča.Točno tako.Ampak bolj ko preštevate, slabše je. Hudo bolnega poslanca ste menda na silo zvlekli celo iz bolniške postelje.Oprostite, to je bil poslanec SMC. Iz postelje ga nisem vlekel jaz, ampak Počivalšek.Na koncu tudi to ni pomagalo.Nekdo očitno sabotira oziroma brije norca iz nas. No, saj je vseeno. Kaj če bi vam revež v parlamentu umrl?Tega ne bom komentiral.V javnosti se govori, da imamo pravzaprav Kripl koalicijo…To so komunajzarske insinuacije.Že, že. Ampak očitno imate v koaliciji elementarne težave.Kakšne elementarne težave?Ja, s poštevanko. Pred časom ste dejali, da je treba znati šteti.No, treba je tudi vztrajati.Če prav razumemo, boste poskusili še enkrat.Seveda. V tretje gre rado.Gospod Danijel, zdi se nam, da tole vaše prešte-vanje vse bolj spominja na fatamorgano.Zakaj pa na fatamorgano?Poslanski glasovi se izmenjaje prikazujejo in izginjajo…

Imate mogoče še koga v žari?

Sram te naj bo. Zaradi tebe smo morali v parlament na glasovanje za tvojo

razrešitev pripeljati našega hudo bolnega poslanca.

Ti pa na Madžarsko!Spokaj v Venezuelo!

🤣lokalno AKTUALNOlokalno AKTUALNO🤣Na eni od zadnjih sej poljčanskega občinskega sveta so svetniki poskušali izpeljati politično kategorizaci-jo, s katero bi se eksplicitno razdelili na naše in vaše. Zaradi ne dovolj konsistentne razprave se na koncu ni več vedelo, kdo so sploh naši oziroma vaši. Župan Stanislav Kovačič je zato predlagal, da se razprava,

vključno z definiranjem kriterijev, opravi po morebitnih predčasnih parlamentarnih volitvah.

Strela, kar srh me spreleta-va nad vsem, kar se zadnje čase dogaja in se obeta celotnemu prebivalstvu tega sveta. Še koro-navirusa se mu glede na podatke imunologov ni uspelo docela otresti, pa mu že grozi nova gro-zota v obliki mišje mrzlice. Tile Kitajci so kot vse kaže zares od hudiča! Kot da jim ni dovolj že to, da se cel svet pošteno tre-se zaradi ekspanzije njihovega vpliva na gospodarskem in fi-nančnem področju, povrh vsega nas strašijo še z nečim, kar uteg-ne imeti enake ali celo hujše po-sledice. Dva virusa v pičlih dveh letih in to iz ene in iste države!? Mar je potem čudno, da so po družabnih omrežjih zaokrožile nič kaj čudne domneve, da je vsaj eden od njiju – virusov na-mreč, narejen v katerem od nji-hovih laboratorijev in izpuščen v širni svet povsem namerno? Jaz osebno takšne domneve vsaj zaenkrat ne jemljem tako zelo resno. Toda, kje sploh piše, da bi svojega mnenja nisem prip-ravljen spremeniti na slabše v slučaju, če bi se takoj po mišji mrzlici pojavil še kakšen povsem nov virus kitajskega izvora.

Toda kaj, ko se mi po dru-gi strani postavlja vprašanje, ki terja pošten in pravi odgovor: so za vse hudo na svetu, kar se trenutno dogaja, v resnici kri-vi Kitajci? Težko verjetno! Že res, da so tudi oni krvavi pod kožo, a kaj bolj kot mi Evro-pejci že ne morejo biti! Le kako naj potem verjamem, da bi bili

pripravljeni namerno sodelovati pri prizadevanjih za zmanjšanje svetovne populacije. Še posebno evropejske, od katere je odvisen velik del njihovega gospodar-stva, vključno z izdelovalci in izvozniki zaščitne opreme pred raznoraznimi virusi. Še najbolj kruto pri štoriji v zvezi s korono je dejstvo, da bo veliko zaslug pri uspešnem premagovanju korona virusa, vključno z milijardnimi zaslužki, na koncu pripadel rav-no tistim, ki so nas z njim oku-žili. Samo upamo lahko, da se kaj podobnega ne bo ponovilo tudi v primeru, če bo prestopil meje svoje prvotne »domovine« tudi virus mišje mrzlice! Kristus, kar zmrazi me ob misli: kaj pa če Evropi sredi prihodnje krize zmanjka denarja za uvoz kitaj-skih zaščitnih sredstev, Evropej-ci pa jih ne bomo sposobni izde-lati v zadostnih količinah, ker – ja, ker se bo mogoče izkazalo, da nas sedanja kriza še zdaleč ni dovolj izučila?

Politike bi se tokrat najraje na daleč izognil že zato, ker sem začel po malem sumiti, da je ne jemljejo več resno niti tisti, ki se z njo ukvarjajo profesional-no. Če namreč bi jo, se zadnje čase ne bi obnašali, govorili, in počeli še večje bedarije, kot ti namišljeni Butalci Frana Mili-činskega. Ko dobro premislim, lahko rečem, da delam Butal-cem celo krivico, kajti oni so bili za razliko od naših politikov kljub pregovorni omejenosti vsaj složni. Naši politiki se o slogi

Kar zmrazi me, ko pomislim …!

niti pogovarjati nočejo, kaj šele, da bi jo jemali kot nekaj samo-umevnega. In kje je resnična srž problema? Ja, v tem vendar, da si za poslanca dovoli kandidirati prav vsak Butalec! Sčasoma je namreč lahko vsak, še tako zabit Butalec prišel do spoznanja, da so nesposobnost, nespodobnost, pomanjkanje znanja in osnov kulturnega obnašanja v našem parlamentu na žalost in sramo-to naroda vse od rojstva naše države do dandanes povsem nekaznive lastnosti. Če bi bile – kaznive namreč, bi sedeže v našem parlamentu ne zasedali levo, desno, sredinsko ali še kako drugače usmerjeni nesposob-ni povzpetniki, temveč najbolj pametni, inteligentni in pošteni člani naše družbe. Le v tem pri-meru se bi politika končno ot-resla svojega dvomljivega slovesa najstarejše kurtizane na svetu, politiki pa ne bi bili več zgolj njeni nespodobni klienti, temveč spoštovanja vredni predstavniki našega naroda.

Sveder