GARANCIJE - dk.um.si

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

Monja Krofič

NEUPRAVIČEN POZIV ZA IZPLAČILO BANČNE

GARANCIJE

DIPLOMSKO DELO

Maribor, avgust 2016

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

NEUPRAVIČEN POZIV ZA IZPLAČILO BANČNE

GARANCIJE

Študent: Monja Krofič Študijski program: UNI PRAVO Študijska smer: korporacijsko pravo Mentorica: dr. Vesna Kranjc

Maribor, avgust 2016

Zahvala

Za vso podporo med študijem se iskreno zahvaljujem svoji družini, še posebej staršem Henriku in Mojci

ter bratu Gregorju. Za vso potrpežljivost in spodbudo se zahvaljujem tudi mojemu Gregu in prijateljici

Andreji. Naučili ste me, da znam sama, ampak da je z vami veliko lepše.

Posebna zahvala gre tudi mentorici dr. Vesni Kranjc za konstruktivno kritiko in vse nasvete pri

ustvarjanju tega diplomskega dela.

Povzetek

Diplomsko delo preko strokovne literature, člankov in spletnih virov analizira dva različna trenutka,

ko upravičenec iz bančne garancije (upnik iz temeljnega posla) postavi zahtevo za izplačilo. Na eni

strani je v tem diplomskem delu predstavljena situacija, ko je zahteva za izplačilo postavljena, vendar

ne v skladu s pogoji z bančne garancije, na drugi strani pa diplomsko delo analizira situacijo, ko so

pogoji iz same neodvisne bančne garancije sicer izpolnjeni, pa je poziv za izplačilo vseeno

neupravičen. Podrobneje je analiziran institut neupravičenega poziva ter njegova ureditev v

slovenskih in mednarodnih pravnih virih, predstavljena pa je tudi slovenska in tuja sodna praksa, ki je

že posegala na to področje.

Diplomsko delo poleg omenjene problematike obsega tudi možnosti in ukrepe, ki jih lahko proti

neupravičenemu pozivu uporabita banka garant in naročnik bančne garancije kot sredstva za

preprečitev izplačila spornega zneska ali kot možnost prepovedi razpolaganja in način vrnitve

neupravičeno izplačanega zneska. V tem kontekstu diplomsko delo skozi strokovno literaturo

podrobneje predstavi procesno zavarovanje v obliki začasne odredbe in njen pomen pri

preprečevanju neupravičenih pozivov za izplačilo ter izplačil samih.

Ključne besede: zavarovanje obveznosti, bančna garancija, neodvisna bančna garancija, garancija na

prvi poziv, neakcesornost, banka garant, neupravičen poziv;

Abstract

This thesis is mainly focused on two different situations when independent bank guarantee

beneficiary demands payment in accordance with the guarantee. On one side, the possibilty of the

demand being made while the requirements from the guarantee itself are not being met is analyzed.

On the other side, the thesis is focused on a possibility that the requirements of the independent

guarantee are met and yet, the calling on payment is still considered unfair. On this notion, the thesis

includes the analysis on how the institute of unfair calling on bank guarantee is considered in existing

slovenian and international law and judicature.

This thesis also includes possible remedies and courses of action that can be taken by either the

guarantor or the account party against the beneficiary to either (at least temporarily) prevent the

unfair call being made or to prevent the execution of the payment or, in some cases, to block the

beneficiary from being able to obtain and use the already paid sum from the bank guarantee.

According to this, the thesis also includes the procedural means of resolving unfair calling on bank

guarantee such as court ordered restraining orders and their meaning in the context of unfair calling

on independent bank guarantees.

Keywords: guarantee, bank guarantee, independent bank guarantee, first demand guarantee, unfair

calling, guarantor;

KAZALO 1 Uvod ...........................................................................................................................................5

2 Temeljni posel in bančna garancija ..............................................................................................6

2.1 Splošno o bančni garanciji kot institutu zavarovanja plačil ...................................................6

2.2 Funkcija bančne garancije ....................................................................................................7

2.3 Akcesorna in neakcesorna narava ........................................................................................8

2.4 Pravni viri .......................................................................................................................... 10

3 Osebe v razmerjih iz bančne garancije ....................................................................................... 13

3.1 Stranki temeljnega posla ................................................................................................... 13

3.2 Banka garant, naročnik bančne garancije, upravičenec iz bančne garancije ........................ 13

4 Pogoji za vnovčitev bančne garancije ......................................................................................... 14

4.1 Pogojne in nepogojne bančne garancije ............................................................................. 15

4.2 Dokumentarni in nedokumentarni pogoji .......................................................................... 16

5 Neupravičeno izplačilo zneska iz bančne garancije..................................................................... 19

5.1 Neizpolnjevanje pogojev iz bančne garancije ..................................................................... 20

5.2 Neupravičeno izplačilo kljub izpolnjenim pogojem iz bančne garancije –unfair calling ....... 23

5.2.1 Splošno o institutu zlorabe ob vnovčitvi bančne garancije .......................................... 23

5.2.2 Primerjava ureditve instituta unfair calling v slovenskih in mednarodnih pravnih virih

26

5.2.3 Meje upoštevanja neodvisne narave bančne garancije pri presoji neupravičenosti

zahtevka (American Express Bank Ltd. v. Banco Espanol de credito) ........................................... 30

6 Zavrnitev in zadržanje izplačila v primeru neupravičenega poziva .............................................. 34

6.1 Zavrnitev izplačila .............................................................................................................. 35

6.2 Zadržanje izplačila ............................................................................................................. 36

6.2.1 Ukrepi banke garanta ................................................................................................. 36

6.2.2 Ukrepi naročnika – predlog za izdajo začasne odredbe po ZIZ..................................... 41

7 Zaključek ................................................................................................................................... 43

8 Bibliografija ............................................................................................................................... 44

5

1 Uvod

Na svetovnem trgu posluje ogromno število gospodarskih subjektov, ki svojo dejavnost bolj ali manj

uspešno uresničujejo skozi poslovanje in interakcijo z drugimi gospodarskimi subjekti. S sklepanjem

poslov in dogovarjanjem o medsebojnih obveznostih in pravicah tako ustvarjajo kontinuirano

oblikovanje novih pravil, lahko pa tudi sooblikovanje starih, že obstoječih pravil. Z njihovo

kontinuirano uporabo in prilagajanjem lahko zavedno ali nezavedno vplivajo na sodobno nacionalno

zakonodajo, ali pa kar na organizirano sodelovanje na mednarodnem trgu za oblikovanje

harmoniziranih avtonomnih pravil presojanja razmerij med gospodarskimi subjekti.

Določeni instituti, ki so bili prej vezani na posamezni trg ali nacionalni red, tako lahko dobijo na

mednarodnem trgu nove lastnosti in značilnosti, saj se razvijejo sočasno in v skladu z dejanskimi

potrebami poslovanja in tako niso vezani na domišlijo in sposobnost zakonodajalca, da vnaprej

predvidi potrebe gospodarskih subjektov na njegovem trgu.

Zavarovanja obveznosti iz temeljnega posla zgodovinsko gledano obstajajo že dolgo, predvsem v

obliki osebnih in zakonsko urejenih zavarovanj (poroštvo, ara, pogodbena kazen ipd.). Takšni instituti

so znani že iz Rimskega prava ter so še danes pogosto uporabljani, kar pa ne pomeni, da poslovna

praksa ni zahtevala novih, modernejših institutov.

Neodvisna bančna garancija je predstavnica modernega, neakcesornega zavarovanja pogodbene

obveznosti. Po svojem namenu torej pomeni zavarovanje za primer kršitve obveznosti iz temeljnega

posla, po svoji neakcesorni naravi pa (vsaj na prvi pogled) nesmiselno izključuje temeljni posel iz sfere

dokazovanja kršitve, saj se bo realizirala samo pod pogoji, ki so navedeni v garanciji sami. Potreba po

takšnem institutu je bila seveda odziv na željo gospodarskih subjektov, da bi se njihove obveznosti

lahko izpolnile s strani zanesljivih finančnih institucij v lastnem imenu ali na račun sopogodbenikov

brez odvečnega in dolgotrajnega pregledovanja in analiziranja morebitnih kršitev temeljnega posla,

kar pa je v praksi večkrat pomenilo, da se materialna resnica v imenu hitrosti poslovanja vsaj začasno

potisne na rob.

To diplomsko delo bo v nadaljevanju podrobneje predstavilo možnosti garantov in naročnikov

bančnih garancij v primerih, ko so pozivi za izplačilo neupravičeni navkljub izpolnjenim pogojem iz

bančne garancije.

6

2 Temeljni posel in bančna garancija

2.1 Splošno o bančni garanciji kot institutu zavarovanja plačil

Osebe v pravnem prometu sklepajo različne oblike poslov. Nacionalni in mednarodni predpisi različno

podrobno urejajo te posle, torej različno podrobno predpisujejo, kako so ti posli urejeni, katere so

njihove bistvene sestavine ipd. z namenom, da se varujejo interesi strank v pravnem prometu, hkrati

pa da se ohranijo pogodbe v veljavi in obveznosti iz teh pogodb oziroma poslov tudi izpolnijo.

Slovenski nacionalni predpisi kot sankcije za neizpolnitev ali napake pri izpolnitvi predvidevajo

prenehanje oz. razdor pogodbe (zaradi neizpolnitve 1 ) ter odškodninsko odgovornost (zaradi

neizpolnitve ali zaradi napak pri izpolnitvi2).

Teorija in predvsem praksa sta razvili kar nekaj različnih institutov za zavarovanje ali utrditev

obveznosti iz temeljnega posla. Glede na različne kriterije lahko delimo zavarovanja na

obligacijskopravna in stvarnopravna, akcesorna in neakcesorna, pogojna in brezpogojna. Praksa pa

prepoznava tudi plačilne instrumente z elementi zavarovanja obveznosti (dokumentarni akreditiv) ter

zavarovanja, ki postanejo samo moralna obveznost izdajatalja, so neiztožljiva, hkrati pa pomenijo

častno obveznost izpolnitve obveznosti ter s tem uresničenja zavarovanja (patronatska izjava).3

Bančna garancija spada med tista zavarovanja za pogodbene obveznosti, ki jih je razvila praksa. Je

obligacijskopravno zavarovanje in za banko garanta ob izdaji ustvarja obveznost izplačila zneska

upravičencu bančne garancije.4 Lahko je akcesorne (odvisne) ali neakcesorne (neodvisne) narave,

lahko vsebuje dodatne pogoje ali pa je brezpogojna oziroma t.i. bančna garancija na prvi poziv.

Obstajajo torej različne vrste bančnih garancij, po različnih kriterijih so se tako oblikovale prej

omenjene odvisne in neodvisne bančne garancije, pogodbene garancije, supergarancije,

protigarancije, garancije glede na naravo obveznosti iz temeljnega posla ipd.5

1 OZ, Obligacijski zakonik, Uradni List RS, št.83/2001, 28/2006 – odločba US RS, 32/2004, 40/2007, 97/2007 –

uradno prečiščeno besedilo OZ-UPB1; členi 103-111.

2 OZ, členi 100., 239.-246.

3 Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 165-197.

4 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 161.

5 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 210 in 202.

7

V praksi se najpogosteje pojavlja neodvisna (neakcesorna) bančna garancija, zato bo ta oblika tudi

predstavljena v tem diplomskem delu in bo -razen v izrecno navedenih izjemah- v tem delu izraz

'bančna garancija' pomenil neodvisno bančno garancijo.

2.2 Funkcija bančne garancije

Primarna funkcija bančne garancije je seveda zavarovanje obveznosti iz temeljnega posla. Zavaruje ga

neakcesorno, to pomeni, da se upravičencu jamči izplačilo pod pogoji, ki so neodvisni od temeljnega

posla.

Gre za praktično zavarovanje, pri katerem banka garant poleg v bančni garanciji definirane

dokumentacije ne bo ugotavljala dejanske kršitve temeljnega posla. Gre torej za princip "plačaj takoj,

ugovarjaj kasneje," katerega bistvo je prav v tem, da ugotavljanje morebitnih kršitev temeljnega

posla ne zadrži izplačila garantiranega zneska.6

Pomemben namen neodvisne bančne garancije je v tem, da prepreči zavlačevanje s strani garanta: v

pravnem prometu je pomemben element hitrosti poslovanja, saj je bil to en temeljnih dejavnikov za

razvoj neodvisnih zavarovanj. V kolikor bi lahko torej garant v nedogled zavlačeval z izplačilom oz. bi

zavlačeval do tedaj, ko bi bila upravičenost/neupravičenost zahtevka nesporno ugotovljena, bi se

smisel neakcesornega zavarovanja izgubil. Eden bistvenih ciljev te oblike zavarovanja je torej

preprečiti, da bi upravičenec iz bančne garancije (tudi upnik iz temeljnega posla) nosil breme

zavlačevanja z izplačilom, kar stroka pozna tudi pod imenom "likvidnostna" funkcija bančne

garancije.7

Poleg enostavnega in hitrega poplačila je pri zavarovanju obveznosti z neodvisno bančno garancijo

pomemben tudi komercialni vidik take oblike zavarovanja, saj neplačilo finančne obveznosti s strani

finančne institucije lahko vpliva na njen ugled in s tem na tržni uspeh, prav tako pa bančno

poslovanje velja za zanesljivo in je zato riziko neplačila manjši.8

Bančna garancija za razliko od dokumentarnega akreditiva nima plačilne funkcije. To je bistvena

razlika, na podlagi katere je stroka tudi t.i. stand-by akreditivu priznala, da se presoja kot bančna

garancija ne glede na besedo 'akreditiv'. Stand-by akreditiv torej opravlja funkcijo garancije, po obliki

6 Povzeto po J. Sekolec, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,

Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. II.

7 Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 204.

8 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. II.

8

pa ostaja akreditiv, saj so bili v praksi (predvsem poslovni praksi v ZDA) razviti z namenom, da so

lahko banke pri poslovanju zaobšle pravila, ki so jim v konkretnih primerih preprečevala izdajo

bančnih garancij, ne pa tudi dokumentarnega akreditiva.9 Prav tako kot pri bančni garanciji se tudi pri

stand-by akreditivu zahteva poziv za izplačilo ter predložitev potrebnih dokumentov in prav tako bo

zahtevani znesek izplačan samo na tej podlagi.10 Bančna garancija se torej ne smatra kot plačilno

sredstvo in se zato v teoriji še vedno lahko zahteva samo v primeru kršitve, kar je bistveno pri

presojanju neupravičenosti poziva za izplačilo.

Še ena zelo očitna funkcija neodvisne bančne garancije je primarno varovanje interesov uporabnika

oziroma upravičenca bančne garancije (upnika iz temeljnega posla). Ta funkcija se kaže predvsem v

teoretični možnosti neupravičenega izplačila (glede na temeljni posel), saj je tudi ta funkcija posledica

tega, da banka garant ne bo ugotavljala upravičenosti do zneska na podlagi pogodbe (temeljnega

posla), ampak na podlagi izpolnjevanja pogojev iz vsebine bančne garancije.

2.3 Akcesorna in neakcesorna narava

Pri določanju pravne narave bančne garancije je pomembno, kako je to zavarovanje povezano s

temeljnim poslom. V kolikor zavarovanje torej "deli usodo" obveznosti iz temeljnega posla ali iz

temeljnega posla samega, je njena narava akcesorna oz. odvisna. Eden pomembnejših vidikov

akcesornega zavarovanja je v tem, da dolžniku iz temeljnega posla pri ugovoru realizacije zavarovanja

pripadajo vsi ugovori, ki bi mu pripadajo glede na temeljni posel.11

Odvisnost obveznosti pri akcesornih zavarovanjih od temeljnega posla torej do določene mere ščiti

garanta in naročitelja bančne garancije pred neupravičenim pozivom s strani upravičenca bančne

garancije in s tem pred neupravičenim izplačilom zneska.

Neakcesorna12 narava pa nasprotno pomeni, da se zavarovanje realizira neodvisno od temeljnega

posla, torej pod lastnimi pogoji. Neodvisna bančna garancija se -kot že omenjeno- v praksi pojavlja

najpogosteje. Obveznost garanta za izpolnitev obveznosti torej obstaja ne glede na usodo temeljnega 9 Povzeto po Carr I., Stone P., International Trade Law/Indira Carr; with contributions on Private International

Law by Peter Stone, 4th edition, Routledge–Cavendish, 2010; str. 504.



12 Lahko tudi bančna garancija na prvi poziv, neodvisna bančna grarancija, brezpogojna bančna garancija,

garancija brez ugovora, stand-by akreditiv,... vsi ti izrazi v pravnem prometu izražajo voljo izdajatelja, da se

upravičenost izplačila ne bo presojala glede na temeljni posel, katerega obveznost je zavarovana s to bančno

garancijo.

9

posla, saj se realizira pod lastnimi pogoji, ob izpolnitvi teh pogojev (npr. predložitvi vseh potrebnih

dokumentov) pa torej nastopi obveznost garanta za plačilo obveznosti.13 Stroka se pri razlagi

povezave med temeljnim poslom in neakcesorno bančno garancijo, ki ta posel varuje, poslužuje

razlage, da je ne glede na razlog, da je bila bančna garancija sklenjena za zavarovanje konkretnega

posla, pravna vez med zavarovanjem in poslom pretrgana, ter poudarja, da je pomen obvezosti

izplačila banke garanta prav izplačilo pod lastnimi pogoji in ne šele kot posledica dokazane kršitve

temeljnega posla.

Takšna oblika bančne garancije torej pomeni veliko večjo nevarnost neupravičenih pozivov za

izplačilo garantiranih zneskov, vendar je v praksi najbolj razširjena prav zaradi hitre in enostavne

možnosti poplačila ter šele naknadnega ugotavljanja, ali je do kršitve prišlo ali ne, saj upravičencu iz

bančne garancije ne bo potrebno čakati na dejansko rešitev spora. Prav zaradi razširjene uporabe v

praksi so se proti možnosti neupravičenega poziva za izplačilo oblikovale konkretnejše rešitve,

predvsem v obliki začasnih odredb sodišč, s katerimi se poskuša preprečiti postavitev zahtevka za

izplačilo ali (v primeru že postavljenega zahtevka) preprečitev izplačila.

Ker se v praksi lahko vsebina garancije formulira prosto in ker za neodvisno bančno garancijo ni

zakonsko predvidene oblike ali vsebine, je pri presoji njene akcesornosti/neakcesornosti bistvena

formulacija zaveze v sami bančni garanciji. Samo izrazi "na prvi poziv" ali "neodvisna" lahko naravo

garancije seveda dokončno opredelijo, v kolikor nadaljnje besedilo v to opredelitev ne posega. Ne

glede na prej omenjene nazive garancije se lahko ta vseeno smatra kot akcesorna. V kolikor je iz

nadaljnjega zapisa (ter tako izražene volje izdajatelja) razvidna drugačna volja izdajatelja se šteje, da

se zaveza ne razlaga kot neakcesorna in da je potrebno pogoje iz konkretne bančne garancije

presojati glede na sfero izdajatelja bančne garancije.14

Ne glede na prej napisano se v samo obliko in vsebino neodvisne bančne garancije redno navaja

temeljni posel, ki je zavarovan s to garancijo. Navede se njegova vsebina in predmet ter datum

sklenitve. Navedba identifikacijskih podatkov temeljnega posla ne vpliva na neodvisno naravo bančne

garancije.15

13

Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str.200.

14 Povzeto po V. Kranjc, Bančna garancija – odvisna ali neodvisna pravna narava, Podjetje in delo: revija za

gospodarsko, delovno in socialno pravo,letn.27/št. 2, 2001, str. 308.

15 Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –

aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki,

davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 63.

10

Konkreten primer spremembe narave bančne garancije v nadaljnjem besedilu se lahko zgodi, v

kolikor je kot pogoj za izplačilo določena izjava naročnika bančne garancije, da je prišlo do kršitve pri

izpolnitvi obveznosti iz temeljnega posla. Ne glede na to, da izjava o kršitvi smiselno sovpada s

funkcijo zavarovanja obveznosti, pa pri tem pretežno ali kar direktno posega v sfero temeljnega posla

samega in zahteva opredelitev stanja temeljnega posla, zato posega v neodvisno naravo bančne

garancije ter s tem spreminja namen in naravo zavarovanja, četudi brez direktnega navajanja dejstev

iz sfere temeljnega posla.16

Za spore v zvezi z neodvisno bančno garancijo iz sodne prakse izhaja, da je lahko ločena od

temeljnega posla do te mere, ko za spor iz bančne garancije ter za spor iz temeljnega posla,

zavarovanega s to bančno garancijo, ni pristojno isto sodišče.17

2.4 Pravni viri

Institut bančne garancije je dokaj podrobno urejen v mednarodnih avtonomnih pravnih virih in

konvencijah, kar pa načeloma ne velja za institut neupravičenega poziva.

V slovenskem pravnem redu bančne garancije ureja Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)18 v

poglavju "Bančna garancija" (1083. člen do 1087. člen). Vsebinsko torej ZOR ureja pomen klavzule

"brez ugovora", "na prvi poziv", njeno obličnost, vrsto plačila, odstop pravice iz garancije in regresno

pravico garanta, v 3. odstavku 1087. člena tega poglavja pa navaja:

"Upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi

utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice."

V ZOR je torej splošno opredeljeno, da je upravičenec dolžan vrniti znesek naročitelju, če utemeljeni

razlogi na strani naročnika garancije ne potrjujejo njegove pravice do izplačila. ZOR torej predvideva

možnost, da je znesek lahko izplačan neupravičeno, ne določa pa ničesar konkretnega v zvezi z

16

Povzeto po V. Kranjc, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in

socialno pravo, 38/št. 6/7, 2012, str. 1187.

17 VSL sklep I Cpg 403/2015, kjer je sodišče v 8. točki sklepa navedlo, da ugovor pristojnosti toženke temelji na

dogovoru o uporabi prava in pristojnosti iz temeljnega posla. Dogovor iz temeljnega posla je izhajal iz pogodbe

o prodaji delnic, v kateri je bila dogovorjena pristojnost srbskega sodišča in prava. Pritožbeno sodišče je

pritožbo zavrnilo in pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje, da je bančna garancija samostojna obveznost banke

garanta in ni odvisna od obveznosti iz temeljnega posla, zato ta sporazum v zvezi z bančno garancijo ne more

veljati.

18 ZOR, Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, 29/1978, 3/1985 in 57/1989.

11

ugotavljanjem (ne)upravičenosti poziva, prav tako pa ne omenja banke garanta oziroma kakršne koli

konkretne pravne podlage za preprečitev izplačila zneska po neupravičenem pozivu.

Konvencijo Združenih Narodov o neodvisnih bančnih garancijah in stand by akreditivih je sprejela

Generalna skupščina Združenih narodov leta 1995. Ta konkretizira neutemeljenost zahtevka in določa

pravico garanta, da zadrži izplačilo zneska iz bančne garancije.

Konvencija je zaenkrat ratificirana s strani osmih držav.19 V svoji vsebini natančneje ureja garancije

"na prvi poziv" in stand-by akreditive, protigarancije in potrditve zavez, podrobneje opredeli pomen

dokumentarne in neodvisne narave zaveze, njen nastanek, spremembe, prenehanje in obličnost.

Omenja tudi roke za postavitev zahteve in pregled dokumentacije ter kolizijska pravila glede uporabe

konvencije.

Glede neupravičenih pozivov sta torej najpomembnejša člena 19 in 20. Člen 19 v treh točkah določa

okoliščine, v katerih sme izdajatelj garancije zavrniti izplačilo zneska brez bojazni, da bi to vplivalo na

pravilnost izpolnitve prevzete obveznosti ali na tržni ugled. Konvencija tako ponuja pravni temelj za

zavrnitev izplačila pri očitnih zlorabah, po drugi strani pa varuje neodvisnost in likvidnost zavez iz

bančne garancije.20

V členu 20 pa konvencija kot sredstvo za preprečevanje neupravičenih pozivov in neupravičenih

izplačil ponuja možnost uporabe začasne odredbe sodišča ter uveljavlja standarde "velike verjetnosti"

obstoja enega izmed diskvalifikacijskih dejavnikov iz člena 19, "neposredna dostopnost in

prepričljivost" dokazov ter "znatna škoda", ki naj bi jo utrpela stranka v primeru odsotnosti začasne

odredbe.21

Ta konvencija s strani Slovenije torej ni ratificirana, pa tudi v kolikor bi bila, bi moral poleg tega biti za

uporabo te konvencije v razmerju prisoten tudi mednarodni element. Ne glede na to pa ostaja

nespremenjeno dejstvo, da je konvencija ponudila vodilo za razlago pomena neupravičenega poziva,

19

Zaenkrat so konvencijo ratificirale Belorusija, Ekvador, El Salvador, Gabon, Kuvajt, Liberija, Panama, Tunizija,

dodatna podpisnica pa so tudi ZDA; vir:

http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/payments/1995Convention_guarantees_status.html

(17.7.2016).

20 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. VIII.

21 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. VIII.

12

saj že s frazo the demand has no conceivable basis (zahteva za plačilo nima nobene možne osnove)

dokaj očitno opredeli, kdaj je poziv prepovedan.22

Posebna avtonomna pravila je v zvezi z bančno garancijo oblikovala tudi Mednarodna trgovinska

zbornica. Gre za Enotna pravila za garancije na prvi poziv Mednarodne trgovinske zbornice iz leta

2010, publikacija 75823, ki so nasledila pravila zbornice iz leta 1999 (publikacija 458).

Gre za kodifikacijo pravil bančne garancije, ki je v primerjavi s prejšnjo izdajo natančneje opredelila

standarde, kot so "razumna skrbnost" in "razumen čas", prav tako pa je zajela pomembnejše

postopke v zvezi s standardi za pregled predložitve ter postopke pri delnih, večkratnih in nepopolnih

zahtevah. 24

Uporaba teh pravil v konkretnem primeru je seveda nesporna, v kolikor se bančna garancija na ta

pravila sklicuje. Ne glede na to pa je stroka mnenja, da se lahko uporabo pravil MTZ utemelji tudi na

podlagi t.i. generalne klavzule25 iz 12. člena OZ, ki določa splošno podlago za uporabo poslovnih

običajev, uzanc in prakse med strankama.26

V samo bančno garancijo se ta avtonomna pravila lahko vključijo na različne načine. Najbolj

enostavno je seveda z referenco oziroma inkorporacijsko klavzulo, s katero se vprašanja iz te

konkretne bančne garancije torej ne bojo urejala po nacionalnih pravilih, ampak po zgoraj navedenih

virih. V kolikor pa niso vključena izrecno, se po slovenskem pravu preko generalne klavzule v 12.

členu OZ lahko za rešitev določenih vprašanj uporabi tudi poslovne običaje, v tem primeru torej

Enotna pravila MTZ za bančne garancije na prvi poziv (EPGP 758).27

22

Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za

gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 11.

23 ICC Uniform Rules for Demand Guarantees (URDG), Publication No. 758, 2010.

24 Povzeto po Enotna pravila za garancije na poziv z vzorčnimi obrazci, revizija 2010, Združenje bank Slovenije.

25 12. člen OZ-UPB1:

"V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo

poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama."

26 Povzeto po V. Kranjc, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in


27 Povzeto po J. Prostor, Nedokumentarni pogoji v dokumentarnih akreditivih in neodvisnih bančnih garancijah,

Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str. 99.

13

3 Osebe v razmerjih iz bančne garancije

3.1 Stranki temeljnega posla

Stranki temeljnega posla sta naročitelj bančne garancije in upravičenec bančne garancije. Za

obveznost sklenitve oz. zagotovitve zavarovanja obveznosti se stranki dogovorita ob sklenitvi

temeljnega posla.

Obveznost naročitelja bančne garancije je torej, da to garancijo za svojo obveznost priskrbi v obliki,

kot je dogovorjeno s stranko sopogodbenico. V kolikor sta se torej stranki dogovorili za neodvisno

bančno garancijo, je potrebno narediti vse, da banka sprejme obveznost plačila proti upravičencu

pod pogoji, ki veljajo za dogovorjeno vrsto bančne garancije. Upravičenec bančne garancije lahko

torej v primeru, ko je bila dogovorjena neodvisna bančna garancija, z izpolnitvijo izključno pogojev iz

te garancije postane upravičen do zneska, kar pa ne pomeni absolutne pravice do zadržanja tega

zneska. V kolikor se seveda izkažejo napake v temeljnem poslu, lahko naročitelj bančne garancije

(stranka temeljnega posla) še vedno uveljavlja vse ugovore in pravice iz temeljnega posla, upošteva

se torej izpolnjevanje teh obveznosti. Razmerje med naročiteljem in upravičencem se presoja glede

na temeljni posel, zato je lahko v primeru, da je bil znesek iz bančne garancije izplačan, posel pa

neveljaven, naročitelj bančne garancije upravičen do povrnitve zneska. Banka se tako seveda izogne

vlogi arbitra o tem, ali je temeljni posel veljaven ali ne.28

3.2 Banka garant, naročnik bančne garancije, upravičenec iz bančne

garancije

Banka garant je tista banka, ki je izdajatelj bančne garancije in ki torej ob pozivu jamči za izplačilo

zneska. Čeprav gre za izraz "bančna" garancija pa jih ne izdajajo vedno samo banke, v praksi torej

lahko takšno garancijo izdajo tudi druge institucije (zavarovalnice, investicijski skladi ipd.)29, ki so

povečini visoko likvidne in ki obveznosti redno izpolnjujejo.

Kritno razmerje med naročiteljem bančne garancije in banko garantom se vzpostavi, ko naročnik da

banki nalog za izdajo bančne garancije, banka pa nalog sprejme. Banka se torej kot promitent zaveže

naročniku bančne garancije, da bo na poziv upravičenca izplačala določen denarni znesek. Načeloma

vsebuje dogovor o vsebini in vrsti bančne garancije, lahko tudi o kritju za izdajo garancije ter

28

Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 203.


14

proviziji.30 Lahko se dogovorita tudi o dodatni zavezi tretje banke, ki "konfirmira" obstoječo garancijo

s svojo zavezo, da bo izplačala zahtevani znesek, v kolikor tega ne bo storila banka garant. Obstaja pa

tudi možnost jamčevanja tretje banke za povrnitev izplačanega zneska, t.i. "protigarancija", ki je po

svoji naravi tudi neodvisna od temeljnega posla in garancije, v zvezi s katero je bila izdana.31

Dolžnost naročitelja proti banki garantu je, da ji bo v primeru realizacije zavarovanja ta znesek

povrnil, kar torej pomeni, da pridobi garant regresno pravico proti naročitelju. Zagotovilo o zadostnih

sredstvih za poplačilo regresnega zahtevka lahko banka zahteva že ob sklenitvi bančne garancije.32

Za razmerje med banko garantom in upravičencem bančne garancije načeloma velja, da gre za

enostranski33 pravni posel, saj naj bi obveznost nastala zgolj na podlagi izjave volje izdajatelja bančne

garancije, da bo v primeru poziva izplačal zahtevani znesek. Razmerje je valutno in urejeno v pravilih

o bančni garanciji.34

4 Pogoji za vnovčitev bančne garancije

Praksa je rešitev za preprečevanje neupravičenih pozivov iskala tudi v možnosti oblikovanja različnih

pogojev znotraj same bančne garancije, brez da bi to vplivalo na njeno neodvisnost oz. ločenost od

temeljnega posla.

Da je garancija od temeljnega posla neodvisna, mora biti jasno razberljivo iz samega besedila bančne

garancije. Pogoji, ki so del bančne garancije, ne smejo biti oblikovani tako, da kompromitirajo njeno

neodvisnost. Za abstraktnost zavarovanja je torej pomembno, da se pogoji, ki so navedeni v bančni

garanciji, ne izpolnjujejo odvisno od temeljnega posla. Stroka kot primerno obliko pogojev, ki ne

kompromitirajo neodvisnosti garancije, navaja npr. predložitev naslednjih dokumentov: pismeno

potrdilo nadzornega inženirja, da gradbena situacija upravičuje izplačilo, pismeno potrdilo organa, ki

30

Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 203.


Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. III.

32 Povzeto po V. Kranjc, n.d.; str. 203.

33 VSL sklep I Cpg 1554/2013 v 7. točki razlaga drugače in navaja, da razmerje, nastalo iz bančne garancije,

temelji na treh medsebojno neodvisnih dvostranskih razmerjih, med njimi navaja tudi razmerje med

upravičencem iz bančne garancije in banko, ki nastane, ko upravičenec uveljavlja zahtevo za unovčenje

garancije, čemur pa stroka povečini ne pritrjuje.

34 Povzeto po V. Kranjc, n.d.; str. 204.

15

je vodil licitacijo, da je bi licitant izbran kot najboljši ponudnik, odločba arbitra, da je za kršitev

pogodbe kriv naročnik garancije ipd.35

Bistven pri presoji neodvisnosti postavljenih pogojev torej ni kriterij vsebine dokumentov, ki morajo

biti predloženi ob postavitvi zahtevka, ampak samo dejstvo njihove dejanske predložitve. Banka

garant ne bo preverjala vsebine dokumentacije v kolikor ta ni v njeni sferi, za izpolnitev pogojev iz

neodvisne bančne garancije je torej potreben njihov obstoj in predložitev, ne pa njihova morebitna

zakonitost ali istovetnost z dejanskim stanjem (npr. na izplačio zneska iz garancije ne vpliva niti, če je

proti odločbi, ki je v garanciji navedena kot pogoj, vložena ničnostna tožba).36

Neodvisnost bančne garancije se torej ne domneva, potrebna je jasna in nedvoumno izražena volja,

da gre za neodvisno bančno garancijo.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni pri zahtevku za izplačilo je seveda predmet dogovora pogodbenih

strank ter banke garanta.

4.1 Pogojne in nepogojne bančne garancije

Neodvisna bančna garancija se realizira pod lastnimi pogoji, ločeno od temeljnega posla.

V praksi so se oblikovala številna pravila in smernice, kako naj bodo ti pogoji formulirani, da samo s

svojo prisotnostjo ne vplivajo na nedvoumnost neodvisne narave bančne garancije. V tem kontekstu

se lahko kot edini pogoj v bančni garanciji pojavi zahteva "na prvi poziv" oziroma "na poziv". Iz take

vsebine je mogoče razbrati, da je edini pogoj za izplačilo zneska garancije poziv upravičenca, naj se

mu znesek izplača.

Ker je poziv za izplačilo kot edini pogoj v garanciji zelo enostaven za izpolnitev, stroka takšno obliko

garancije šteje za nepogojno. V kolikor je za vsebino ali obliko poziva v vsebini garancije predpisana

določena oblika ali točen zapis, se takšna garancija še vedno smatra za nepogojno.37

V zvezi z obliko poziva za izplačilo bančne garancije vedno velja, da mora biti v pisni obliki, da mora

biti pravočasen ter da ga mora dati upravičena oseba (ali od upravičenca pooblaščena oseba), kar se

tudi šteje za bistveno sestavino bančne garancije. Za poziv tudi nepreklicno velja, da mora biti znesek


Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. IV.

36 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. IV.



16

v pozivu po načelih strogosti in formalnosti skladen z zneskom, navedenim v bančni garanciji.38 Zaradi

njene neodvisne narave ni pomembno, ali je znesek na pozivu skladen z obveznostjo iz temeljnega

posla, mora pa se ujemati z obveznostjo v garanciji, saj ima v nasprotnem primeru banka pravico do

zavrnitve izplačila garantiranega zneska.

4.2 Dokumentarni in nedokumentarni pogoji

Iz narave in naziva bančne garancije v mednarodni praksi načeloma izhaja, da morajo biti vsi pogoji

dokumentarne narave.

Še vedno velja, da so pogoji dokumentarne narave, v kolikor je njihova izpolnitev pogojena s

predložitvijo določenega dokumenta. Vsebina zahtevanega dokumenta lahko vpliva na odvisno ali

neodvisno naravo bančne garancije, vendar to ne spremeni dejstva, da je pogoj dokumentarne

narave. Lahko pa se zgodi, da se pogoj šteje za nedokumentarnega, čeprav bi se izpolnitev v praksi

lahko dokazovala z listino, npr. določitev garantove obveznosti na podlagi prevzema blaga ali

določba, da obveznost garanta nastopi, če je ob kršitvi pogodbe nastala škoda. Pogoj prav tako ni

dokumentarne narave, čeprav se na listino dejansko nanaša - upravičenec torej celotnega pogoja ne

more dokazovati z dokumentom. Gre torej za situacijo, ko je za izpolnitev pogoja potrebno določeno

dejanje v zvezi s temeljnim poslom. Še vedno pa lahko takšen nedokumentaren pogoj postane

dokumentaren, v kolikor se kot pogoj ne navede dejanje, ampak upravičenčeva izjava o dejanju39, ki

je sama zase torej celosten dokument.

Nedokumentarne pogoje v zavarovanjih temeljnih poslov urejajo avtonomna pravila, v primeru

bančne garancije torej Konvencija ZN o neodvisnih bančnih garancijah in stand-by akreditivih ter

Enotna pravila za bančne garancije na prvi poziv Mednarodne trgovinske zbornice.

Glede nedokumentarnih pogojev je v teh avtonomnih pravilih določeno, da so izjemoma dovoljeni v

primeru, ko je za izpolnitev pogoja v bančni garanciji določena predložitev dejstev, ki jih lahko garant

ugotovi iz lastnih evidenc40, vendar je te izjeme potrebno razlagati restriktivno. Primer dovoljenega



socialno pravo, 38/št. 6/7, 2012, str.1186.

40 Člen 3(a) Konvencije ZN o neodvisnih garancijah: "(...) zaveza šteje za neodvisno, če garantova oziroma

izdajateljeva obveznost do upravičenca ni odvisna (a) od obstoja ali veljavnosti osnovnega posla ali druge

zaveze (ki vključuje tudi stand-by akreditiv ali neodvisno garancijo, na katero se nanaša potrditev ali

protigarancija); ali (b)..." in 7. člen Enotnih pravil za garancije na poziv MTZ, publikacija 758, revizija 2010.

17

nedokumentarnega pogoja je situacija, ko mora upravičenec pred izplačilom izdajatelju bančne

garancije deponirati določeno denarno vsoto, dokler lahko banka garant deponirani znesek potrdi iz

lastnih evidenc.41

Dokumentarna narava bančne garancije je bila z revizijo Enotnih pravil za garancije na prvi poziv

Mednarodne trgovinske zbornice (EPGP 758, revidiranih v letu 2010) še bolj poudarjena. Ta pravila

torej v členu 7 izrecno določajo, da "Garancija ne sme vsebovati nobenega pogoja, razen datuma ali

izteka določenega obdobja, ne da bi določila listino, ki mora izkazovati skladnost s tem pogojem. Če

garancija take listine ne opredeljuje, iz garantove lastne evidence ali indeksa, navedenga v garanciji,

pa se ne da ugotoviti, ali je pogoj izpolnjen, bo garant predpostavljal, da omenjeni pogoj ni naveden,

in ga ne bo upošteval, razen za namene ugotavljanja, ali podatki, ki utegnejo biti prikazani v listinah,

opredeljenih po garanciji in predloženih po garanciji, niso v nasprotju s podatki iz garancije."42

Glede ravnanja v primeru, ko je ob zahtevi za izplačilo bančni garanciji predložena listina, ki je bančna

garancija ne zahteva, pa Enotna pravila določajo, da "če bo predložena listina, ki je garancija niti ne

zahteva niti ni navedena v EPGP 758, ta ne bo upoštevana in bo vrnjena predložitelju."43

Stroka je mnenja, da so te določbe oblikovane na podlagi prej veljavne formulacije besedila

Mednarodnih običajev za stand-by akreditive (ISP 98, ki je nastalo v sodelovanju s Komisijo ZN za

mednarodno trgovinsko pravo – United Nations Commission on International Trade Law in Inštitutom

za mednarodno bančno pravo in prakso – Institute of international Banking Law and Practice), saj

prevladuje stališče, da sta si stand-by akreditiv in neodvisna bančna garancija na prvi poziv v


Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str. 101.

42 Enotna pravila za garancije na poziv; publikacija 758, revizija 2010; Združenje Bank Slovenije. Originalno

besedilo: "Article 7, Non-documentary conditions: A guarantee should not contain a condition other than a date

or the lapse of a period without specifying a document to indicate compliance with that condition. If the

guarantee does not specify any such document and the fulfillment of the condition cannot be determined frome

the guarantor's own records or from an index specified in the guarantee, then the guarantor will deem such

condition as not stated and will disregard it except for the purpose of determining whether data that may

appear in a document specified in and presented under the guarantee do not conflict with data in the

guarantee."


besedilo: Article 19(d) "If a document that is not required by the guarantee or referred to in these rules is

presented, it will be disregarded and may be returned to the presentor."

18

kontekstu vsebine in obveznosti dovolj podobna (oz. se lahko uporabljata kot sinonima).44 Po

njihovem mnenju se tudi (pri vsakokratni reviziji EPGP) pojavlja tendenca, da se čim več nejasnosti v

zvezi z nedokumentarno naravo pogojev razreši. Stroka opozarja, da so v takšnih primerih povečini na

slabšem prav tisti, katerim naj bi neodvisna garancija olajšala poplačilo, saj v primeru

nedokumentarnega pogoja ne morejo zagotovo predvideti, katere dokumente oz. dokazila bo banka

garant od njih zahtevala za izpolnitev pogojev, kar pa pomeni okrnjeno pravno varnost. Na posebne

težave banke garanta v primeru nedokumentarnega pogoja pa stroka opozarja tudi v kontekstu

določbe člena 20(a) EPGP 758, ki se glasi: "Če v predložitvi zahteve za plačilo ni navedeno, da bo ta

zaključena kasneje, mora garant v petih poslovalnih dneh po dnevu predložitve zahtevo pregledati in

ugotoviti, ali je ustrezna. Prenehanje veljavnosti garancije na datum predložitve ali po njem tega roka

ne skrajšuje ali nanj kako drugače vpliva. Če pa je v predložitvi navedeno, da bo kasneje dopolnjena,

zahteve ni treba pregledati, dokler predložitev ni opravljena v celoti."45

Po določbi tega člena je torej jasno, da mora banka garant vso potrebno dokumentacijo pregledati v

petih delovnih dneh, v teh dneh naj bi torej v skladu z načelom formalnosti in strogosti podrobno

analizirala predloženo dokumentacijo in preverjala dejansko stanje predložene dokumentacije in

dokazil, kar pa bi po mnenju stroke najverjetneje pripeljalo še do dodatnih zapletov, četudi se

upravičenec v morebitni kasnejši pravdi sploh ne bi skliceval na prej omenjen 7. člen EPGP 758, torej

na splošno prepoved upoštevanja nedokumentarnih pogojev. Iz sodne prakse je razvidno, da se

nedokumentarni pogoji v prometu z bančnimi garancijami v vsebino še vedno vključujejo, ne glede na

določbe avtonomnih virov. Stroka poudarja, da gre predvsem za neprimerno formulacijo pogojev v

želji, da bi banka garant pred izplačilom kar najbolj natančno preverila upravičenost zahteve za

izplačilo zneska iz bančne garancije. Posledica takšne formulacije pa ni samo v slabitvi pravne varnosti

naročnika, saj ta ne more več v zadostni meri predvideti in pripraviti zahtevane dokumentacije iz

44

Povzeto po J. Prostor, Nedokumentarni pogoji v dokumentarnih akreditivih in neodvisnih bančnih garancijah,

Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str. 100;


besedilo: "Article 20(a): Time for examination of demand; payment

If a presentation of a demand does not indicate that it is to be completed later, the guarantor shall, within five

business days following the day of presentation, examine that demand and determine if it is a complying

demand. This period is not shortened or otherwise affected by the expiry of the guarantee on or after the date

of presentation. However, if the presentation indicates that it is to be completed later it need not be examined

until it is completed."

19

bančne garancije, ampak tudi v nasprotovanju dejstvu, da je tovrsten bančni posel primarno sklenjen

v korist upravičenca bančne garancije.46

Možnost enostavnega dokazovanja nedokumentarnega pogoja z listino pa stroka dopušča v primeru,

ko gre za notarsko listino. Ta ima v skladu z Zakonom o notariatu (ZN)47, v kolikor je sestavljena v

skladu z 68. členom48 tega zakona, pravni učinek javne listine, za katere pa velja, da so jim osebe v

pravnem prometu upravičene verjeti in lahko domnevajo resničnost tega, kar listina potrjuje.49

5 Neupravičeno izplačilo zneska iz bančne garancije

Ker gre pri izplačilu neodvisne bančne garancije za znesek, katerega izplačilo je neodvisno od

temeljnega posla, je ugotavljanje upravičenosti postavljenega zahtevka za izplačilo lahko oteženo.

Neodvisnost v tem primeru pomeni, da se ob postavitvi zahtevka ne preverja, ali je do dejanske

kršitve obveznosti iz temeljnega posla sploh prišlo. Ugotavlja se samo izpolnjevanje pogojev iz same


Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str. 106 in 107.

47 ZN, Zakon o notariatu, Uradni List RS, št. 13/1994, 48/1994, 82/1994, OZ – Uradni List RS št. 83/2001,

73/2004, 98/2005, 17/2006, 115/2006, ZN-UPB3.

48 68. člen ZN:

(1) Na zahtevo stranke sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot so: seznanitev druge stranke z opominom, z

odpovedjo, s ponudbo ali z drugo izjavo, ki jo daje stranka z namenom doseči kakšen pravni učinek, seznanitev s

ponudbo plačila, prevzemom ali izročitvijo listine ali drugih stvari, dejstva v zvezi z dražbo, žrebanjem ter stanji,

za katera je izvedel notar sam ali s pomočjo strokovnjakov.

(2) V izvirniku notarskega potrdila iz prejšnjega odstavka, ki je lahko sestavljeno tudi v obliki notarskega

zapisnika o dogajanju, ki mu je notar neposredno prisostvoval, notar navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo

ali ugotovilo obravnavano dejstvo, osebna imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis

tega, kar se je zgodilo vpričo njega, ali dejstva, ki jih je neposredno ugotovil. Potrdilo podpiše samo notar,

zapisnik pa podpišejo tudi stranke, ki so opravilu prisostvovale.

(3) Vsebino izjav strank, ki jih podajajo z namenom doseči kakšen pravni učinek ter druge izjave strank notar

zapiše v obliki notarskega zapisnika, v katerem navede kraj in čas sprejema izjave, osebno ime in naslov stranke

ter namen podaje izjave. Zapisnik podpiše stranka, ki je izjavo podala, in notar. Če stranka noče podpisati

zapisnika, notar navede, da je odklonila podpis in razlog za odklonitev. Podpis stranke na notarskem zapisniku

ne vpliva na lastnost listine.

49 Povzeto po J. Prostor, n.d., str. 107.

20

bančne garancije, zato to seveda omogoča tudi neupravičeno oziroma nesporno neutemeljeno

izplačilo zneska.50

Neupravičeno izplačilo nesporno bremeni naročnika bančne garancije, saj ima garant pravico do

povrnitve izplačanega zneska z njegove strani. Vedno večkrat pa se v praksi pojavlja situacija, ko je

npr. zaradi nelikvidnosti ali insolventnosti naročnika poplačilo garanta oteženo, še posebej v

primerih, če garant tudi svoje terjatve proti naročniku ni dodatno zavaroval z drugim (odvisnim ali

neodvisnim) sredstvom, npr. protigarancijo, hipoteko, ipd.51

5.1 Neizpolnjevanje pogojev iz bančne garancije

V kolikor upravičenec bančne garancije ob svoji zahtevi za izplačilo ne izpolnjuje vseh pogojev, je

garant dolžan zavrniti izplačilo zneska. Neodvisna bančna garancija -kot že omenjeno- finančno

najbolj bremeni naročnika bančne garancije predvsem zaradi dodatnih stroškov odpiranja bančne

garancije, kot je bančna provizija ipd.

Garant ima zato dodatno dolžnost, da pri presoji izpolnjevanja pogojev s strani upravičenca le-te

presoja po načelu formalnosti in strogosti.

Kot tudi že omenjeno je torej bistveno, da je zahteva za izplačilo postavljena s strani upravičene

osebe. Navedba upravičenca za izplačilo je bistvena sestavina bančne garancije. Ker se izpolnjevanje

pogojev presoja po načelu strogosti in formalnosti ni dovolj, da zahtevo postavi od navedenega

upravičenca pooblaščena oseba. V kolikor je v bančni garanciji torej kot upravičenec naveden npr.

zakoniti zastopnik pravne osebe, od tega zastopnika pooblaščena oseba (ki ni hkrati zakoniti

zastopnik) ne mora biti upravičena postaviti zahteve za poplačilo.52

Čeprav se v poslovni praksi v bančne garancije pogosto vnaša rok veljavnosti, pa ta ni bistvena

sestavina bančne garancije. Za presojo upravičenosti izplačila pa je pomembno, da v kolikor je v

bančni garanciji postavljen rok, je potrebno za uspešno izplačilo tudi zahtevek postaviti do tega roka.




davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 60-68.




21

Do roka je torej potrebno predložiti pisni poziv za izplačilo točnega zneska ter vso morebitno dodatno

dokumentacijo, določeno z vsebino bančne garancije.53

V kolikor torej zahteva ni postavljena do roka ali predložena dokumentacija ni povsem v skladu z

vsebino garancije54, je garant dolžan zavrniti zahtevo za izplačilo, saj v nasprotnem primeru lahko

tvega zavrnitev regresa s strani naročnika bančne garancije.55

Pri pregledu izpolnjevanja pogojev je garant zavezan k ustrezni skrbnosti. Ker v trenutni slovenski

veljavni zakonodaji ni specialnejših pravil o vsebini skrbnosti, s katero se opravi pregled, zato velja

splošno pravilo iz 6. člena Obligacijskega zakonika:

(1) Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s

skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega

gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja).

(2) Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne

dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega

strokovnjaka).

Gre torej za zahtevo po izkazani skrbnosti pri istovrstnih poslih, pravilih, ki jih postavlja stroka in po

običajih. Po drugi strani pa pravila Mednarodne trgovinske zbornice in Konvencija ZN o neodvisnih

bančnih garancijah in stand-by akreditivih priznavata pregled na nivoju t.i. facial conformity56 oziroma


54 Presoja po načelu formalnosti in strogosti – v kolikor je potrebno npr. z dokumentacijo dokazati, da je bilo

blago naloženo do določenega datuma, je neustrezen dokument, ki izkazuje, da je bilo blago naloženo na

kasnejši datum; tiskarske napake, ki ne povzročajo vsebinskega neskladja, ne vplivajo na veljavnost

dokumentacije, napaka v zahtevanemu znesku pa prav tako pomeni neskladno dokumentacijo, v kolikor je

znesek višji od zneska v bančni garanciji. V kolikor gre za nižji znesek od garantiranega, je potrebna vsebinska

presoja besedila bančne garancije ter ugotovitev, ali vsebina garancije to dopušča;

Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –



55 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str.64.

56 Člen 16, uvodna določba, Konvencija ZN o neodvisnih bančnih garancijaj in stand-by akreditivih, originalno

besedilo konvencije: (1) The guarantor/issuer shall examine the demand and any accompanying documents in

accordance with the standard of conduct referred to in paragraph (1) of article 14. In determining whether

documents are in facial conformity with the terms and conditions of the undertaking, and are consistent with

22

skladnost on its face57, kar stroka pri nas prevaja kot "skladnost s pogoji po videzu" oz. "skladnost po

zunanjem videzu". Po mnenju stroke pa ta dva izraza predvsem poudarjata pregled s strani garanta z

visoko stopnjo skrbnosti, dodatno pa poudarjata "zunanjost" oz. vsebinsko ločenost od dejanskega

stanja v zvezi s temeljnim poslom.58

Pri presoji izpolnjevanja pogojev iz bančne garancije je torej potrebno, da je garant pozoren na

formalno skladnost predložene dokumentacije s predpisano, da je predložena vsa dokumentacija, da

je pisni poziv predložen s strani upravičene osebe ter da grant celotno dokumentacijo obravnava s

predpisano stopnjo skrbnosti.59

V kolikor garant torej izplača znesek v nasprotju s prej navedenimi standardi in predpisi, ni upravičen

do regresa izplačanega zneska s strani naročnika bančne garancije. Garant torej sme in je dolžan

zavrniti izplačilo, v kolikor je s skrbnim pregledom ugotovil neskladje predložene dokumentacije z

zahtevano.

Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja primer, ko je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevek za

revizijo in pritrdilo presoji drugostopenjskega sodišča, da je sklicevanje na drugo pogodbo v vsebini

bančne garancije ter zunanje neskladje s predloženimi kopijami računov (ti so se sklicevali na drugo

pogodbo kot na tisto, ki je bila navedena v bančni garanciji) zadosten zazlog za zavrnitev izplačila

zneska iz bančne garancije.60

one another, the guarantor/issuer shall have due regard to the applicable international standard of

independent guarantee or stand-by letter of credit practice."

57 Enotna pravila za garancije na poziv, publikacija 758, revizija 2010, uvodna določba člena 19: "The guarantor

shall determine, on the basis of a presentation alone, whether it appears on its face to be a complying

presentation."

("Garant mora na podlagi predložitve sam presoditi, ali je ta po zunanjem videzu ustrezna.")




59 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 64-66.

60 Sodba III Ips 70/2010, 11.10.2011, iz katere izhaja, da je sodišče na prvi stopnji pritrdilo tožbenemu zahtevku

tožeče stranke glede neupravičene zavrnitve izplačila s strani banke. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožbeni

zahtevek in v celoti ugodilo toženi stranki, torej banki garantu. Iz odločitve revizijskega sodišča torej izhaja, da

je tožena stranka dne 2.3.1995 izdala bančno garancijo, ki se je izrecno sklicevala na pogodbeni zapis z dne

28.2.1995. S to garancijo je prevzela nepreklicno obveznost izplačila v garanciji navedenega zneska pod

pogojem predložitve kopij računov, tovornih listov in ustrezne izjave upravičenca. S tem, ko je tožeča stranka

23

Tuja sodna praksa in pravni viri večine tujih jurisdikcij potrjujejo, da v kolikor je poziv banki garantu s

strani upravičenca bančne garancije neosnovan oz. očitno zlorablja pravico do izplačila, je dolžnost

banke garanta, da izplačilo zneska zavrne. V kolikor tega ne stori, je stroka mnenja, da banka garant

postane odgovorna za izplačan znesek in se s takim konkludentnim dejanjem odreče pravici do

regresa. Praktična posledica tega ravnanja je, da banki garantu za ta znesek ni dovoljeno bremeniti

naročnika bančne garancije. Poudarjajo pa, da mora biti neupravičenost oz. zloraba pravice do

izplačila banki očitna in mora obstajati v trenutku izplačila. Prej omenjena odgovornost za

neupravičeno izplačan znesek izhaja iz dolžnosti banke garanta, da vestno, s primerno skrbnostjo in v

dobri veri izpolnjuje svoje obveznosti iz mandatne pogodbe med njo in naročnikom bančne garancije

(stranko, komitentom). Zavrnitev izplačila zneska iz bančne garancije seveda ni v nasprotju z

dolžnostmi garanta do upravičenca bančne garancije, saj (v kolikor gre za očitno zlorabo pravic iz

bančne garancije) upravičenec dejansko pravice do izplačila nima. Dodatno pa stroka še poudarja

očitno, da nihče od udeležencev nima niti pravice niti dolžnosti sodelovati pri ravnanjih tretjih oseb,

ki kažejo na očitno zlorabo pravic iz bančnih poslov.61

5.2 Neupravičeno izplačilo kljub izpolnjenim pogojem iz bančne garancije –

unfair calling

5.2.1 Splošno o institutu zlorabe ob vnovčitvi bančne garancije

Smisel oziroma namen uveljavljanja zavarovanja z naslova bančne garancije je, da se zahteva izplačilo

v primeru kršitve obveznosti iz temeljnega posla. V kolikor se zahtevek za izplačilo postavi, se na

osnovi pogojev iz same (neodvisne) bančne garancije tudi realizira.

predložila kopije računov, datiranih 3.1.1995, torej iz te odločbe izhaja, da tožeča stranka ni zadostila formalni

izpolnitvi pogojev iz bančne garancije.

61 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,

2004, str. 395: "Case law and legal writing in all jurisdictions concerned confirm the principle that if fraud by the

beneficiary is evident to the bank it owes a duty to the account party to refrain from payment. If the bank

disregards this duty, it incurs liability towards the account party, which for all practical purposes means that it

forfeits its right of reimbursement and that the bank is not allowed to debit the customer's accounts. The bank's

knowledge of fraud must exist at the time of payment. The aforementioned liability arises from the bank's

ancillary duty to carry out the contract of mandate in good faith and with due care. Discharge of this duty does

not conflict with the bank's obligations towards the beneficiary. If fraud has been established, the beneficiary

has no right to demand payment and the bank is entitled to refuse payment. Moreover, noone is entitled or

obliged to assist in fraudulent practices by third parties."

24

Ni sporno, da lahko banka garant zavrne izplačilo v primeru neizpolnjevanja pogojev iz bančne

garancije. Problemi pri izplačilu pa lahko nastanejo, ko so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni,

vendar je očitno izkazano, da do kršitve temeljnega posla ni prišlo. Banka garant v takšnem primeru

potrebuje solidne temelje za zavrnitev izplačila zahtevka, saj ga na podlagi kršitve temeljnega posla,

ki nesporno povezuje neodvisno bančno garancijo z vsebinsko presojo tega temeljnega posla, ne

more zavrniti.62

Pomembno je, da se bančna garancija presoja v kontekstu prenosa tveganja oziroma porazdelitve

rizika med strankami temeljnega posla. Neupravičenost poziva na podlagi zlorabe pravic je torej

potrebno ocenjevati na podlagi dejstva, da neodvisna bančna garancija varuje interese upravičenca

bančne garancije, torej upnika iz temeljnega posla, kar posledično pomeni višjo stopnjo rizika za

naročnika bančne garancije. Ker je ta porazdelitev tveganj bistvena značilnost bančne garancije je

torej nujno, da se morebitna neupravičenost poziva tudi presoja v tem kontekstu, brez da bi vplivala

na bistveno lastnost neodvisne bančne garancije, to je hitra kompenzacija in poplačilo v trenutku

poziva upravičenca, da naj garant izplača garantirano vsoto. V primeru neupravičenega poziva oz.

"prevare" se stroka strinja, da se situacija presoja drugače, torej da se ne strogo sledi namenu hitrega

izplačila, ampak da se (izjemoma in skozi zelo restriktivno razlago) lahko izplačilo zavrne ali zadrži.63

V večini primerov banke garanti izplačajo znesek samo na podlagi presoje dokumentacije ter pogojev

iz bančne garancije. Problem se torej pojavi, ko je izplačilo vezano na očitno neupravičen zahtevek,

npr. zahteva za izplačilo je postavljena le dan po tem, ko je bila izdana garancija za gradbeno

pogodbo – ni smiselno, da je prišlo do kršitve pri izpolnitvi temeljnega posla, saj obveznosti v tem

času absolutno še ni bilo mogoče izpolniti.64

62




2004, str. 357: "Such guarantees should be viewed as an allocation of risks between the parties to the

underlying transaction. The notion of fraud must, therefore be assessed against this background and never

applied in such a way that it virtually undoes this agreed allocation. A fundamental feature is that it provides

finantial compensation to the beneficiary independent on the accopunt party's defences from the underlying

transaction. While it is established law that an exeption to this principle is made in the event of fraud, it should

indeed be limited to exceptional case."

64 Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za


25

Ker vedno obstaja določena stopnja rizika, da se bo zahtevek postavil neupravičeno, se kot

najučinkovitejša preventiva v praksi poslovanja navaja možnost vkalkulacije rizika zlorabe garancije

(predvsem izguba časa za naknadno izterjavo neupravičeno izplačane vsote in s tem povezani

stroški), vendar stroka opozarja, da takšen pristop lahko po nepotrebnem draži poslovanje, saj

povišanje cene v končni fazi pokrije uporabnik.65

Ne glede na to, da v večini pravni redi še nimajo izoblikovane konkretne in unificirane rešitve za

problematiko neupravičenega poziva, pa je mednarodna stroka na temelju splošnega pojmovanja

neupravičenosti poziva (poziv je neupravičen, v kolikor je očitno in nedvomno jasno, da upravičenec

nima podlage za upravičeno izplačilo zneska v povezavi s smislom temeljnega posla, kar seveda ne

pomeni, da se brez poseganja v neodvisno naravo bančne garancije takšno podlago lahko uporabi kot

razlog za zavrnitev, op.p.) analizirala različne vidike, s katerih je beneficiarjeva očitna pravica do

postavitve zahtevka za izplačilo lahko zavrnjena. Podroben pregled tuje sodne prakse in pravnih virov

je torej pokazal, da je lahko poziv upravičeno zavrnjen v naslednjih primerih:66

- naročnik bančne garancije (dolžnik iz temeljnega posla) je svojo obveznost nedvomno že

izpolnil;

- upravičenec bančne garancije (upnik iz temeljnega posla) je bistveno kršil pogodbo, ki sta jo

stranki sklenili v okviru temeljnega posla;

- poziv za izplačilo bančne garancije se zahteva v zvezi s poslom, ki ga bančna garancija ne

pokriva oziroma ne izrecno navaja;

- ko obstaja pravnomočna odločba pristojnega sodišča ali arbitražnega sodišča, ki v zvezi s

temeljnim poslom že nalaga obveznost izpolnitve upravičencu bančne garancije (je torej že

odločeno "proti" upravičencu bančne garancije);

65

Povzeto po J. Sekolec, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,

Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. III.


2004, str. 391: "Proceedings on the basis of the guiding principle as formulated in (...) that the beneficiary's

demand for payment is fraudulent if it is clearly established that it has no conceivable basis under the

underlying relationship, several instances have been examined in which the beneficiary's (apparent) right to

claim payment under the guarantee might be negated. The survey of case law and legal writings suggest that a

call could be fraudulent, in particular, a) in the event of completion of the contract by the account party, b) in

the event of breach of fundamental obligations or serious misconduct on the part of the beneficiary, c) in the

event that the guarantee has been called in relation to contracts which are not covered by the guarantee, d) in

the case of a clear judgement of a competent judicial or arbitral court on the merits against the beneficiary and

e) in respect of tender guarantees where the contract has not been awarded to the account party."

26

- v primeru 'tender' garancij67, ko se pogodba ni sklenila z upravičencem garancije;

Analiza mednarodne sodne prakse je večkrat pokazala, da sodišča načeloma niso naklonjena

razsojanju v prid naročnikov bančnih garancij in proti garantom, zato so takšni primeri izjemno redki.

V tuji literaturi se v tem konteksu predvsem omenja primer Trib. com. Lyon, 3. julija 1991, kjer je

sodišče v primeru izplačila zneska iz tenderske garancije odločilo, da je naročnik banki garantu

predložil zadostno količino dokazov o tem, da pogodba s strani upravičenca bančne garancije z njim

ni bila sklenjena, upravičenec pa je vseeno zahteval izplačilo zneska iz bančne garancije. V tem

primeru je torej sodišče presodilo, da je naročnik banki garantu predložil zadostne dokaze, ki pa jih

banka ni upoštevala oziroma ni upravičeno zavrnila in je zahtevani znesek vseeno izplačala (po

mnenju stroke iz razloga varovanja ugleda).68

5.2.2 Primerjava ureditve instituta unfair calling v slovenskih in mednarodnih

pravnih virih

Slovenski pravni red instituta neupravičenega poziva ne ureja neposredno. Kot že omenjeno, ZOR

pripoznava možnost, da banka garant znesek izplača ne glede na to, ali je bil upravičenec do njega

tudi dejansko upravičen, saj bo preverjala le izpolnitev pogojev iz bančne garancije. Zakon torej

določa dolžnost vračila neupravičeno izplačanega zneska naročniku bančne garancije, pri tem pa ne

definira ugotavljanja neupravičenosti. ZOR niti ne predvideva formalne podlage za zavrnitev izplačila

zneska s strani garanta.

67

Tenderske garancije, ang. bid bonds, tender bonds/guarantees; gre za garancijo, ki se jo sklene v okviru

razpisov (licitacij), gre za garancijo za resnost ponudbe, v praksi največkrat v znesku nekaj odstotkov licitacijske

vrednosti. Upravičenec takšne garancije je razpisnik, v kolikor izbrani ponudnik ne bi želel skleniti pogodbe pod

pogoji ponudbe. Vir: http://www.sid.si/Financiranje/Finančne-storitve-za-izvoznike-in-investitorje/Izdaja-

garancij#Tenderske (17.7.2016).


2004, str. 399: "Courts are most reluctant to give judgement in favour of the account party and against the

bank and examples of decisions in which the bank has been held liable are extremely rare. Trib. com. Lyon, 3

July 1991, is such an instance. In relation to a tender guarantee, the account party has presented the bank with

clear evidence that the beneficiary had not awarded the contract to him and nonetheless called the guarantee,

while the bank ignored the evidence and chose to proceed to payment with a view to its reputation."

27

Tudi samo besedilo bančne garancije ne more vsebovati določb glede obveznosti v primeru

neupravičenih pozivov, saj bi v pričakovanju, da bo garant presojal upravičenost/neupravičenost

poziva, nedopustno posegale v njeno neodvisno naravo.69

Ne glede na zgoraj napisano pa v slovenskem pravnem redu vseeno velja, da dolžnosti plačila ni v

primeru, ko gre za očitno zlorabo. Tako se podlago za zavrnitev izplačila lahko poišče v splošnem

načelu dobre vere in poštenja ter v splošni prepovedi zlorabe pravic, vendar tak način urejanja še

vedno prepušča široko možnost tolmačenja sodiščem ter s tem povečuje negotovost strank v

pravnem prometu.70

Določene primere neupravičenih pozivov je torej mogoče podrediti določbam o prepovedi zlorabe

pravice (7. člen OZ) ali določbi o prepovedi ravnanja v nasprotju s standardom vestnosti in poštenja

(5. člen OZ), čeprav se v kontekstu presoje ravnanj v zvezi s pozivom za izplačilo v slovenski sodni

praksi pojavljajo tudi izrazi, kot so "zvijačno ravnanje" ipd. Stroka je mnenja, da ta izraz ni primeren,

saj ta izraz ni sinonim za noben institut obligacijskega prava. V kolikor pa je z njim mišljen institut

"prevare" po 49. členu Obligacijskega zakonika, pa je stroka prav tako mnenja, da to ni ustrezna

pravna podlaga za preprečitev vnovčitve.71 Institut prevare iz 49. člena se nanaša na fazo sklepanja

pogodbe in zato ne predstavlja primerne podlage za presojo instituta neupravičenega poziva.72

V zvezi s 5. in 7. členom OZ je potrebno poudariti, da čeprav se sodna praksa pri opredelitvi podlage

za institut neupravičenega poziva velikokrat sklicuje na oba člena, torej na obveznost vestnega in



70 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. V.

71 49. člen OZ:

(1) Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k

sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

(2) Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode.

(3) Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi

pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti

(4) Neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga

pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –





28

poštenega ravnanja iz 5. člena in na institut prepovedi zlorabe pravice iz 7. člena, je po mnenju stroke

zloraba pravice konkretnejše pravilo in zato pomeni ustrezno pravno podlago.73

"Prevara" se najpogosteje očita prav v primerih neodvisnih bančnih garancij, saj se te realizirajo

neodvisno od dejanskega stanja temeljnega posla.

7. člen OZ točno določa: (1) Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih.

Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli tega zakonika in z njihovim namenom. (2)

Udeleženci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja, s

katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev. (3) Za navidezno izvrševanje pravice

gre, če njen nosilec ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.

Ker je garancija (akcesorna, neakcesorna ter kakršne koli druge oblike) v njenem bistvu zavarovanje iz

temeljnega posla, se to dejstvo ne spremeni samo na podlagi tega, da je zavarovanje neakcesorno in

se torej sposobno realizirati pod lastnimi pogoji. Še vedno gre za zavarovanje za primer kršitve

pogodbe iz temeljnega posla. V primeru, da je poziv za realizacijo zavarovanja postavljen brez temelja

v kršitvi pogodbe, je tak poziv v svojem smislu neupravičen, torej postavljen v nasprotju z namenom

bančne garancije. Ker je po prej omenjeni določbi izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom

prepovedano, je torej ta člen ustrezna podlaga za institut neupravičenega poziva.

Mednarodna stroka opozarja na to, da se za potrebe razlage pojmov in konceptov kot so 'prevara',

'zloraba', 'slaba vera' ipd. večkrat uporabljajo definicije, ki so za potrebe razlage prometa z bančnimi

garancijami preveč posplošene ali premalo konkretne. Prav tako opozarjajo na možnost, da so bili

takšni pravni pojmi v posameznih pravnih redih razviti v drugačnem kontekstu, ki ne nujno odgovarja

principu poslovanja z neodvisno bančno garancijo, predvsem glede na njen razvoj tekom

mednarodnega poslovanja in ne poslovanja, vezanega na specifičen trg ali pravni sistem. Nadalje

poudarjajo, da bi se v primeru razlage prej omenjenih pojmov dosegel višji nivo pravne varnosti, v

kolikor bi se lahko terminologija oblikovala v kontekstu razvoja in specifičnih značilnosti neodvisnih

bančnih garancij.74



2004, str. 357: "As allegations of fraud are nearly always made in respect of first demand guarantees, it is

justified to confine our investigation to this type if guarantee. When trying to determine what the notion of

fraud in relation to demand guarantees entails, one should not derive safe guidance from concepts such as

"fraud", "abuse", "bad faith" or "arbitrariness". They are inherently vague and general and have been

developed along national patterns which may not be suitable for demand guarantees, being a product of

29

Za razlago presoje upravičenosti poziva oziroma izplalčila bančne garancije se pogosto poudarja njen

gospodarski namen. Stroka in udeleženci v pravnem prometu z uporabo in razlago tega instituta ne

želijo omogočati neupravičenih izplačil. Prvotni gospodarski namen neodvisne bančne garancije je

zagotovo preprečevanje zadrževanja oziroma zavlačevanja z izplačilom ter posledično hitrejše in bolj

efektivno poslovanje, kar pa ne spremeni dejstva, da v primeru očitno izkazane odsotnosti kršitve

temeljnega posla upravičenec bančne garancije ne zlorablja svoje pravice.

Nasprotno temu pa je na to vprašanje konkretno poskusila odgovoriti Konvencija Združenih narodov

o neodvisnih bančnih garancijah in stand-by akreditivih. V členu 19 je torej konkretno določila izjeme

od obveze plačila iz garancije, v členu 20 pa je predvidela uporabo začasnih odredb sodišča kot

preventivo ali rešitev problematike že neupravičeno izplačanega zneska iz bančne garancije.

V konkretnem besedilu člena 19 te konvencije je navedeno, da veljajo izjeme od obveze plačila na

podlagi garancije,

"(1) Če je očitno in jasno:

(a) da katerikoli od dokumentov ni pravi ali da je ponarejen; ali

(b) da iz navedb v zahtevi za plačilo in iz priloženih dokumentov ne izhaja plačilna obveza; ali

(c) da, upoštevaje vrsto in namen zaveze, zahteva za izplačilo nima nobene možne osnove, ima

dobroverni garant oziroma izdajatelj pravico zadržati plačilo upravičencu.

(2) Sledeče so situacije, v katerih zahteva za plačilo nima nobene možne osnove v smislu točke (c) 1.

Odstavka tega člena:

(a) brez dvoma ni nastopil dogodek ali rizik, zoper katerega bi zavez avarovala upravičenca;

(b) sodišče ali arbitraža je izrekla osnovno obveznost naročitelja za neveljavno, razen če zaveza

navaja, da taka odločba sodišča ali arbitraže sodi med rizike, ki jih zaveza krije;

(c) osnovna obveznost je bila brez dvoma izpolnjena na za upravičenca zadovoljiv način;

(d) jasno je, da je upravičenec izpolnitev osnovne obveze preprečil z namernim nepravilnim

ravnanjem;

(e) upravičenec protigarancije je plačal v slabi veri kot garant oziroma izdajatelj zaveze, na katero se

protigarancija nanaša.

international trade. More importantly, these concepts have generally been applied and developed in contexts

which are quite different from demand guarantees. Instead, safer guidance could be obtained by having regard

to the specific nature and purpose of demand guarantees."

30

(3) V okoliščinah, navedenih v točkah (a), (b) in (c) 1. odstavka tega člena ima naročitelj pravico

zahtevati začasno odredbo sodišča, kakor je določeno v 20. členu."75

Ne glede na napisano pa literatura poudarja, da prepoved neupravičenega poziva v sami bančni

garanciji ne sme biti formalno ali vsebinsko opredeljena. Kakršna koli določila v vsebini bančne

garancije glede neupravičenih pozivov bi pomenilo zahtevo po dokazovanju dejstev, ki bi nedopustno

posegala v neodvisno naravo bančne garancije ter bi tako izpodbijala bistvo neakcesornega

zavarovanja, da se obveznosti iz take bančne garancije realizirajo pod lastnimi pogoji in neodvisno od

temeljnega posla.

5.2.3 Meje upoštevanja neodvisne narave bančne garancije pri presoji

neupravičenosti zahtevka (American Express Bank Ltd. v. Banco Espanol de

credito)

Teorija in praksa, tudi sodna, sta na problematiko ugotavljanja neupravičenosti poziva odgovorili z

delnim oblikovanjem mej neodvisnosti zavarovanja od temeljnega posla. Banki garantu sta torej

deloma priznali pravico do odklonitve izplačila, če je postavitev zahtevka za izplačilo nesporno

neutemeljena oz. če upravičenec nesporno zlorablja svojo pravico iz bančne garancije. Utemelji se z


Pravna praksa, Priloga 3/1997; Originalno besedilo člena konvencije:

"Article 19. Exception to payment obligation

(1) If it is manifest and clear that: (a) Any document is not genuine or has been falsified; (b) No payment is due

on the basis asserted in the demand and the supporting documents; or (c) Judging by the type and purpose of

the undertaking, the demand has no conceivable basis, the guarantor/issuer, acting in good faith, has a right,

as against the beneficiary, to withhold payment.

(2) For the purposes of subparagraph (c) of paragraph (1) of this article, the following are types of situations in

which a demand has no conceivable basis: (a) The contingency or risk against which the undertaking was

designed to secure the beneficiary has undoubtedly not materialized; (b) The underlying obligation of the

principal/applicant has been declared invalid by a court or arbitral tribunal, unless the undertaking indicates

that such contingency falls within the risk to be covered by the undertaking; (c) The underlying obligation has

undoubtedly been fulfilled to the satisfaction of the beneficiary; (d) Fulfilment of the underlying obligation has

clearly been prevented by wilful misconduct of the beneficiary; (e) In the case of a demand under a counter-

guarantee, the beneficiary of the counter-guarantee has made payment in bad faith as guarantor/issuer of the

undertaking to which the counter-guarantee relates.

(3) In the circumstances set out in subparagraphs (a), (b) and (c) of paragraph (1) of this article, the

principal/applicant is entitled to provisional court measures in accordance with article 20."

31

institutom prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) in obveznostjo vestnega in poštenega ravnanja (5.

člen OZ).76

Vsekakor pa se presoja mej upravičenosti oz. neupravičenosti poziva razlikuje v razmerjih med

strankami ter v sodnem postopku77, kar je še posebej očitno v bogati mednarodni sodni praksi glede

sporov v zvezi z neodvisnimi bančnimi garancijami.

Ena od teh je tudi sodba okrožnega sodišča v New Yorku v primeru American Express Bank Ltd. proti

Banco Espanol de Credito, ki te razlike še bolj poudarja. Za samo razlago in pojmovanje bančne

garancije je pomembna iz več razlogov. Bistvo te sodbe je bilo v tem, da je sodišče – kot že omenjeno

– dokončno izenačilo neodvisno bančno garancijo z njenim (po mnenju stroke) bolj razširjenim

ekvivalentom, to je stand-by akreditivom.

Še pomembnejša pa je ta sodba zaradi njene vsebinske presoje mej neodvisnosti bančne garancije.

Do spora je v tem primeru prišlo na podlagi temeljnega posla, ki sta ga leta 1995 med seboj sklenili

vladna agencija iz Pakistana Water and Power Development Authority s špansko inženirsko družbo

Isolux Wat S.A. Predmet pogodbe je bila gradnja dveh elektrarn v vrednosti 35 milijonov USD, za

zavarovanje obveznosti iz te pogodbe pa je po nalogu banke izvajalca (Banca Espanol de Credito, v

nadaljevanju BEC) lokalna podružnica American Express bank v Pakistanu izdala dve bančni garanciji

na prvi poziv. Obe sta vsebovali potestativni pogoj, da mora upravičenec zahtevi za izplačilo priložiti

pisno izjavo o neizpolnitvi, naknadno pa je bila regresna pravica podružnice American Express Bank

krita s kontragarancijo BEC, ki je bila po navedbah prav tako neodvisna in na prvo zahtevo ter ni bila

vezana na nobeno dodatno soglasje kontragaranta, nalogodajalca kontragarancije ali tretje osebe.78

Ker je pogodba med strankama za temeljni posel vsebovala arbitražno klavzulo, je torej po nastanku

spora leta 2004 izvajalec pred arbitražo Mednarodne trgovinske zbornice (MTZ) sprožil postopek za

denarno odškodnino in vrnitev izdanih bančnih garancij, hkrati pa je pred pristojnim španskim

sodiščem uspešno zahteval prepoved izplačila zneska iz kontragarancije (prav tako neodvisne bančne

garancije na prvi poziv) z začasno odredbo.


77 VSK sklep Cpg 301/2013, kjer se pritožbeno sodišče v 8. točki pridužuje navedbam, "da je treba vsebino

temeljnega posla obravnavati vsaj toliko, da se izkristalizira, ali je dolžnik bančno garancijo skušal zlorabiti."

78 Povzeto po M. Jus, Ameriška judikatura (akreditivi in bančne garancije): American Express Bank v. Banco

Espanol de credito, Pravnik: revija za pravno teorijo in prakso, letn. 2013/št. 5-6, str. 375.

32

Takšna situacija je postala sporna, ko je v petih mesecih po začasni odredbi ter začetku spora pred

arbitražo upravičenec dveh glavnih garancij v obvestil American Express Bank (v nadaljevanju AEB,

izdajateljico dveh glavnih garancij), da izvajalec ni izpolnil zahtevanih obveznosti. S tem je izpolnil

pogoj iz garancij, saj je njegova pisna prva zahteva za izplačilo vsebovala t.i. written statement of

default, torej pisno izjavo o neizpolnitvi obveznosti izvajalca. Ker je spor pred arbitražnim sodiščem

MTZ še tekel in ker do dokončnega izida spora še ni prišlo, je AEB za lastno zavarovanje zahtevala

izplačilo kontragarancije od BEC, ki pa je na podlagi prej omenjene začasne odredbe zavrnila izplačilo

garantiranega zneska. AEB je zato pred prej omenjenim okrožnim sodiščem v New Yorku zahtevala

izdajo sumarne sodbe (t.i. summary judgement), ki naj bi kontragarantu naložila obveznost izpolnitve

in izplačila zneska iz kontragarancije, hkrati pa je AEB tudi zahtevala izdajo ugotovitvene sodbe, da bo

v primeru izplačil glavnih garancij upravičena do regresa s strani BEC.79

Pristojna arbitraža je 6. februarja 2007 odločila, da je izvajalec pravilno izpolnil svojo obveznost in da

so očitki investitorja neutemeljeni, hkrati pa je z odločbo (ki je bila glede na pogodbo med strankama

final and binding, torej dokončna in zavezujoča) izvajalcu priznala še izplačilo zneska v višini 788.066

USD ter odredbo, da naj investitor odpove garanciji, ki sta mu bili izdani.

Za presojo mej neodvisnosti bančne garancije pri ugotavljanju upravičenosti oziroma neupravičenosti

poziva so torej pomembne ugotovitve okrožnega sodišča v New Yorku, od katerega sta bili zahtevani

sumarna in ugotovitvena sodba.

Kot že omenjeno je sodišče v skadu s pravili stroke in sodno prakso za presojo neodvisnih garancij in

kontragarancij lahko uporabi pravila o dokumentarnih akreditivih, ker garancije v takšni obliki delijo

opredelilne značilnosti s t.i. stand-by akreditivi do te mere, da so pričakovanja strank v eni in drugi

obliki zavarovanja temeljne obveznosti dovolj podobna (pričakovanje takojšnjega poplačila v primeru

predložitve vsaj navidez veljavnega potrdila, da nalogodajalec ni izpolnil svoje obveznosti) in se torej

pravila lahko uporabijo za presojo obeh zavarovanj. S tem je efektivno izenačilo stand-by akreditive in

neodvisne bančne garancije na prvi poziv.80

Glede zahteve za ugotovitev pravice do izplačila pa je sodišče (sedaj že v luči prej omenjene izdane

arbitražne odločbe) na podlagi prej obstoječe judikature ZDA uporabilo sicer pogosto, vendar

restriktivno razlagano izjemo v skladu s pravili iz členov 5 do 109 takrat veljavnega Enotnega

Trgovinskega Zakonika (Uniform Commercial Code – UCC, revidiranega leta 1995). Gre za izjemo

79 Povzeto po M. Jus, n.d., str. 375.

80 Povzeto po M. Jus, Ameriška judikatura (akreditivi in bančne garancije): American Express Bank v. Banco

Espanol de credito, Pravnik: revija za pravno teorijo in prakso, letn. 2013/št. 5-6, str. 376.

33

glede presoje okvirov neodvisnosti bančnih garancij in kontragarancij v primerih jasnih oziroma

bistvenih prevar, ponaredkov, ali kar izkazanih očitnih zlorab pravic upravičenca bančne garancije, ki

določa, da v teh primerih lahko sodišče odstopi od splošnih okvirov samostojne pravne narave.

Sodišče je tako na tej podlagi zavrnilo izdajo sumarne in ugotovitvene sodbe, saj je presodil, da bi v

luči izdane arbitražne odločbe, ki določa obveznost upravičenca temeljnega posla, da odpove že

izdani glavni garanciji, odločitev o pravici do izplačila za AEB postali nezdružljivi z že prekludirano

pravico do zahteve za izplačilo upravičenca glavnih bančnih garancij na podlagi arbitražne odločbe.81

Sodišče bi torej v primeru, ko bi arbitražne odločbe ne upoštevalo in bi striktno sledilo pravilom o

neodvisni naravi glavnih bančnih garancij, omogočilo izplačilo na podlagi zahteve, ki pa bi bila glede

na arbitražno odločbo že prekludirana, saj je arbitraža o medsebojnih pravicah in obveznostih že

odločila. Tako bi lahko prišlo do izplačila zneska, ki naj bi varoval obveznost, ki očitno ni sporna, saj o

njej obstaja arbitražna odločba (gre torej za res iudicata), kar pa bi bilo v nasprotju z garantno

funkcijo varovanja obveznosti temeljnega posla ter bi efektivno omogočalo materialno prevaro

izdajatelja ali nalogodajalca.

Zgoraj sprejeti odločitvi pritrjuje tudi mednarodna stroka, saj pri analizi situacije, ko lahko naročnik

bančne garancije že v trenutku izplačila ali takoj po izplačilu (tudi takoj po prejemu obvestila banke

garanta, da je bil zahtevani znesek izplačan) predloži nedvoumne in jasne dokaze o tem, da

upravičenec nima več pravice do izplačila zneska iz naslova garancije, predvsem opaža naslednje:

čeprav upravičencu bančne garancije v bistvu ni potrebno dokazovati same pravice do izplačila (vsaj

ne preko izpolnitve pogojev iz bančne garancije), pa ta ne more zahtevati izplačila zneska v primeru,

ko je naročnik bančne garancije nedvomno dokazal, da upravičenec nima podlage za izplačilo.

Sodstvo ZDA je tudi poudarilo, da v kolikor bi lahko bil izplačani znesek upravičeno zahtevan v vračilo

že v trenutku zahteve za prvo izplačilo, upnik ne more izsiliti izplačila, če so vsa ta dejstva znana že

pred tem ali v trenutku zahteve za izplačilo. Drugi avtorji še poudarjajo, da bi takojšnje izplačilo (torej

prvi del koncepta "plačaj takoj, ugovarjaj kasneje") za naročnika bančne garancije ali za banko

garanta pomenilo, da mora kljub trenutno znanim dejstvom šele naknadno v zakonsko predpisanih

postopkih zahtevati vračilo izplačanega zneska, kar pa po mnenju strokovnjakov ni smiselno, v kolikor

je izid teh bodočih postopkov očiten že v trenutku zahteve za izplačilo. Vse zgoraj navedene trditve

torej poudarjajo pomemben element dokazovanja zlorabe pravice: ne glede na okoliščine in dejstva,

ki kažejo na zlorabo pravice pri zahtevi za izplačilo zneska iz bančne garancije ter ne glede na pomen

besede "prevara" oz. instituta "zlorabe pravice" je stroki skupno, da mora biti dokazovanje zlorabe

81

Povzeto po M. Jus, n.d., str. 376.

34

pravice nedvomno in jasno in da morajo biti dokazi predloženi takoj in brez potrebe po nadaljnji

preiskavi.82

Na tej podlagi je torej sodišče tudi zaključilo, da tako kot na tej podlagi upravičenec bančne garancije

nima dobroverne pravice od AEB zahtevati izplačilo zneska iz bančne garancije (kot je to takrat počel

z zahtevo za izvršbo na pakistanskem sodišču), prav tako AEB nima dobroverne pravice postaviti

zahtevka za izplačilo kontragarancije nasproti BEC, saj bi v obeh primerih šlo za neupoštevanje že

razsojene zadeve. Dejstvo, da je bilo o vprašanju že razsojeno z arbitražno odločbo je bilo torej za

okrožno sodišče v New Yorku bistveno za omejitev neodvisne narave bančne garancije ter posledično

za omejitev pravice do izplačila zneska iz teh garancij.

6 Zavrnitev in zadržanje izplačila v primeru neupravičenega poziva

Ob dogovoru, da se bo temeljni posel zavaroval z neodvisno bančno garancijo, se stranki največkrat

zavedata, da sklenitev takšnega neakcesornega zavarovanja v večini primerov pomeni soglasje

naročnika bančne garancije z izplačilom zneska iz bančne garancije brez da bi bilo potrebno

upravičencu bančne garancije posebej dokazovati, da je do kršitve v temeljnem poslu in posledično

do upravičene realizacije pogodbenega zavarovanja tudi prišlo. Zgoraj napisano je tudi neločljivo

povezano z likvidnostno funkcijo bančne garancije, torej da naj se obveznost izplačila izpolni in plačilo

realizira hitro in takoj, ko so pogoji iz garancije izpolnjeni.83


2004, str. 358: "However what is the situation of the account party is able to produce clear evidence thereof

immediately upon the demand of payment? One author observed that, while the beneficiary need not prove his

substantive rights, he cannot claim payment if the account party establishes beyond doubt that the beneficiary

has no right to payment. A famous American judge observed that 'If payment might have been recovered the

moment after it was made, the seller cannot coerce payment if the truth is earlier revealed.' Another author

pointed out that 'paying first' (and, hence, leaving the account party to retrieve the moneys in subsequent

proceedings) would make no sense if the outcome of 'later arguments' is already evident. These statements

reveal a most important element: whatever the notion of fraud may exactly entail, the evidence in this respect

must be clear and it should be produced immediately without extensive investigation."


2004, str. 357: "When agreeing to the furnishing of a first demand guarantee, the account party accepts that

the beneficiary is entitled to financial compensation without having to prove the account party's default or his

substantive right to compensation. A third characteristic of their allocation of risks is that the beneficiary is

35

V zvezi z zavrnitvijo in zadržanjem izplačil po neupravičenem pozivu torej ni pomembna samo

podlaga, na kateri garant utemelji svoje ravnanje, ampak tudi omogočanje razpolaganja z že

izplačanim zneskom s strani upravičenca.

S strani banke garanta in naročnika bančne garancije je torej bistveno, da ali vnaprej preprečita

izplačilo zahtevanega zneska ali v primeru že izplačanega zneska zahtevata njegovo vračilo. Situacija,

ko je bančna garancija že neupravičeno vnovčena, je posledično neugodna predvsem za naročnika

bančne garancije, pa tudi za garanta, ki lahko vrnitev neupravičeno izplačanega zneska sicer zahteva

po sodni poti, vendar so ti postopki lahko dolgotrajni in povezani z nesorazmernimi stroški.

Materialna zakonska pravila ter avtonomna pravila pa neposredno ne varujejo garanta in naročnika

bančne garancije, saj nikjer konkretno ne določajo takojšnje pravice ali kriterijev za zavrnitev plačila

na podlagi zlorabe pravice. V primeru očitanega neupravičenega izplačila se torej na novo odpre

vprašanje, kako je z vračilom izplačanega zneska. V primeru spora med strankama temeljnega posla

se torej tekom sodnega postopka ugotavlja obstoj in vsebina pravne podlage za odločitev, da

izplačani znesek lahko ostane pri upravičencu. Ne glede na upravičenost ali neupravičenost izplačila

pa stroka opozarja, da je čakanje naročnika na odločbo sodišča ter morebitno prisilno izvršbo dokaj

dolgotrajno in slabi njegovo pravno varnost zaradi negotovosti, ali bo upravičenec bančne garancije v

trenutku obveznosti vračila še obstajal ali če bo plačevit. Ugotavljanje dejanskega stanja kršitve v

sodnem postopku torej ponudi odgovor na to, ali je bil zahtevek za izplačilo v skladu z materialno

resnico ali ne, po drugi strani pa dolgotrajnost postopkov -preden odločbe postanejo izvršljive- po

mnenju stroke predstavlja riziko že sama po sebi iz prej omenjenih razlogov.84

6.1 Zavrnitev izplačila

Izdajatelj bančne garancije lahko oziroma ima dolžnost zavrniti izplačilo, v kolikor niso izpolnjeni

pogoji v bančni garanciji. Izpolnitev mora biti presojana v skladu z načelom formalnosti in strogosti,

saj v nasprotnem primeru banka garant lahko izgubi pravico do povrnitve izplačanega zneska s strani

naročnika bančne garancije, torej izgubi pravico do regresa.

Podobno lahko banka garant zavrne izplačilo, v kolikor so pogoji iz bančne garancije pravilno

izpolnjeni, pa je vseeno očitno in jasno, da je poziv za izplačilo postavljen neupravičeno. Takšno

izplačilo bi lahko pomenilo oškodovanje garanta, posledično pa lahko tudi oškodovanje naročnika

entitled to immediate payment once the terms and conditions of the guarantee have been fullfilled (liquidity

function)."


gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013; str. 14.

36

bančne garancije. Literatura zato navaja, da v kolikor je relevantno dejansko stanje izkazano z visoko

stopnjo materialne resnice, največkrat z odločbo sodišča ali arbitraže, banka lahko zavrne poziv za

izplačilo, saj bi honoriranje takšne obveznosti ne bilo smiselno - jasno in nedvomno je torej izkazano,

da zavarovana obveznost ni bila kršena. Stroka pa pri tem navaja izjemo glede sodnih in arbitražnih

odločb pri dokazovanju neupravičenega poziva: v kolikor bančna garancija sama zase že pokriva

možnost neveljavnosti temeljnega posla, se torej odločbe sodišč ali arbitraže ne upoštevajo oziroma

se poziv za izplačilo zneska iz garancije v tem primeru ne šteje za neupravičen.85

6.2 Zadržanje izplačila

6.2.1 Ukrepi banke garanta

Tudi pri zadržanju izplačila velja, da v kolikor je prevara banki garantu očitna, bo naročniku bančne

garancije odgovorna za izplačilo garantiranega zneska.

V mednarodni praksi so se pogosto pojavlja razlikovanje med odgovornostjo banke garanta glede na

trenutek izplačila, torej na odgovornost pred izplačilom zahtevanega zneska in na odgovornost po

izplačilu. Praktičen pomen tega razlikovanja je s strani stroke poudarjen zaradi dveh različnih

elementov, ki jih vsebuje. Prvi element je pravilo, da v kolikor je zloraba pravice banki garantu očitna,

ta ni dolžna in ne sme opraviti izplačila zneska, drugi element pa je odgovornost banke za izplačilo, v

kolikor ga je že neupravičeno opravila, če je bila oziroma bi morala biti zloraba pravice očitna. Kot že

omenjeno je najbolj učinkovito procesno sredstvo zavarovanja v takšnih situacijah prav začasna

odredba sodišča, s katero se lahko prepreči izplačilo ali razpolaganje z že izplačanim zneskom. Drugi

element, torej odgovornost banke garanta za plačilo, očitno v tem delu nima vpliva, saj v postopku

izdajanja začasne odredbe ne prihaja do presoje odgovornosti za neupravičeno izplačilo. Namen

začasnih odredb v tej fazi torej ni določanje odgovornosti, ampak da se prepreči dejansko izplačilo v

primerih, ko je namen zlorabe instituta nedvomno izkazan. Pravilo o odgovornosti banke postane

bistveno šele v primeru, ko je banka znesek že izplačala in zahteva povračilo s strani naročnika

bančne garancije, naročnik bančne garancije pa izplačilu ugovarja in banki očita, da je znesek izplačala

neupravičeno. Prvi element, da banka v primeru očitne zlorabe pravice ni dolžna in ne sme izplačati

85


gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013; str. 12.

37

zneska, pa ima v tej fazi pomembno funkcijo prav zaradi presoje ravnanj banke ter morebitne ukrepe

nasproti banki.86

Podlago za izdajo začasne odredbe za preprečitev neupravičenega poziva in posledično

neupravičenega izplačila zneska je predvidela že Konvencija ZN o neodvisnih bančnih garancijah in

stand-by akreditivih.

V členu 20 besedila torej za uporabo začasnih odredb navaja naslednje:

"(1) če se na predlog naročitelja ali nalogodajalca dokaže velika verjetnost, da v zvezi z upravičenčevo

zahtevo ali pričakovano zahtevo za plačilo obstaja ena od okoliščin iz točk (a), (b) in (c) 1. odstavka

19. člena, lahko sodišče, na podlagi neposredno dostopnih in prepričljivih dokazov, izda začasno

odredbo, katere učinek je:

(a) da upravičenec ne dobi plačila, kar lahko vključuje tudi odredbo, da garant oziroma izdajatelj

zadrži znesek zaveze ali

(b) da se blokira znesek zaveze, plačane upravičencu, pri čemer se upošteva, ali je verjetno, da bi

naročitelj brez take začasne odredbe utrpel znatno škodo.

(2) Sodišče lahko pred izdajo začasne odredbe, opisane v 1. odstavku tega člena, naloži osebi, ki jo je

predlagala, da zagotovi varščino, ki je po mnenju sodišča primerna

(3) Sodišče ne bo izdalo začasne odredbe iz 1. odstavka tega člena, razen če gre za katerega od

razlogov iz točk (a), (b) in (c) 1. odstavka 19. člena ali če je bila zaveza uporabljena za kazniv

namen."87

86

R. Bertrams, n.d., str. 396: "Proper assessment of the practical significance and impact of the principle (...) is

promoted by making a clear distinction between the two elements which the principle encompasses: On the one

hand, the rule which merely states that if fraud is evident to the bank it must refrain from payment, and, on the

other hand, the rule that the banke is liable when it has proceededto payment while the beneficiary's fraud was

ot must have been evident to the bank. The second element has no function in applications for interlocutory

restraining orders against the bank since the object of such proceedings is not to determine liability of the bank

but to prevent payment by the bank in cases of established fraud. The first element might possibly perform a

meaningful function in such proceedings, namely in order to establish a cause of action against the bank. (...)

The second element, namely the liablility rule, only becomes relevant if the bank has actually proceeded to

payment and seeks recourse from ther account party after payment by the bank in which the account party

argues that the bank should not have payed."

38

Ta konvencija torej daje banki garantu pravno podlago za zavrnitev izplačila zneska, če je poziv za

izplačilo očitno neupravičen, ter ji tako omogoča zavrnitev izplačila brez prej omenjenega tržnega

rizika in okrnitve ugleda.

Prav tako pa ta člen predvideva konkreten institut, ki ga lahko uporabi naročnik bančne garancije, če

sumi, da bo zahtevek za izplačilo postavljen pred predvidenim rokom, pred dejansko kršitvijo

temeljnega posla ali kakorkoli drugače neupravičeno. Institut začasne odredbe je v slovenskem pravu

urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju88.

Posebna pozornost pa se v mednarodni poslovni in sodni praksi namenja tudi odgovornosti banke po

izplačilu zneska iz bančne garancije. Kot ugotavljajo različni avtorji, je očitana odgovornost banke

garanta v primeru domnevno neupravičenega izplačila največkrat zavrnjena na podlagi dejstva, da

poziv za izplačilo ni bil očitno neupravičen, torej da banka ni in ni mogla vedeti za zlorabo pravice do

izplačila, ali da zahtevek sploh ni bil neupravičen. Primer Trib. com. Marseille z dne 19.9.1991 se v

literaturi navaja kot ilustrativni primer, pri katerem je upravičenec indirektne bančne garancije uspel

z zahtevkom za izplačilo. Banka, ki je znesek izplačala, je od instruktivne banke (banke, katere

komitent je bil naročnik bančne garancije) dobila ta znesek povrnjen, instruktivna banka pa je za to

vsoto bremenila naročnika bančne garancije. Naročnik bančne garancije je naknadno na podlagi


Pravna praksa, Priloga 3/1997, Originalno besedilo člena konvencije:

"Article 20. Provisional court measures

(1) Where, on an application by the principal/applicant or the instructing party, it is shown that there is a high

probability that, with regard to a demand made, or expected to be made, by the beneficiary, one of the

circumstances referred to in subparagraphs (a), (b) and (c) of paragraph (1) of article 19 is present, the court, on

the basis of immediately available strong evidence, may: (a) Issue a provisional order to the effect that the

beneficiary does not receive payment, including an order that the guarantor/issuer hold the amount of the

undertaking, or (b) Issue a provisional order to the effect that the proceeds of the undertaking paid to the

beneficiary are blocked, taking into account whether in the absence of such an order the principal/applicant

would be likely to suffer serious harm.

(2) The court, when issuing a provisional order referred to in paragraph (1) of this article, may require the

person applying therefor to furnish such form of security as the court deems appropriate.

(3) The court may not issue a provisional order of the kind referred to in paragraph (1) of this article based on

any objection to payment other than those referred to in subparagraphs (a), (b) and (c) of paragraph (1) of

article 19, or use of the undertaking for a criminal purpose."

88 ZIZ, zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št.3/07–uradno prečiščeno besedilo, 93/2007, 37/2008–

ZST-1, 45/2008–ZArbit, 28/2009, 51/2010, 26/2011, 17/2013 – odl. US, 45/2014 – odl. US, 53/2014, 58/2014 –

odl. US, 54/2015 in 76/2015 – odl. US.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-0098













39

sodbe pristojnega sodišča o glavnem sporu (o temeljnem poslu), v kateri je sodišče odločilo, da

upravičenec iz bančne garancije do tega zneska ni bil upravičen in razsodilo, da mora izplačani znesek

vrniti, namesto od sopogodbenika iz temeljnega posla zahteval povračilo vsote od svoje (instruktivne)

banke. Zahteva za vrnitev zneska s strani banke garanta je bila zavrnjena, saj banka garant ni in niti

ne bi mogla vedeti za zlorabo pravice do izplačila, saj ta ni bila očitna in je bila priznana šele tekom

sodnega postopka, torej ne takoj in ne v skladu s pravilom, da mora biti zloraba pravice očitna brez

podrobne in dodatne preiskave. Odločitev torej še dodatno potrjuje, da banka ni odgovorna za

izplačani znesek, če v času izplačila ne gre za očitno zlorabo pravice in da se sodiščem tako stroga

presoja o tem, kaj je banki garantu lahko "jasno" in "nedvomno očitno", zdi popolnoma pravilna.89

Mednarodna poslovna praksa in stroka pa v povezavi z zgoraj napisanim sprejemata stališče, da

dejstvo, da banka ni dolžna in ne sme izplačati zneska iz bančne garancije v primeru očitne zlorabe

pravice do izplačila, nikakor ne sme vplivati na dolžnost banke glede ugotavljanja dejstev v zvezi z

domnevno zlorabo pravice do izplačila. Po mnenju stroke torej to pravilo ne sme predvidevati ali

implicirati bolj aktivne vloge banke v fazi preverjanja in ugotavljanja dejstev, ki potrjujejo ali

izpodbijajo zlorabo pravice do izplačila. Večina mednarodnih pravnih strokovnjakov je tako mnenja,

da aktivna vloga banke garanta pri ugotavljanju dejstev ne more in ne sme biti pogoj pri ugotavljanju

zlorabe pravice do izplačila, in da je na strani naročnika bančne garancije, da predloži ustrezno

dokumentacijo in jasne in nedvoumne dokaze o neupravičenosti poziva. V primeru Turkiye Is Bankasi

v. Bank of China90 je tudi poudarjeno, da ni banka tista, ki bo odgovorna za ugotavljanje dejstev v


2004, str. 396: "In the proceedings last mentioned, so called 'after-payment' cases, liability of the bank has

repeatedly been rejected on the grounds that teh beneficiary's call was not fraudulent or, if so, that the bank

had no actual or constructive knowledge thereof. Trib. com. Marseille, 19 september 1991, is a most illustrative

example. The beneficiary of an indirect guarantee obtained payment, whereafter the issuing bank received

reimbursement from the instructing bank which debited the accounts of the account party. The account party

subsequently obtained a court judgement in main proceedings in which the beneficiary's call was held to be

fraudulent and the beneficiary was ordered to repay the amount collected under the guarantee. The account

party sought, however, to recover it from his (the instructing) bank. This claim was rejected because there was

no evidence that, at the time of payment, the issuing bank was aware of beneficiary's fraud and even less

evidence that the instructing bank had clear knowledge of the beneficiary's fraud and the issuing bank's

awareness thereof. The point is that the significance of the principle relating to the bank's liability is thoroughly

– and quite correctly – eroded by the premise that the beneficiary's fraud must have been evident to the bank

prior to payment. Courts are extremely reluctant to accept that such a situation has occurred and this reserve is

understandable and fitting."

90 Turkiye Is Bankasi AS v Bank of China [1996] 2 Lloyd's Rep 611 (QB), [1998] 1 Lloyd's Rep 250 (CA).

40

zvezi z obtožbami med strankama temeljnega posla. Poudarili so, da v kolikor ena od strank meni, da

je druga ravnala v nasprotju s pravili in torej zlorabila pravico do izplačila, je njena dolžnost, da o tem

banki predloži dokaze in da se od banke ne pričakuje samostojno dokazovanje očitane zlorabe

pravice. Prav tako izrecno poudarjajo vlogo banke garanta, ki bi v primeru, da bi sprejela odgovornost

dokazovanja neupravičenosti poziva, nase prevzela odgovornost odločanja o tem, ali so očitki kršitve

temeljnega posla (iz katerega potem najverjetneje izhaja podlaga za očitek o neupravičenosti poziva)

upravičeni ali ne, posledično pa bi tako banka efektivno pristala v vlogi sodišča in de facto odločala o

tem, ali je prišlo do kršitve pravic in dolžnosti iz temeljnega posla.91

Splošno sprejeto stališče je torej, da je v odsotnosti jasnih in očitnih dokazov zloraba pravice do

izplačila večji problem za naročnika bančne garancije kot za banko garanta. Stroka dodatno poudarja,

da se poslovanje banke (ter posledično izpolnjevanja njenih obveznosti) ne sme zadrževati na račun

časa, v katerem bi naročnik bančne garancije pridobival dokaze o neupravičenosti poziva, saj bi to

nasprotovalu pomenu realizacije neodvisne bančne garancije pod lastnimi pogoji. Pogoj za pravilno

ravnanje banke v trenutku zahteve za izplačilo je torej subjektivni test ravnanja v dobri veri. Če torej

banka v dobri veri presodi, da predloženi dokazi zlorabe pravice ne izkazujejo nedvoumno in jasno,

ima pravico honorirati obveznost in znesek iz bančne garancije izplačati.92

91 Bertrams Roeland I.V.F., Bank guarantees in international trade, 3rd revised ed., TheHague:

Kluwerlawinternational, 2004, str. 397: "Thus, there are countless statements to the effect that the bank is not

concerned with the underlying relationship or with disputes and differences of opinion between the account

party and beneficiary, that the bank owes no duty to enquire or todecide the (im)property of the beneficiary's

demand for payment and that it is for the account party to adduce clear and convincing eidence of fraud and to

disepl any doubts in this respect. In Turkiye Is Bankasi v. Bank of China this basic principle was put this way: "It is

simply not for the bankd to make enquiries about the allegations that are being made one side against the

other, if one side wishes to establish that a demand is frauduletn it must put the irrefutable evidence in front of

the bank. It must not simply make allegations and expect the bank to check whether those allefations are

founded or not", and "It is not the role of a bank to examine the merits of allegations and counter allegations of

breach of contract. To hold otherwise would place banks in a position where they would in effect have to act as

courts in deciding whether to make payments or not."

92 R. Bertrams, n.d., str. 399:"The bank's only duty is to act in good faith, which is a subjective test. Accordingly,

if the bank determines in good faith that the evidence of fraud is insufficient, it is entitled to pay in its

relationship with the account party. On the other hand, if the bank considers the evidence adequate, it would

not act in good faith if it were to honour a demand for payment."

41

6.2.2 Ukrepi naročnika – predlog za izdajo začasne odredbe po ZIZ

Konvencija ZN o neodvisnih garancijah in stand-by akreditivih je v zvezi z določanjem pravic garanta v

primeru neupravičenega poziva izjema, saj direktno določa pravico garanta, da plačilo zahtevanega

zneska zadrži, ne določa pa ničesar konkretnega ali dodatnega v zvezi z obveznostjo vrnitve

neupravičeno izplačanega zneska. V praksi je torej pogosto, da banke ne presojajo upravičenosti

pozivov oz. jih ne zavračajo samo po lastni presoji.93

Ker materialna zakonska pravila torej ne vsebujejo konkretnih določb v zvezi s preprečitvijo izplačila

neupravičeno postavljenega zahtevka, je praksa poiskala rešitev v procesnih pravilih. Rešitev z

možnostjo izdaje začasne odredbe predvideva Konvencija ZN o bančnih garancijah in stand-by

akreditivih v 20. členu, kjer v prvem odstavku določa, da se s to odredbo lahko doseže predhodna

preprečitev izplačila zneska, pravica ali dolžnost zadržanja zneska s strani garanta ter neposredna

blokada že izplačanega zneska.

Stroka v tem kontekstu poudarja diskrecijsko pravico banke garanta, torej pravico do lastne odločitve

glede izplačila, ko banka sumi, da je poziv za izplačilo zneska iz bančne garancije postavljen

neupravičeno. Dodatno pa stroka poudarja, da se na podlagi priznane diskrecijske pravice banki

nasprotno ne sme pripisati dodatne dolžnosti ugotavljanja, ali je poziv za izplačilo dejansko

postavljen upravičeno ali ne. Razlog za takšno razumevanje je mednarodna poslovna in sodna praksa

poiskala v tem, da banke garanti v danih situacijah največkrat ne morejo pravilno in nedvoumno

presoditi, da je naročnik bančne garancije predložil zadostno število materialnih dokazov o dovolj

verjetni neupravičenosti poziva za izplačilo s strani upravičenca. Banka garant namesto lastnih metod

presojanja upravičenosti poziva bolj potrebuje dodatna sredstva za zaščito pred neupravičenimi

izplačili. V obstoječih pravnih redih je bilo torej potrebno poiskati dovolj trdno podlago, da lahko

banka garant zahtevo za izplačilo utemeljeno zavrne. Najpogosteje se zato v praksi dogaja, da se

naročnik bančne garancije posluži prav sodne prepovedi izplačila. Edini pogoj za pravilno ravnanje

banke je v tem primeru subjektivni test ravnanja v dobri veri. Če torej banka v dobri veri presodi, da

predloženi dokazi s strani naročnika bančne garancije zlorabe pravice ne izkazujejo nedvoumno in

jasno, ne bo odgovorna za znesek izplačila oziroma bo ohranila regresno pravico do naročnika bančne

garancije. Prav tako pa se v primeru, da je neupravičenost po mnenju banke izkazana z dovolj visoko

verjetnostjo, zavrnitev izplačila ne bo štela kot neizpolnitev obveznosti iz bančne garancije. Pri tem pa




42

stroka izrecno poudarja, da samo dvom v upravičenost poziva ne zadostuje, pomembno je izkazati

visoko verjetnost, da je poziv za izplačilo neupravičen.94

Dejstvo, da banki garantu ni v interesu podrobno preverjati dejstev v zvezi z upravičenostjo ali

neupravičenostjo poziva za izplačilo in lastnost bančne garancije, da je primarno namenjena

varovanju interesov upravičenca bančne garancije, sta v praksi pomenila potrebo po enostavnejši

rešitvi. Konvencija ZN o garancijah na poziv in stand-by akreditivih je v primeru suma, da je poziv za

izplačilo neupravičen, podlago za zavrnitev izplačila poiskala v procesnopravnem zavarovanju z

začasno sodno odredbo. Slovenski pravni red ta institut prav tako pozna. Kot že omenjeno je začasna

odredba v slovenskem pravu urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V praksi se ta pravila

uporabljajo za različne oblike terjatev, zakon pa na tem mestu izrecno loči izdajo začasnih odredb za

zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve. V kontekstu neupravičenega poziva za izplačilo bančne

garancije torej ta pravila predstavljajo podlago za pravno varstvo banke garanta in naročnika bančne

garancije (pred pravnomočno odločbo sodišča v morebitni pravdi) v primerih, ko je z zadostno

verjetnostjo izkazano, da je poziv za izplačilo s strani upnika postavljen neupravičeno.95




gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 15 in 16.

43

7 Zaključek

Za potrebe poslovanja in dokler se stranki strinjata o vidikih zavarovanja in izpolnjevanja obveznosti

iz temeljnega posla, predstavlja neodvisna bančna garancija dodatno varnost za izpolnitev, ki je hkrati

hitra v poplačilu in po splošnem prepričanju cenejša od ostalih zavarovanj. Ker gre za poslovanje z

dokumenti, je pogoje iz bančne garancije relativno enostavno izpolniti, s strani banke garanta pa

relativno enostavno preveriti. Razen zahteve, da se dokumentacija pregleda s potrebno skrbnostjo

ter da morajo dejstva v zahtevku za izplačilo strogo formalno ustrezati dejstvom iz bančne garancije

to zavarovanje pomeni objektivno pravico do izplačila, ne glede na vsebinsko presojo izpolnitve ali

pravilnosti izpolnitve.

Čeprav se je diplomsko delo samo osredotočalo na neupravičene pozive, pa je potrebno vseeno

poudariti, da se v praksi večinoma zahtevki postavljajo upravičeno, sodišča pa so v splošnem

nenaklonjena pripisovanju krivde za neupravičeno izplačilo bankam. Banke garanti torej v imenu

naročnikov bančnih garancij izplačujejo zahtevane zneske brez da bi se pretirano spuščale v analizo

upravičenosti zahteve, saj s tem namenom storitve garancije tudi ponujajo, definitvno pa se ne

spuščajo v analizo argumentov izven svoje sfere. Zavedajo se, da je garantom in naročnikom v

interesu, da se zahtevki znotraj sfere dejavnosti banke garanta ter z dokumentacijo lahko preverijo

jasno in enostavno, kaj več od tega pa je potrebno prepustiti presoji v sodnem postopku. Naročniki

bančnih garancij se v večini tudi zavedajo, da – v kolikor si je nasprotna stranka izpogajala

zavarovanje obveznosti iz temeljnega posla – to za njih pomeni večji riziko, da bo zahteva za izplačilo

in posledično njihova obveznost regresa do banke garanta dejansko neupravičena ter da bo potrebno

za vračilo tega zneska čakati na pravnomočno sodno odločbo ali končno arbitražno odločbo, v

skrajnem primeru pa celo na prisilno izvršbo, zato se v praksi ob sumu in oceni, da so dokazi o

neupravičenosti poziva dovolj trdni, dokaj hitro poslužujejo zahtev za izdajo začasne odredbe na

pristojnem sodišču.

Sklep diplomskega dela je torej, da tudi za (kot že omenjeno na prvi pogled nesmiselni) institut

neodvisne bančne garancije, ki ob površnem razumevanju morda kar sam zase omogoča

neupravičeno izplačilo oziroma ravnanje v nasprotju z bistvom garancije kot zavarovanjem v primeru

kršitve, obstajajo metode, razlage in sredstva, ki omogočajo strankam hitro poplačilo in enostavno

poslovanje na eni strani, ter dokaj učinkovito razumevanje pravega pomena tega instituta s strani

stroke in sredstva za preprečevanje zlorab pravic in neupravičenih pozivov na drugi strani.

44

8 Bibliografija

Literatura:

Bertrams Roeland I.V.F., Bank Guarantees In International Trade: the law and practice of

independent (first demand) guarantees and stand-by letters of credit in civil law and common law

jurisdictions, 3rd Revised Ed., TheHague: Kluwer Law International, 2004.

Carr Indira, Stone Peter, International trade law/Indira Carr; with contributions on Private

International law by Peter Stone, 4th edition, Routledge – Cavendish, 2010.

Gasar Ivanka, EPGP 758 - Enotna pravila za garancije na poziv z vzorčnimi obrazci, revizija 2010,

Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana, 2010.

Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006.

Jus Miran, Ameriška judikatura (akreditivi in bančne garancije): American Express Bank v. Banco

Espanol de credito, Pravnik: revija za pravno teorijo in prakso, letn. 2013/št. 5-6, str. 373-385.

Kranjc Vesna, Bančna garancija – odvisna ali neodvisna pravna narava, Podjetje in delo: revija za

gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn.27/št. 2, 2001, str. 305-309.

Kranjc Vesna, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in

socialno pravo, 38/št. 6/7, 2012, str. 1181-1190.

Kranjc Vesna, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –

aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni

postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str.

60-68.

Kranjc Vesna, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za

gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 5-20.

45

Prostor Jerneja, Nedokumentarni pogoji v dokumentarnih akreditivih in neodvisnih bančnih

garancijah, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str.

97-110.

Sekolec Jernej, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,

Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. I-VIII.

Sodna praksa:

VSK sklep Cpg 301/2013 z dne 09.01.2014

Sodba III Ips 70/2010 z dne 11.10.2011

VSL sklep I Cpg 1554/2013 z dne 11.12.2013

VSL sklep I Cpg 403/2015 z dne 22.4.2015

Drugi viri:

Ur. spletna stran Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce - ICC):

http://www.iccwbo.org/ (28.9.2015)

SID Banka, Finančne storitve za izvoznike in investitorje, izdaja garancij, URL:

http://www.sid.si/Financiranje/Finančne-storitve-za-izvoznike-in-investitorje/Izdaja-

garancij#Tenderske (17.7.2016)

Uradna spletna stran Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (United Nations

Commission on International Trade Law - UNCITRAL), podrobnosti Konvencije ZN o neodvisnih

bančnih garancijah in stand-by akreditivih, URL:

http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/payments/1995Convention_guarantees_status.h

tml (17.7.2016)

http://www.iccwbo.org/

http://www.uncitral.org/uncitral/index.html

http://www.uncitral.org/uncitral/index.html

Documents

GARANCIJE - dk.um.si