Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”SkopjeFilozofski Fakultet

Instutut za pedagogija

SEMINARSKA RABOTA

Predmet: Obrazoven menaxment

Tema: "Funkcii na menaxmentot vo obrazovanieto "

Profesor: Izrabotila:

Prof.D-r Trajan Gocevski Momirovska B Br. na indeks:

Skopje, 2011

Sodr`ina:

Voved.................................................................

.............3

Definirawe na poimot

menaxment..........................4

Funkcii na menaxmentot vo obrazovanieto.........5

Zaklu~ok............................................................

.........16

2

Voved

Vo mojata seminarska rabota }e pi{uvam za funkciite na

menxmentot vo obrazovanieto. Pred da navlezam vo temata koja e

zadadena vo prodol`enie bi go opfatila prvo poimot menaxment,

odnosno koja e definicijata za menaxment , a duri potoa }e gi

opfatam funkciite na menaxmentot vo obrazovanieto. Kako funkcii

na menaxmentot vo obrazovanieto }e bidat opfateni:

planirawe,

organizirawe,

koordinirawe,

motivirawe i

kontrola.

3

Definirawe na poimot menaxment

Menaxmentot se opi{uva kako proces so koj se obezbeduva

efikasno ostvaruvawe na postavenite celi, pretstavuva edno od

najva`nite ~ovekovi aktivnosti. Toj vo osnova ovozmo`uva da se

obezbedi koordiniran pristap vo raboteweto , prezemawe na akcii

so koi sekoj poedinec vo procesot na raboteweto }e mu se dade

prilika da go dade svojot maksimalen pridones, a so toa mnogu

pouspe{no da se izvr{at zada~ite na opredelenata grupa ili

organizacija.

So ogled na {irokata primena na menaxmentot , razli~nite

pristapi vo gledi{tata na negovite funkcii, principi i sodr`ina, od

mnogubrojnite definicii za menaxmentot ovde {e se iznesat samo

nekoi koi }e ovozmo`at da se sfati su{tinata i zna~eweto na

menaxmentot kako osnova za negovata primena vo raboteweto.

Nekoi od definiciite koi gi iznesuva B.[uklev menaxmentot go

definiraat :

menaxmentot e proces, serija na postapki ili naso~uvawa na

akciite vo pravec na ostvaruvawe na definiranata cel,

menaxmentot ima organizaciona uloga , postavuvawe

obvrski, odgovornosti i odnosi,

menaxmentot e proces na planirawe, organizirawe,

pottiknuvawe i kontrolirawe na izvr{uvaweto na postavenite

celi so pomo{ na ~ovekot i drugite resursi.1

1 http://www.mnd-bitola.mk/files/broj%2012/12_Karakterot%20na%20menadzmentot.pdf

4

menaxmentot se definira kako proces na rakovodewe koj se

ostvaruva soglasno so odredeni pravila, uva`uvawe na

provereni na~ela i primena na soodvetni tehniki.2

Menaxmentot vo obrazovanieto se definira kako

interdisciplinarna nauka koja go podiga sopstvenoto nau~no nivo.

Menaxmentot zna~i primena na interdisciplinarna sistemska nauka

, koja gi analizira problemite , zna~i odlu~uvawe i primen na

re{enijata na organizacijata.

Funkcii na menaxmentot vo obrazovanieto

Menaxmentot kako proces deluva preku razli~ni funkcii, ~esto

klasificirani kako:

1. Planirawe - odlu~uvawe za toa {to treba da se slu~i vo

idnina i sozdavawe na planovi za dejstvuvawe,

2. Organiirawe - (sproveduvawe) maksimalno

iskoristuvawe na resursite potrebni za uspe{no

sproveduvawe na planovite,

3. Ekipirawe (koordinirawe) - analizirawe na rabotata,

regrutirawe i najmuvawe lu|e za soodvetni raboti,

4. Vodewe - odreduvawe {to treba da se stori vo odredeni

situacii i nao|awe na lu|e za taa rabota,

5. Kontrolirawe - nadgleduvawe - proveruvawe na

progresot sporedeno so planovite, so mo`nost od potreba

za izmeni bazirani na fidbek i

6. motivirawe - pretstavuva proces na stimulirawe na

li~nosta so cel da prevzeme dejstvo za da ja ostvari

posakuvanata cel.3

Planiraweto kako klu~na funkcija na menaxmentot stana

atraktivno osobeno vo poslednite decenii na 20-ot vek , koga se 2 http://www.panoptikum.com.mk/2009-11-08-15-10-52/menadzment-i-politika/983----management-.html3 http://mk.wikipedia.org/wiki /Менаџмент#

5

razvi {iroka informaciona baza za site subjekti vo dr`avite , koga

nastapi proces na globalizacija na informacionite sistemi , {to

ovozmo`i brzo i efikasno planirawe i naso~uvawe na site procesi

koi nastanuvaat vo op{testvoto. Planiraweto vo sovremenoto

op{testvo ima pove}e zada~i me|u koi pozna~ajni se:

relativizacija na konfliknosta na razviojnite celi vo

op{testvoto vo celina ,

namaluvawe na neizvesnosta vo ostvaruvaweto na

postavenite celi na razvojot,

maksimalizacijata na dobivkata , profitot i op{tata korist

od vlo`enite materjalni i nematrjalni faktori i uslugi,

maksimiraweto na pozitivnite razliki.

So procesot na planirawe vsu{nost se vr{i naso~uvawe na

aktivnostite vo sakanata ili vo proektiranata nasoka.

Planiraweto , kako misloven proces pak, sodr`i pove}e aktivnosti

koi mo`at da se prika`at na sledniov na~in:

1. definirawe na problemite

2. postavuvawe hipotezi i opredeluvawe na celta

3. pribirawe i obrabotka na podatocite

4. barawe na re{enija

5. dogovor - podgotovki za sproveduvawe

6. odlu~uvawe i obedinuvawe

7. realizacija i kontrola na izvr{uvawe na planot.

Planiraweto kako svesna aktivnost, se praktikuva vo site fazi

na menaxiraweto na vospitno-obrazovniot sistem, na nau~no-

istra`uva~kiot i na edukativniot sistem. Toa e povrzano so

menaxment - procesot kaj ovie institucii koj se gri`at za idninata ,

za kvalitetot i za pati{tata po koi mo`e najefikasno da se postignat

celite postaveni pred ovie institucii. Tie celi treba da se ostvarat

na opredeleno nivo , vo opredelen vremeski rok, so opredeleni

raspolo`livi resursi i so konkretni izvr{iteli.

6

Planiraweto , kako del od menaxment procesot , osobeno }e

bide zna~ajno i praktikuvano od instituciite koi se pove}e }e bidat

izlo`eni na pazarnata konkurencija, a osobeno od onie koi }e bidat

vo privatna sopstvenost, {to e ovozmozeno so novite zakonski

re{enija.

Spored odredeni avtori, procesot na plnirawe vo sferata

na vospitanieto i obrazovanieto, na nau~no istra`uva~kata

i edukativnata dejnost, treba vo sebe da gi opfa}a slednive

funkcii:

prognozirawe- preku koe se predviduva idnata

organizacija na instituciite; mo`niot na~in na

funkcionirawe na u~ili{teto , na~inite na ostvaruvawe

na dejnosta , na usovr{uvaweto i razvojot;

utvrduvawe na celta ili na celite preku {to se

postavuvaat verojatnite celi i zada~i koi teba da se

ostvarat vo tekot na utvrdeniot period;

izrabotka na planovi {to podrazbira sostavuvawe na

dokumenti spored koi }e se odvivaat natamo{nite

aktivnosti na izvr{itelite.

Procesot pak n izrabotka na godi{niot plan na edno u~ili{te

treba da pomine niz nekolku fazi:

analiza na rabotata na u~ili{teto vo prethodnata godina,

so site elementi za ocenka na uspesite i na propustite

vo osvaruvaweto na dejnosta;

pribirawe na mislewa od u~enicite, nastavnicite i

ostanatiot personal za toa {to treba da se napravi ili da

se izmeni vo tekovnata godina so cel rezultatite da

bidat podobri;

prou~uvawe na potrebite od soodvetni obrazovni uslugi

koi gi bara pazarot ;

zapoznavawe so obrazovnata politika na dr`avata za

periodot za koj se odnesuvaat planovite;

7

izrabotka na varijanti na planski dokumenti;

izrabotka na kriterium za ocenka na varijantite na

planot;

rasprava i ocenka na varijantite ;

izbor na najoptimalnata varijanta na planot i

precizirawe i izrabotka na planot.4

Vo obrazovniot sistem odnosno obrazovanieto planiraweto

kako funkcija e zastapeno i pri planiraweto na kadarot koj raboti vo

samoto u~ili{te. Toa podrazbira eden tip na menaxment me|utoa

vo ovoj slu~aj toa bi bil menaxment so ~ove~ki resursi.

Menaxmentot so ~ove~ki resursi podrazbira - politika i

praksa koi se potrebni za da se izvr{at menaxerskite

zada~i povrzani so ~ove~ki resursi vo organizacijata, a

osobeno so vrabotuvaweto , obukata , ocenakata ,

nagrduvaweto i sozdavaweto na bezbedna i eti~ki

prifatliva i pravedna okolina za vraboteite. I vo ovoj slu~aj

postoi planiraweto kako edna od funkciite kaj menaxiraweto so

~ovekovite resursi , a toa podrazbira zbir na aktivnosti koi treba da

garantiraat deka vistinskite lu|e se na vistinskoto mesto vo

vistinsko vreme so cel da gi izveduvaat planiranite aktivnosti i

proekti, preku koi organizacijata , vo na{iot slu~aj u~ili{teto, }e gi

postigne svoite strate{ki celi.5 Principi vrz osnova na koi se planira

kadarot vo obrazovniot proces se: princip na nau~nost, princip na

realnost, princip na institucionalnost, princip na aktiven odnos na

subjektite, princip na integralnost na planiraweto, princip na

kontinuitet. 6

Druga funkcija e organizacijata koja e neminovna za

vakov tip na institucii kako obrazovanieto odosno

obrazovniot sistem . Organizacijata go osmisluva

4 Prof.D-r. Trajan Gocevski ,, Obrazoven menaxment", Skopje 1998g. , str.228-2305 Prira~nik za Menaxment so ~ove~ki resursi- Makedonski centar za me|unarodna sorabotka, Skopje 2008g. Str.7, 276 Prof.D-r. Trajan Gocevski ,, Obrazoven menaxment", Skopje1998g. , str.244-245

8

razvivaweto na proizvodstvenite sili , go obezbeduva

povrzuvaweto na specijaliziraniot i razdroben trud , vo

slo`eni celini obedinuva mnogu materjali , ~ove~ki i

finansiski i drugi resursi , taa e racionalnost vo dvi`eweto

na razni sferi na op{testvoto i reprezent na osmisleniot

politi~ki , ekonomski i kulturen ili nekoj drug op{testven

interes. Teorijata za organizacijata i za upravuvaweto so

obrazovanieto i vospitanieto se sva}a kako sisteme na znaewa ,

soznanija , postapki , preporaki i idei za zavisnosta , korelaciite i

odnosite, kako na u~esnicite vo ostvaruvaweto na vospitno

obrazovniot proces , taka i na onie koi go obezbeduvaat negovoto

nepre~eno odvivawe, pa se do obezbeduvaweto na odnapred

postavenite celi i na o~ekuvanite rezultati od vospitno obrazovniot

proces.

Teorijata za organizacijata na obrazovanieto se zanimava so

prou~uvaweto i otvaraweto na procesite i na perspektivite koi

ovozmo`uvaat celesoobrazen i efikasen pedago{ko-profesionalen

sistem, so novi re{enija vo organizaciono- strukturniot model na

u~ili{teto i univerzitetot, posovremena organizacija na trudot ,

poefikasno upravuvawe so vospitno-obrazovnite procesi i

poprifatlivi socijalni odnosi vo procesot. Koga stanuva zbor za

nau~nata organizacija na obrazovanieto , vo literaturata se

sretnuvaat tri aspekti na razgleduvawe na ovoj sovremen

fenomen:

funkcionalen aspekt- - poka`uva proces na

podreduvawe na delovite od sistemot na funkcionirawe na

sistemot kako edna celina,

strukturen aspekt- gi ozna~uva znacite na

prepoznavawe , svojstvata i zastapenosta na elementite

na eden sistem koi go opredeluvaat negovoto zna~ewe,

interakcii i vrski , kako pome|u negovite elementi taka i so

negovot okru`uvawe,

9

institucionalen aspekt- na organizacijata na

obrazovanieto poka`uva sistem ~ie funkcionirawe

pretpostavuva ostvaruvawe na odnapred postavenite celi.

Koga ovie postavki se izregulirani so dr`avno-pravnite akti ,

tie stanuvaat institucii t.e se institucionalizira sistemot na

vospitno-obrazovniot proces koj ima svoi celi, funkcii i struktura.7

Koordiniraweto e tretata funkcija na menaxmentot vo

obrazovanieto . Toa pretstavuva postojana osmislena dejnost vo

upravuvaweto so u~ili{tata preku koja se vnesuva harmonija ,

paralenost , proporcionalnost i ritmi~nost vo rabotata na

izvr{itelite, so cel da se postigne posakuvaniot rezultat vo strogo

opredeleno vreme . Preku ovaa dejnost se obezbeduva

neophodnoto zaemno dejstvo pome|u ~lenovite na u~ili{nata

organizcija, za da mo`e taa da funkcionira kako edna celina.

Ulogata i zna~eweto na kordinacijata vo obrazovniot sistem

postojanio se zgolemuva, kako rezultat na zgolemuvaweto na

samite aktivnosti koi proizleguvaat od :

o potrebata od osovremenuvawe na nastavnite planovi i

programi i istra`uva~kite programi ,

o od voveduvaweto novi nasoki ,

o od podobruvaweto na obrazovnata tehnologija ,

o od pro{iruvaweto na istra`uva~kata i na obrazovnata

infrastruktura i

o od se pogolemoto vlijanie na opkru`uvaweto .

Vo sovremeni uslovi , pokraj organizacijata , koordinacijata

pretstavuva zna~aen proces koj go praktikuvaat menaxerskite kadri

za da mo`at pouspe{no da gi postignat postavenite celi na

u~ili{teto . Kordiniraweto pretstavuva funkcija na sovremeniot

menaxment koja {to podrazbira postapki za ostvaruvawe na

formuliranite celi , komunicirawe so site so cel da se obezbedi

7 Prof.D-r. Trajan Gocevski ,, Obrazoven menaxment", Skopje1998g, str.255-256

10

sinhroniziranost , usoglasenost i kooperativnost , do obezbeduvawe

dobri rabotni odnosi , edinstvo vo aktivnostite i sl .

Rakovoditelite , odnosno menaxerite od vospitno- obrazovnite

od nau~noistra`uva~kite i edukativnite institucii , procesot na

koordinacija go ostvaruvaat na pove}e nivoa me|u koi najzna~ajni

se :

o koordinacija , sinhronizacija i harmonizirawe na odnosite

vo samata institucija ,

o koordinacija so op{estvenoto i socijalnoto opkru`uvawe ,

o koordinacija na vospitno obrazovnite , na nau~no

istra`uva~kite i na edukativnite institucii so organite koi

imaat direktno vlijanie vrz nivnoto rabotewe i

o koordinacija i usoglasuvawe so pazarot na rabotnata sila ,

a osobeno so raboto dava~ite, so cel da se koordinira

obrazovnata ponuda koja treba da soodvetsvuva so

pobaruva~kata na obrazovnite uslugi , po vidovi i stepeni

na obrazovanie .

Iskustvata poka`uvaat deka procesot na koordinacija

osobeno stanuva zna~aenvo vospitno obrazovnite , nau~no

istra`uva~kite i vo edukativnite institucii , kade od edna strana ,

rabotata zavisi od individualnite anga`irawa na izvr{itelite , a , od

druga strana , se pojavuvaat i se praktikuvaat razli~ni mislewa po

isti pra{awa . Od tuka , koordinacijata se javuva kako imperativ za

ostvaruvawe na op{tite celi , postaveni pred institucijata i pred

nejzinite rakovoditeli _ menaxeri .

Vo literaturata postojat razli~ni mislewa za toa kolku vidovi

koordinacija postojat . Spored edni avtori koordinacijata mo`e da

bide:

vertikalna ,

horizontalna i

dijagonalno .

11

Vertikalnata koordinacija se praktikuva vo site vidovi

organizacii , vklu~uvaj}i gi i vospitno-obrazovnite , nau~no

istar`uva~kite i edukativnite . Taa se odviva pome|u razli~nite

nivoa na upravuvawe i rakovodewe , kako {to se : direktor na

u~ili{te-oddelenski rakovoditel, oddelenski rakovoditel-roditeli,

rektor-dekan , dekan-rakovoditeli na instituti i katedri, direktor-

menaxer i sl .

Horizontalna koordinacija se odviva pome|u lu|eto na isto

organizaciono nivo i na ista postavenost . Na pr: koordinacijata se

odviva pome|u rakovoditeli na proekti , rakovoditeli na instituti pri

eden fakultet, rakovoditeli na istra`uva~ki centri pri eden institut

isl .

Dijagonalna koordinacija se pojavuva i se ostvaruva

pome|u razli~ni nivoa na funkcii vo institucijata , kako {to se :

direktor-menaxer - rakovoditel na proekt, rektor - prorektor - dekan

na fakultet i dr .

^etvratata funkcija na menaxmentot

pretstavuva motivacija. So terminot motivacija se

ozna~uva dinamikata na procesot na vnatre{nata

uslovenost na povedenieto na ~ovekot . Motivacijata e

oznaka za kompleks od faktori koi go naso~uvaat i

obuslovuvaat povedenieto na ~ovekot . 8

Motivacijata mo`e da se definira kako odnesuvawe

naso~eno kon ostvaruvawe na nekoja cel , poa|aj}i od

opredelena potreba na ~ovekot , a so cel za nejzinoto

zadovoluvawe . Motivacijata e komplet na sili koi go teraat

~ovekot da se odnesuva na opredelen na~in .

Vo organizaciski kontekst motivacijata se definira kako

spremnost za u~estvo vo ostvaruvaweto na celite na organizacijata.

Trite komponenti na motivacijata spored Arnold (1991 ) se :

nasoka _ {to se obiduvame da napravime

8 Prof.D-r. Trajan Gocevski ,, Obrazoven menaxment", Skopje 1998g, str.320

12

napor _ kolku mnogu se obiduvame

upornost _kolku dolgo se obiduvame . 9

Vo stru~nata literatura se sretnuvaat golem broj teorii koi se

zanimavaat so pra{awata na motiviranosta , kako pozna~ajni , se

izdeferencirani tri teorii :

teorija na Hercberg

teorija na Maslov

Vrumova teorija za motivacija .

Spored Hercberg postojat dva tipa na motivacija :

-vnatre{na motivacija- samogenerirani faktori koi vlijaat

na lugeto da se odnesuvaat na odreden na~in ili da se dvi`at vo

odredena nasoka . Ovie faktori vklu~uvaat odgovornost ,

avtonomija , obseg na koristewe i razvoj na ve{tini i sposobnosti ,

nao|awe interes i predizvik vo rabotata , mo`nosti za napreduvawe .

-nadvore{na motivacija- {to mo`e da se napravi za lu|eto

za tie da bidat motivirani . Ova vklu~uva nagradi , kako zgolemena

plata , promocija , pofalba i kazni , kako i disciplinski akcii , kritiki .

Spored teorijata na Hercberg ~ove~kite potrebi se organizirani vo

dve posebni grupi : prvata so cel da se izbegne bolka , a vtorata da

se ovozmo`i psiholo{ki rast i razvoj . Bilo utvrdeno deka nekoi

faktori silno go odreduvaat nezadovolstvoto i tie se nare~eni

higienski faktori. Higienskite faktori ja prestavuvaat okolinata na

koja ~ovekot se obiduva da se prilagodi i se izvor na stradawe i

vodat do nezadovolstvo .Bitno e da se istakne deka kvalitetot na

higienskite faktori sozdava isklu~ivo odredeno nivo na

nezadovolstvo , odnosno nivnoto vlijanie e ogarni~eno na edna

dimenzija _ nezdovolstvo. Druga grupa na faktori koi silno go

odreduvaat zadovolstvoto i se nare~eni motivaciski faktori .

Motivaciskite faktori go odreduvaat nivoto na zadovolstvo od

9 Makedonski centar za me|unarodna sorabotka ,"Menaxment so ~ove~ki resursi ,,Prira~nik, Skopje 2008 godina , str. 68

13

rabotata. Tie se sosema razli~ni od higienskite , odnosno od onie

koi sozdavaat nezadovolstvo . Toa e taka, bidej}i spored Hercberg

~ustvoto na zadovolstvo ne e sprotivno na zadovolstvoto . Sprotivno

na zadovolstvoto ne e nezadovolstvoto , tuku otsustvo na

zadovolstvo i sl .

Teorijata na Maslov pak ja opfa}a hierarhijata na

potrebite. Taa trgnuva od postultot deka lu|eto imaat op{ta niza

na potrebi koi spored va`nosta , mo`at da se pdredat vo hierarhija

spored nivnata va`nost.

Najnisko na hierarhijata se nao|aat fiziolo{kite potrebi, koi se

vsu{nost osniovnite telesni potrebi za hrana , za voda, spiewe,

senzorna satisfakcija i sl. Na vtoro nivo se nao|aat potrebite za

sigurnost, odnosno potrebite za bezbednost i za{tita . Na treto nivo

se nao|aat socijalnite potrebi , odnosno potrebata za qubov i

pripadnost. ^etvrtata kategorija se potrebite za po~ituvawe.

Poslednata potreba , naedno najvisokata vo hierarhijata na

Maslov , e potrebata za samoaktuelizacija, odnosno ostvaruvawe ,

potvrduvawe na sebesi. Za nea e karakteristi~no toa {to kolku

pove}e se zadovoluva , taa stanuva se posilna.10

Vrumovata teorija za motivacija trgnuva od stavot deka ne

treba da se zboruva za vidot na motivot koj vo momentot

pridonesuva za uspe{nosta vo rabotata,tuku treba da se analizira

celiot ciklus na motivacijata.Toj proces e od psiholo{ka priroda i

ima psiholo{ka zakonitosti. Taka, celta koja se stremi da ja ostvari

nekoj vraboten ne e ni{to drugo osven pribli`uvawe , tendirawe

kon ne{to. Ovoj avtor istotaka se zanimava i so poimot na

verojatnosta da se ostvari postavenata cel i da se do`ivee

pretpostavenoto zadovolstvo od rabotata.

Pettata funkcija na menaxmentot pretstavuva

kontrolata i taa e edna od najzna~ajnite funkcii na menaxmentot

10 Makedonski centar za me|unarodna sorabotka ,"Menaxment so ~ove~ki resursi ,,Prira~nik, Skopje 2008 godina , str. 69-71

14

na vospitno -obrazovniot i edukativniot sistem . Kontrolata vo

osnova ja vr{at menaxerite so cel da mo`at da utvrdat dali

postavenite zada~i , koi vodat kon ostvaruvawe na op{tata

cel , se vo ramkite na o~ekuvanoto ili ne se.

Kotrolata vo osnova treba da se svati kako edna pozitivna

aktivnost koja ovozmo`uva, u{te vo fazata na izvr{uvaweto na

zada~ite, da seotkrijat slabostite i gre{kite , tie da se koregiraat i

da se onevozmo`i nivnoto povtoruvawe.

Kontrolnata funkcija ima za zada~a da napravi sporeduvawe

na planiranoto i ostvarenoto ili pak sporedba so nekoi drugi

parametri, od koi mo`e da zavisat nagraduvaweto , stimulaciite ,

pofalbite , no i kaznite , ukorite i sli~no.

Kontrolnata funkcija ima osobeno zna~ewe i vo oblasta na

vospitno obrazovniot i edukativen sistem. Taa vo ovie oblasti ima

dve zna~ewa. Od edna strana, ima potreba od administrativna

kontrola nad sproveduvaweto na zakonitosta, finansiskoto

rabotewe, ostvaruvaweto na nastavniot plan i programa i

nau~noistra`uva~kite proekti o, od aspekt na po~ituvaweto na

op{testveniot interes na dr`avata. Od druga pak strana ,

menaxmentot na ovie institucii ima potreba od kontrola nad

ostvaruvaweto na postavenite zada~i vo ostvaruvaweto na

osnovnata dejnost.

Poradi slo`enosta na vospitno-obrazovniot proces i poradi

raznite interesi za nego kontrolata tuka se odviva na tri

nivoa , i toa:

- prvoto nivo ja opfa}a kontrolata {to ja vr{at nadle`nite dr`avni

organi i taa se odnesuva na sproveduvaweto na zakonitosta ,

finansiskata kontrola , po~ituvaweto na usvoenite nastavni planovii

programi i sl.

-vtoroto nivo ja opfa}a kontrolata koja ja vr{at stru~nite institucii

, kako {to e Biroto za razvoj na obrazovanieto i drr. Koi se gri`at

za po~ituvawe na nastavnite planovi i programi i na obrazovniot

15

proces, za po~ituvawe na standardite i normativite vo procesot , za

stru~nosta na nastavni~kiot kadar za koj davaat stru~ni ocenki i sl.

- tretoto nivo na kontrola ja opfa}a kontrolata koja ja vr{at

menaxerskite timovi i direktorite na instituciite , a koja se

odnesuva na konkretnoto izvr{uvawe na planovite za rabota ,

kvalitetot vo rabotata i sl.11

Zaklu~ok

Vrz osnova na gorenavedenoto okolu funkciite na

menaxmentot vo obrazovniot proces se doa|a do zaklu~okot deka

tie ne se razlikuvaat vo golema mera od osnovnite funkcii na

menaxmentot. Menaxiraweto vo obrazovniot sistem e skoro isto

kako i vo edna obi~na organizacija koja raboti za profit. No razlikata

e vo toa deka vo obrazoviot sistem menaxerot odnosno direktorot

vo u~ili{tata , dekanot na fakultetot snosi pogolem odgovornost

otkolku obi~niot menaxer vo edna organizacija. Taa razlika se

ogleda vo toa pred kogo toj odgovara za svojata rabota. Dodeka

menaxerot vo organizacijata odgovara pred individualen organ ili

pak kolegijalno telo koi ja pretstavuvaat najvisokata instanca,

menaxerot vo obrazovnta institucija odgovara ne samo moralno i

eti~ki , tuku i materjalno odgovorno pred instituciite na dr`avata, a 11 Prof.D-r. Trajan Gocevski ,, Obrazoven menaxment", Skopje 1998g. , str.345,346

16

istotaka e odgovoren za svoeto rabotewe pred korisnicite na

uslugite na obrazovnata isnstitucija , a i pred celoto op{testvo. Toa

e na na~in {to decata ~ie obrazovanie se odviva tokmu vo taa

institucija utre }e treba da bidat na odredena rabotna pozicija

koja }e bara odredeni sposobnosti so koi ovie se steknuvaat tokmu

vo vakvite vospitno-obrazovni i edukativni institucii. [to zna~i deka

direktorite, dekanite -menaxeri zavisno od nivnata menaxerska

sposobnost vo to~no odreden moment odnosno nivnata procenka

za upotreba na site ovie funkcii koi pogore vo tekstot bea

obraboteni zavisi idninata na na{eto op{testvo , kako i

funkcioniraweto na celata institucija, a voedno i kvalitetot na

uslugite koi }e bidat dadeni zavisno od motiviraweto na

vrabotenite , kako i vlo`uvaweto vo nivniot profesionalen razvoj.

17