Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zveza328 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 7–8/2005 Œ e se ozremo nekaj let nazaj, bomo hitro ugotovili, da se o prenovi naøe organizacije

Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 7–8/2005

Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:Glavni urednik Janez ŒernaœOdgovorni urednik Boris Leskovic

Bojan Avbar, Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Romana ErhatiœØirnik, Janez Hartman, BorisKryøtufek, Marjan Toø

Lektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva Strajnar

Lovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.200 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.

Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-mailu (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisomodgovorne osebe ZLD/LD, infotografije pa v originalu ali naCD. Pripiøite tudi svojo telefonskoøtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail:[email protected].: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovstvo.net

Cene malih oglasov:do 15 besed 1000 SIT, od 15 do 25 besed 1300 SIT, od 25 do 30 besed 1500 SIT.Za vsako nadaljnjo besedo 50 SIT.Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

327

LOVECRevija za lovstvo, lovskokinologijo in varstvo naraveLetnik LXXXVIII., øt. 7–8julij – mali srpan, avgust – veliki srpan

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE:B. Lepiœnik: Prenova lovske organizacije je stalno delo 328IZ DNEVNEGA TISKA 330MNENJA IN PREDLOGI 332Z. Leønik: Organiziranost lovstva – zadnji del

nadaljevanke 332B. Avbar: Ohranimo svojo lovsko organiziranost! 333D. But: Evidenca œlanstva na Lisjaku 335B. Kræe: Dvanajst mesecev v praøiœjem revirju (IV.) 337J. Œernaœ: Tone Marinœiœ – Vsa bitja imajo pravico æiveti

na tem planetu 338H. Potoœnik: Ris v Sloveniji 340J. Mehle: Je tudi rakun na pohodu k nam? 345B. Leskovic: Srna/srnjak – na hladno podnebje prilagojen

predstavnik jelenov 348V. Kavœiœ: Izguba sluha pri streljanju 353PO LOVSKEM SVETU 354P. Draøkoviœ: Okus pristnosti divjine 354J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska 356LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 357Ø. Kutoø: Gozd 357S. Vale: Gogo 361LOVSKA ORGANIZACIJA 365F. Rotar: Koroøci v Gornji Radgoni upraviœili zaupanje 365F. Rotar: Paraplegiki obiskali sejem Lov 367F. Rotar: Dan Zemlje ob vznoæju Urølje gore 367M. Toø: Srbski lovci cenijo dragocene slovenske

izkuønje 367F. Rotar: 20 let SLPZ - Doberdob iz Italije 368F. Ekar: Spet s smuœmi na letnem sneænem paradiæu 370JUBILANTI 371MLADI PIØEJO 373LOVSKI OPRTNIK 374F. Wakounig: Na Koroøkem garje spet ogroæajo gamse 374M. Cerar: Zakaj øe vedno tako? 375M. Toø: Kaj se dogaja z Negovskim jezerom? 375F. Œernigoj: Edmund Œibej – »Si v Gori ogenj poiskal …« 376J. Papeæ: Med ruøevci na Urølji gori 377J. Samec: Odmev na œlanek Praøiœ leæi 377S. Budin: Pobuda za kuharski teœaj: priprava jedi

iz divjaœine 378A. Leviœnik: Divjaœina kot hrana 378M. Erzar: Kulinariœni kotiœek 379V SPOMIN 380LOVSKA KINOLOGIJA 381S. Volariœ: Ugotavljanje podedovanih lovskih zasnov

je zahtevno opravilo 381S. Vale: Zadnja majska sobota v LKD Celje –

kinoloøki praznik 383M. Æigon: Analiza iskanj ranjene divjadi v letu 2004 383M. Toø: Lovski psi in vodniki so se predstavili

v Gornji Radgoni 386KZS: Predvidena legla lovskih psov 386

SLIKA NA NASLOVNICI:Koøuta – Cervus elaphusFoto: K. Schneider

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.

Poljski zajec:1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica:1. 11.–28. 2.

Jazbec:1. 8.–31. 12.

Lisica:1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok):1. 8.–31. 3.

Navadni polh:1. 10.–30. 11. Alpski svizec:1. 9.–30. 10.Piæmovka:1. 8.–31. 3.

Nutrija:1. 1.–31. 12.

Fazan:1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena):1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica:1. 9.–15. 1.

Øoja:20. 8.–28. 2.

Sraka:1. 8.–28. 2.Siva vrana:10. 8.–28. 2.

Foto

: M. S

amar

OBVESTILO UREDNIØTVABralce in sodelavce glasila LOVEC obveøœamo, da bo pisarnaod 4. do 24. julija 2005 zaprta zaradi rednega letnega dopusta.

Uredniøtvo glasila Lovec

LOVEC-jul/avg-2005 6/27/05 9:48 AM Page 327

328 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 7–8/2005

Œe se ozremo nekaj let nazaj, bomo hitro ugotovili, da seo prenovi naøe organizacije pogovarjamo æe kar nekajlet in ne samo od sprejema novega lovskega zakona.

Nekaj œasa smo govorili o reorganizaciji, vendar se mi dozde-va, da je ta beseda v lovskih vrstah dobila negativen prizvok.V zadnjem letu smo spet intenzivneje iskali nove oblike orga-niziranosti dela, saj so nas v to na neki naœin prisilili na enistrani novi lovski zakon in drugi novi predpisi, na drugi stranipa nam to omogoœajo nove tehnologije, ki jih vse bolj uporab-ljamo pri svojem delu. Œe najprej nadaljujem pri tehnologi-jah, naj omenim vsem znano dejstvo, da nove tehnologije,predvsem mobilni telefoni in raœunalniki, priklopljeni nainternet, omogoœajo na eni strani hitrejøe delo, torej lahko venoti œasa naredimo veliko veœ in bolje kot prej, na drugi stra-ni pa nove tehnologije omogoœajo tudi drugaœno organizacijodela in obvladovanje veœje koliœine informacij.

Poglejmo si primerjavo »klasiœnega« naœina dela z novimnaœinom dela z uporabo novih tehnologij v lovskih vrstah.Sklic œlanov nekega organa v LZS, ZLD ali LD je potekaltako, da je npr. predsednik pripravil vabilo z gradivom, ki gaje tajnik kopiral ali natisnil v potrebnem obsegu (npr. 30 iz-vodov). Nato jih je dal v kuverto (ponavadi veliko), nanje na-pisal naslove in nalepil znamke ter odnesel na poøto. Œe jetajnik gradivo dobil v œetrtek (prvi dan), ga je torej oddal napoøto v petek (drugi dan). V nekatere kraje poøtarji ob sobo-tah ne pridejo, tako da gradivo do vseh naslovnikov pridepraviloma øele v ponedeljek (torej œetrti dan po tem, ko je bilopripravljeno). Ker mora biti sklic opravljen praviloma vsajosem dni prej, je torej mogoœe sklicati sestanek pribliæno dva-najsti dan po tem, ko smo imeli gradivo. Z uporabo interne-ta pa je sklic mogoœ takoj, øe isti dan, ko je gradivo priprav-ljeno in je torej seja organa mogoœa æe osmi dan po tem.Œasovni prihranek je oœiten. Prihranimo tudi pri stroøkihpoøtnine, fotokopiranja in pri delu tajnika. To je samo drob-cen primer, namenoma pojasnjen nekoliko bolj poenostavlje-no. Tehnologija torej omogoœa veœ in boljøe komunikacije, leuporabljati jo moramo. Æal pa je v naøi organizaciji øe vednoveliko œlanov, tudi œlanov organov LZS, ki ne uporabljajo tehtehnologij in tako nehote zavirajo nujne spremembe v naøiorganizaciji. Z uporabo novih tehnologij lahko LZS pribli-æamo vsaki lovski druæini in vsakemu lovcu. Kako? Vzemimoprimer, da je na gradivo, npr. predlog nekega pravilnika, kinam ga poølje pristojno ministrstvo, kot zainteresirani civilnidruæbeni organizaciji, treba pripraviti pripombe v roku 8 dni.Gradivo lahko isti dan objavimo na spletnih straneh LZS,pozovemo lovce, naj posredujejo pisne pripombe v roku 5dni, isti dan skliœemo sestanek pristojnega organa, ki je œez 8 dni, tri dni pred sestankom œlanom organa dodatno poølje-mo zbrane pripombe in po sestanku (øe isti dan) naøe pri-pombe dostavimo na pristojno ministrstvo. Tako smo v roku8 dni opravili javno razpravo in posredovali pripombe. Zdosedanjim naœinom komuniciranja si kaj takønega ne mo-remo zamisliti. Kakor si teæko zamiøljamo komuniciranjeLZS z vsemi, veœ kot 416 lovskimi druæinami brez uporabesodobnih tehnologij. In kar posluøajte malo okoli sebe in sli-øali boste posameznike, ki se naglas spraøujejo, kako bo lah-ko LZS komunicirala z LD brez vmesnega œlena, brez ob-

moœne organiziranosti. Z uporabo sodobnih tehnologij ko-munikacija ni veœ problem. Ne nazadnje ste si æe ogledalipredlog novega Pravilnika o vsebini naœrtov za upravljanje zdivjadjo, kjer je poroœanje predvideno v elektronski obliki?Uvedba lovskega informacijskega sistema LISJAK prav go-tovo sodi zraven. Œasovni in finanœni prihranki uporabe so-dobnih tehnologij so torej veœ kot oœitni.

Da ne bom predolg pri tehnologijah, ki jih marsikateri lo-vec uporablja vsak dan, se bom osredotoœil øe na drugi vidikpotrebnih sprememb v naøi organizaciji.

Novi predpisi o lovstvu so in øe prinaøajo kar nekaj spre-memb pri naœinu naøega dela. Veœkrat ugotavljamo, da sevse preveœ pogovarjamo o naøi organizaciji in premalo ostroki. Obe trditvi sta toœni, a dejstvo je, da se moramo pogo-varjati tako o organizaciji kot tudi o stroki! Najprej nekaj olovski druæini (LD) kot upravljavcu loviøœa. Spremenjena za-konodaja je prinesla kar nekaj novih nalog, predvsem pa jeprinesla bistveno veœjo odgovornost stareøine. Stareøini, ki jeizvoljen na demokratiœni naœin, je treba dati vzvode za ures-niœevanje nalog lovske druæine, ne pa ga duøiti s preobilicosestankovanja. Dati mu moramo moænost, da si sam izbereekipo, s katero bo izpeljal skupno dogovorjen program innaloge, predvsem iz letnega naœrta gospodarjenja z divjadjoin loviøœem. Œe mu ne zaupamo, œe menimo, da ne deladobro, ga zamenjajmo, ne pa mu nagajati na razliœne naœine,kot to poœno v nekaterih druæinah, saj s tem økodijo LD kotceloti!

Ker je treba pri vodenju LD izhajati iz nalog, ki izhajajo izzakona in podzakonskih predpisov, je treba iz tega izhajatitudi, ko razmiøljamo o teritorialni organiziranosti in povezo-vanju lovskih druæin. Najpomembnejøe strokovne naloge sozdaj prenesene na obmoœna zdruæenja upravljavcev (OZUL)in na LZS. Lovske druæine torej ne morejo mimo LZS inOUZL. Seveda, da ne bo pomote, pa imajo lovske druæine vsemoænosti in pravico øe dodatnega organiziranja po Zakonu odruøtvih v okviru obmoœne lovske zveze (ZLD), ki so prosto-voljna oblika organiziranja. Kakøne in za koliko obmoœnihZLD se bodo LD odloœile, je nemogoœe napovedati. Ravnozato, ker so ZLD prostovoljna oblika organiziranja LD, je ne-utemeljeno na njih graditi sestavo lovske organizacije. LZSmora torej v prvi vrsti povezovati vse LD in jim zagotovitiustrezno pomoœ in servis storitev, ki pa jih mora opravljati nalokacijah, ki bodo dostopne lovcem; torej decentralizirano.Koncept bi torej lahko na neki naœin primerjali z organizi-ranjem dræave, ki ima na obmoœjih po dræavi organiziraneupravne enote, pa kljub temu lokalna samouprava delujeprek obœin. Organizirati se moramo torej konceptualno, po-dobno, vendar smiselno in vsebinsko nalogam lovske organi-zacije prilagojeno. Sedanja pravila (predlog za obœni zborLZS) øe ne omogoœajo organizacije obmoœnih enot LZS, sempa prepriœan, da bomo slej ko prej spoznali, da so nujnopotrebne. Naloge, ki jih mora LZS opravljati po zakonu, jekar nekaj in vsem je jasno, da vseh ni mogoœe opravljati zenega mesta. Zato se bodo tiste naloge, ki jih je treba izvaja-ti po obmoœjih, opravljale skupaj z ZLD na podlagi pogodbemed ZLD in LZS. S pogodbo se bo ZLD zavezala na doloœe-nem obmoœju opravljati naloge informacijske pisarne LZS,

Prenova lovske organizacije je stalno delo


329Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 7–8/2005

ki mora biti servis za naøe œlane. Naloge informacijske pisar-ne LZS bo ZLD morala izvajati v rokih in na dogovorjeninaœin ter z moænostjo prekinitve pogodbe, œe dela ne bodopotekala ustrezno. Œe bi maja letos æe imeli takøna pravila inpogodbo, bi pogodbo zadræale le tri ZLD. In zakaj? Zato, kerso le tri ZLD izpolnile svojo obveznost, povezano z nalogamivnosa podatkov v informacijski sistem Lisjak, ki so skupnodogovorjene obveznosti in prednostne naloge! In ugotovimlahko tudi, da takøne pogodbe za informacijsko pisarno nemore imeti tista dosedanja LZD, ki je veœ kot tri letapotrebovala za dostavo podatkov.

Za zakljuœek naj ugotovim, da se vse preveœkrat bojimosprememb, œeprav se vsi zavedamo dejstva, da so spremembeedino dejstvo, ki se ne spreminja. Veœ kot oœitno je, da se

bomo mogoœe øele œez leto ali dve vrnili k prvemu predloguoziroma konceptualno podobnemu, ki sem ga v obravnavoUpravnemu odboru LZS posredoval æe spomladi 2004, a jebil zavrnjen z veœinsko odloœitvijo. V œasu enoletne razpravepa je tudi Upravni odbor poœasi spreminjal svoje poglede instaliøœa ter se pribliæeval prvemu predlogu, ki je zagotavljaltako enotnost in strokovnost organizacije, nujno decentrali-zacijo opravljanja nalog LZS in æeleno ter potrebno lokalnosamoupravo oziroma povezanost. Vsi se moramo torej zave-dati, da se mora naøa organizacija spreminjati, se prilagaja-ti in postajati uœinkovitejøa. Œetudi bo zato treba dopolnitikomaj sprejeta pravila!

Bojan Lepiœnik,predsednik LZS

Foto

: M. S

amar


Foto

:M. M

aste

rl –

Dia

na


IZ DNEVNEGA TISKA

komisije za veliko divjad, meni,da smo naravnost sramotnopraznovali 70-letnico zakonskezaøœite medveda pri nas. Sredimarca leta 1934 je namreœ vuradnem listu Dravske banovineugledala luœ sveta »Naredba oizpremembi lovopusta in zaøœitiredke divjaœine …« V œlankuobøirno piøe o posegu v popula-cijo v tedanjem œasu. Zavod zagozdove Slovenije v obrazlo-æitvi uredbe o zavarovanju pro-stoæiveœih æivalskih vrst (2004)veliko preveœ govori samo o raz-logih za velik odstrel medveda,zamolœi pa vzroke za takøno sta-nje, na primer odpravo mrho-viøœ.

S takønim staliøœem pa se naj-bræ ne ujema vsebina posveta, kiga je na Blokah organizirala Slo-venska ljudska stranka (Kmeœkiglas, 4. 5.). Rdeœa nit je bila ugo-tovitev, da je za preæivetje zveridobro poskrbljeno, mnogo manjpa za preæivetje ljudi in za razvojobœin na tamkajønjem obmoœju.Obœani ne nasprotujejo obstojuzveri na njihovem obmoœju, jepa zanje nesprejemljivo sedanjepreveliko øtevilo æivali. Menijo,da bi morali preseæek ponuditidrugim dræavam ali pa ljudemzagotoviti nadomestilo za zmanj-øano kakovost æivljenja.

O pretiranih zahtevah po iz-rednem odstrelu medveda je prof.

dr. Miha Adamiœ v Dnevnikumed drugim dejal: »To je zeloøiroka harmonika, saj bi lahkopod krinko izrednega odstrela na-vsezadnje ustrelili vsakega med-veda, ki bi se hiøam pribliæal namanj kot sto metrov.«

MEDVEDJIBIORITEM NA SMS

Delo, 3. 6. (Klara Økrinjar).– Zavod za gozdove Slove-

nije v sodelovanju s sedmimipartnerji vodi LIFE program –Ohranitev velikih zveri v Slove-niji, projekt Rjavi medved. Med-vedom nameøœajo ovratnice zaprouœevanje, ki raziskovalcemvelikega rjavega kosmatinca ve-liko povedo: od bioritma do vsehdejavnosti, ki jih medved poœne:kdaj poœiva, kdaj se pase, kod inkdaj se premika. Kot je povedalTone Marinœiœ, vodja interven-cijske skupine Zavoda za gozdo-ve, so s signali z ovratnic æepotrdili tezo, da se medvedjegibljejo na zelo velikih povrøi-nah. Ugotovili so tudi, da semedved, ki ga odpeljejo globokov gozd, rad vrne. Zdajønja opa-zovanja so tudi ovrgla mnenje,da se medved pari julija in avgu-sta, ker se pari æe prej: od drugepolovice maja naprej.

Marinœiœ je øe poudaril, da

HITER RAZVOJSPREMINJAOKOLJE ÆIVALI

Veœer, Delo, 4. maja 2005(Joæe Pojbiœ). – Na letoø-

njem sejmu lovstva, ribiøtva, tu-rizma in aktivnosti v naravi, Lovv Gornji Radgoni, na katerem jesodelovalo 105 razstavljavcev iz12 dræav, sta obe organizatoricisejma – Lovska zveza Slovenijein Ribiøka zveza Slovenije – pri-pravili vsaka svoj strokovni po-svet. Predsednik LZS Bojan Le-piœnik in dr. Miha Adamiœ zBiotehniøke fakultete v Ljub-ljani sta opozorila, da je pravlovska organizacija s svojimi23.000 œlani najveœja in najmoœ-nejøa nevladna organizacija, ka-tere œlani odliœno poznajo terenin lahko sproti opaæajo spre-membe. Janez Erjavec, direktorPomurskega sejma, je govoril ovzgojni in izobraæevalni vlogisejma. Dr. Boris Kryøtufek sprimorske univerze je dejal, daima Slovenija v primerjavi zdrugimi tranzicijskimi dræavamiboljøa ekonomska izhodiøœa, ob-enem pa øe zmerne pritiske naokolje in veliko ohranjenost le-tega ter dobro biotsko raznovrst-nost. Boji pa se, da se bodo pri-tiski stopnjevali z gospodarskimrazvojem.

ZAØŒITA DIVJIHSVINJ Z MLADIŒI

Gorenjski glas, 13. 5. CvetoZaplotnik). – Upravni

odbor Lovske zveze Slovenije jena nedavni seji UO LZS v Øen-œurju sklenil predlagati Ministr-stvu za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano, naj doloœi obdobje mo-rebitnega skupinskega ali skup-nega lova na veliko divjad od 1.oktobra do 31. januarja (z do-pustnimi izjemami) in naj spre-meni uredbo o doloœitvi divjadiin lovnih dob. Po veljavni uredbije lov na divjo svinjo dovoljenod 1. julija do 31. januarja, kar jepo mnenju lovske zveze v na-sprotju z Zakonom o zaøœiti æi-vali, ki prepoveduje lov na vo-deœe samice v œasu poleganja indojenja mladiœev. Ker svinje ju-lija øe zanesljivo dojijo mladiœe,predlagajo, da bi lov na vodeœesvinje dovolili le v œasu od 1.septembra do 31. januarja.

70-LETNICAZAKONSKEZAØŒITE MEDVEDAPRI NAS

Slovenske novice, tedenskatribuna, 21. 5. (Milan Gla-

vonjiœ). – Ciril Øtrumbelj, œlan



odgovarja voznik, œe pa je økodanastala zaradi dejanj upravljavca(ko je posledica lova, na primer,nalet divjadi), je kriv upravljavecloviøœa.

Boris Leniœ se je v isti rubrikipogovarjal s prof. dr. M. Ada-miœem z Oddelka za gozdarstvoBiotehniøke fakultete. Voznikizbijejo najveœ srnjadi, ker je tavrsta pri nas najbolj øtevilna inrazøirjena po vsej Sloveniji, jedejal. Ker je Slovenija precejgozdnata deæela, je ravno obgozdovih priœakovati najveœ div-jadi. Toda pomembne niso samovelike gozdne povrøine, temveœto, kako je gozd razporejen. VPrekmurju ni velikih strnjenihgozdov, kot so na Koœevskem inøe kje; tam se divjad premika zene gozdne zaplate na drugo, ve-liko je cikliœnega gibanja æivali,v pokrajini je mnogo cest, do-maœini zelo hitro vozijo in tam jepovoæene kar precej divjadi. Dr.Adamiœ priporoœa dobro sodelo-vanje lovcev s cestnimi podjetji.

* * *

V tisku nismo zasledili le se-stavkov, ki sploøneje poro-

œajo o medvedih, temveœ smolahko prebrali tudi kakøno po-vsem konkretno in dramatiœnovest o sreœanju z rjavim kosma-tincem. Tako se je 57-letni Milefluriœ iz koœevskega naselja

Trdnjava iz oœi v oœi sooœil zmedvedom, potem ko je øel ponjegovi sledi. Reøil ga je pogumdomaœega psa. – Medvedka zdvema mladiœema je nedavnoobiskala œebelarja Antona Rah-neta iz Borovnice in mu naredi-la za 200.000 tolarjev økode.

Voznik osebnega avtomobilaje v nepreglednem ovinku na re-gionalni cesti Loøki Potok - mej-ni prehod trœil v srno, ki je tampreœkala cesto. Ker je izgubiloblast nad krmilom, se je zaletelv elektriœni drog. Na sreœo mu jeuspelo øe pravoœasno zapustitiavtomobil v plamenih.

»Po dobrih treh mesecih, koli-kor je minilo od poboja zavaro-vanih kanj na Sorøkem polju,policijska sluæba in inøpekcijskesluæbe niso naøli storilca,« je pi-sal avtor Delovega œlanka Vik-tor Luskovec.

Dnevnik je obøirno poroœal onaœrtih æivalskega vrta Ljublja-na, ki ima letos ambiciozen naœrt– obnoviti ograje. Delo je objavi-lo pogovor z direktorico ZOOZdenko Barbaro Fischinger.Na vpraøanje, kaj bi bilo, œe bijih obiskal inøpektor in odredilzaprtje vrta, je odgovorila: »Œezaprejo vrt, naj vzamejo øe æi-vali!«

Œasniki so poroœali o »novimetli« v Triglavskem narodnemparku, potem ko bo sedanjidirektor Janez Bizjak, ki vztraja

na tem poloæaju æe 13 let, odøel vzasluæen pokoj.

Andrej Kutin je v Veœeru(13. 4. 2005) izrazil bojazen, dabomo Slovenci verjetno izgubiliøe eno naravno vrednoto – zla-tovranko. Zgodovinski podatkiiz leta 1925 kaæejo, da je bila ne-koœ pogosta gnezdilka na Drav-skem polju in v Slovenskih gori-cah, gnezdila je tudi v Pekrah, vJovsih ob Sotli v breæiøki obœiniin øe kje.

Mladina je 23. 5. objavila za-nimiv œlanek z naslovom Poljubsprave, v katerem se med drugimspraøuje: »Zakaj ljudje tako teæ-ko reøujemo nesporazume, œe pato zlahka uspeva delfinom, hije-nam in celo kozam?«

Pred planinskim domom vKamniøki Bistrici so odkrili spo-menik bistriøki legendi, TinetuSlatnarju - Bôsu, enemu najveœ-jih poznavalcev Kamniøkih pla-nin, plezalcu, lovcu in enemuprvih gorskih reøevalcev. Kam-niøki æupan Tone Smolnikar jeob odkritju med drugim dejal:»Spomenik ni namenjen le Kam-niœanom, temveœ vsem sloven-skim planincem, ki radi zahajajov naøe gore, z njim pa smo za-znamovali planinske, alpinistiœ-ne, lovske in druge korenine, kiizhajajo s tega obmoœja.« Spo-menik je narejen po zamisli lov-ca in gornika Aleksandra Sar-navskega.

ljudje postajajo vse bolj nestrpnido medveda, kar pa ni dobro inni v prid medvedje populacije.»Naøe staliøœe je, da je treba zmedvedom pametno gospodariti,tako da bo lahko doloœeno øtevi-lo medvedov mirno sobivalo zljudmi.«

OBØIRNO O ØKODI NAPROMETNICAH

Dnevnik, Veœer, 17. 5. in 3.6. (Matej Øtakul, Boris

Leniœ, Kristl Valtl). – Veœer jeporoœal o lovski razstavi lovskihdruæin Muta, Vuzenica in Orlica.Trofeje øe zdaleœ niso odraz lov-skega dela, so pa njegov sestav-ni del, ki poznavalcu kaæe, kakø-na sta stanje in øtevilœnost divja-di, je zapisala Kristl Valtl. Le-tos so lovci prviœ postavili vospredje varovanje in økodo obprometnicah.

Matej Øtakul v Dnevnikovirubriki Svet vozil ugotavlja, da vSloveniji vsako leto povozijo5000 srn, 20 medvedov in nekajsto drugih divjih æivali. »Zaradivelikih izgub v prometu si zlastilovske organizacije æe dalj œasaprizadevajo najti ustrezne reøit-ve … Obstajajo razliœna mehan-ska (ograje), kemiœna (naœelovonja), svetlobna (reflektorji) inzvoœna odvraœala, ki pa so æaluporabna samo doloœen œas,«pravi mag. Janko Mehle, direk-tor strokovne sluæbe LZS. In kdoodgovarja za povzroœeno økodo?Œe vozilo ni v skladu s predpisi,

Foto

:E. M

ihev

c –

Dia

na

IZ DNEVNEGA TISKA

STEKLINA NA OBMOŒJUSLOVENIJE

V obdobju od 1. do 31.maja 2005 je bilo z ob-

moœja 46 obœin v naøi dræavilaboratorijsko preiskanih naprisotnost virusa stekline 68æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih indrugih bolezni æivali Nacio-nalnega veterinarskega inøti-tuta (NVI) v Ljubljani je pre-gledal 25 lisic, 7 psov, 12maœk, 10 jazbecev, 4 kune, 4govedi, 2 kozi ter enega di-hurja, srnjad, veverico in ovco.

Prisotnost virusa stekline jebila ugotovljena pri eni æivali.

Obœina Ilirska Bistrica – 1lisica.1. 6. 2005

Tina Ariœ, dr. vet. med.,viøja svetovalka VURS


Nisem zagovornik pra-nja perila, zato neradpolemiziram in odgo-

varjam na oœitke, pretirava-nja, potvarjanja, zavajanja inæalitve. Toda, ko sem prebraluvodnik Organiziranost lov-stva – drugi in zadnji!? delnanizanke v 6. øtevilki Lov-ca, sem se odloœil za to pisa-nje. Tudi zato, ker me takopisanje posredno æali.

Pa lepo po vrsti.Res je, dragi lovski tovariø

Anton Øubic, da si bil kritizi-ran na seji UO LZS, za obœ-nim zborom, drugim najpo-membnejøim organom naøelovske organiziranosti. Svojesmo ti povedali tudi na se-stanku predsednikov obmoœ-nih lovskih zvez. Kritika pomoji oceni ni bila zgreøena.Ker pa se ti je v uvodnikuzapisalo: »øirøe razumnoœlanstvo slovenskega lovst-va …«, te spraøujem, kdo jeto œlanstvo in kaj so œlani UOLZS ter na tisti seji UO pri-sotni predsedniki OLZ; tisti,ki nismo œlani tudi zato, kerkomisija IO za organizacij-sko-upravno podroœje, katereœlan si tudi ti, ni pred leti po-pravila Pravil LZS. Smo tonerazumniki? Œe smo, potemsi to tudi ti, saj si vendar œlanUO LZS in œlan Komisije zaorganizacijsko-pravno pod-roœje!

Piøeø o razvoju dogodkovin trdiø, da so zaøli na stran-sko pot in v slepo ulico. Kriv-ce iøœeø v IO in UO LZS.Moje mnenje je drugaœno.Krivec je organizacijsko-prav-na komisija, ki ni pravoœasnopripravila za veœino lovcevsprejemljivega Osnutka Pra-vil LZS. Kar zadeva pravnomnenje Inøtituta za primerjal-no pravo pri Pravni fakultetiv Ljubljani pa tole: Œepravsem bil proti nepotrebnemuizdatku, saj sem vedel, kak-øen bo odgovor, drugaœentudi ni mogel biti, sem daneshvaleæen za tistih nekaj straninevtralnega mnenja, ki je

nasprotno tvojim trditvam.Upam, da boø to priznal.

Res je, da obmoœne zvezeniso v Zakonu o divjadi inlovstvu (ZDLov-1) opredel-jene kot lovske organizacije.Niso pa tudi prepovedane in,kot tudi sam ugotavljaø, solahko organizirane na osnoviZakona o druøtvih. Kar pazadeva naloge obmoœnih lov-skih zvez (OLZ), so lahko teøtevilne, od tistih prenesenihs strani LZS, øe bolj pa tistih,ki so in bodo v interesu LD!

Glede OZUL pa: Z odlo-kom je vlada ustanovilaLUO, ne pa tudi, kot piøeø, daso se zgodili in se dogajajotudi OZUL-i. Kako so sesploh lahko zgodili, œe pa øeniso znani upravljavci loviøœ(ti so znani le po starem zako-nu, ki ne velja veœ), ki se poZakonu o divjadi in lovstvuzdruæujejo v doloœen OZUL.Ti (upravljavci) bodo znaniøele takrat, ko jim bo podelje-na koncesija. Veø pa verjetnotudi to, da do 1. junija øe nisobile doloœene niti vse mejeloviøœ! In œe ste kje OZUL-eustanovili, jih torej niste poœrki zakona. Da je OZULpravna oseba, je æe nekaj œasatvoja trditev. Zakaj potemteæave pri registraciji, kotsam ugotavljaø? Priporoœamti, da ne prehitevaø po desni!Poœakaj, da bo kdo glasno injasno povedal, ko bodo poœrki zakona ustanovljeni kotpravne osebe in s transakcij-skim raœunom. Sicer pa LUOin OZUL niso sporni, takokot niso bila sporna lovsko-gojitvena obmoœja (LGO), kismo jih imeli doslej. Zaraditega tvoj oœitek o najrazliœ-nejøih odporih nekaterih po-sameznih funkcionarjev nisoupraviœeni. Te funkcionarjesi si omislil ti. Œe pa so, kottrdiø, jih naøtej, povej njihovaimena in priimke. Kar pa za-deva aktivno in dokonœno od-loœanje, soglaøam, da lahkoglede organiziranosti LZ od-loœajo LD – obvezne œlanice

(pa tudi tista druøtva, ki jihnaøteva zakon), vendar netako, kot hoœeø in zahtevaøsamo ti, medtem ko bodo ob-vezne œlanice – upravljavkeloviøœ v OZUL-ih odloœaletakrat, ko bodo postale uprav-ljavke. To pa bo, ko jim bodræava s koncesijo dodelilaloviøœa v upravljanje.

Glede 4. odstavka nimampripomb, vsaj bistvenih ne.Øe zlasti, ker si samokritiœnopriznal, da tem organom pri-padaø in prevzemaø svoj delodgovornosti.

V 5. odstavku bi dodal:nikomur ne vsiljujem, œe za-piøem, da sem za predlog, dabi bilo na Obœnem zboruLZS, ki bo najmanj enkrat naleto, manj predstavnikov(delegatov). Prepriœan sem,da bi bil uœinek enak, œe ne øeboljøi. Predvsem pa bi bilsklic Obœnega zbora bistvenocenejøi. Œe bi se ga udeleæilo,npr., 110 predstavnikov, bibili samo potni stroøki za 3mio manjøi, kot bodo v pri-meru, œe bo na zboru 416predstavnikov LD in øe lepoøtevilo drugih. Nekaj bi pri-varœevali øe pri materialnih

stroøkih in pri najemnini dvo-rane. Za nekatere morda ne-pomemben prihranek. Nepo-membno tudi ni, da bo veœinaprisotnih lahko le dvigovalaroko ZA ali PROTI in le redkiposamezniki bodo lahko natakem obœnem zboru tudi kajkonkretnega povedali. No ja,bo pa zadoøœeno demokraciji,kot praviø! Je pa podcenjeval-na tvoja trditev o preæivelihelektorjih (izvoljenih ali ime-novanih predstavnikih). Kakopa je potem preæivelo odloœa-nje poslancev v parlamentu, vkaterem v imenu nekaj manjkot dva mio dræavljank indræavljanov Slovenije o bist-veno pomembnejøih vpraøa-njih odloœa le 90 poslancev,vœasih tudi samo 46!?

Soglaøam, da je bil rok zajavno razpravo o Osnutkunovih pravil LZS kratek. Akdo je kriv? Komisija, ki jeOsnutek pripravljala! Ponu-jeno varianto Pravil I in tisto,ki si jo pripravil ti, sem dobil(in tudi vsi drugi) le en danpred napovedano sklicanosejo UO LZS, na kateri je UOodloœal o Osnutku Pravil.

Ko piøeø o kadrovski bazi

332

MNENJA IN PREDLOGI

Organiziranost lovstva– zadnji del nanizanke

Foto

:E. M

ihev

c –

Dia

na


za UO, pa bi ti priporoœal, dav prihodnje »ne meøaø jabolkin hruøk«, ker dobro veø, da jeLZS nekaj povsem drugegakot LUO z OZUL-om. LZS jezveza vseh LD, njeni œlani solahko tudi druga druøtva, ka-terih dejavnost je povezana zdivjadjo, lovstvom in varst-vom narave (66. œlen ZDLov-1). Med ta druøtva sodijo tudiOLZ, organizirane po dolo-œilih Zakona o druøtvih. VLUO pa se zdruæujejo leupravljavci loviøœ in LPN(67. œlen ZDLov-1) in nihœedrug. OZUL torej niso œlaniLZS, medtem ko so OLZlahko, œe tako piøe v PravilihLZS. Zato smo se zavzemali»nerazumniki« in dokazovalitebi in tvojim somiøljenikom.Med LZS in OZUL je (v 67.œlenu, drugi odstavek, 4. toœ-ka) samo ena vez in to uskla-jevanje stvari je strokovne inupravljalske narave (ne patudi druøtvene) do dræavnihorganov in Zavoda (ZGS) terdo Zveze (LZS). Torej je edi-no realno, da so osnova zapredlaganje kandidatov zaœlane organov LZS (UO, NO,predsednik, razsodiøœe, Od-

bor Etiœnega kodeksa, komi-sije …) LD, prostovoljnozdruæene v OLZ. Morda pa bibilo øe bolje, œe bi bili osnovavolilni okoliøi, ne glede narazliœno øtevilo œlanic LD inne glede na øtevilo lovcev vteh LD. In niœ hudega, œe sevolilni okoliøi pokrivajo z ob-moœjem OLZ, ki bo po po-oblastilu LD tudi usklajeval-ka kadrovskih predlogov.

In øe nekaj, prijatelj Øubic!Ker sem æe kar dolgo na sve-tu, sem doæivel neøteto pri-merov, da obvezne oblikezdruæevanja ponavadi nisobile dolgega veka. Tam, kjerpa so se ljudje odloœili za pro-stovoljno zdruæevanje, je toponavadi uspelo in v veœiniprimerov rodilo tudi »bogatesadove«. S tem seveda neoporekam doloœilom Zakonao divjadi in lovstvu. Æelimpovedati le, da je veœinskomnenje drugaœno, kot trdiø inæeliø prepriœati 22.000 slo-venskih lovcev. Verjamem,da so nekateri na tvoji strani,da ti morda celo ploskajo.Res pa je tudi, da je znatnoveœ tistih, ki stvari ocenju-jemo drugaœe. To mi potrjuje

anketa, ki smo jo opravili naobmoœju naøe LZ. To mi po-trjuje odloœitev zadnje razøir-jene seje UO LZS, ko je veœi-na prisotnih zavrnila tvojoteorijo in tvoj Osnutek pravil.Soglaøam pa s tvojim mne-njem, da je IO in s tem podva-janje dela nepotrebno. Prak-tiœen primer naøe LZ, ko smopred dvema letoma spremeni-li Pravila in se odloœili zaenodomni naœin dela, to potr-juje.

Nemogoœe je vzpostavititrden most med LZS in OZUL,saj teh, dragi Øubic, øe ni!Tam, kjer pa so, zdruæujejopo novem zakonu »neznaneupravljavke«. Res je tudi, daOLZ nimajo veœ v celoti do-sedanjih nalog in morda tuditeæe. Imajo, v prihodnje pabodo imele øe veœjo teæo, zla-sti proti æeleni centralizaciji,ki jo »med vrsticami« lovciæe œutimo. Kljub elektronikibodo teæave (œe OLZ ne bododelovale) zaradi oddaljenosti,vsakodnevnega sodelovanja,najrazliœnejøega usklajevanja,dogovarjanja, øe zlasti pa zah-tevnega opravljanja nalog.Zakaj bi bile OLZ preæivelaoblika? Ne vem tudi, kdo zah-teva, kot trdiø ti, spremembozakona!? Œe to trdiø, potemverjetno tudi nekaj veø; papovej, kdo!

Øe nekaj bom zapisal: Alismo res vsi tisti, ki ne misli-mo tako kot ti in ne sprejema-mo tvojega vsiljevanja, »ne-gativna« veœina. In ne poza-bi: tako kot ti smo tudi funk-cionarji (œlani IO, UO, NO in

nenazadnje predsedniki OLZ)œlani svojih matiœnih LD, kibodo po sklenitvi koncesij-skih pogodb postale uprav-ljavke loviøœ in bodo skupaj zdrugimi aktivno in dokonœnoodloœale; a æal ne o PravilihLZS in naœinu sklica Obœne-ga zbora, kajti oboje bo odlo-œeno, preden bodo LD posta-le upravljavke na osnovi skle-njene koncesijske pogodbe.Piøeø in trdiø, da je tak naœinedino zakonit. Zato ne razu-mem, zakaj je Komisija, kate-re œlan si tudi ti, pripravljalaPravila tako dolgo, na æalostpredolgo in zakaj si na vrat nanos, kot pravimo v prispodo-bi, tik pred zdajci pripravilneki drug Osnutek pravil, kipa ga je 2. junija letos abso-lutna veœina prisotnih zavrni-la na 19. redni seji UO LZS.Podprla pa je Osnutek pravil,ki ga je s podporo 15. sotova-riøev in 12. OLZ vloæil v pro-ceduro podpredsednik LZS,lovski tovariø Branko Zlobko.

Ta prispevek ali bolje reœe-no odgovor sem napisal, kerme je vsebina uvodnika pri-zadela. Pa ne samo mene,ampak øtevilne lovske soto-variøe, ki so mi to tudi osebnopovedali.

Ker so Pravila LZS spreje-ta, ker bodo prej ko slej skle-njene tudi koncesijske po-godbe in bodo znani uprav-ljavci loviøœ, s tem pa se bodozgodili tudi OZUL-i, ured-niøtvu Lovca predlagam, dapolemiko o tem konœa.

Zoran LeønikMaribor

Oœitno je slovenske lov-ce vznemirila razpra-va o ukinjanju ob-

moœnih lovskih zvez in usta-navljanju lovskogojitvenihobmoœij, ki naj bi – po pre-priœanju nekaterih – nadome-stila obmoœne lovske zvezeoziroma zveze lovskih druæin(ZLD/LZ). Lovskogojitvenaobmoœja so zdruæenja uprav-

ljavcev loviøœ, ki so obveznapo zakonu o divjadi in lov-stvu. Zmotna je ocena, da t.i.obmoœno zdruæenje uprav-ljavcev loviøœ (OZUL) lahkonadomesti originalno lovskoorganiziranost, ki temelji naZakonu o druøtvih in ki imaza lovstvo pomembnejøe intrajnejøe naloge strateøkegapovezovanja, razvoja in utrje-

333

MNENJA IN PREDLOGI

Ohranimo svojo lovskoorganiziranost!


vanja lovskega poslanstva.Kot prvo pa zagovornikiOZUL, ki hitijo z ustanavlja-njem, povsem mimo delo-vanja temeljnih naœel lovskeorganizacije, pozabljajo, daOZUL lahko ustanovijo uprav-ljavci loviøœ (ne pa lovskedruæine, ki øe niso pridobilekoncesije za upravljanja lovi-øœa!). To pomeni, da bi mora-le lovske druæine najprej pri-dobiti koncesijo za upravlja-nje loviøœa, øele nato pa bi selahko kot upravljavci loviøœ zdrugimi upravljavci po œrkizakona zdruæili v OZUL ne-kega obmoœja. Pri sestavlja-nju pravil pa so iniciativniodbori naleteli na vpraøanje,ali je OZUL pravna osebaali ne. Po moji oceni to niti nibistveno, saj je OZUL lahkonosilec pravic in obveznosti.Komisija za organizacijsko-pravne zadeve pri Lovskizvezi Slovenije je glede nazakonsko besedilo sklenila,da OZUL ni pravna oseba,sam pa menim, da se morajoupravljavci loviøœ po œrki za-kona zdruæiti v lovsko uprav-ljalsko obmoœje, pri œemer jezelo pomembno doloœilo za-kona, da so lovci tisti, ki sodolæni zagotoviti denar zanjegovo delovanje. Ker pa tos œasovno stroøkovnega zor-nega kota pomeni denarnoobremenitev lovcev in lov-skih druæin, menim, da je naj-bolje, œe se OZUL ustanovipri obmoœni lovski zvezi, kiæe ima kadrovske, denarne inprostorske moænosti za nje-govo delovanje, s tem pa sebistveno poveœata tudi po-men in vloga obmoœne lovskezveze, ki je nikakor ne morenadomestiti OZUL, ki ima vzakonu omejene naloge. Ne-miri in spori glede ukinjanjaobmoœnih lovskih zvez v pridobmoœnih zdruæenj uprav-ljavcev loviøœ so nepotrebni,ker samo razburjajo lovce,netijo spore in krnijo njihovolegitimno organiziranost. Ob-moœna zdruæenja upravljav-cev loviøœ ne morejo nado-mestiti lovskih zvez, ker ima-jo slednje pomembnejøe na-loge za delovanje in razvojlovstva. LZS je æe ugotovila,da upravljanje in sodelovanjez veœ kot 400 lovskimi dru-

æinami iz Ljubljane ni nesmotrno ne uœinkovito. Ob-moœna zdruæenja upravljav-cev loviøœ so le obligatoren(obvezen) inøtitut strokovne-ga povezovanja upravljavcevloviøœ s toœno doloœenimistrokovnimi nalogami, ki sonadomestila oziroma uzako-nila nekdanje lovskogojitve-ne bazene (LGB). V prispev-ku Antona Øubica preberem:

»V tem œasu so se dogodiliin se øe dogajajo, ustanovitveOZUL, ki so glede na za-konske opredelitve nespornepravne osebe, teæava je le prinjihovi registraciji, a tudi taje reøljiva. Torej je klasiœnalovska organizacija dobilanovega, zakonsko predpisa-nega sogovornika – kar OZULje, v œigar sfero so prenesenevse strokovne zadeve uprav-ljanja z loviøœi in gospodarje-nja z divjadjo, œesar podroœ-ne zveze v svojem bodoœemæivljenju po sedanji zakonskiureditvi ne bodo veœ izvajalein se je njihova dejavnostbistveno okrnila. Tako smoslovenski lovci in naøe LDobvezno in istoœasno vpeti vLZS in OZUL. To so zakonskadejstva, ki jih je potrebnouveljaviti v praksi, v tej sferipa se zadeva øe vedno zatika.Zapleti v zvezi s tem pa pomoji oceni in osebnem do-æivljanju delovanja UO in IOLZS v zadnjem œasu oziromauvodoma navedene Komisije,nastajajo zaradi nerazumlji-vih, neopraviœljivih in nepra-vilnih odporov nekaterih po-sameznih funkcionarjev, ki pav odloœilnem trenutku lahkopridobijo tudi potrebno nega-tivno veœino v navedenih tele-sih odloœanja. Prepriœan sem,da teh odklonov kritiœnoœlanstvo lovske organizacijenima in jih ne podpira, kar paje najpomembnejøe, saj o tehvpraøanjih aktivno in dokon-œno odloœajo le obvezne œla-nice LZS in OZUL, torejupravljavci slovenskih loviøœoziroma lovske druæine …«

Jaz pa pravim: dajanje pred-nosti in pomenu obmoœnihzdruæenj upravljavcev lo-viøœ pred lastnimi ideali instrokovno pripadnostjo lah-ko pomeni le zaœetek raz-kroja lovske organizacije.

Po moji oceni je treba stro-go razlikovati organiziranostlovstva (Zakon o druøtvih) inlovskoupravljalsko obmoœje(Zakon o divjadi in lovstvu,67. œlen ZDLov-1). Obmoœnazdruæenja upravljavcev lo-viøœ (OZUL) so, kot æepovedano, obvezna oblikazdruæevanja upravljavcevloviøœ. Ni pa povsem jasno,ali so lahko pravne osebe aline! Komisija za organizacij-sko-pravna vpraøanja LZS trdieno, avtor œlanka A. Øubic patrdi nasprotno.

Lovsko upravljalsko ob-moœje (LUO), ki je po zakonuøirøa velikopovrøinska eko-loøka celota, v kateri æivijopopulacije divjadi ene ali veœvrst v vseh letnih œasih in jodoloœajo ekoloøki dejavnikiter æivljenjske zahteve divja-di, pa tudi naravne ali umetneovire, ki jih divjad redko alisploh ne prehaja, bi lahkobilo pravna oseba, œe bi bilonosilec pravic in dolænosti,vendar je njegova registracija– kar priznava tudi A. Øubic –vpraøljiva.

Glede na doloœbo zakona,da OZUL financirajo lovci,se postavlja resno vpraøanje,zakaj bi lovci plaœevali øenjegovo, œe pa se zdruæenje(primer OZUL Postojna, okaterem je Lovec poroœal veni izmed svojih øtevilk) lah-ko vkljuœi in financira prekobmoœne lovske zveze (kjerbi lahko imel tudi svoj se-deæ!). Kljuœno pa je vpraøa-nje, kdaj in ali bo dræava lov-skim druæinam sploh podelilakoncesijo za upravljanje lo-viøœ!?

ZDlov-1 je v svojem 67.œlenu, kjer ureja obmoœnozdruæenje upravljavcev, do-loœil, da se morajo upravljav-ci loviøœ in loviøœ s posebnimnamenom v lovskoupravljal-skem obmoœju zaradi ureja-nja in usklajevanja skupnihnalog pri upravljanju z div-jadjo zdruæiti v obmoœnozdruæenje upravljavcev loviøœin loviøœ s posebnim name-nom.

Po 67. œlenu ZDLov-1 sezdruæujejo le upravljavci lo-viøœ (ne lovske druæine),zato je pred tem treba prido-biti koncesijo, ki pa jo, kot

je meni znano, LD øe nima-jo. To je objektivno dejstvo,zato apriorno navijanje zadoloœene reøitve ni sprejem-ljivo. Œlanek A. Øubica bozanesljivo razdelil œlanstvo.Posebno so lahko upraviœe-no nezadovoljne obmoœnelovske zveze, øe posebno ti-ste, ki imajo svoje premoæe-nje v nepremiœninah oziromatiste, ki delujejo uœinkovito.

Lovstva brez lovcev innjihove organizacije ni! Zatonikakor ne hitimo z ukinja-njem obmoœnih lovskih zvez!OZUL ni ne nadomestilo inne konkurenca oziroma, kotga imenuje A. Øubic, »zakon-sko predpisani sogovornik«lovski organizaciji; to je zdru-æenje upravljavcev loviøœ stoœno, v zakonu doloœenimipristojnostmi. Zato OZUL nemore nadomestiti obmoœnelovske zveze.

Zato lovska vpraøanja re-øujmo tako, da bomo prven-stveno zadostili 34. œlenuUstave – pravici do zbiranjain zdruæevanja vsem œlanomna podlagi 2. œlena Ustave, kiterja enakopravno obravna-vanje vseh œlanov.

Lovski zakon ureja pravicona tuji stvari, zato je reøitevZDLov-1, da je divjad dræav-na lastnina, veœina loviøœ paje bodisi v dræavni ali pa za-sebni lasti. Lovski upraviœen-ci so lovske druæine, ki biplaœevale koncesnino in pre-teæno veœino økod od divjadi– ob zagroæenih kaznih tudido 30,000.000,00 sit – naj-manj vpraøljiva. OZUL neopredeljuje niti 5. œlen ome-njenega zakona, ki opisujetemeljne pojme, ki jih upo-rablja zakonodajalec.

Zato naj prevlada zdrav ra-zum. Ohranimo svojo lovskoorganiziranost, ker so lovskezveze strokovne podlage zarazvoj stroke in povezovanjenjenih œlanov na strokovnihpodlagah, saj ni nobene po-trebe, da bi nas razdelilovpraøanje obmoœnih lovsko-gojitvenih obmoœij, ki je pozakonu zapovedano obveznozdruæevanje upravljavcev lo-viøœ, kar pa lovske druæinezaenkrat øe niso.

Bojan AvbarNovo mesto


MNENJA IN PREDLOGI


Kot sem napovedal æe v prejøni øtevilki, bom predstavilpodsistem evidenca œlanstva. Za primer bom uporab-ljal izmiøljene podatke v »testnem« Lisjaku na naslovu

https://www.logos.si/LIS_test/.

Predvsem zagotoviti varstvo osebnihpodatkov

Æe v uvodu moram omeniti podroœje varovanja osebnihpodatkov œlanov, saj so se na forumu na spletni strani LZS æepojavljala vpraøanja, povezana s tem. Tudi sedanje zbiranjeosebnih podatkov o œlanstvu v roœno vodenih evidenœnih knji-gah œlanstva øe ni pravno reøeno, kar pa ni opraviœilo, da tegapodroœja ne bomo uredili sedaj.

Varstvo osebnih podatkov je pravica, ki je zagotovljenaz Ustavo RS. Ustava doloœa, da pravica varstva osebnih po-datkov vsebuje izrecno prepoved uporabe osebnih podatkovv nasprotju z namenom njihovega zbiranja in vsakomurdaje pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki senanaøajo nanj ter pravico do sodnega varstva v primeru njiho-ve zlorabe. Cilj varstva osebnih podatkov je varstvo posamez-nika, na katerega se podatki nanaøajo, in njegove informacij-ske zasebnosti.

Pravica varstva osebnih podatkov je natanœneje opredeljenav Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Zakon doloœa, da nad-zorstvo opravljata Inøpektorat za varstvo osebnih podatkov invaruh œlovekovih pravic. S tem zakonom je urejeno tudiupravljanje zbirk osebnih podatkov. Upravljavec zbirke podat-kov mora za vsako zbirko zagotoviti, da so iz kataloga podat-kov, ki ga vodi na podlagi in v skladu z zakonom, razvidnadoloœena dejstva o zbirki podatkov, njenem upravljavcu, upo-rabnikih in vsebini. To pomeni, da mora sekretariat LZS zago-toviti katalog, ki kaæe, s katerimi osebnimi podatki razpolaga.Zakonodaja natanœno doloœa, kaj mora vsebovati takøen kata-log. Del kataloga je treba posredovati Ministrstvu za pravosod-je. V primeru, œe upravljavec ne zagotovi, da ima katalog po-trebne podatke ali da ne posreduje potrebnega omenjenemu mi-nistrstvu, je zagroæena visoka denarna kazen. Iz navedenegasledi, da bo podroœje zbiranja osebnih podatkov navedeno venem izmed œlenov novih Pravil LZS in da bo katalog oseb-nih podatkov LZS prijavila na Ministrstvo za pravosodje.

PODSISTEM – EVIDENCA ŒLANSTVATa del Lisjaka je namenjen:– izvajanju vseh postopkov glede vodenja evidence œlanstva

v lovskih organizacijah (vnos, dopolnjevanje, pregledo-vanje in brisanje podatkov),

– oblikovanju razliœnih pregledov oz. »filtriranju podatkov«ter

– izpisovanju razliœnih, vnaprej oblikovanih obrazcev.

Po prijavi v aplikacijo æe poznamo zaslon – podsistem evi-denca œlanstva je na zavihku œlan v zgornjem levem kotu za-

slona. Skoraj vse v prvem delu opisano velja tudi za zavihek – evidenca lovskih gostov.

Osrednji del zaslona je deljen na dva dela:– levi del je t.i. pripravljalni del. V tem delu so iskalne for-

me, podatki, ki so rezultat iskanja, in ukazni gumbi za doda-janje novih in iskanje obstojeœih zapisov;

– desni – delovni del zaslona – sluæi za vnaøanje, aæuriranjein dodajanje podatkov o izbranem œlanu v obrazce in pod-obrazce, njihovo pregledovanje ter izpisovanje rezultatov po-izvedb. V tem delu ekrana so tudi gumbi za shranjevanje inbrisanje podatkov ter izpis evidenœnega lista. V zgornjem des-nem kotu zaslona je fotografija œlana, ki jo lahko tudi pove-œamo in natisnemo.

Iskanje œlana:Œlana lahko najdemo po

naslednjih doloœilih iskanja– priimek, ime, datum roj-stva, vrsti œlana in nazivuLD. Œe ne vpiøemo doloœil,se po kliku na gumb iøœi vlevem spodnjem delu zaslo-na izpiøe celoten seznamœlanov. Po izbiri œlana se v

desnem delu ekrana odpre obrazec za pregled/ aæuriranjepodatkov.

Dodajanje novega œlana:Novega œlana je mogoœe

vpisati le na nivoju lovskedruæine. Po kliku na gumbnov se v desnem delu ekranaodpre obrazec za vnos po-datkov. Polja, oznaœena z


Evidenca œlanstva na Lisjaku


rdeœo zvezdico, pomenijo, da je vnos zahtevanih podatkovobvezen, sicer program ne dovoli nadaljevati. Med vnosnimipolji se pomikajte naprej s tipko Tab. Ko je zapisano shra-njeno, se œlanu avtomatiœno dodeli njegova øtevilka (kljuœ). Taje pomembna zaradi poznejøega morebitnega uveljavljanjadvojnega œlanstva oz. zaradi fotografije. Nato lahko podatkespreminjamo kadar koli.

Dodajanje obstojeœega œla-na

Novi zakon dopuøœa moæ-nost, da so posamezniki lah-ko œlani dveh ali veœ lovskihdruæin oz. so æe bili œlanikatere koli lovske druæine vSloveniji, iz katere so izsto-pili in se zdaj, npr., po nekaj

letih æelijo vrniti. Podatki o takønem œlanu v Lisjaku æe obsta-jajo, zato se lahko preprosto prenesejo tudi v naøo LD. Pritakem naœinu dela doseæemo, da se vsa zgodovina takega œlanaprenese, œlan pa je v bazo vpisan samo enkrat. V ta namen nammora dostaviti svoj evidenœni list iz matiœne lovske druæine,œlanstvo v naøi LD pa mu vnesemo s kombinacijo podatkov zlista. V bazo podatkov o naøih œlanih se prenesejo vsi podatki,razen podatkov o funkcijah.

Na desni strani zaslona so atributni podatki posameznegaœlana - osebni podatki, podatki o izobraæevanjih, odlikovanjihin funkcijah, podatki o zgodovini œlanstev ter plaœilu œlanari-ne. Vse te podatke in øe veœ smo morali voditi æe doslej vroœno vodenih Matiœnih knjigah œlanstva. Veœji del podatkov(nekateri so tudi opcijski) je namenjen evidenci v lovski druæi-ni, za nivo LZS pa je predvsem pomemben podatek o prejema-nju revije Lovec, saj se bo v prihodnosti iz Lisjaka prenaøalabaza prejemnikov v uredniøtvo revije, ter podatek o œlanari-ni zaradi zagotovitve nalepk na lovskih izkaznicah. Pravtako se bodo na podlagi analiz naœrtovala izobraæevanja (npr.za lovske œuvaje, preglednike mesa …)

Vse podatke vnaøamo neposredno v polja, razen podatkov,ki so v podobrazcih (npr.: odlikovanja …). V tem primeruaktiviramo obrazec za vnos odlikovanja ali izobraæevanja sklikom bodisi na povezavo ali neposredno na podobrazec. Obtem pa je treba vedeti, da lahko skladno z nivojem lovskeorganizacije vnaøamo le tiste podatke, za katere smo, skla-dno predpisom, pristojni – za vnos drugih morajo tajnikiopozoriti pristojni nivo.

Pooblaøœenec LD lahko vnaøa le podatke o podeljenih dru-æinskih priznanjih ter o opravljenem praktiœnem delu lovskegaizpita za pripravnika. Pooblaøœenec obmoœne lovske zvezevnaøa podatke o opravljenem lovskem izpitu œlana, izpitu zastrelskega in kinoloøkega sodnika ter preglednika mesa pri izo-braæevanjih ter podatke o podeljenem priznanju ali odlikova-nju te obmoœne lovske zveze. Delavec sekretariata LZS pavnaøa podatke o opravljenem izpitu za lovskega œuvaja oz.lovskega mojstra pri izobraæevanjih ter o odlikovanjih LZS(znaku za lovske zasluge in redih LZS ter o podelitvi Zlato-rogove plakete ali plakete revije Lovec). Zaradi laæjega dela sood zaœetka uporabe Lisjaka do 1. 7. 2005 sproøœeni vnosi vsehodlikovanj in izobraæevanj tudi na obmoœnih lovskih zvezah.

Pri zgodovini œlana in funkcijah je pomembno, da razli-kujemo med statusi – aktivno in neaktivno. Aktivno pomenitrenutno aktivno funkcijo, termin neaktivno pa je rezerviran zaprejønje funkcije. Tajnikom v LD predlagam, da si zaœetke inzakljuœke opravljanja posameznih funkcij œlanov prej izpiøeteiz zapisnikov obœnih zborov, œe jih niste tekoœe vodili v roœnovodeni Matiœni knjigi œlanstva.

Na tem mestu naj omenim øe gumbe – briøi, izstop iz druøt-va in natisni.

Brisanje œlanaTako kot vnos novega œlana je brisanje podatkov o œlanu

mogoœe le v matiœni LD œlana. Œlan, ki ga izbriøemo iz eviden-ce, je trajno izbrisan ob pogoju, da viøji nivo ni vpisal nobene-ga podatka – znaœilni primer je pripravnik, ki ni opravil lov-skega izpita.

Prenehanje œlanstva v lovski druæiniPo kliku na gumb

izstop iz druøtva vpi-øemo datum izstopain razlog izstopa.Œlanu, ki mu prene-ha œlanstvo v LD, sespremeni status v

neaktivno, saj se morajo njegovi podatki ohraniti v elektronskimatiœni knjigi. Takøen œlan ni veœ na seznamu aktivnih œlanov,njegove podatke pa boste lahko pregledovali med bivøimiœlani. V primeru ponovnega sprejema v œlanstvo ga lahkopovrnemo prek zavihka bivøi œlani.

Gumb natisni

S klikom na gumb natisni stiskamo na tiskalnik matiœni list.To je vnaprej pripravljen obrazec, ki vsebuje bistvene podatkeo œlanu. Matiœni list je pripravljen zaradi vpogleda œlana vpodatke, ki jih LD vodi o njem ter zaradi prehajanja œlanovmed lovskimi druæinami in uveljavljanja dvojnega œlanstva.

Program pa ima øe dodatne moænosti, predvsem o optimizi-ranju postopkov glede izobraæevanj in odlikovanj. Namreœ:LD lahko testira izpolnjevanje pogojev œlanov za opravljanjerazliœnih vrst izobraæevanja oz. za prejem lovskega odlikova-nja. V pripravljalnem delu ekrana izberete:

– vrsto izobraæevanja, za kate-rega ste opravili testiranje.Pod iskalno formo se izpiøejopogoji, ki jih mora œlan izpol-njevati,

– organizacijo – ta podatek jesmiseln le za organizacijeviøjega nivoja (OLZ inLZS), ki lahko najdejo œlaneiz veœ lovskih druæin,

– priimek – œe se testiranje opravlja za toœno doloœenega œlana,– datum za katerega se testira – program vedno predlaga si-

stemski datum. To pomeni, da pri testiranju dobite spisekœlanov, ki so na tisti (danaønji) dan izpolnili zahtevani pogoj.S spremembo datuma lahko poljubno pomikate datumskomejo, za katero se testira izpolnjevanje pogojev.Po vnosu doloœil s pomoœjo ukaznega gumba prikaæi opra-

vite poizvedovanje.



DVANAJST MESECEV V PRAØIŒJEM REVIRJU (IV.)

Æita, zlasti koruza, so æeskoraj dorasla in div-jim praøiœem nudijo

varno in prijazno bivanje.Zaœenjajo se prve æetve æit,razen koruze, ki raste vse vavgust. Najveœ miru jim nu-dijo veœji predeli s koruzo.

V tem œasu se divji praøiœihranijo predvsem na njivahin polju, saj je v gozdu malohrane. Na jedilniku prevla-dujejo detelje in trave, patudi mleœni oves, ræ, jeœmenin pøenica. Priljubljen inhranljiv je regrat. Med æival-sko hrano prevladujejo miøi,voluharice, polæi, œrvi inostanki divjadi, zlasti srnjihmladiœev. Razen vodeœihsvinj, ki se prebarvajo øeleavgusta, so divji praøiœi æejulija povsem v poletni dlaki.Zgodaj poleæeni ozimci hitro

izgubljajo znaœilno otroøkoprogavost.

Julija zalagamo le prepre-œevalna, avgusta pa æe tudiprivabljalna krmiøœa. Na lov-skih krmnih njivah lahko rastobogatimo z duøiœnimi mine-ralnimi gnojili. Tako kot vprejønjih mesecih nadzo-rujemo uœinkovitost krmnihnjiv in zaloæenost krmnih sol-nic. Priporoœljivo je, da obizjemni suøi v kaluæe pripe-ljemo vodo. Øe posebno mo-ramo varovati topinambur,kateremu je prehranska vloganamenjena predvsem poznopozimi in spomladi.

Ne glede, ali so divji praøiœistalno na kmetijskih povrøi-nah, ali tja vsako noœ prihaja-jo iz bliænjih gozdov, teæiøœelova usmerimo na gozdni rob,pa tudi na bliænja trstiœja in

podobna, divjim praøiœem pri-ljubljena staniøœa. Veœje moæ-nosti omogoœa deæevno, mok-ro vreme, v kakrønem divjipraøiœi dnevna staniøœa zapu-stijo prej, predvsem zaradineprijetne mokrote, pa tudizaradi obœutka veœje varnosti.

Svinje vodijo ozimce tako, daposamiœne æivali ponavadiniso vodeœe svinje. Avgustaozimci tehtajo od 15 do 25 kg,zato je njihov odstrel æe eko-nomsko upraviœen.

(Nadaljevanje prihodnjiœ)Blaæ Kræe


V delov-nem deluzaslona seizpiøe sez-

nam vseh œlanov, ki izpolnjujejo pogoje. Od tod naprej pa jeostal pred nami samo øe sprejem odloœitve, koga bomo prija-vili na izobraæevanje.

Popolnoma enaka zadeva je glede testiranja pogojev za odli-kovanje.

Programu je dopolnil-no dodana tudi funkcio-nalnost, t,j., da uporab-nik lahko izbira doloœila,po katerih æeli imeti pri-kazane podatke.

Po izbiri in vnosu do-loœil se na klik na gumbrezultati iskanja v des-nem delu zaslona prika-æejo æeleni podatki. Po-datke kopiramo v odlo-æiøœe ter jih prilepimo vExcelovo tabelo. Poznejejih nadalje obdelujemo s pisarniøkimi programi(Word …) za, npr., pri-pravo seznama œlanov s

telefonskimi øtevilkami, œestitk ob jubilejih, nalepk ipd.

Na testni verziji Lisjak je æe objavljena β verzija podsistemaODVZEM IZ LOVIØŒA. Vendar je pogoj za vnos podatkov oodvzemu iz loviøœa zakljuœeno delo na evidenci œlanstva. Œe

ne bomo pravoœasno (do 1. 8. 2005) uredili evidence œlanstva,ne bomo mogli zaœeti vnaøati podatkov o odstrelu, ne bomomogli izpisovati trenutnih realizacij naœrta odstrela, evidenœ-nih knjig, kategorizacijskih listov, raœunov … Tako pa ne bo-mo dosegli temeljnega cilja, ki ga ima Lisjak – olajøanje inpoenotenje dela na vseh ravneh lovske organizacije in tudi neopraviœiti stroøka njegove vzpostavitve.

V eni od prihodnjih øtevilk bom podrobneje predstavil øepodsistem ODVZEM (IZLOŒITEV) IZ LOVIØŒA.

Darko But

In kakøno je bilo stanje urejenosti evidence œlanov na dan11. 6. 2005?

Zap. Obmoœna LZ Øtevilo vseh Øtevilo obdelanih Øtevilo obdelanih Odstotekøt. œlanov v Lisjaku na dan 2. 6. 2005 na dan 11. 6. 2005

1 Bela krajina 621 430 525 84,5 %2 SK ZLD - Celje 2079 2079 2079 100,0 %3 Gorenjska 1366 5 5 0,4 %4 Idrija 372 281 332 89,2 %5 Koœevje 766 584 695 90,7 %6 Obalno-Kraøka 1133 154 154 13,5 %7 Ljubljana 1724 69 69 4,0 %8 Maribor 1924 15 111 0,5 %9 Notranjska 445 1 46 10,3 %10 Postojn.-Bistriøka 896 59 844 94,2 %11 Gorica 1813 151 803 44,3 %12 Novo mesto 1019 12 12 1,2 %13 Posavje 1028 200 202 19,5 %14 Prekmurje 743 642 696 93,7 % 15 Prlekija 491 348 436 88,8 %16 Ptuj 915 7 7 0,8 %17 Zasavje 919 477 478 52,0 %18 Koroøka 1138 1138 1138 100,0 %

SKUPAJ: 19287 6589 8632 44,7 %

DVANAJST MESECEV V PRAØIŒJEM REVIRJU (IV.)JULIJ, AVGUST – Najveœ hrane najdejo na polju – Vsi æe v poletni dlaki – Nadzorujmo uœinkovitost

lovskih krmnih njiv in poskrbimo za vodnatost kaluæ – Lov na gozdnem robu

Foto

: K. S

chne

ider


Loviøœe Jelen - Sneænik je bogato znaravnimi danostmi visokega Krasa inima izjemno bogato tradicijo v lovstvu.Obmoœje je prek Loøkega Potoka pove-zano s Koœevsko, tako da je skupaj kar100.000 hektarjev izrazito gozdnate kra-jine v upravljanju poklicnih lovcev. Vvseh loviøœih s posebnim namenom natem obseænem obmoœju, kjer je tudiosrednje obmoœje velikih zveri v Slove-niji, je ena od posebnosti tega loviøœatudi ta, da se navezuje na obmoœje Gor-skega Kotarja na Hrvaøkem ter naprejpo Dinaridih do Bosne. Kako vse tovpliva na vaøe delo?

Vse to zelo vpliva na naloge tegaloviøœa in na naøe redno delo. Divjad nepozna meja! Meje si postavljamo samoljudje zaradi vseh mogoœih interesov, kipa so pogosto v nasprotju z zakonitostmiin æivljenjem narave. To øe posebno ve-

lja za varstvo velike divjadi nekaterihvrst, ki imajo in tudi potrebujejo zelovelik æivljenjski prostor. Lovci naj bi torazumeli æe dolgo, œeprav se jih kar veli-ko pogaja med seboj zaradi meja loviøœ,kar æe desetletja doæivljamo tudi na na-øem obmoœju.

Zaradi zahtev po obseænem æivljenj-skem prostoru divjadi, øe posebno jele-njadi, medvedov, volkov in risov, pa tudidivjih praøiœev, sodelujemo s sosednjimiloviøœi v Sloveniji ter z vodstvi loviøœ naHrvaøkem. Nujnost takega sodelovanjapotrjujejo rezultati naøih raziskav tehvrst divjadi, pridobljenih s telemetrijo.Na øirøem mejnem obmoœju med Slove-nijo in Hrvaøko æivijo naøe skupne popu-lacije divjadi, ki jih lahko opredelimokot dinarske populacije. Naj se ob temzahvalim za izredno dobro in redno so-delovanje lovcem in vodjem loviøœ naGomancih in Delnicah, kar je celotna inøirøa jugozahodna meja loviøœa s Hr-vaøko. Menim, da smo politikom v obehdræavah lahko za zgled koristnega sode-lovanja.

V Sloveniji imate prav vi najveœ izku-øenj z odlovom divjadi za telemetriœneraziskave. V sedanjem œasu si ne more-mo veœ predstavljati raziskav prostoæi-veœih divjih æivali, œe jih ne odlovimo,opremimo z oddajnikom in ponovnoizpustimo. Øe pred nedavnim, ko ste vtem loviøœu zaœeli s to metodo, je bilotreba tekati in se voziti po terenu, da stelahko spremljali gibanje æivali, zdaj pavse to poteka noœ in dan prek satelitov.Kakøne so ob tem vaøe izkuønje?

Odlov divjadi za namene telemetrije je

Tone, vaøe delo je gotovo zahtevno intudi naporno, saj ste razpeti med izrazi-to terenskim delom poklicnega lovca,kjer ni praznikov in ni doloœenega de-lovnega œasa, ter na drugi strani medorganizacijo in vodenjem celotnega lo-viøœa, ki spada pod Zavod za gozdoveSlovenije, kjer so gotovo tudi øtevilniproblemi. Vmes pa so øe: druæina, za-dolæitve v lovski druæini in øe marsikaj.Oœitno vse to zmorete z dobro organiza-cijo svojega dela. Pa vendar: povejte,katerim nalogam in opravilom bi daliprednost, œe bi lahko izbirali?

Odloœitve v loviøœu so strokovno zelozahtevne in zelo konkretne. Vse je naoœeh in v presojah strokovnjakov, øefovv zavodu, »lovskih strokovnjakov« terkritiœne javnosti, pa naj si bo glede vla-ganj v loviøœe, sestave in viøine odstrela,posameznih odstrelov divjadi ali najzah-tevnejøih raziskav. Ni ne œasa in ne moæ-nosti za odlaganje odloœitev, odgovorno-sti ne moreø prelagati na nekoga druge-ga. Treba je imeti jasna naœela ter izkuø-nje. Teoretiœno znanje je seveda potreb-no in mora biti do neke mere vgrajeno vœloveka kot podlaga za odloœanje. Primojem delu se je treba sproti odloœati napodlagi praktiœnega znanja in lastnihizkuøenj. Pri tem delu teorija brez prakseni dovolj. Œe bi moral izbirati, bi gotovodal prednost delu v revirju. Ob prevze-manju vodenja loviøœa sem dal celo po-goj, da ob tem ostanem øe naprej revirnilovec, œeprav je v tem revirju odstrel div-jadi najveœji in je treba opraviti najveœbiotehniøkih del. Na sreœo imam dob-re sodelavce, na katere se lahko zane-sem.


NAØ INTERVJU

Vsa bitja imajo pravico æivetina tem planetu …

Tone Marinœiœ je poklicni lovec v revirju Jurjeva dolina ter ob tem tudi vodja Loviøœa s posebnim namenomJelen - Sneænik. Njegovo delo obsega veliko terenskega dela pri biotehniœnih delih, vodenju lovskih gostov,pri odlovu divjadi za telemetriœne raziskave ... Poleg tega so nujni opravki pri vodenju loviøœa, pri koordi-naciji dela s sodelavci v loviøœu ter v okviru Zavodu za gozdove Slovenije in OE v Postojni. Znaœaj zavoda je tak, da je potrebno tudi veliko administrativnega dela, ki se po vseh drugih obveznostih pogosto zavleœepozno v noœ. Od leta 1969 je œlan Lovske druæine Tabor - Zagorje na Pivøkem, kjer je bil 12 let stareøina ali gospodar,26 let pa œlan upravnega odbora. 20 let je bil aktiven v organih LZS. Pomemben je njegov deleæ pri poso-dobitvi postojnsko-bistriøke obmoœne ZLD, kjer je delo dobro in uœinkovito organizirano ter podprto zinformacijskim sistemom. Je œlan Sveta zavoda za gozdove Slovenije ter velik zagovornik raziskovalnegadela v lovstvu, sodelovanja loviøœ s posebnim namenom z lovci Lovske zveze Slovenije ter sodelovanja ssosednjimi loviøœi na Hrvaøkem.

Anton Marinœiœ


naœin lova, ki me je v zadnjih desetihletih povsem prevzel. Pri tem delu, od-krito povem, najdem najveœ zadovolj-stva. Potrebno je celo veœ strpnosti inznanja, kot ga terja lov s puøko z usmrtil-no kroglo; pa øe æivo divjad spustimnazaj v loviøœe … Seveda sta notranjepoœutje in zadovoljstvo gotovo pogojenatudi s cilji, ki jih pri tem zasledujemolovci, skupaj z raziskovalci. Vsi rezultatiraziskav nam odpirajo nove poglede naæivljenjske potrebe divjadi. Vœasih potr-dijo naøe slutnje in stare lovske modro-sti, predvsem pa nam dajo usmeritve zastrokovno delo v naøem loviøœu. Z od-dajniki smo opremili veœ glav jelenjadi,dva volka, medvede ter risa. Smo prva indoslej edina organizacija v Sloveniji, kije odlovila in s telemetriœnimi oddajnikiopremila vse tri vrste velikih zveri; na tosmo øe posebno ponosni.

Raziskovalci imajo pri sodelovanju spoklicnim osebjem v loviøœu svoje zah-teve. Verjetno pogosto oni doloœijo œasin trajanje obiskov, tudi njih namreœveæejo roki. Vse to je gotovo teæko uskla-diti z vaøimi obveznostmi pri vodenjuloviøœa, pri rednem delu v revirju ter privodenju lovskih gostov, ki tudi potrebu-jejo pozornost in œas, ki si ga navadnoizberejo. Znano je namreœ, da na ob-moœju vaøega loviøœa potekajo pomemb-ne raziskovalne naloge. Kakøne so vaøeizkuønje?

Z raziskovalci veliko sodelujemo, kerse zavedam, da imajo loviøœa s posebnimnamenom veliko pomembnejøe naloge,kot je zgolj lov. Smo eno od loviøœ spoklicnimi lovci v javnem zavodu, zatolahko in tudi moramo profesionalnoopravljati javne naloge na podroœju lov-stva in varstva narave. Lov z lovskimigosti dobro opravijo tudi v lovskih druæi-nah, œe imajo za to interes. Do doloœenemere lahko sodelujejo z raziskovalci tudizanesenjaki v lovskih druæinah, vendarje gotovo laæje sodelovati s poklicnimilovci, katerim je to redno in obveznodelo. Redno sodelujemo z naøimi znani-mi raziskovalci, ki delajo na podroœjuprostoæiveœih divjih æivali. Ti so: dr.Miha Adamiœ in mag. Klemen Jerina zOddelka za gozdarstvo in obnovljivevire, dr. Andrej Bidovec z Veterinarskefakultete, dr. Ivan Kos in njegova ekipaz Oddelka za biologijo BTF.

Æe 8 let dobro sodelujemo tudi z razis-kovalci na fakultetah v sosednji Italiji: zveterinarsko fakulteto v Udinah, z agro-nomsko in gozdarsko fakulteto v Pavii, zveterinarsko v Bolonji. To je oœitno æeodraz naøe odprtosti, kar se bo vednobolj odraæalo tudi na podroœju razisko-valnega in izobraæevalnega dela. Naøeloviøœe in tudi druga loviøœa s posebnimnamenom v Sloveniji so namreœ idealninaravni laboratoriji, kakrønih drugod v

Evropi ni veœ. Zato tuji raziskovalci æeli-jo veliko delati na naøem obmoœju, kar jeseveda konkurenca naøim raziskoval-cem. Upajmo, da je to tudi vzpodbuda zapotrebne spremembe, za timsko delo inza nujno vzgojo novih ter mladih razi-skovalcev pri nas.

V æivljenju je paœ tako, da ima vsesvoje vzpone in padce, kar je posledicanihanj in stalnih sprememb v naravi indruæbi. Tako je tudi z gojitvenimi lovi-øœi oziroma loviøœi posebnega namena(LPN), kot so jih poimenovali v novemzakonu o divjadi in lovstvu. Po pol sto-letja delovanja teh loviøœ lahko ugotovi-mo, da so v vsakem obdobju imela po-memben deleæ pri razvoju slovenskegalovstva, œeprav so morala preæiveti pred-vsem iz dohodkov od lova. Æe na podla-gi prejønjega zakona so bile sklenjenepogodbe med vlado in gojitvenimi lo-viøœi, v katerih so bile poudarjene nalo-ge loviøœ pri raziskovalnem delu, izo-braæevanju ter varstvu narave, vendarbrez zagotovljenega denarja iz dræavne-ga proraœuna. Po sedanjem zakonu odivjadi in lovstvu so postala vsa ta lovi-øœa sestavni del Zavoda za gozdove Slo-venije, ki je javni zavod z zagotovljenimisredstvi v proraœunu. To pa je velik pre-mik in zagotovilo za delo loviøœ z novimiin odgovornimi nalogami.

Novi lovski zakon res vsa LPN spravljapod eno streho in omenja moænost pokri-vanja javnih funkcij iz proraœuna. To jebilo mogoœe tudi doslej, vendar je resnicadrugaœna. Ta loviøœa doslej od dræavenikoli niso dobila niœesar, ne glede, ali sose ukvarjala izkljuœno z lovom ali takokot mi, ki smo opravljali vrsto dejavnostijavnega interesa. Bojim se, da bo tudi vprihodnje tako. Øe naprej se bo treba ob-naøati træno in racionalno, ob tem pa oko-lju in divjadi namenjati œim veœjo pozor-nost. Œe ocenjujem vlogo LPN (prej GL)v prejønjih obdobjih, sem prepriœan, da jebilo iz razliœnih razlogov veliko zamuje-nih priloænosti, predvsem zaradi razmerijmed temi loviøœi in dræavo ter Lovskozvezo Slovenije. Pravzaprav ne vem, œe jebilo sploh kdaj zagotovljeno pristno inustvarjalno sodelovanje v korist vsegaslovenskega lovstva; v prestiæu so »se øli«igre enkrat generali, drugiœ strokovnesluæbe, tretjiœ lokalni politiki … Skupaj bilahko veliko veœ naredili, kot smo. Noveoblike organiziranosti nas obvezujejo ksodelovanju in upam, da bomo znali tomoænost tokrat vendarle izrabiti. V pri-merjavi z razvito Evropo, katere del smopostali, imamo neprecenljive ekoloøke inbioloøke danosti (in prednosti), ki pa jihbomo lahko ohranili in vzdræevali samo sskupnim delom in dobro organiziranostjotako ljubiteljskega kot poklicnega lovs-tva. V tem primeru je primat nepomem-ben, pomembni so rezultati.

Vedno imate dobro izøolane in upo-rabne lovske pse prepeliœarje. Zaradivaøih lovskih obveznosti ter znaœaja lo-viøœa z veliko divjadjo bi priœakovali, daso vam zvesti lovski tovariøi tudi iz kate-rih drugih pasem?

Zadnjih dvajset let imam samo prepe-liœarje, ker so vsestransko uporabni psi,so uœljivi in v pravih rokah dobro ob-vladljivi. Bistvo mojega uœenja psa je, dame razume in ve, kaj od njega priœaku-jem. Zahteve, ki jih terja moje poklicnodelo, so tudi do mojih psov zahtevnejøein zelo raznolike. Pri odlovih za prouœe-vanja ali pri intervencijskih odlovih mo-rajo naøi psi pokazati veliko veœ kot priklasiœnem lovu. Nauœiti psa, da omam-ljeno (narkotizirano) æival pokaæe in jepri tem ne grize, ni preprosto; øe posebnozato, ker mora æe v naslednjem trenutkuisti pes obstreljeno æival glasno zadræati,jo prijeti ali celo umiriti. S prepeliœarjimi je to uspelo ...

V danaønjih œasih hitrih sprememb jeteæko napovedovati prihodnost, pa ven-dar naj nama bo dovoljeno tudi to. Zna-nost nam sicer daje vedno nove odgovo-re tudi na nova in doslej nepotrebnavpraøanja. Na drugi strani pa je javnostvedno bolj kritiœna do lovstva, kar sekaæe tudi ob spremembah zakonodaje spodroœja varstva narave in okolja. Ne-katera druøtva æe izenaœujejo praviceæivali s pravicami œloveka, zahtevajoprepoved vsakega lova …

Vsako bitje na tem planetu ima gotovopravico do æivljenja. To je lepo naœelo,ki ga zagovarjam, vendar bi bilo treba vnadaljevanju øe veliko dodati. Recimovsaj to, da vsako bitje, ki pride z rojst-vom na ta naø planet – naø skupni dom,zaœne planet tudi uporabljati, ob preveli-kem razmnoæevanju pa tudi uniœevatisvoj lasten temelj za svoj lasten obstoj inza obstoj øtevilnih drugih skupnosti.Grdo reœeno: najveœji problem ohranja-nja narave in okolja je prevelik staleæljudi (preøtevilœnost) na tem planetu ternjihove enormne potrebe in zahteve, kinimajo meja. Œe pa se z mislimi vrneva vmoj revir in v naøe loviøœe, bi dejal, dabom tudi v prihodnje iskal vsak dan takepraktiœne reøitve, da bo volk sit, koze inovce pa zaøœitene pred zvermi. Divjadirastlinojedih vrst naj bi bilo toliko, da bozanjo dovolj hrane in obenem bo tudi kajza pod zob velikim zverem. Skratka, rav-nal se bom po znanem in edino pravil-nem naœelu – trajnostne rabe divjadi innarave.

Zahvaljujem se vam za pogovor invam øe naprej æelim tako uspeøno deloter tudi dober pogled!

S Tonetom Marinœiœem sem se pogovarjal –

Janez Œernaœ.



ljarjev ali pa so se na tak naœin izognilitekmovanju z veœjimi plenilci.

Ris, razen samic z mladiœi tistega leta,æivi samotarsko in v doloœenem obmoœjuaktivnosti. Samice tekmujejo med sebojza dobrine, potrebne za vzrejo mladiœev,in so razmeroma enakomerno razporeje-ne po prostoru. Samci pri skrbi za mla-diœe ne sodelujejo, tekmujejo pa medseboj za samice med paritveno sezono.Zato se njihovi domaœi okoliøi prekriva-jo z domaœimi okoliøi samic, pri tem paposkuøajo z njih pregnati druge samce.

Glavni risov plen so srnjad, jelenjad,gams, v drugih delih razøiritvenega are-ala pa øe severni jelen, damjak in muf-lon. Manjøi plen lovi samo, œe veœjega nidovolj, je pa mogoœe, da je majhen plen

pomemben za mlade rise pri osamosva-janju. Spolna sestava stabilnih populacijrisa kaæe na uravnoveøeno razmerje medsamci in samicami. Glede na podatkesledenja risov na Poljskem so ocenili, da je v zimskem obdobju v populaciji24–34 % odraslih samcev, 19–23 %odraslih reproduktivnih samic, 11–26 %doraøœajoœih æivali in nereproduktivnihsamic ter 20–45 % mladiœev.

V Evropi samci risa spolno dozorijopri 33 mesecih. Samice v ujetniøtvu sospolno zrele v starosti 21 mesecev, a tudipribliæno polovica 7,5- do 11,5-meseœ-nih samic. Za samice je majhna verjet-nost, da bi se v naravi uspeøno pariletako mlade, saj se v tem œasu øele osa-mosvajajo in so pri samostojnem lovu øe

Biologija risa

Zdajønja razøirjenost risov v Evropije poleg œlovekovega delovanja vveliki meri posledica dogajanj v

mlajøem pleistocenu. Pred pribliæno20.000 leti so veœji del Evrope pokrivaliled, tundra in stepe. Populacije risov sose ohranile v gozdnatih zatoœiøœih v juæ-nejøih predelih Evrope. Pri razvoju risovsta imela pomembno vlogo predvsemrazpoloæljivost plena in vpliv tekmecev.Veœina vrst risov, razen evrazijskegarisa, se je prilagodila na plenjenje pred-stavnikov druæine zajcev, kar se kaæe vpostopnem zmanjøevanju telesne veliko-sti. To jim je omogoœilo, da so preæiveliv okolju s pomanjkanjem manjøih park-

340

Foto

:J. P

apeæ

– D

iana

Ris v SlovenijiPonovna naselitev risa v Sloveniji leta 1973 je bila eden izmed naj-

uspeønejøih tovrstnih naravovarstvenih ukrepov pri nas in v svetu. Pritem je zelo pomembno vlogo odigrala slovenska lovska organizacija.Zdaj se sooœamo s pomisleki upravljanja s slovensko oziroma dinar-sko populacijo risa brez zadostnega poznavanja njegove ekologije. Øevedno ne razumemo mnogih dejavnikov, ki doloœajo njegovo razøir-jenost in øtevilœnost. Zato slabo razumemo vpliv œlovekovih aktivnostina njegov obstoj. Populacija je majhna, najverjetneje izolirana inprostorsko umeøœena na juænem robu razøirjenosti evrazijskega risa.Ker izhaja iz majhnega øtevila osebkov, je verjetno njena genskapestrost manjøa in zato øe bolj obœutljiva kot velike populacije. Vemo,da je po ponovni naselitvi do leta 1993 prostorsko øirjenje risa pote-kalo razmeroma hitro, potem pa se je øirjenje ustavilo. Dejavnikov, ki so øirjenje pospeøevali, in dejavnikov, ki ga zdaj zavirajo, øe vednone poznamo dobro. Raziskovalci Skupine za ekologijo æivali na Od-delku za biologijo Biotehniøke fakultete skuøamo poveœati poznavanjeekologije risa v Sloveniji in tako pripomoœi k uœinkovitemu trajnostne-mu upravljanju s populacijo. Pri tem pa bomo uspeøni le, œe nam bouspelo vzpostaviti trajno sodelovanje in pomoœ posameznikov terinstitucij pri nas ter v sosednjih dræavah. V tej smeri smo se skupaj sPostojnsko Bistriøko ZLD, ZGS, LZS, ZRVSN, druøtvom Dinaricum inZavodom Symbiosis ter hrvaøkimi partnerji prijavili na razpis INTER-REG za projekt z naslovom Œezmejno sodelovanje pri upravljanju,ohranjanju in raziskovanju dinarske populacije risa. K temu lahkopomembno pripomorete slovenski lovci. V prvi vrsti boste najboljpomagali z obveøœanjem o opaæanjih, znakih prisotnosti oziromanajdbah risovega plena. Pri upravljanju z naravnimi dobrinami je vodloœitvah, sprejetih na osnovi trenutno razpoloæljivega znanja, toznanje pogosto obravnavano kot popolnoma ustrezno, tudi ko je bo-leœe nezadostno. Zato morajo biti strokovne ugotovitve temelj zauspeøno upravljanje, ki ga je treba nenehno prilagajati novim znan-stvenim spoznanjem. Temu je namenjena tudi v Lovcu æe predstavljenaknjiga Ris v Sloveniji, katere jedrnat povzetek predstavljamo.


precej neizkuøene. V Skandinaviji ni no-bena izmed 17 prouœevanih enoletnihsamic skotila mladiœev. Samica evrazij-skega risa skoti od enega do øtiri mla-diœe. Reproduktivni uspeh risje popula-cije pa je odvisen predvsem od prehran-skih razmer v okolju oziroma od gostotesrnjadi. Od spolne zrelosti naprej se sa-mice evrazijskega risa praviloma parijodo pozne starosti 12–13 let. V veœinievropskih raziskav o reprodukciji risovugotavljajo, da je ob koncu njihovegaprvega leta øtevilo mladiœev na samicood 0,69 do 1,6. Smrtnost odraslih risov jeod 19 do 29 %, na Poljskem pa so za ob-dobje v letih 1978 in 1994 ocenili 37 %smrtnost doraøœajoœih in odraslih risov.Tako na Poljskem kot v Øvici je za skorajtri œetrtine znanih izgub vzrok nelegalnilov. Dodaten dejavnik izgub zaradi œlo-vekove dejavnosti, znaœilen za kulturnokrajino, pa je tudi promet.

Ris in œlovek — zgodovinski pregled

V zadnjih nekaj stoletjih se je dra-stiœno zmanjøala øtevilœnost mnogih vrstiz skupine zveri. Nobenega dvoma ni, daje takøno stanje posledica neposredne aliposredne œlovekove aktivnosti. Veœinazveri namreœ prihaja v konflikte s œlove-kom zaradi njihovega plenilskega naœinaæivljenja.

V Evropi je proces izumiranja risa po-tekal v smeri od zahoda proti vzhodu vseod zaœetkov zgodovinskega obdobja. Odsrednjega veka je izumiranje postajalovse intenzivnejøe in je vrh doseglo sredi19. stoletja, ko so izumrle øtevilne lokal-ne populacije. V Evropi je bilo preganja-nje velikih zveri dobro naœrtovano, za-konsko organizirano ter nagrajevano.Teæko je verjeti, da bi bila intenzivnostin uœinkovitost lova s takratnimi sredstvi

dejavnik, ki bi sam povzroœil tako ob-seæno izumiranje risa v Evropi. Govedo,ovce, konji in koze so se stoletja pasli vgozdovih in tako zavirali naravno rege-neracijo ter gozdove spreminjali v paø-nike. Prej nedostopna in zaprta gozdnaobmoœja so zaœeli intenzivno izkoriøœatipredvsem z oglarjenjem, saj se je s hitrorastjo prebivalstva zelo poveœala potrebapo oglju, ki je, poleg drv, pomenil eneganajpomembnejøih energetskih virov. Zintenzivno seœnjo in gradnjo gozdnihprometnic, ob hkratnem razvoju in øirje-nju strelnega oroæja, sta se poveœevalitudi intenzivnost in uœinkovitost lova naplenilce in tudi na njihov plen. Gostotaæivine v 17. in 18. stoletju, ki je biladesetkrat veœja, kot je dandanes, je bilahkrati z uveljavljenim naœinom gozdnepaøe pomemben dejavnik tekmovanja ssrnjadjo. Razkroj fevdalne druæbe in po-slediœna liberalizacija lovnih pravic sta


vrta Stromovka pri Ostravi v pripravlje-no karantensko ogrado pripeljani trijesamci in tri samice. Rast in uspeønostøirjenja populacije sta veœ kot 25 letspremljala in prouœevala Janez Œop vSloveniji in Alojzije Frkoviå na Hrva-økem. Iz zaœetnega razvoja populacijelahko ugotovimo majhno smrtnost oseb-kov, kar je kljuœno, da je populacijapreæivela prvo in zaœetno fazo novoosnovane populacije. Rast populacije seje nadaljevala kljub naœrtovanemu od-strelu po letu 1978. Populacija se je tudiprostorsko øirila proti severozahodu, pro-ti Italiji in Triglavskemu pogorju. Po letu1986 se je zaœela nerazumljiva kampanjaza sproøœen odstrel risa v t.i. »nerajonizi-ranem obmoœju«. Strokovno vsekakorneutemeljen ukrep je ustavil nadaljnjeøirjenje risa na primerna obmoœja Slo-venije. Nadaljevalo se je intenziviranjeodstrela ter dogajalo se je izredno preti-ravanje pri ocenjevanju spomladanskeøtevilœnosti te zveri.

Pri uspeønosti ponovne naselitve po-pulacije risa je imel nedvomno pomemb-no vlogo pozitiven odnos lovcev do na-

selitve ter dejstvo, da so bile prehrambnerazmere za risa ugodne. Sedaj ris stalnoposeljuje juæni in zahodni del Slovenije,posamiœ pa se pojavlja tudi v Karavan-kah, Kamniøko-Savinjskih Alpah ter naMenini. Øtevilœno je øe vedno pomem-ben del obmoœje juæno od avtocesteLjubljana - Kozina, kjer naj bi æivelo30–40 risov. Severno od omenjene avto-ceste pa naj bi bilo øe okoli 10 æivali.

Lahko predvidevamo, da bi ob boljurejenih naravovarstvenih prizadevanjihlahko nastal stik z balkansko populacijo.Øirjenje je (bilo) prisotno tudi proti seve-ru v Avstrijo ter proti severozahodu vItalijo. S øirjenjem in ob nadaljnjem ugod-nem razvoju varstvenega statusa risa valpskih dræavah se pojavlja moænost zapopolno poselitev risa v alpskem prosto-ru. Prostor je sicer razdrobljen, vendarob pazljivi uporabi in nadaljnjih posegihrisom omogoœa ustrezno prehajanje medposameznimi obmoœji.

Varstvena biologija risaRis, kot tudi druge velike zveri, zaradi

svojega naœina prehranjevanja spadamed najbolj sporne vrste. Zato je priupravljanju posebno pomembno upoøte-vati tudi mnenja javnosti oziroma posa-meznih interesnih skupin. Zdaj smo ktemu zavezani tudi z mednarodnimi kon-vencijami in zakonskimi predpisi.

K vkljuœevanju javnosti v odloœanjeobstaja veœ razliœnih pristopov, na sploø-no pa velja, da bo naœrtovanje, ki bo vveœji meri vkljuœevalo javnost, vodilotudi k boljøim in bolj uravnoteæenim od-loœitvam. Øe zlasti pa lahko skupno delorazliœnih interesnih skupin, ki je v rabipri viøjih stopnjah vkljuœevanja javnostiv upravljanje, zbliæa njihova staliøœa inzmanjøa nezaupanje med njimi ter takoprepreœi nastajanje novih konfliktov vprihodnosti.

Staliøœa o risu pri interesnih skupinah,ki so bile v Sloveniji raziskovane, kaæe-jo, da je ris cenjen kot sestavni del nara-

pomenila dokonœno izumrtje risa v veœ-jem delu Evrope. V tistem œasu je gosto-ta velikih rastlinojedov, predvsem srnja-di, v øtevilnih obmoœjih v Evropi doseglanajmanjøe vrednosti. Ocenjujejo, da jebilo v prvi polovici 19. stoletja v Slo-veniji le 1 % zdajønje øtevilœnosti srnja-di, jelenjad in divji praøiœ pa sta prak-tiœno izumrla.

Od konca 18. oziroma zaœetka 19. sto-letja je bilo uspeøno parjenje risov zaradimajhne gostote vse manj verjetno. Us-peønost reprodukcije oziroma preæivetjemladiœev pa je bilo dodatno zmanjøanopredvsem zaradi izredno slabih prehran-skih razmer, ki so kljuœne za njihovopreæivetje. V 19. stoletju je bilo v Slo-veniji uplenjenih le 38 risov. Torej je bilv Evropi v 19. stoletju neposredni vzrokizumrtja lokalnih populacij predvsem vrazdrobljenosti in prehranski osiromaøe-nosti risovega takratnega æivljenjskegaprostora.

V zaœetku sedemdesetih let je zaæivelaideja, da bi na Koœevskem ponovno na-selili risa kot lovno vrsto. V januarju1973 so bili tako iz karantene æivalskega


deleæ vrste med vsemi cervidi na doloœenem obmoœju

del

eæ v

rste

med

vs

emi u

ple

njen

imi c

ervi

di

del

eæ v

rste

med

vs

emi u

ple

njen

imi c

ervi

di

gostota (øtev. æivali/km2)

��

��

��

��

��

��

��

� ��

�

!

"

�

�

�

�

#$%#��&��#��

��&��

#$%#��&��&��#��'��%��%�

Foto

:M. M

aste

rl –

Dia

na

Povpreœen œas prehranjevanja risa s posa-meznim plenom (± SD) glede na maso plena(Jobin s sod., 2000)

Funkcionalni (prehranski) odgovor risa (levo) na prostorsko razliœno gostoto srnjadi in je-lenjadi (desno) na deleæ posamezne vrste v celotnem øtevilu cervidov (predstavnikov jelenov)(Okarma s sod., 1997)


Foto

:H. P

otoœ

nik

Foto

:T. S

krbi

nøek

damo samo v øirøem kontekstu dinar-ske in v prihodnosti, upamo, dinar-sko-alpske populacije. To øe bolj po-udarja pomen mednarodnega sodelova-nja pri raziskovanju risa in upravljanju znjim.

Zelo pomembno obmoœje, ki povezujedve veliki habitatni obmoœji, je vzdolæavtoceste Ljubljana - Koper. Ta poveza-va poteka prek dveh nekaj kilometrovøirokih pasov primernega habitata, ki paga æal sekajo tudi avtocesta, æeleznica inmagistralne ceste. Takøne ovire lahkopomembno vplivajo na lokalna popu-lacijska nihanja in zmanjøujejo pretokosebkov, kar negativno vpliva na viabil-nost celotne populacije in poveœuje tve-

Analiza økod(2001–2003), ki jih jeris povzroœil na ovcah

Pregled økod kaæe, da je velika veœinaøkod (84 %) nastala na ovcah, pogostopa so se økode ponavljale na istih lokaci-jah. Œeprav økode z ekonomskega vidikaniso znatne (napadeno 0,6 ‰ ovac), solahko zelo pomembne z vidika strpnosti(tolerance) ljudi do risa.

Pri analizi smo odkrili znaœilno pove-zavo med predvidevano gostoto ovc nadoloœenem obmoœju in verjetnostjo na-pada risa nanje. Povezanost daje slutiti,da je pomen drugih dejavnikov manjøi.Tako bi na primer lahko sklepali, da z

odstranjevanjem ‘problematiœnih’ risov,torej posameznih æivali, ki povzroœajoøkode, najverjetneje ne bi reøili proble-ma nastajanja økod na tej lokaciji. Prob-lem je v prostoru in priloænosti in ne vosebku, ki je tam prisoten. To kaæe nanesmiselnost vzpostavljanja »rajonizaci-je« na osnovi konfliktnosti oziroma ne-konfliktnosti obmoœja oziroma sploh ka-krøne koli rajonizacije. Ob tem je trebaøe dodatno poudariti pomen vzpostavlja-nja drugih mehanizmov za zmanjøevanjepotencialnih konfliktov, kot so na primervarovanje æivali oziroma vzpodbujanjevarovanja, primerna gostota naravnegaplena in ustrezen odøkodninski sistem.Smiselno bi bilo tudi ta prizadevanjausmeriti na obmoœja, kjer lahko priœaku-jemo konflikte, saj bi to bistveno zmanj-øalo vloæek in poslediœno poveœalo uœin-kovitost ukrepov.

Modeli razvoja dinarskepopulacije risa

Vse analize in modeli so bili izdelaniza dinarsko populacijo risa kot celoto nacelotnem obmoœju prisotnosti, saj popu-lacijske dinamike in analize preæivetve-nih sposobnosti populacije ni mogoœeobravnavati le za posamezen del popula-cije.

ve, ki ga je treba v Sloveniji ohraniti.Kljub pozitivnim staliøœem pa je o risu øevedno precej predsodkov, kar kaæe napomanjkljivosti pri informiranju javno-sti in pri komuniciranju nasploh.

Model primernega prostora za risa v Sloveniji

Namen priprave modela je bil na nivo-ju celotne Slovenije oceniti koliœino inrazporeditev primernega habitata za risa.Model smo pripravili na podlagi modelaza Nemœijo. Uœinkovitost modela so pre-verili tudi glede na radiotelemetrijskepodatke iz Slovenije, kar mu daje lokal-no uporabnost v naøem prostoru.

V Sloveniji je precej prostora, ki je zbioloøkega vidika primeren za risa, œe-prav vsega tega prostora ris øe ne zaseda.Tako je po modelu za risa primernih8.687 km2 povrøin oziroma 42,9 % celot-ne povrøine Slovenije. Habitatne krpe vSloveniji se zdijo dobro povezane s habi-tatnimi krpami v sosednji Hrvaøki, Av-striji in Italiji. Tako »slovenske« popu-lacije risa ne moremo obravnavati kotsamostojne enote, ampak jo lahko gle-

ganje za lokalno izumrtje. Œe so æivalisposobne doloœeno oviro obœasno preœ-kati, to nikakor ne pomeni, da ta za raz-voj populacije ne pomeni teæav. Za dalj-noroœno upravljanje bi se bili moralinujno zavedati pomena tega obmoœja into upoøtevati pri naœrtovanju posegov vprostor.

Slovenija ima kljub svoji majhnosti øedokaj ohranjeno naravno okolje, kar jevidno tudi iz rezultatov modela. Ob pri-merjavi z Nemœijo je oœitno, da imamo vSloveniji sorazmerno precej veœ ohra-njenega potencialno primernega habitataza risa, ki je tudi precej bolje povezan.Tudi vizualna ocena modela kaæe na raz-meroma precejønjo povezanost primer-nega prostora za risa, ki je organiziran vvelike, strnjene habitatne krpe, ki pa soponekod med seboj precej loœene. Zaradinaøtetega lahko brez zadrækov trdimo, daje Slovenija kljub sorazmerni majhnostiza to æivalsko vrsto zelo pomembna,sploh œe bomo med habitatnimi krpamilahko zagotovili primerno povezavo.


Jagnje, ki je postalo risov plen. V Slovenijiris povzroœi økodo na 0,06 % ovc na leto.(2004, Grœarice).

Izrabljen plen risje druæine. Ris se ponava-di øe veœkrat vrne k plenu in porabi vseuæitne dele. Ostanke do konca pospravijolisice. (2001, Velika gora nad Ribnico)

primeren prostor za risa

znaki prisotnosti risa

odvzeti risi 95–03

økode zaradi risa 01–03

infrastruktura

vode

Znaki prisotnosti risa v Sloveniji in model primernega habitata. Vrisana je imaginarna œrta,ki loœuje habitat v juæni in zahodni Sloveniji od habitata v severni in vzhodni Sloveniji.


jajœno celico samice. Torej bi morale bitiv Sloveniji najveœ tri razliœne linije takø-nega dednega zapisa. V laboratoriju zafilogenetiko Oddelka za biologijo so priugotavljanju strukture populacije risov vSloveniji uporabili takøen dedni zapis –mitohondrijsko DNK. S sodelovanjemupleniteljev smo zbrali 45 vzorcev tkivrisa. Dedni zapis je bilo mogoœe uspeønoizolirati pri 16 vzorcih. Analiziran je biltudi vzorec risa iz juænobalkanske popu-lacije (Øarplanina). Vsi prouœevani delidednega zapisa pri vseh uspeøno izolira-nih vzorcih so imeli enak zapis. Majhnaraznolikost dela dednega zapisa je sploø-na znaœilnost evrazijskega risa. Ponovnonaseljena dinarska populacija risov izha-ja iz osebkov iz Slovaøkih Karpatov. To-rej bi lahko upraviœeno sklepali, da kar-patska in juænobalkanska populacija iz-hajata iz skupnega prostora, od koder stase razøirili po koncu pleistocena. Naviøku poledenitev naj bi bili Karpati inBalkanski polotok eden izmed zatoœiøœ-nih gozdnih obmoœij Evrope, od koderso pozneje risi poselili veœji del srednjeEvrope. Apeninski polotok pa naj bi bilzatoœiøœe predvsem za øirjenje v zahodnialpski prostor. Zato bi bilo smiselno pro-uœiti izvor avtohtonih risov v Slovenijiter risov iz juænobalkanskega in alpskegaobmoœja ter jih primerjati med seboj.Dobljeni podatki bi bili lahko kljuœni priprihodnjem naœrtovanju in upravljanju sslovensko populacijo risa, øe posebno obprouœevanju moænosti za potencialnodoselitev novih æivali v dinarski prostor.

Spremljanje (monitoring)pojavljanja risa v Sloveniji

Slovenija s stalnim spremljanjem risjepopulacije prispeva tudi k mednarodne-mu sodelovanju, øe zlasti pa je v zadnjihletih aktivna v t.i. alpski skupini izve-dencev, katerih cilj je ponovna oæivitev(revitalizirati) risje populacije v Alpah,imenovani SCALP (Status and Conser-vation of the Alpine Lynx Population).Podatki so razdeljeni na tri kategorijeglede na njihovo zanesljivost:

• Q1 – v prvo kategorijo sodijo vsa ne-sporna dejstva o prisotnosti risov (od-strel, pogin, povoz oz. druge vrste do-kazanih izgub, fotografije æivali);

• Q2 – v drugo skupino so razvrøœeni vsipodatki, ki priœajo o prisotnosti risa inso jih hkrati preverili strokovnjaki zarise. To so podatki o: økodah na domaœiæivini, najdenih sledeh, iztrebkih, izgu-bah na divjadi zaradi risa ter drugi zna-ki prisotnosti, ki so bili preverjeni;

• Q3 – v tretjo skupino so razvrøœeni vsidrugi zbrani podatki, ki jih niso preve-rili za to usposobljeni izvajalci.V obdobju 1995–2002 je bil ris stalno

prisoten v juæni Sloveniji na obmoœjuKoœevske in Notranjske, ki neposrednomejita na Gorski Kotar. Veliko opaæanjrisov je tudi z obmoœja zahodne Slo-venije, predvsem iz Trnovskega gozda.Opaæanja so bila tudi v Krimskem lov-skogojitvenem obmoœju. Iz drugih ob-moœij, kot so Primorska, Julijske Alpe,Karavanke in Kamniøko-Savinjske Alpevsako leto poroœajo o manjøem øteviluopaæanj risov, kar daje slutiti, da so v temobmoœju prisotne le posamiœne æivali, kipa se bolj ali manj redno zadræujejo natem obmoœju. S celotnega obmoœjavzhodne in severovzhodne Slovenije pazaenkrat ni podatkov o prisotnosti risa.

Sklepne besedePonovno naseljena slovenska popula-

cija risa je v evropskem merilu uspeønain izjemno pomembna za varstvo risa vevropskem prostoru. Z zaœetno uspeønorastjo je populacija poselila dobrøen deldinarskega obmoœja in oblikovala pro-storsko pomembno dinarsko populacijo.S øirjenjem v alpski prostor na obmoœjeJulijskih, Karnijskih Alp in Karavank pavzpostavlja moænost razvoja viabilnealpsko-dinarske populacije. Z zdruæitvi-jo populacije iz Øvice bi se vzpostavilasicer heterogena, a vendar stabilna meta-populacija. Vzpostavitev stabilne alp-sko-dinarske metapopulacije bi bil vse-kakor izjemno pomemben uspeh varst-vene biologije v svetovnem merilu. Po-leg pomembne zaœetne vloge pri obliko-vanju metapopulacije je slovenski pro-stor tudi kljuœen koridor za vzdræevanjepovezanosti alpske in dinarske populaci-je. Obe populaciji, vsaka zase, nimatamoænosti za razvoj v stabilno, viabilnopopulacijo. Zato pomeni varstvo risa vSloveniji eno izmed najpomembnejøihaktivnosti za ohranitev risa v srednjeev-ropskem prostoru.

Ivan Kos, Hubert Potoœnik, TomaæSkrbinøek, Aleksandra Majiå

Skrbinøek, Marko Jonozoviœ in Miha Krofel

Povzetek za Lovca je pripravil:asist. mag. Hubert Potoœnik.

Mehanizme, ki vplivajo na populacij-sko dinamiko pri ponovno naseljenih(reintroduciranih) populacijah risa, deli-mo v dve fazi. V prvi fazi populacijskerasti je razøirjanje (disperzija) mladihosebkov pomemben dejavnik, ki omo-goœa veliko preæivetje ter hitro prostor-sko øirjenje populacije. To je preprostmatematiœni fenomen, ki ga dodatnoojaœa øe naiven plen, ki nima izkuøenj znovim plenilcem. Prva faza, hitro øirje-nje dinarske populacije risa, je najverjet-neje potekala do konca 80. oziromazaœetka 90. let, ko se je upoœasnila oziro-ma ustavila.

Po prenehanju prostorskega øirjenjater prilagoditvi plena na novega plenilcasledi druga faza populacijske dinamike,v kateri se zmanjøa populacijska go-stota oziroma ustavi rast populacije. Vtej fazi je gostota plena, œe niso prisotnidrugi neposredni dejavniki, kot sta lov inkrivolov, najpomembnejøi dejavnik, kivpliva predvsem na preæivetje mladiœev.

Rezultati modela so pokazali, da sta zarast populacije najpomembnejøa stopnjapreæivetja doraøœajoœih in odraslih æivaliv populaciji ter kakovost prostora z vidi-ka dostopnosti (gostote) plena, ki nepo-sredno vpliva na rojstva (produkcijo)mladiœev. Na spreminjanje stopnje pre-æivetja najbolj vpliva œlovek s svojimneposrednim vplivom (zakoniti lov, pro-met, nezakonit lov). Pri tem je le zakonitlov dejavnik, ki ga lahko neposrednokontroliramo oziroma uravnavamo. Napreostala dva dejavnika, predvsem nanezakonit lov, lahko vplivamo le po-sredno z dolgoroœnim izobraæevanjem inukrepi, ki zmanjøujejo konfliktnost ple-nilca.

Uœinki kakovosti prostora so lahko iz-redno pomembni æe pri zelo majhnemspreminjanju stopnje preæivetja doraøœa-joœih in odraslih æivali v populaciji. NaPoljskem so namreœ ugotovili, da se jeuspeønost reprodukcije (razmnoæevanja)risov zmanjøala za 50 %, potem ko soøtevilœnost plena zmanjøali za 30 do 40 %.Za razliko od parametra stopnje preæi-vetja odraslih osebkov lahko œlovek vveliki meri neposredno vpliva na para-meter kakovosti prostora z vidika do-stopnosti hrane. Zato je lahko tudi pri-merno upravljanje s populacijami ple-nilskih vrst eden izmed pomembnejøihvarstvenih ukrepov pri pripravi stra-tegije upravljanja s populacijo risa vSloveniji.

Genske znaœilnosti in problematika risa v Sloveniji

V Sloveniji so predvidoma vsi risipotomci samo treh samic. Nekateri delidednega zapisa se prenaøajo samo z


Uspavana risinja Mici z radijsko ovratnico.Z radiotelemetrijo prouœujemo obnaøanjein prostorske zahteve te zveri v naravi.(2000, Velika gora nad Ribnico)

Foto

: F. K

ejun


Pred nedavnim smo v naøem glasilulahko brali o rakunastem psu(Nyctereutes procyonoides), vrsti

zveri, katere naravni areal razøirjenostije Daljni vzhod in ki v zadnjih letih iz-jemno hitro poseljuje evropski prostor.Napisali smo tudi, da lahko glede naprejønje dejstvo rakunastega psa slej kotprej priœakujemo tudi pri nas v Sloveniji.V tem œasu smo dobili æe vsaj dve zanes-ljivi informaciji o dejanskem pojavurakunastega psa v Sloveniji, ena od njijuje bila æe objavljena v naøem glasilu(Lovec, 5/05, str. 249).

Druga vrsta, ki je prvi podobna vsaj poizjemni prilagodljivosti na œlovekovoprisotnost in razvoj ter po dejstvu, danjen naravni æivljenjski prostor ni Evro-pa, pa je rakun (Procyon lotor). Vrsta jedobro znana tudi zaradi izjemne inteli-gence in prikupnega videza, kateregaglavna znaœilnost je predvsem temnaobrazna maska, ki se vleœe prek oœi in

daje videz »roparja«. Ime rakun ima in-dijanske korenine, saj izraz »arakun«pomeni »tisti, ki praska z rokami«. Tonakazuje na eno glavnih vedenjskih zna-œilnosti vrste, ki vsako hrano praska ssprednjimi taœkami. Œe je le mogoœe, topoœne v vodi. Prvotno so domnevali, daima premalo sline in prebavnih sokov terda si na tak naœin zmoœi hrano. Verjet-neje pa je, da tako preveri, da v hrani nikakønih trdih ali ostrih predmetov oz. daodstrani morebitne strupene koæne iz-loœke.

Æivljenjski prostorRakunova domovina je Severna Ame-

rika. Naravno je razøirjen v praktiœnovseh obmoœjih Severne in deloma Sred-nje Amerike, od severne Mehike dojuga Kanade. Pogostejøi je v bliæini vo-dotokov ali moœvirnih predelov, ne naj-demo ga samo v nekaterih najbolj suhih

predelih in v gorovjih zahodnega delaSeverne Amerike. Rakun praviloma æivisamotarsko æivljenje. Teritorij posa-mezne æivali je lahko velik od nekaj hado nekaj 100 ha, odvisno od razmer vokolju. Praviloma imajo najveœje teritori-je æivali, ki odraøœajo, lahko tudi nekaj1.000 ha. Napisati tudi moramo, da soobmoœja v evropskih razmerah bistvenoveœja kot tista v domovini rakuna, Se-verni Ameriki. Obmoœja posameznih æi-vali se velikokrat tudi deloma prekriva-jo. Posebnost pa so rakuni, ki poseljuje-jo øtevilna ameriøka naselja in mesta. Vtakih primerih so gostote bistveno veœje(od 50 do 150 osebkov/100 ha). Kljubnaœelno samotarskemu æivljenju pa ob-œasno najdemo tudi zelo velike skupinerakunov, øe posebno na krajih, kjer naj-dejo hrano, ali na posebno ugodnih kra-jih za preæivetje v zimskem œasu. V ta-kih skupinah je lahko tudi veœ kot 30æivali.


Je tudi rakun na pohodu k nam?

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

Rakun je predstavnik posebne druæine neavtoh-tonih zveri - rakunov (Procyonidae), ki zdruæu-je 17 vrst iz 8 rodov.


navadi øele v 2. letu. Posamezna legla somogoœa tudi julija ali avgusta, kar pa nepomeni, da ima ista samica dve legli naleto. To so primeri, ko se samica ni goni-la v obiœajnem œasu ali pa tedaj ni bilaoplojena. V naravi je æivljenjska dobarakunov 6 do 8 let, najdaljøa ugotovljenadoba v naravi pa je bila 12 let. V ujet-niøtvu je rakun najdlje æivel 22 let.

Rakun spada med znaœilne vsejedezveri. Zanj je znaœilen prehranski opor-tunizem, kar pomeni, da se prehranjujepaœ s tistim, œesar je najveœ na voljo.Deleæi posameznih skupin æivil v prehra-ni se torej precej razlikujejo med sabo,paœ glede na letni œas in razmere v oko-lju. Raziskava prehrane rakunov iz Nem-œije je pokazala, da je 1/3 prehrane rast-linska hrana (sadeæi, plodovi, semena),1/3 nevretenœarji (predvsem æuæelke inœrvi) ter 1/3 vretenœarji (predvsem æabeter druge dvoæivke, ribe). Spomladi vprehrani prevladuje hrana æivalskegaizvora, poleti in jeseni pa hrana rastlin-skega izvora. Posebnost so rakuni, kiæivijo v naseljih. V takem primeru soglavni vir hrane organski odpadki in raz-

ni drugi odpadki œlovekovih aktivnosti,velikokrat pa ljudje rakune tudi krmijo.Pozimi je rakun lahko tudi veœ tednovbrez hrane; tedaj izkoriøœa svoje ma-øœobne rezerve. Rakun ne pozna pravegazimskega spanja, paœ pa, tako kakor tudienok ali rakunasti pes, nekakøno oblikozimskega dremeæa, saj je v tem œasu zeloredko aktiven. Tedaj po veœ æivali skupajdremlje v svojih skrivaliøœih. V posebnotoplih noœeh, ko ne zmrzuje, pa zapustijosvoja skrivaliøœa in poskuøajo najti hra-no.

Rakun je preteæno noœna æival. Ponoœiprileze iz svojih skrivaliøœ, ki so lahko vduplih dreves, v podzemnih luknjah inrovih, pod skednji ali v starih zapuøœenihstavbah.

Rakuni zelo dobro plezajo in plavajo,zato zanje praktiœno ni ovir. Lahko sotudi prenaøalci stekline, vendar v bistve-no manjøi meri kot lisice in rakunasti psi.Paœ pa so lahko rakuni prenaøalci razliœ-

Biologija in ekologijavrste

Rakun zraste v dolæino pribliæno 70 do100 cm, od tega je rep dolg pribliæno 20do 30 cm. Odrasla æival tehta 5 do 9 kg, stem, da je doslej najteæji izmerjeni rakuntehtal 28 kg. Samci so veœji kot samice;razlika v telesni velikosti in teæi znaøapribliæno 25 % pri odraslih æivalih. Ko-æuh je rumenkasto do rjavkasto sivebarve, znani pa so tudi svetlejøi in boljrdeœkasti primerki. Kot smo æe omenili,je za rakuna znaœilna temna, praktiœnopovsem œrna obrazna maska, katerespodnji in zgornji rob sta sivo obroblje-na, kratki in zaokroæeni uhlji pa so œrnebarve s sivim robom. Na repu ima pona-vadi 5 œrnih obroœev. Parjenje potekapozimi, od januarja do marca. Rakunauvrøœamo med poligamne vrste, saj seponavadi odrasel samec pari z 2 do 3samicami. Samica nosi 63 do 65 dni inskoti 2 do 4 mladiœe (1 do 7). Ti doraste-jo v 3 mesecih in ponavadi ostanejo sku-paj z materjo do jeseni. Samice so spolnozrele æe proti koncu 1. leta, samci pa po-


Primerjava obraznih mask jazbeca, rakuna in rakunastega psa

Primerjava stopinje (zgoraj jazbec, spodajrakun)

JAZBEC (Meles meles) RAKUN (Procyon lotor) RAKUNASTI PES (Nyctereutes procyonoides)

Foto

: Fot

o Sp

ring

– M

B

Nar

isal

: I. P

iœul

in

Œe je le mogoœe, se rakuni hranijo ob vodi in »umivajo« hrano …


nih glist, zlasti œloveøke, kar je øe poseb-no pomembno tam, kjer rakuni v velikihgostotah poseljujejo œlovekova naselja.Kot najpomembnejøi naravni uravnava-lec populacij rakunov se je doslej izkaza-la kuga.

Prihod in pojavljanjerakuna v Evropi

Leta 1934 so v pokrajini Hessen spu-stili na prostost dva para rakunov. V pro-sti naravi so se posamezni rakuni pojav-ljali tudi æe prej kot posledica pobegov izumetne vzreje. Æe leta 1935 so v divjinospustili øe 1 samca in 2 samici v pokraji-ni Brandenburg. Poleg teh so bili tudistalni pobegi posameznih æivali s farm,kjer so rakune vzgajali za krzno, øe po-sebno med drugo svetovno vojno. Takoso se rakuni øirili po obmoœju Nemœije.Dandanes je prisoten æe v vseh nemøkihzveznih deæelah. Njegova øtevilœnost jenajveœja v deæeli Hessen, kjer na letouplenijo veœ kot 50 % vseh rakunov vdræavi. Zanimiv je pregled statistiœnihpodatkov odstrela rakunov v Nemœiji.Nekje od konca 60. let prejønjega stoletjapa praktiœno do leta 1990 namreœ znaøaodstrel okrog 2.000 æivali na leto. Po temletu se je odstrel zaœel veœati, øe zlasti vzadnjih letih, kar je razvidno iz pregled-nice.

Preglednica:Odstrel rakunov (Procyon lotor)v Nemœiji v obdobju 1991 do 2003Leto Odstrel1991 2.3411992 2.0501993 2.8791994 3.1251995 3.3491996 5.0571997 6.1221998 6.0141999 8.4452000 9.0642001 16.1502002 19.6472003 21.149

V Nemœiji je v veœini zveznih deæeldovoljeno loviti rakuna vse leto, podob-no kot tudi rakunastega psa.

Rakuni se œedalje pogosteje pojavlja-jo tudi v okoliøkih dræavah. Do doloœenemere se pojavljanje in øiritev rakunovpojavljata zaradi pobeglih æivali iz umet-ne vzreje. V zadnjih letih pa zagotovotudi zaradi stalne prisotnosti in veœanjaøtevilœnosti v Nemœiji.

Na Nizozemskem so prvega rakuna vnaravi ujeli æe leta 1910, ki pa je uøel izumetne vzreje. Do leta 1970 so se v tejdræavi pojavljali le posamezni primerki,po tem letu pa sta se prisotnost rakunov

in njegov areal razøirjenosti zaœela hitropoveœevati. Tako stanje je trajalo do leta1984. Zdaj so na Nizozemskem 4 ob-moœja, kjer se rakun pojavlja pogosteje.Podoben poloæaj je tudi v Luxemburgu,kjer se rakuni œedalje pogosteje pojavlja-jo, najpogostejøi pa so v severnem invzhodnem delu dræave. Rakuni so prisot-ni tudi v severnih predelih Francije. Vsosednji Avstriji so prvega rakuna uple-nili leta 1974, v zadnjem desetletju paobœasno uplenijo po nekaj primerkov;pogosteje v severnem predelu dræave.Tako so npr. leta 2001 uplenili 12 raku-nov (in 4 rakunaste pse), leta 2002 pa 4(in 25 rakunastih psov). Rakuni se v zad-njih letih pojavljajo tudi na Madæar-skem, Slovaøkem, Poljskem, Œeøkem,v Belgiji, na Danskem in v Øvici.

V minulih letih so posamezne primer-ke rakunov opazili tudi v Sloveniji, pred-vsem povoæeni na cestah, vendar je bilato posledica pobegov æivali iz umetnevzreje in najverjetneje ne morebitneganaravnega pojavljanja kot posledice øir-jenja iz srednje Evrope.

Kaj lahko priœakujemo?Glede na øtevilœno in prostorsko øirje-

nje rakunov v srednji Evropi (na teænje,ki jih kaæe populacija) pa lahko, podob-no kot pri rakunastem psu, sœasomapriœakujemo pojav te vrste tudi v naøihloviøœih.

Zaradi izrazite prilagodljivosti na œlo-vekovo prisotnost, vsejedega znaœaja inrazmeroma skritega naœina æivljenja jepojav rakuna v Sloveniji vse prej kotzaæelen, saj se bo naøim avtohtonim,srednje velikim plenilskim vrstam zveri,kot so lisica, obe kuni in jazbec, kotkaæe, pridruæila øe nova, prav tako uspeø-na in prilagodljiva alohtona vrsta. Razis-kav, ki bi ugotavljale konkurenœnost invpliv teh neavtohtovnih vrst na domaœeæivalstvo, v evropskem prostoru øe nidovolj na voljo. Tako lahko na podlagiopazovanj zaenkrat le domnevamo, kak-øen je negativen vpliv. V Nemœiji je ra-kun zasedel mnoge, zanj razmeroma ne-znaœilne habitate, kot so borovi gozdoviin kmetijska krajina, kar priœa o njegoviprilagodljivosti in sposobnosti øirjenjaæivljenjskega prostora.

Lov na rakune je razmeroma teæaven,saj je to vrsta, ki je aktivna zlasti ponoœi,poleg tega pa je zanj znaœilen tudi zimskidremeæ. Zato so uplenitve bolj ali manjsluœajne. V praksi so se kot najuporab-nejøe izkazale naslednje metode: lov spastmi, ki lovijo æive æivali, in sicer vneposredni bliæini vodnih virov in sta-rejøih gozdnih sestojev, kjer so se kotprimerna vaba izkazale zlasti sardine,sadje, araøidovo maslo in œokolada terlov na krmiøœih za divje praøiœe.

Mag. Janko Mehle


Rakunove stopinje pri razliœno hitrem gibanju: korak (zgoraj), pri poœasnem teku (v sredini)in pri hitrem teku (spodaj)


Iz hladnih podnebnih pa-sov izvirajo trije predstav-niki jelenov (rodovi): los

(Alces), severni jelen(Rangifer) in srnjak (srna)(Capreolus). Vsi trije imajoverjetno skupen izvor. Goz-dovi v hladnih podnebnih pa-sovih severne zemeljske pol-oble so bili v pliocenu (pred12 miljoni let) njihov izvornihabitat. Dandanes øe vednonajdemo takøne gozdove vAziji (Sibiriji) in SeverniAmeriki. Srnjad in losi so iz-birœni prebiralci rastlinskehrane, a to predvsem poleti,ko imajo moænost izbiratipredvsem lahko prebavljivein najbolj hranilne dele rastlinin kar tudi ti predstavniki cer-vidov lahko potisnejo v svojmanj obseæen vamp. Pozimipa preidejo na znatno boljenoliœno, trdovlaknato (les-no) rastlinsko hrano, ki jomorajo tudi dlje prebavljati,pri œemer jim trde vlakninepomagajo razgrajevati poseb-

ne celulitske bakterije v pre-bavilu.

Vemo, da je severni jelenzelo dobro prilagojen na æiv-ljenje v hladnem podnebju inv sneænih razmerah. Gledetega mu je zelo podoben tudilos. Celo na videz izbirœenevropski srnjak/srna (Capre-olus capreolus), ki ga bomoimenovali kar srnjad, se takojza njima prav tako dobroznajde v takønih razmerah, kivladajo pod polarnim kro-gom; npr. v Skandinaviji in vvzhodni Sibiriji. V Sibirijiæivi tudi telesno veœja oblikaazijskega ali sibirskega srnja-ka/srne; vœasih jo s skupnimimenom imenujemo tudi azij-ska ali vzhodna srnjad (Ca-preolus pygargus). Tako losikakor azijska sibirska srnjadse povzpenja visoko v hladnasubalpska obmoœja vzhodne-ga Tibeta.

Skratka, biologija srnjadi jev tem pogledu podobna bio-logiji losov in severnih jele-

nov; obe obliki srnjadi sta senamreœ razvili v svetlih goz-dovih, ki so preteæno zrasli napogoriøœih, po gozdnih poæa-rih, ki so jih zanetile strele vnevihtah. Tako kakor los jetudi srnjad preteæno odvisnaod zgodnjih pionirskih rast-linskih zdruæb, ki so hranilnoveliko bogatejøe z rastlinski-mi beljakovinami kakor tisteiz poznejøih sukcesijskihzdruæb.

Rod srna/srnjak - Capre-olus se je pojavil v severnemdelu Evrope pred veœ milijonilet (Lister, 1984), se nato raz-øirjal, a se pozneje ni niko-li premaknil v toplejøe pod-nebne pasove od zmernegapodnebja. Le pred okroglo200.000 leti se je s svojimipredstavniki pojavil tudi vjuæni Franciji, Italiji in Øpani-ji. Za razliko od srnjadi palosa in severnega jelena nebomo naøli niti v zmernihpodnebnih pasovih! Srnjad vsvojem zgodovinskem razvo-

ju ni nikoli kazala prav nobe-ne teænje in potrebe po razøi-ritvi svojega areala proti jugu,npr. v vroœe podnebne paso-ve. Razliko od nje pa bi naølipri severnoameriøkem roducervidov Odocoileus, ki se jepojavil pred okroglo 4 milijo-ni let in v svojem razvoju do-kaj kmalu osvojil tudi vroœe,celo tropsko in puøœavskopodnebje na jugu. Belorepijelen (Odocoileus virgini-anus) in mulasti (œrnorepi)jelen (Odocoileus hemionus)iz Severne Amerike sta za-sedla tudi obmoœja s hladnimpodnebjem (v Kanadi); celoseverneje od 60° N (severnezemljepisne øirine), a so nju-ne populacije tamkaj zeloredke (mulasti jelen pogostotrpi zaradi ozeblin uhljev).Belorepi in mulasti jelenimata tudi daljøa repa, karzgovorno priœa, da nista pri-lagojena na hladno podneb-je! Prav obratno pa je opazitipri srnjadi (rod Capreolus),


Srna/srnjak – na hladno podnebje prilagojenpredstavnik jelenov


ki se ji je v evoluciji, skladnoz Allenovim pravilom, repzelo skrajøal (3–5 cm in 4–6cm). Zatorej: vedeti je treba,da je srnjad dosti bolj prila-gojena na hladno podnebje ssnegom in mrazom, kot bikdo utegnil misliti.

Tudi odloæenaimplantacija jeprilagoditev nahladno podnebje

Znaœilnost in odlika malesrnjadi (med predstavniki je-lenov) je, da lahko æivi v ob-moœjih z dolgimi, hladnimizimami predvsem zaradi nje-ne, v dolgi razvojni zgodovi-ni izoblikovane sposobnostiali fenomena, da samica (srna)lahko œasovno odloæi implan-tacijo (vgnezditev ali vsidra-nje) zarodka(-ov) v mater-niœno steno, ko so v stadijublastociste (Sadleir, 1987).

V 19. stoletju je bilo pri sr-njadi opravljenih precej razi-skav tega pojava. Kot piøeValerius Geist (1998), sta re-zultate teh prouœevanj opra-vila predvsem Short in Hay(1966). Oplojena(i) jajœna(i)celica(i) se avgusta deli(ta)

do stopnje blastociste, kar sezgodi nekako do 14 dni pooploditvi. Nato razvoj zarod-ka (dveh ali izjemoma treh)za doloœen œas povsem zasta-ne. Ta naravni proces uravna-va, v skladu z æivœnim siste-mom in centrom v moæganih,hormon progesteron, katere-ga koncentracija v krvi se niæain viøa glede na dolæino dnev-ne svetlobe (fotoperiode). Popribliæno 4,5 meseca se bla-stocista(e) vgnetzdi(ta) v ste-no maternice, kar se najveœ-krat zgodi januarja (Stubbe inPasarge, 1979).

Zelo æivahne aktivnosti medprskom srnjadi torej ne pote-kajo jeseni ali pozimi, kakorpri drugih jelenih, temveœ vpoletnem œasu. Prsk (gonja)srnjadi sredi zime je po neka-terih podatkih sicer prav takomogoœ pojav, a v zelo majh-nem odstotku. Nekateri avtor-ji so ugotovili, da se nekajæivali lahko prska tudi konecdecembra, pri tem pa o kakøniodloæeni implantaciji ne mo-remo govoriti. Zaradi majhnetelesne velikosti srnjadi je ob-dobje od implantacije do sko-titve mladiœa(ev) kratko; pov-preœno traja le okrog 150 dni.Od oplojenosti do skotitve patraja skupna brejost od 276dni ali celo do 295 dni (Stub-be in Passarge, 1979). Srnjadlahko preæivi vso zimo dokajneaktivno, da ohrani vso po-trebno energijo predvsem zarast zarodkov v srnah in zarazvoj rogovja pri srnjakih.Vgnezditev blastocist (im-plantacija), ki se zgodi torejsredi zime, zagotovi, da semladiœ(a) skoti(ta) pozno spo-mladi, v najugodnejøem œasuza razvoj. Skratka, fenomenodloæene implantacije imavelik energetski uœinek pri sr-njadi. Prav tako mogoœa tuditeritorialnost in gonjo (prsk)pri poletnih temperatutrah.Srnjakom omogoœi, da si sta-rejøi lahko osnujejo teritorijeæe spomladi, kar omogoœi, daimajo s tem povezano in de-javno rogovje, ki je zraslo æepozimi in ne øele spomladi.(Prav po tem znaku je srnjak,npr., podoben tudi samcu vi-loroge antilopske koze iz Se-verne Amerike (Antilocarpaamericana) (glej primerjavev posebni predstavitvi).

Prednost poletnegaprska je tudi vprid teritorialnosti

Poletni prsk omogoœa sr-njakom, da se izognejo nala-ganju okornih slojev maøœo-be (toløœe), kar je sicer znaœil-no za druge jelene v zaœetkujesenskega ruka. Seveda situdi srnjaki zagotovijo nekajtoløœe do spomladanskih teri-torialnih aktivnosti, drugiœspet po viøku razmnoæevanja,tretjiœ pa pred zaœetkom zime(Ellenberg, 1978). Toda nji-hova telesa redkokdaj izkazu-jejo veœ kot 3,5 % maøœobe(Stubbe in Passarge, 1979),kar pravzaprav spominja æena stanje pri afriøkih antilo-pah (Ledger in Smith, 1964).Srnjaki, ki æivijo bolj protiseveru, npr. na Norveøkem,lahko pred zimo v svoje telonaloæijo tudi do 10 % maøœob(toløœe) (Holand in Staaland,1991). Teæa doraslih srednje-evropskih srnjakov lahko naleto niha za okrog 10 % (El-lenberg, 1987), pol toliko ka-kor npr. pri losu (Schwartz ssod., 1987). Srnjaki se medprskom normalno hranijo inpri tem uœinkovito porabijohrano za razmnoæevalne interitorialne aktivnosti; bolj kotza zapravljivo nalaganje re-zervne hrane in debelitev (na-laganje maøœob), povezano spribliæujoœo se zimo. To zo-pet spominja na afriøke anti-lope (Geist, 1974b; 1978a)!

Za srnjake je znaœilno, dastrpno sprejmejo srne na svo-je teritorije, ki so si jih osvoji-li, in da pustijo samicam iz-koriøœati njihove naravneprehranske vire na najboljøihprehranjevalnih mestih. Po-slediœno srnjak izkazuje str-pno ali prijateljsko vedenje,ki razumljivo sledi iz takønihpovezav. Srnjaki kaæejo na-klonjenost tudi do enoletnihsrn (mladic), jim izkazujejopozornost, se druæijo z njimiin se parijo s starejøimi srna-mi; lovijo in preganjajo panevezane oziroma starejøesrne ter mladiœe, ki niso vsorodstvu z njim. Strpni so dobrejih srn in med dojenjemmladiœev ter jim tudi prepu-øœajo najboljøa prehranjeval-na mesta na svojem teritoriju.

Œetudi teritoriji terjajo veœ

aktivnosti od samcev kakorod samic, zaradi hierarhiœne-ga dostopa samcev do samicali pri spolni izbiri samic, sosocialni znaki srnjakov in nji-hovih neteritorialnih sorodni-kov (los – Alces, belorepi,mulasti jeleni – Odocoileus inseverni jeleni – Rangifer)vedenjsko dokaj podobni.

Telesna nasprotjaKadar opazujemo severne-

ga jelena, se œudimo, kakønotelesno nasprotje je v primer-javi s srnjakom (ali losom)lahko razvila enaka izvornapokrajina (biologija severnihjelenov je v tem prav nasprot-na od srnjaka). Slednji je zarazliko od prvega predvsemneukrotljiv, kljubovalen inzelo trpi zaradi socialnih sti-kov (Ellenberg, 1978; Schae-fer, 1982). Srnjak je na po-gled tudi dokaj preprost, ssivo-rjavo zimsko ali rdeœe-oranæno poletno dlako in zmajhnim rogovjem. Za srnjadje znaœilna nizka stopnja spol-nih razlik; samice so brez ro-govja; predstavlja skakajoœeskrivaœe, ki so prvenstvenosamotarske æivali ali pa se lepogojno povezujejo v tropiœe.Glede razmnoæevanja so ne-primerljivi s severnim jele-nom, ker srne skotijo majhne,daljøe obdobje nebogljene inskrivaøke mladiœe (Espmark,1969). V primeru mladiœev se-vernega jelena pa je to pravobratno: to so tekaøko-kasaø-ki, tropni jeleni, ki prebivajo naodprtem, samice pa skotijomladiœe, ki skoraj takoj po sko-titvi æe lahko sledijo materi.

Garganta srnjakiz juæne Øpanije –ledenodobniostanek

Poleg œrne ali melanistiœnesrnjadi (barvna mutacija) jetreba pri srnjadi kot poseb-nost omeniti nekoliko boljkratkonogo garganta srnjad izjuæne Øpanije, ki spomladi øenaprej ohrani svojo temnejøozimsko dlako, vkljuœno z zna-œilnim zimskim »zrcalom« insvetlo liso na grlu. Ta znak jedovolj znaœilna razlika odklasiœne evropske srnjadi, dabi si zato lahko prisluæila celo


Foto

: O. N

aglo

st


podvrstno ime (Meunier,1984; Geist, 1998). Zanimivoje, da garganta srnjad najde-mo v istem obmoœju kakornavadno srnjad (z rdeœkastodlako), pa tudi tam, kjer æivi vzadnjem œasu ponovno odkri-ta podvrsta øpanskega navad-nega jelena (Cervus elaphusangulatus) (Meunier 1984),podvrsta ornatskega gamsa(Rupicapra rupicapra orna-ta) in podvrsta øpanskega ko-zoroga (Capra ibex hispani-cus). Zato bi garganta srnjadprav tako lahko øteli kot lede-nodoben (pleistocenski) osta-nek (relikt) æivalstva, kakrønasta npr. pri nas v Sloveniji pla-ninski zajec (Lepus timidus) inpo ledeni dobi izumrli, a vnovejøem œasu ponovno nase-ljeni alpski svizec (Marmotamarmota). Garganta srnjad jezato srednjeledenodobni osta-nek æivalstva, ki se je ohranilvse do danaønjih dni.

Izvornost populacij srnjadi(Capreolus capreolus), uœin-ke zgodovinskih porazdelitevin sedanje neuravnoveøenedinamike so prouœevali razi-skovalci Nacionalnega inøti-tuta za divje æivalstvo iz Oz-zano Emilije (Italija) = Insti-tuto Nazionale per la FaunaSelvatica (Randi, Alvest, Car-ranza, Miloøeviå - Zlatanoviå,Sfougaris, Mucci, 2004), kipa so oznaœili garganta srnjadkot izrazito podvrsto. Pregle-dali so zaporedja ali sekvence617 vzorcev mitohondrijskedezoksiribonukleinske kisli-ne (mtDNK). Pri vzorcih ev-ropske srnjadi (Capreolus ca-preolus) so pregledali in pri-merjali tudi stanje nukleoti-dov in genotipov ter autoso-malnih mikrosatelitov (STR).Sekvence mtDNA so bile raz-deljene v tri jasno loœenehaploklade, ki so jih imeno-vali: Zahodni klad, ki se je

nanaøal v glavnem na srnjad zIberskega polotoka, Vzhodniklad, ki se je odrazil pri vzor-cih, odvzetih pri srnjadi vGrœiji in drugod na Balkanu,in Osrednji klad, ki je pripa-dal vzorcem, odvzetim srnja-di øirom po Evropi; vkljuœnoz vzhodnimi deæelami Iber-skega polotoka, ne pa tudi izGrœije. Ugotovili so, da so iz-razitejøe tri razlike v kladihverjetno izvorno nastale v raz-liœnih iberijskih in balkanskihrefugijih (ostankih ali pribe-æaliøœih) v predzadnjem alizadnjem stadiju poledenitve(pleistocenu). Vzhodni in za-hodni kladi so oœitno maloprispevali k sedanji popole-denitveni pestrosti mtDNA prisrnjadi v srednji Evropi. Ta jebila delno na novo vzpostav-ljena v glavnem z genskimihaplotipi iz Osrednjega klada.Dokaj enoten sub-clad znot-raj skupine Osrednjega kladapa so vsi haplotipi, ki izvirajoiz populacije italijanske pod-vrste srnjadi (C. c. italicus).V nasprotju s tem kaæejo hap-lotipi iz osrednje in juæneØpanije, da so povezani takoz Osrednjim kladom kakortudi z Zahodnim. Po tem lah-ko sklepamo, da je podvrstaøpanske srnjadi C. c. gargan-ta glede mtDNK meøanega iz-vora. Tudi STR podatki sopodprli ugotovljene genskerazlike obrobnih populacij sr-njadi na severu Iberskega po-lotoka, v juæni Italiji. Poka-zali so tudi uœinke œloveøkihmotenj in drobljenja popula-cij, ki so se zgodile v novej-øem œasu ali pa izraæajo legenske posledice (genskoonesnaæenje) zaradi ponov-nih naseljevanj in doseljevanjsrnjadi, ki so jih povzroœilegenske mutacije in neravno-vesja v izvornih genskih skla-dih. V srednji Evropi je sr-njad, gensko gledano, v glav-nem pomeøana, medtem kona severnem Portugalskem, vjuænoitalijanskih Apeninih inv Grœiji øe predstavljajo œisteostanke (refugije) nekdanjihpopulacij. Zato bi to moralobiti upoøtevano tudi pri gos-podarjenju z njo, pravijo raz-iskovalci.

Pri raziskavah srnjadi od-sotnost rdeœe poletne dlakepri garganta srnjadi iz juæne

Øpanije oœitno povzroœa zme-do in zbeganost. Pri tej srnja-di odkrijemo na leto navadnoeno samo menjavo dlake, karje spet znaœilno le za pred-stavnike jelenjadi, ki so prila-gojeni na hladno podnebje,kot so npr. los, karibu, vodnijelen in moøusni jelen (Fle-rov, 1952). Pri najbolj sever-nih predstavnikih azijske alisibirske srnjadi iz Jakutije, kiima kratko, a izrazito menja-vo letne dlake z zimsko, pote-ka rast nove zimske dlake inmenjava s preraøœanjem po-letne in z nepopolnim pri-raøœanjem zimske (Egorov,1967). Jedrnata dvojna men-java v enem letu in znaœilnalesketajoœa rdeœa poletna dla-ka pa sta znaœilni za majhne,juænjaøke oblike azijske alisibirske srnjadi iz vzhodnegaTibeta (Engelmann, 1938) inMandæurije (Flerov, 1952).Tudi pri severnoameriøkemrodu Odocoileus, npr., pozna-mo dvojno menjavo dlake naleto in rdeœo poletno dlako.Zato je garganta srnjad v tempogledu øe posebno nena-vadna.

Dve vrsti srnjadiPoznamo dve vrsti srnjadi

(srnjaka/srne): majhnega ev-ropskega srnjaka/srno (Ca-preolus capreolus Linnaeus1758) in telesno veœjo vrstoazijskega (tudi vzhodnega)ali sibirskega srnjaka/srno(Capreolus pygargus). Sled-nji je lahko tudi veœ kot dva-krat teæji od prvega. Razlikaje tudi v njunem znaœilnemkromosomskemu øtevilu (ka-riotipu); evropski ima 2 n =70, sibirski pa 2 n = 80 kro-mosomov. Poleg razlik v ob-liki njune lobanje obstaja øenekaj drugih razlik, ki pa sorelativne predvsem zaradi ve-likostnih razlik. O naravnihkriæancih med evropsko sr-njadjo in azijsko (sibirsko) neporoœajo. Kriæanja obeh vrstso mogoœa le v ujetniøtvu,dajejo pa neplodno moøkopotomstvo in œezmerno veli-ke hibridne mladiœe, zaradiœesar imajo srne evropske sr-njadi navadno velike teæavepri kotitvi. Velik odstotek ta-kih kotitev je zato smrten zamatere in mladiœe.

Øtevilni poskusi, piøe Geist


Fenomen œrne srnjadi

Œrna ali melanistiœna srnjad se razen po barvi ne razlikuje oddruge srnjadi. Nihœe natanœno ne ve, kdaj in kje je med

srnjadjo nastala ta barvna mutacija. V severnonemøkih zamoœvir-jenih predelih pa pojav œrne srnjadi ni osamljen, saj œrna srnjadæivi tudi ponekod na Portugalskem, v jugozahodni Øpaniji, spora-diœno pa tudi v juæni Nemœiji.

Prvi zapisi o œrnisrnjadi izvirajo iz poz-nega srednjega veka.Takrat naj bi œrna srnjadæivela v dveh razliœnihobmoœjih, pozneje pa seje populacija zdruæila inøirila tako, kot se jepoveœevala øtevilœnostsrnjadi sploh. Dandanesœrna srnjad æivi tudi vvzhodnih nizozemskihobmoœjih, predvsem pav spodnjesaøkih ravni-nah v okolici Hannovra.Ponekod je œrna srnjadredka in dosega komajnekaj odstotkov, pone-kod pa presega celo 50 % deleæ v populaciji.

Pri prouœevanju œrnesrnjadi v obdobju med

letoma 1960 do 1967 so æeleli v enem od poskusnih loviøœ doseœiprevlado œrne srnjadi. Po poudarjenem odstrelu obiœajne srnjadi,pa tudi v poskusih v oborah se je pokazalo, da se pri srnjadi œrnabarva deduje recesivno. To pomeni, da so kriæanci med œrno inobiœajno srnjadjo preteæno rjavi ter da so zanesljivo œrni le potom-ci obeh œrnih starøev. Kjer se osebek œrne srnjadi pojavi na novo,ga domaœa srnjad sprejme nezaupljivo in z glasnim bavkanjem,pozneje pa se soæitje popolnoma normalizira. Œrna srnjad nikakorni degenerativen pojav, paœ pa naraven, najverjetneje z visokorelativno vlago spodbujen proces.

Blaæ Kræe

Foto

: H. R

ecta

nbac

h


(1998), da bi sibirskega srn-jaka naselili tudi v Evropi,niso bili uspeøni. To pa ni niœpresenetljivega, œe upoøteva-mo znano majhno prilagodit-veno sposobnost tistih vrstjelenjadi, ki so prilagojenepredvsem na hladno podneb-je, po drugi strani pa tudiveliko dovzetnost »sever-njaøkih« æivali za bolezni, kivladajo pri sorodnih vrstah vtoplejøih in vroœih podnebjih.Obe vrsti skupaj najdemo lev kavkaøkih planinah, kjer C.capreolus æivi juæneje, C.pygargus pa na severu njune-ga skupnega prekrovnegaareala. Razlika v dolæinilobanj je izrazita, vrednostiobeh pa se ne prekrivajo.

Veœjega, azijskskega srnja-ka najdemo v Jakutiji, pod60o N (severne zemljepisneøirine), kjer srnjaki doseæejotudi do 65 kg telesne teæe inpleœno viøino okrog 100 cm.Telesna velikost je manjspremenljiva, a opaziti je, dase æivali telesno manjøajoproti jugu. Sibirski ali azijskisrnjaki iz Kazahstana tehtajo43,8 kg (33–53 kg; n = 8),srne pa 41,5 kg (38–47 kg; n = 4). V Tjenøanskih plani-nah samci tehtajo vsega sku-paj le 31,8 kg (28–38 kg; n = 18). V Mandæuriji in navzhodnem Tibetu so sibirskisrnjaki najmanjøi (25–32 kg

samci in 25 kg samice), todaøe vedno njihovih velikostine doseæejo nekateri veœji ev-ropski srnjaki. V najjuænejøihrazøiritvenih obmoœjih, vvzhodnem Tibetu, azijski sr-njak uspeøno nasprotuje ev-ropskemu tudi s telesnimimerami in po morfologiji ro-govja.

Geografsko se sibirski sr-njak prekriva z razøirjenostjojelena - vapitija na vzhodu inz delom razøiritvenega arealaMcNeillovega jelena na hi-malajskih grebenih. Evropskisrnjak pa se arealsko prekrivaz navadnim jelenom, a mu nesledi tudi v severno Afriko(na Atlasu namreœ æivi Cer-vus elaphus barbarus). Nasploøno: razlike med evrop-skim in sibirskim srnjakomso relativno zelo podobne ti-stim, ki vladajo tudi medzahodnim navadnim jelenom(Cervus elaphus elaphus) invzhodnim navadnim jelenomali maralom (Cervus elaphusmaral), kar prav tako potrju-jejo tudi razlike v njunem ka-riotipu (kromosomskem øte-vilu).

Skratka, da bi delili obe sr-njadi samo v dve podvrsti,piøe Geist (1998), ni primer-no, kajti oba tipa se razlikuje-ta v glavnem po telesnih veli-kostih, ne pa tudi po socialnihznaœilnostih, kar naj bi bilo

poglavitno merilo za doloœa-nje podvrst pri cervidih. Oœit-ne so le lokalne (regionalne)morfoloøke ter barvne razlike– varietete, toda to niso bist-vene taksonomske razlike!Izjema naj bi bila le gargantasrnjad iz juæne Øpanije, kiohrani svojo temnejøo zim-sko dlako tudi v toplem deluleta, vkljuœno z zimskim be-lim »zrcalom« in svetlo vrat-no liso na grlu. To pa jetolikøna razlika od preostaleklasiœne evropske srnjadi(œeprav je tudi slednja evrop-ska), da so mu po letu 2000nekateri raziskovalci, se zdikar pravilno, naposled le pri-pisali podvrstno ime.

Groves in Grubb (1987) staponovno pregledala in pro-uœila znanstveno razvrstitevali sistematiko jelenov. Ponjunih ugotovitvah loœevanjeevropske srnjadi na podvrsteni najprimernejøe (razen æeomenjene øpanske gargantasrnjadi), œeprav so æe ome-njeni italijanski avtorji v svo-jih znanstvenih delih na osno-vi razlik v mtDNK doloœilipodvrsto za eno razliœico ita-lijanske in za juæno øpanskosrnjad. Azijsko ali sibirskosrnjad kot vrsto (C. pygargus)pa vsi avtorji delijo v veœ dob-ro doloœenih podvrst (Geist,1998).

Velik sivi azijski srnjak (C.

p. pygargus) je øiroko razøir-jen od Volge do Koreje. Imavisoko, øiroko razkreœeno ro-govje brez velikih roæ, kakr-øne so znaœilne tudi za evrop-skega srnjaka. Œelniœni roæe-ni nastavki so bolj razmak-njeni kakor pri evropskemsrnjaku ali pri vzhodnotibe-tanski (ali seœuanski) podvr-sti (C. p. melanotis). Na Bliæ-njem vzhodu, v Mandæuriji inproti jugu, v Shansi in Koreji,je mogoœe opaziti majhnegardeœkasto rjavega C. p. bed-fordi; Thomas, 1908. Vse ta-ko kaæe, da je to sploh naj-manjøa oblika azijskega alisibirskega srnjaka, in sicer zmanjøimi razlikami v odlaka-nosti. Nekaj oœitnejøih razlikbi opazili na obøirnih planin-skih obmoœjih tudi pri majh-nih podvrstah C. p. caucasi-cus s kavkaøkih planin in priC. p. tienschanicus iz TienShana. Opise za te podvrsteso priskrbeli Heptner, Nasi-movitch in Bannikov (1961),a naj bi bili nezadostni zapovsem jasno razlikovanje.Podvrsta C. p. melanotis, ki jegeografska rasa s Tibetsko-Zahodnokitajske regije, jenajmanjøa in po barvnemvzorcu tudi najbolj razliœnapodvrsta glede na druge. Tudipo velikostih lobanj se æezelo pribliæuje evropskemusrnjaku (bolj podobna mu je


Na fotografiji sta dve vrsti srnjaka, ki se razlikujeta predvsem po telesni velikosti, obliki rogovja, kariotipu in znaœilnostih odlakanosti. (A) –evropski srnjak (Capreolus capreolus) je pribliæno pol laæji kakor azijski ali sibirski (B) (Capreolus pygargus), ima bolj grbiœasto in po masimoœnejøe ter viøje rogovje, ki na svoji osnovi razvije øiroki roæi, ki segata precej prek moæganskega dela lobanje. Oœitna je rahla izboklina naobraznem delu in temne dlake stopalnih ælez. Za razliko od azijskega ali sibirskega srnjaka evropski nima preveœ izrazitega zadkovega zrca-la v poletni dlaki (oz. v prsku). Veliko belo zimsko zadkovo zrcalo oblikujejo dolge dviæne dlake, ki pa zrastejo le v zimskem koæuhu (slika C,D). Edina izjema je vse leto sivi garganta srnjak iz juæne Øpanije, ki nosi belo zrcalo vse leto (Po Geistu, 1998, naslikal I. Piœulin).

A

B

C

D


tudi po obliki rogovja srnja-kov). Imajo tudi opazno viøjenoge in daljøe telo kakorevropski srnjaki. Svetlo rdeœadlaka poletnega koæuha jimhitro zraste in tudi jeseni sehitro zamenja z zimsko, kar jeposledica zelo kratkega, avroœega poletja (Engelmann,1938). Medtem ko je evrop-ski srnjak poleti dokaj enotnordeœ, ima tibetanski srnjak nagrlu popolnoma belo liso, beltrebuh, prsi in notranje delenog (Engelmann, 1938).

Evropski srnjakiso bolj borbeni

Zaradi pozitivne alometrijerogovja in telesnih mer sorogovja azijskih, sibirskih sr-njakov precej veœja in masiv-nejøa kot rogovja evropskihsrnjakov. V srednji Evropizreli srnjaki nosijo na glavirogovje, teæko povpreœnookrog 275 g in z dolæino vej vpopreœju okrog 17 cm. Srnja-ki lahko doseæejo telesno teæotudi do 33 kg telesne mase,maso rogovja pa do 700 g;visoko je lahko tudi od 26 do30 cm. Kljub temu pa je ro-govje takih srnjakov videtiproti rogovju azijskih ali si-birskih srnjakov øe vednokratko, saj rogovja sibircevdosegajo dolæino vej tudi prek40 cm in le pri najmanjøi pod-vrsti sibirskega srnjaka izme-rimo dolæino veje skromnih32,5 cm (Engelmann, 1938).Rogovje sibirskih srnjakov jepo obliki tudi bolj lirasto, boljrazkreœeno in razmaknjenona œelniœnih nastavkih (medroæama). Je tudi bolj grbiœavoin na vrhu bolj razvejano. Ro-govje evropskega gargantasrnjaka iz juæne Øpanije jepodobno rogovju drugih ev-ropskih srnjakov.

Toda zanimivo je, da si po-dobno, kot je opaziti tudi prisevernih jelenih in karibujih,azijski ali sibirski srnjaki, ka-terih rogovje je bolj dolgo inlirasto oblikovano, z velikimøtevilom paroækov, ki obliku-jejo nekakøno »koøaro«, vmedsebojnih bojih v prskunapravijo znatno manj økodekakor evropski srnjaki s kraj-øim in bolj øilastim rogovjem.Opazili so, da so nasploh si-birski srnjaki v prsku manj

bojeviti kakor njihovi evrop-ski sorodniki; so pa zato boje-vitejøe njihove srne.

Opaznejøe zunanje razlike

Metatarzalne æleze evrop-skega srnjaka na zunanjih de-lih stopala so navadno œrnoobarvane (dlake), pri sibir-skem srnjaku pa so na temmestu svetlejøe dlake. Prisamcih so te æleze na stopalihzadnjih nog tudi obseænejøekakor pri srnah. Predoœesna(preorbitalna) æleza je pri si-birskem srnjaku majhna, œel-niœna (frontalna) ali zaroænaæleza med rogovoma pa je lesezonsko dobro razvita prisamcih in sluæi preteæno zaoznaœevanje (markiranje) ra-stlinja na mejah teritorija. Lezadnje noge imajo obseænemedparkeljne (interdigitalne)æleze.

Evropski srnjak ima svetlo,skoraj belo zadkovo »zrcalo«pozimi. Tudi azijski srnjakima zrcalo bele barve, ki paostane na zadku vse leto (tudipoleti). Evropski srnjak imapoleti (razen garganta srnjakaiz juæne Øpanije) rdeœo polet-no dlako z zelo majhnim svet-lejøim zadkovim zrcalom.Velika bela zadkova dlaka, kise v zrcalu s pomoœjo miøiclahko razøiri in dvigne, naj biimela pri vzburjenju in begupozimi, ko se srnjad zelo radazdruæi in giblje v tropiœih,vlogo »vodnika«. Po najno-vejøih raziskavah pa beli zad-ki v socialnem æivljenju invedenju srnjadi naj ne bi ime-li tako zelo pomembne vloge;tudi ne glede vzreje mladiœev.

Precej nas bega le dejstvo,da garganta srnjad iz juæneØpanije nima rdeœega koæu-ha. Zato v svetu srnjadi gar-ganta srnjak glede dlake inmenjave letne dlake z zimskopomeni øe ne povsem dovoljpojasnjeno razliko.

Boris Leskovic

Viri: Valerius Geist: Deer of the World (The

Evolution, Behaviour and Eccology);Stackpole Books, Mechanicsburg. 1998

Werner Trense: The Big Game of theWorld; Paul Parey, Berlin 1989

E.Randi, P.C. Alvest, J. Carranza, S.Miloøeviå – Zlatanoviå, A. Sfougaris in N.Mucci: (Molecular Ecology) – Phylogeo-graphy of roe deer (Capreolus capreolus)populations: the effects of historical gene-tic subdivisions and recent nonequilibriumdynamics


Podobnosti med azijako (sibirsko)srnjadjo in ameriøko vilorogokozjo antilopoAzijski ali sibirski srnjak in ameriøka viloroga kozja antilopa

(angl.= Pronghorn), (Antilocarpa americana) sta dva predstav-nika, ki sta oba prilagojena na zelo ostre æivljenjske razmere, pred-vsem pa na hud zimski mraz in dolge sneæne zime, po drugi strani pana mnoæico gozdnih poæarov, ki divjajo v njunih habitatih. Oba pred-stavnika, ki æivita: prvi v Aziji, drugi pa v stepskih in polpuøœavskihobmoœjih Severne Amerike, se razlikujeta le v redkih posamezno-stih, ki jih bomo opisali primerjalno v nekaj toœkah, ob navedbi mno-gih skupnih znaœilnosti. Razvila sta mnoge podobne lastnosti, kiso se razvile kot posledica prilagoditev na æivljenje v hladnempodnebju.

1. Viloroga kozja antilopa je pribliæno enakih telesnih velikosti ka-kor azijski srnjak (samci tehtajo 41 do 55 kg, samice pa 39 do 46 kg).

2. Obe vrsti imata pribliæno enako stopnjo spolnih razlik (spolne-ga dimorfizma). Samci so pribliæno za 12 % teæji od samic.

3. Dolæina brejosti pri samici viloroge antilopske koze je pribliæno250 dni, kar je izjemno dolgo obdobje za tako majhno æival; azijskaali sibirska srna pa ima v popreœju 280 dni dolgo obdobje brejosti.

4. Pri obeh vrstah so samci v obdobju paritve teritorialni.5. Obe vrsti se parita poleti.6. Pri obeh vrstah teritorialno obnaøanje proti koncu paritvenega

obdobja (prska) oœitno popusti, tako da samci zaœno zapuøœati terito-rij; pri iskanju srn ne spoøtujejo in ne branijo veœ tako srdito prejønjihteritorialnih mejnikov.

7. Rogova viloroge antilopske koze in rogovje azijskega ali sibir-skega srnjaka raste pozimi, tako da imajo ti organi svojo vlogo æepozno spomladi, in sicer v tesni odvisnosti od teritorialnih zahtev invrsti znaœilnega obnaøanja.

8. Rogovi samcev viloroge antilopske koze in rogovje azijskega(sibirskega) srnjaka sta v primerjavi s pleœno telesno viøino ter gledepodobnosti v morfoloøkem pomenu pribliæno enake dolæine; obaimata naprej in navzgor usmerjena prva paroæka in navzad in na-vzdol obrnjena zadnja paroæka.

9. Pri obeh vrstah samcem odpade rogovje novembra ali decem-bra, ko se pridruæijo samicam in mladim æivalim v obojespolnih zim-skih tropiœih.

10. Pri obeh vrstah je pri samcih znano tudi teritorialno oglaøanje.11. Samci obeh vrst nekoliko poœepnejo, kadar urinirajo in se iz-

trebljajo.12. Samci obeh vrst se le nekoliko zredijo, sicer pa so na sploøno

vitke linije.13. Obe vrsti imata velik letni prirastek in so pri njih dvojœki æe

skoraj pravilo. Njihovi mladiœi so, po kratkem obdobju skrivanja, æezelo zgodaj sposobni za samostojno æivljenje.

14. Obe vrsti imata veliko, svetlo zadkovo »zrcalo« z dolgimi,svetlimi, dviænimi dlakami ter zelo majhen rep (4 do 6 cm).

15. Obe vrsti sta specializirana jedca le doloœenih rastlin in njiho-vih delov (prebiralca).

Azijski ali sibirski srnjak (Capreolus pygargus), desno, si s se-vernoameriøko vilorogo antilopsko kozo (Antilocarpa americana)deli presenetljivo veliko konvergentnih razvojnih podobnosti, œe-prav je viloroga antilopska koza tekaøko-kasaøka oblika parkljarja,ki æivi na odprtih severnoameriøkih stepskih in polpuøœavskih pla-njavah, srnjak pa je ekotonski skakajoœi skrivaœ. Vse tako kaæe, davse njune podobnosti izvirajo iz znaœilnega terenskega posestniøtva(teritorialnega vedenja) in prilagoditev na æivljenje v hladnempodnebju, kar je skupno obema. Obe vrsti sta tudi telesno pribliænoenako veliki (Po Geistu, 1998, naslikal I. Piœulin.)


Izguba sluha je eden izmednajbolj sploønih kroniœnihstanj pri starejøih osebah.

Raziskave med øirøo popula-cijo v razliœnih delih sveta sopokazale, da ima skoraj polo-vica oseb, starejøih od 50 let,zaœetne okvare sluha. Zaœetniznaki zmanjøane sluønosti sopoleg slabøe zaznave visokihtonov povezani øe s teæavamipri razumevanju govora, po-sebno øe v glasnem druæab-nem okolju, in zvonenje vuøesih (neprestana zaznavavisokih tonov). S staranjemse lahko pojavi tudi tako ime-novani pojav nabora (recruit-ment), ko moægani poskuøajokompenzirati izgubo sluha zojaœitvijo zunanjih draælja-jev. Z drugimi besedami:zvoki, ki smo jih normalnozaznavali vse æivljenje (npr.,sirena), postanejo zelo glasni,moteœi in skoraj neprenosni.Izguba sluha ima dokaj øirokeposledice in lahko vpliva nesamo na zmanjøano sluønost,ampak tudi na poveœano de-presivnost, zmanjøevanje so-cialnih stikov, zmanjøanoosebno pozornost in varnost,lahko pa vpliva tudi na na-tanœnost medicinske diagno-ze.

Precej je æe znanega ovzrokih izgube sluha pri od-raslih osebah: sluøna funkcijase zmanjøa zaradi staranja, iz-postavitve œezmernemu hru-pu in razliœnih bioloøkih de-javnikov, razliœnih sluønihbolezni. Znano je, da izpo-stavljanje streljanju z manj-øimi pa tudi veœjimi kalibrimed sluæenjem vojaøke obve-znosti lahko povzroœi akutnoizgubo sluha ali pa poœasno(postopno) izgubo. Zelo maloje znanega o izgubi sluha, po-vezanega z rekreacijsko upo-rabo strelnega oroæja, kar po-znamo pri lovu in ljubitelj-skem øportnemu streljanju natarœe. Glede uporabe strelne-ga oroæja je paœ æe znano, dastrel ustvari zvoœni pritisk do140 dB (decibel = enota zazraœni tlak), jakost, ki lahkopovzroœi poøkodbo kohlee,

dela notranjega uøesa, kjer sezvoœni tlak kodira v elektriœnisignal. Tako je œlanek z na-slovom Rekreacijska rabastrelnega oroæja in izgubasluha, ki je bil objavljen vstrokovni reviji Arhivi dru-æinske medicine (Archives ofFamily Medicine) leta 2000,dokaj dobrodoøel, saj vsebujeempiriœne podatke, zbrane navzorcu 1538 moøkih, starej-øih od 48 let. V vzorcu je bilole 18 % udeleæencev, ki so seukvarjali z lovom in øportnimstreljanjem.

Na kratko bom povzel lenekatere bistvene metodoloø-ke podatke in rezultate ome-njene raziskave. Vsak udele-æenec øtudije je poleg otoloø-kega pregleda izpolnil øe ob-øiren vpraøalnik o zdravstve-nem stanju, poseben vpraøal-nik glede stanja sluha in oce-no morebitnih sluønih okvar,in øe poseben vpraøalnik opoklicni zgodovini ter s po-udarkom na izpostavitvi hru-pu pri lovu in strelstvu. Vpra-øanja glede lova in ljubitelj-skega, øportnega strelstva sose nanaøala predvsem na tra-janje teh hobijev, na uporabovrste oroæja in rabo zaøœitnihnaprav. Udeleæencem so iz-merili sluønost po standard-nih ameriøkih metodah (Ame-rican Speech Language Hea-ring Association). Merjenjesluha je potekalo v oblikisluønih pragov za frekvenœnirazpon do 8 KHz, s posebnimpoudarkom na razpon od 4KHz do 8 KHz, t.j. razpon, kinaj bi bil najbolj obœutljiv pristreljanju (slika 1). Sluønaokvara je bila doloœena kotsluøni prag, veœji od 60 dB.

Najbolj so zanimivi rezul-tati: skoraj 75 % udeleæencevje imelo v preteklosti lovskeizkuønje, od teh v prejønjemletu 21 %. V minulem letu jeveœina prebila na lovu pri-bliæno 23 ur in pri tem oddala10 strelov.

S øportnim strelstvom se jeukvarjalo le 15 % udeleæencev,od teh pa le 5 % v minulemletu. V prejønjem letu je veœina

streljala pribliæno 23 ur. Skorajvsi lovci (95 %) pri lovu nisouporabljali zaøœitnih pripo-moœkov. Med øportnimi strelcijih je zaøœitne pripomoœkeuporabljalo le 49 %, kar 38 %jih ni uporabljalo nobenih za-øœitnih pripomoœkov, preostalipa so jih uporabljali le zaœasno.

Bistvene ugotovitve øtudijeso predstavljene na sliki 1.

1. Veœ kot polovica ude-leæencev øtudije je imela sluø-ne okvare v frekvenœnem ob-moœju od 4 do 8 KHz.

2. Pri lovcih povpreœnisluøni prag ni bil poveœan vprimerjavi z enako starimimoøkimi, ki se niso ukvarjaliz lovom ali strelstvom.

3. Tisti, ki pa so se ukvarja-li z lovom in strelstvom, soimeli v povpreœju poveœan

zaznavanje, lokacijo, prepoz-navanje in spremljanje divja-di in v konœni fazi tudi uple-nitev. Seveda ne smemo po-zabiti, da je sluh zelo pomem-ben za varnost pri lovu, sajomogoœa spremljanje in do-gajanje na samem lovu (npr.zaznati oddaljenosti gonjaœevv pogonu). Z drugimi beseda-mi: zaradi slabega sluha selahko zgodi, da prepozno za-znamo bliæajoœo se divjad,zaradi œesar verjetno zamu-dimo priloænost za strel alipa ga zgreøimo. Dobra novi-ca je, da za uspeøno preventi-vo okvare sluha ni treba pre-nehati s streljanjem ali lo-vom, temveœ je treba lezmanjøati jakost zvoka na va-ren nivo, od 130 dB na pri-bliæno 80 dB.

sluøni upad za pribliæno 5 % vfrekvenœnem razponu od 4 do8 KHz. Oœitno je, da je øport-no streljanje bolj kvarno vpli-valo na sluh kot sam lov. Taugotovitev zveni logiœno, sajje pri øportnem streljanju ne-primerno veœja izpostavlje-nost sluønim posledicam stre-lov kot pri lovu. Na streliøœunismo izpostavljeni le last-nim strelom, temveœ øe mno-go bolj strelom drugih ljubi-teljev øportnega streljanja.

In øe komentar glede upo-rabe zaøœitnih sredstev prilovu. Kot sami dobro vemo,je sluh poleg vida naøe glav-no œutilo, ki nam omogoœa

Øtudija je jasno pokazala,da je izpostavljanje streljanju,posebno øe zaporednemu veœ-kratnemu streljanju, pomem-ben javni zdravstveni pro-blem. Vsakdo, ki ima dodat-no izgubo sluha zaradi izpo-stavitve streljanju, øe dodatnobremeni nacionalno zdravst-veno zavarovanje. Le dodat-no izobraæevanje in ozave-øœenost o økodljivih posledi-cah œezmernega izpostavlja-nja streljanju in rabi zaøœitnihpripomoœkov bo pomagalopri ohranitvi sluha in boljøikakovosti æivljenja v sta-rejøem obdobju.

Dr. Vojko Kavœiœ


Slika 1. Sluøni prag za 3 skupine, ki se razlikujejo glede na osebnozgodovino izpostavljanja streljanju: brez izpostavitve streljanju jebilo vkljuœeno v raziskavo 376 oseb (polne toœke), z izpostavitvijostreljanju samo pri lovu 922 oseb (kvadratki) in z izpostavitvijo strel-janju pri lovu in øportnem streljanju 230 oseb (poln trikotnik).

brez streljanja (n = 376)samo lov (n = 922)lov in øportno streljanje (n = 230)

Izguba sluha zaradi streljanja


»Zapri oœi in vdihniteæak, z lososi na-siœen zrak. Prisluh-

ni orlom, kako se smejejo,njihovim skrhanim klicem.Pazljivo posluøaj, ko tankiled zvonœklja kot kockice vkristalnem kozarcu. Aljaskabo odmevala v tvojem spomi-nu øe dolgo potem, ko jo boøzapustil.«

Tako nagovarja bralcefotografinja in pisateljica Na-talie Fobes v svoji knjigi Idream Alaska. Res je, karpravi Natalie, Aljasko sanjaøøe dolgo potem, ko okusiønjeno pristno divjino, sanjaøjo tudi, ko zapustiø njenevode in se pustiø vpreœi v div-je kolesje zdajønjega vsakda-na.

Otok Admiralty obsega390.000 ha, 90 % tega je po-polna divjina. Precej raznoli-ko æivalstvo kraljuje na otokuin v njegovih vodah. Tjulnji,kiti in morski levi se bohotijoob obalah, potoki so polni dr-steœih se lososov, na grebenihje mulasta jelenjad (sitka je-

len), na drevesih ter v zrakupa jezerski orli, saj je otok enonajveœjih obmoœij gnezdenjajezerskih orlov na svetu.

A bolj kot po vsem pestremæivalstvu je Admiralty znanpo medvedih grizlijih. Polegznamenitega nacionalnegaparka Katmai v osrednjemjuænem delu Aljaske je naAdmiraltyju, v jugovzhod-nem delu Aljaske, najveœjakoncentracija grizlijev na Al-jaski. Okoli 1.700 jih kraljujena tem obmoœju in drsteœi selososi so velikim rjavim kos-matincem œudovita poslasticapred bliæajoœo se zimo.

»Ti bom jaz pokazal med-vede!« mi je dejal lovski vod-nik (outfiter) Hans s svojimnemøkim naglasom æe karprvi dan, ko me je priœakal vJuneau na letaliøœu. Bi rekla,da ve, kje so medvedi tamokoli, saj se æe 27 let preganjapo okoliøkih hribih, grapah inpotokih ter gostom iz vsegasveta pomaga priti do njihoveæivljenjske trofeje, koæuha inlobanje medveda grizlija. Ve-

lja namreœ za enega boljøihvodnikov v tistem delu Alja-ske. Lov z njim ni le lov natrofejo, ampak pravo doæivet-je, ki se ga spominjaø vse æiv-ljenje; podobno kot Nataliepravi za Aljasko.

Vendar vsega tega tedaj øenisem vedela. Bliæala se jejesenska sezona in ladjo jebilo treba preizkusiti, in to øepreden pridejo gosti. V tistemdelu Aljaske je ladja polegletal glavno prevozno sred-stvo.

Ladja Northern Star (Se-verna zvezda) je za nasled-njih nekaj dni postala najindom. Za sabo sva zapustilaJuneau in mnoæico turistov,ki pridejo z velikanskimi lad-jami, ki so kot mesto v ma-lem, do pristaniøœ, se tam za-dræujejo nekaj ur ter nato od-plujejo naprej proti drugemupristaniøœu. Tako kriæarijonekaj dni in doæivijo Aljaskona svoj naœin. Sama bi seteæko podala na tako pot; pre-veœ ljudi in premalo Aljaske,tiste ‘ta prave’, ki je skrita med

vrhovi ledenikov, v neænemmahovju hribovitega poboœjain v vonju æivljenja v gozdu.Bila sem sreœna, ko sva zapu-øœala turistiœni Juneau in senapotila na veliko prijetnejøi,z domaœini poseljen sosednjiotok Douglas, ki ga z Junea-uom povezuje most. Plula svaz vetrom in valovi proti otokuAdmiralty. Vmes, v obmoœjuStephens Passage, je bilo nadesetine otoœkov, ki so sebleøœali v œudovitem sonœ-nem dnevu. Na palubi sem seprepustila mehkobnemu bo-æanju sonca, ko so naenkratpriplavale mimo pliskavice,orkam podobni delfini. Za-igrale so nekajminutni plesokoli barke in æe so se pogre-znile v globino modrine. Pravniœ nenavadno ni sreœati øekitov, ork … A vendar, vsakosreœanje s tako æivaljo je kotdarilo in nepozabna izkuønja.Zreø v velike oœi ogromnegakita, veø, da te je on opazilveliko prej, preden si ga tisploh uspel videti, a se ti jepriøel pokazat in pomahat zrepno plavutjo. Sonce je top-lo pripekalo øe naprej. Ne-daleœ stran pa so ribe skakaleiz vode. Tudi sama bi takoskoœila. Bila sem sreœna. A toje bil le uvod, glavno me je øe


Okus pristnosti divjineMoj fotolov na Aljaski

Vse

foto

: P. D

raøk

oviœ

Grizlija pri lovu lososov


œakalo. Vmes mi je Hans za-upal krmilo barke in medtemje na soncu uæival øe on.

Proti veœeru sva priøla doTwin Pointa, zasidrala Se-verno zvezdo in spustila manj-øi œoln v vodo. Z njim sva seodpravila do obale. Veter jepihal v nepravo smer, takosva øe lep œas posedala naœolnu, opazovala orle na oba-li, øtevilne race, ki so se ziba-le na valovih, in tjulnja, ki jeradovedno priplaval mimonaju. Nazadnje sva le pustilaœoln na obali, ga privezala obmoœno skalo in se usedla naobali ob robu gozda, doklerse veter ni spremenil.

Barve veœera so bile œarob-ne in vonji øe kako izraziti.Skozi visoko travo sva se sezrinila v gozd, tiho sva bila in

med mojimi nogami, prekrame mi je viselo fotografskostojalo, okoli vratu pa foto-grafski aparat. Prizor, ki senama je nudil, je bil izjemen.Mama medvedka in njenitrije mladiœi so se mastili sslastnimi lososi, le dobrihdvajset metrov od naju. Zahip sem pomislila, œe marsanjam. Saj vendar ne morebiti res! Od nekdaj sem siæelela fotografirati medvede.Tolikokrat sem jih opazovalav dokumentarcih na televiziji,kako so ljubki, ko skoœijo zalososom in ga ujamejo z moœ-nimi øapami in ostrimi kremp-lji; ali pa samo nastavijo svojgobec, da jim riba sama skoœivanj … In tedaj sem stala dokolen mokra v vodi, kjer some levo in desno økropili

kot dve miøki poœasi sledilapotoku navzgor. V njegovistrugi je œofotalo na stotinelososov, nekateri so bili æepovsem razpadli, nekateri øeprecej æivahni, spet tretji æena pol obdelani od medve-dov. Sredi potoka so leæalapodrta drevesa, levo in desnoob potoku je bil gozd … Dre-vesa so bila prepredena z liøa-ji. Prav ti so kazalci œistostizraka; veœ jih je, œistejøi jezrak, mi je povedal Hans. Ninama bilo treba prav daleœ vgozd. Medvedi so bili v bliæi-ni. V potoku, kjer so œofotalilososi, so preæali nanje in jih zuæitkom in lahkoto ujeli vsvoj gobec. Sledila sem Han-su kot senca, tudi v potok; s svojimi planinskimi œevljisem zabredla v vodo do ko-len; ni mi bilo mar, hodilasem med lososi, ki so œofotali

œofotajoœi lososi! Pogledalasem Hansa: v njegovih oœehje bil odsev moje sreœe øepoveœan. Poœasi je svetlobe vgozdu zaœelo primanjkovatiin nisem mogla veœ fotografi-rati. Prav vseeno mi je bilo.Æe davno sem spoznala, da sonekateri posnetki namenjenisamo meni, in da je prav, dase tedaj prepustim trenutku inga doæivim v celoti. Øe vednonisem mogla dojeti, da sotako blizu pred mano res gri-zliji … In vsi tisti filmski pri-zori, ki so mi øe danes kakoræivi.

Postalo je æe precej temno;vrnila sva se na obalo. Precejblizu kamna, kamor je Hansprivezal œoln, sva naenkratoba obstala kot vkopana.Hans je bil precej pred mano,ko so iz gozda pritekli trijemedvedi: mama in dva mla-

diœa. Za hip so se ustavili;obstala sva tudi midva. Med-vedka se je dvignila na zadnjenoge in vohala v zrak … Na-slednji hip se je pognala v dir,a na sreœo nazaj v gozd, mla-da medvedka pa sta odkoba-cala za njo. S œolnom sva sevrnila nazaj do barke, pove-œerjala pod zvezdnatim ne-bom in pustila, da so naju va-lovi popeljali v sen.

Sredi noœi me je predramilodivje pozibavanje ladje. Mo-goœna ladja s tisoœ in veœturisti je plula po Stephenspassage in pri tem povzroœalamoœne valove, ki so me pre-budili iz trdnega spanca.

Naslednji dan se je zbudilopreœudovito jutro. Po obali sose sprehajale tri srne (pravza-prav so bili to mulasti jeleni).Vkrcala sva se v œoln in se øeenkrat podala do potoka, dabi medvede tokrat, ko je bilodovolj svetlobe, lahko tudifotografirala. Øla sva velikogloblje v gozd. Videla nisvale medvedke s tremi mladiœi,ampak øe kar sedem drugihmedvedov grizlijev, ki so si shranjenjem nabirali zimskozalogo toløœe. Bilo je nepo-zabno. Ponovno sva brodilapo potoku, svetloba je bila resizjemna in moje srce je skorajpoœilo od sreœe.

Ustavila sva se ob staremdrevesu, prisluhnila krokanjuœrnih krokarjev in prhutanjuperuti jezerskega orla. Losositeknejo tudi njim. Hans jeœutil mojo sreœo. To ni bilo leveselje, bila sem sreœna, kotæe dolgo ne.

Hans navadno pelje svojegoste daleœ v gozd, kajti kapi-

talni grizliji (nekaj jih name-nijo lovskemu turizmu) seskrivajo globoko v gozdu inni jih lahko upleniti. Spom-nim se besed dobrega prijate-lja iz Avstrije, ki je k mojemuoœetu prihajal na lov na srnja-ka. »Lov ni kavarna, kjer bi silahko kot kavo naroœil zdajsrnjaka, zdaj medveda. Lov jeœakanje, danes uspeøno, jutrimogoœe ne …« je govoril. Aravno v tem je najbræ ves œarlova. Hans svojim gostom neobljublja medveda, ponujajim lov, ki pa se je, vsaj do-slej, pravi, øe vedno konœal zuspeønim ulovom – plenom.Ponuja jim lov in øe doæi-vetje, ki ga ne morejo poza-biti! Divjina, ki je dom med-vedom, te spremeni, œetudi sevrneø brez trofeje, medveda.Zrak, ki je œist, igra svetlobein barv, zvoki, ki so tako œisti,tako intenzivni in tako polniæivljenja. Œutiø mir, harmoni-jo in zavedaø se lepote stvar-stva in njene krhkosti, ran-ljivosti. Ni treba veliko, da seravnovesje poruøi in da se œu-deæ neokrnjene narave spre-meni v dæunglo napredka ci-viliziranega sveta. Upam, dase to ne bo nikoli zgodilo; bilabi neznanska izguba za vseœloveøtvo! Aljaska je delomamorda resniœno øe eno zad-njih obmoœij, ki jim lahkoreœemo neokrnjena divjina.Skoraj povsod drugod pa jeœlovekov vpliv opaziti æeskoraj na vsakem koraku. Nesmejo dovoliti, da bi se tozgodilo øe tam.

Morda lov na velikega med-veda grizlija na Aljaski ni rav-no poceni. Ne samo, da je dra-ga æe pot tja, pa lovne takse indovoljenja; tudi sicer je æivlje-nje na Aljaski precej drago. Pavendar: œe se boste odpravilina Aljasko, bo pot zagotovobogato poplaœana z nepozab-nimi obœutki sreœe, miru inharmonije. Poleg neznanihobzorij lepe pokrajine boste vnjenih predelih odkrivali øeneznane globine svojega last-nega duha. In njen zrak, na-siœen z vonjavami lososov,boste œutili øe dolgo potem, koboste zapustili njeno ozemlje– z medvedjim koæuhom alipa tudi brez njega.

Petra Draøkoviœ


PO LOVSKEM SVETU

Mladi mulasti jelen (Odocoileus hemionus sitkensis)

Jezerski orel



Avstrija: Avstrijski lovci nelovijo divjih petelinov in

ruøevcev v skladu z evropskimismernicami (Direktiva Sveta oohranjanju prosto æiveœih ptic,79/409/EGS)), saj øe vedno lovi-jo v spomladanskim mesecih vœasu rastitve. Zato Avstriji grozipostopek pred sodiøœem EU.Vendar pa, v nasprotju z veœinososednjih dræav, avstrijske lovcev prizadevanjih za ohranitev tra-dicionalne oblike lova na te gozd-ne kure podpirajo tudi avstrijskipolitiki. V naslednjih tednih boznano, ali bo postopek proti Av-striji resniœno sproæen, tako daimajo v tem œasu avstrijski lovciin strokovnjaki øe œas pripravitiustrezna pojasnila. Leta 2003 sov Avstriji uplenili 524 divjihpetelinov in 2.094 ruøevcev, odtega najveœ divjih petelinov naKoroøkem, najveœ ruøevcev pana Tirolskem.

(Pirsch, 8/2005)

Poljska: Raziskava, ki so joopravili v znanem pragozd-

nem kompleksu Bialowieza, jepokazala, da volkovi uplenijopribliæno 40 % letnega prirastkapri jelenjadi. Kljub temu pa vol-kovi sami ne morejo uravnavatiøtevilœnosti jelenjadi, saj se øte-vilœnost øe vedno veœa. Precej-øen del telet, ki jih uplenijo vol-kovi, tako ali tako ne bi preæi-velo zime. Øtevilœnost jelenjadiomejujejo dejavniki okolja ozi-roma nosilna zmogljivost okolja,podobno kot v drugih obmoœjih,kjer æivi jelenjad.

(Der Anblick, 6/2005)

Belgija: Podobno kot v veœi-ni evropskih dræav je tudi v

Belgiji vedno veœja øtevilœnostdivjih praøiœev vse veœji pro-blem, zlasti v kmetijstvu. V va-lonskem delu dræave so takodoslej lahko lovili divje praøiœesamo na skupnih lovih v œasu od1. 10 do 31. 12. Zaradi vseveœjih økod pa so sedaj dovolilitudi posamiœni lov v obdobju od15. 9. do 30. 6.


Nemœija: Strelci na glinastegolobe ali lovci, ki potujejo

v to dræavo z veœjo koliœinostreliva (veœ kot 5 kg), morajopri prevozu upoøtevati zelo stro-

ga doloœila. Tako je predpisano,da mora biti prtljaæni prostorprimerno oœiøœen, kajenje je vtem primeru v avtomobilu ali vneposredni bliæini prepovedano,strelivo mora biti zavarovanopred premikanjem oz. zdrsom vprtljaænem prostoru, v avtomo-bilu mora biti najmanj 2 kg teæakgasilni aparat razreda A, B ali C,avta ni dovoljeno puøœati breznadzora, na paketu, kjer je streli-vo shranjeno, pa mora biti nalep-ljena oranæna nalepka z napisomPozor nevarno, kjer mora bititudi napisano, katere vrste stre-livo je vsebovano in pa navede-na øtevilka preskusa embalaæe.


K temu dodajmo informacijoiz nemøkega glasila Deut-

sche Jagd Zeitung, ki sporoœa,da je od januarja v Nemœiji do-voljen prevoz do 50 kg strelivaza lovce in strelce v prtljaænemprostoru osebnih avtomobilov.Strelivo mora biti shranjeno voriginalni embalaæi, v kakrøni jev maloprodaji, lahko pa tudi vposebnih økatlah za strelivo, pa-sovih za strelivo ali v brezrokav-nikih z ustreznimi æepi oz. »pa-som« za strelivo. Pri prevozu jetreba zagotoviti, da se strelivo neraztrese iz embalaæe.

(Deutsche Jagd Zeitung, 6/2005)

Italija: Februarja lani so v bli-æini Parme odlovili mladega

volka, samca, kateremu so poopravljenih meritvah namestilitudi telemetriœno ovratnico za

spremljavo gibanja. Mladi volkje nato potoval od Apeninov dofrancoskih Alp, pri œemer je nadan prepotoval od 20 do 40 km.Na poti se ni izogibal tudi zelogosto naseljenim predelom.


Øvica: Zaradi velike øtevilœ-nosti divjih praøiœev in økod

v kmetijskem prostoru podeljujekanton Basel denarno nagrado vviøini 80 SF (pribliæno 52 EUR)za vsakega uplenjenega divjegapraøiœa, laæjega od 18 kg. Zauplenitev divjega praøiœa, teæje-ga od 18 kg, dobi uplenitelj na-grado v viøini 20 SF. Na taknaœin æeli vlada kantona poveœa-ti zanimanje za lov na divje pra-øiœe, same nagrade pa izplaœajoob pregledu vzorcev na morebit-no prisotnost trihine (Trichinellaspiralis).


ZDA: Po podatkih œasopisaSafari Times je imelo leta

2003 14 milijonov Ameriœanovlovske licence. To je nekaj veœkot 5 % vsega prebivalstva vZDA. Kljub temu pa je bilo leta2003 izdanih pribliæno 1,5 %manj lovskih licenc kot leta 2002.

(Weidwerk, 6/2005)

Nemœija: Œlani nemøke lov-ske zveze (Deutsche Jagd

Verband - DJV) in deæelnih lov-skih zvez imajo pri nakupunovih avtomobilov v tej dræavi vletu 2005 naslednje popuste: zadoloœene modele znamke Citro-en od 13 do 26 %, Renault od 15

do 26 %, Mitsubishi od 14,5 do17 %, Nissan od 15 do 18 % +posebna ponudba za nakup preklisinga, Kia od 10 do 15 % terHyundai 16 %. Za uveljavitevpopusta mora kupec priloæitiposebno potrdilo, katerega izda-jatelj je izkljuœno DJV ali padeæelne lovske zveze.

(Deutsche Jagd Zeitung, 6/2005)

Nemœija: Nemøki sklad zapresaditve organov je spo-

roœil, da se je v Nemœiji prviœzgodilo, da se je s presaditvi-jo organov prenesel tudi virusstekline, kar je imelo usodneposledice. 26-letna darovalka,kateri so po smrti v univerzitet-ni kliniki v Mainzu odvzeli or-gane za presaditev (pljuœa, led-vice, jetra, trebuøna slinavka),je bila oœitno okuæena z viru-som stekline, vendar øe brezznakov bolezni. Domnevajo, daje okuæba s smrtonosnim viru-som stekline nastala na njenempotovanju po Indiji. Tako so tri-je pacienti, ki so prejeli daro-valkine organe, umrli zaradiokuæbe s steklino.

(Weidwerk, 6/2005)

ZDA: V zvezni dræavi Alja-ska je usluæbenec dræavne

gozdarske sluæbe v samoobram-bi ustrelil medveda grizlija, ki jetehtal kar 725 kg. To naj bi bildomnevno najteæji medved, ki jebil uplenjen kadar koli. Grizli jenapadel œloveka z razdalje pri-bliæno 40 m. Potem, ko je le-taizpraznil celoten nabojnik svojepolavtomatske puøke 7 mm Rem.Mag., je medved obleæal vseganekaj metrov pred njim. Razi-skave vsebine æelodca ustrelje-nega medveda so pokazale, da jeæival v zadnjih 72 urah zauæilameso najmanj dveh ljudi. Po temodkritju so v neposredni bliæiniodkrili truplo sprehajalca in praz-no piøtolo kal. .38 Spec., med-tem ko druge ærtve niso uspelinajti. V telesu medveda so polegkrogel kalibra 7 mm naøli øe 4krogle kar .38 Spec.Celoten preparat medveda borazstavljen na letaliøœu v Ancho-ragu.

(Weidwerk, 6/2005)Pripravil:

mag. Janko Mehle

Na kratko iz tujega tiska …

Foto

: G. B

olœi

na –

Dia

na

Bo zaradi spomladanskega lova na divjega petelina in ruøevca EUres sproæila postopek proti Avstriji?


Sedim na preæi in kot uranatanœno se pripaseta, matiin sin, na mlado oktobrskopøenico. Poznam ju æe: kotvedno izstopita kanœekzatem, ko sonce zatone za

stanjevskim bregom. Vsakokrat, ko pri-dem domov, mi pravijo fantje: Œe greøven, poœakaj tam nad zgornjo farmo,gotovo bodo zunaj. Pa snemi kakønegamladiœa, letos bodo spet teæave z naœr-tom. Danes ga bom res, æe veœkrat semnekako odlagal.

Vedno je tako: øœepec minut manj kottri ure iz glavnega mesta, vsakokratmimo øe nedograjenih trojanskih pre-dorov in potem od Maribora naprejskozi øopke slovenskogoriøkih in potem

ravenskih, pa nazadnje goriœkih vasi invasic. Vedno v priœakovanju doæivetja,zato se mi zdi vedno kakøna omejitevhitrosti preveœ. In ko se pri razvodniciob stanjevskem predoru razpusti razgledna vzhodno stran, se vedno znova, takokot vsa desetletja, kar se vraœam domov,razveselim: No, zdaj pa smo skoraj æe. Zvajenim krogom z avtom na dvoriøœu dovhodnih vrat, na hitro pogledam, œe jevse tako, kot je bilo ob zadnjem zakle-panju, in æe sem na poti k preæi, tej alioni. Poleti se vse lepo izide, tja protizimskemu solsticiju pa je sonce v nagli-ci in se mu mudi na ono stran. Tako tru-doma spravim v œas dneva vse, odsluæbenih obveznosti naprej.

Ampak zdaj sem tukaj in vse poteka,kot sem raœunal in kot sem æe tolikokratvidel: srnjad, æe skoraj napasena, se vtem œasu primika nazaj h gozdnemurobu, za jelenjad tako nikoli ne veø, kdajse bo kje prikazala – saj ponavadi se ne,od œasa do œasa pa ti pripravi preseneœe-nje. A damjeki, ti so pa ‘patroni’. V œasupozne jeseni so natanœni skoraj kotæelezniœarjeva ura; ob vsakem pred-mraku pridejo. Seveda ne samci, ti resæivijo, kot piøe v Lovskem priroœniku,»skrito æivljenje«. Koøutarija z zarodompa pride vsak veœer ob istem œasu z istesteœine.

In tako mi niœ svarilno ne zabrenœi vglavi, da je vse videti preveœ rutinsko inlahko: sta na osemdesetih metrih, svet-lobe je dovolj, mladiœ se mi po øolskopostavi boœno, prav poœasi dvigam koni-co kriæa proti pleœetu in sproæim. Niœ,niœ ni nakazal, v mirnem drncu se umak-neta mati in on nazaj v gozd! To je patisti trenutek, kakrønih ne maram, ko sefilm vrti z dvojno hitrostjo: Kaj zdaj?Kako da ni padel? Ali sem ga oplazil?Treba bo pogledati, a v zdaj æe mraœnemgozdu nimam kaj. Na nastrelu ne vidimniœ. »Kako sem lahko tako ‘zamoøtral’?«Moja prva pomoœ je vedno Jani; kliœem,mobilec zvoni v prazno. Seveda, tudi onje rekel, da gre œakat. Zapeljem se k Ru-diju v Øalovce. Za øankom srebam kavoin gledam nekakøno rokometno tekmo, ase mi med napadi in protinapadi vrti pri-zor, kako mirno je odtekel v gozd, ne dabi trenil, ne da bi mi dal kar koli slutiti ozadetku. Bom pozneje øe klical, da sezmenimo za zjutraj in gremo pogledat s psom.

Œez nekaj œasa mi zazvoni v æepubrenœaœ. Jani je:

– Pridi na kriæevski breg, k Pustaøo-vim. Mi boø pomagal spraviti junico donive, sem jo pravkar, potem greva pa potvojega.–

– Kako do mojega, – sem osupel, –zamrazil sem,– vneto hitim razlagati.

– Kaj, po tvojega greva,– me prekine;– sem sliøal kroglo, kako je padla v æivo,zadel si ga, tam nekje blizu mora leæati.Pridi, te œakam. –

No, to je pa zame, kot smo znali reœi –viøja matematika: sliøal je »pasti krog-lo«, bil pa je v zraœni œrti oddaljen nekajsto metrov. Jaz razen strela nisem sliøalniœesar. Seveda: tudi ko bi bilo res kajsliøati, ne bi sliøal, ker ne vem in neznam, kaj in kako posluøati!

Naloæiva junico in se zapeljeva podmojo preæo. Zdaj je æe zvezdna noœ,temperatura se spuøœa proti jutranji sla-ni. Jani le beæno pogleda proti kraju nanjivi, kjer naj bi bil nastrel, in vpraøasamo: – Kje je øel v gozd?–

– Toœno tamle,– ves œas rahlo napetpokaæem med dva grma; vsaj to sem sidobro zapomnil; in Jani s svojim dol-gim, preudarnim, samozavestnim ko-rakom stopi tja, priæge baterijo, sam pa,nejeveren in v dvomu, stopam tik zanjim. Ves œas mi roji po glavi: tole jezastreljeno, oprasnjeno, bogve, kdaj gabomo jutri naøli, zdaj se ne vidi niœ veœ.

Ne veœ kot pet metrov znotraj poddrevesi baterija ujame na øelesteœemodpadlem listju leæeœo æival. Janœekposveti bliæe in po svoji redkobesedninavadi pripomni:

– Dobro, malce nizek si bil, protijetrom.– Odtrga vejici in mi stisne roko:– Lovski blagor. Zdaj pa primi, da spra-viva øe tega do avta,– øe reœe. Meni pa v grlu obtiœita zaœudenje in spraøevanje:Pa kako, vraga, si res sliøal, kako sliøiø …

Pri sebi mislim: Œe æe ne sliøiø, pojdidrugiœ vsaj pogledat za rob. Jani ne reœenobene o tem. Imam klobœiœ v æelodcu,grize me: tako samozavestno sem bilprepriœan, da bo padel v ognju, na njivi.Ker ni, mi je srce padlo v hlaœe, tudipogledat nisem øel od nastrela naprej.


LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO

Foto

: I. M

erlja

k

ØTEFAN KUTOØ

Gozd


travnik, kjer za nogomet seveda ni biloovir. Prav spomnim se øe danes: tistihip, ko je zavpil na nas, sem se, desetlet-nik, zavedel, kako neskonœno ga lomi-mo. Pred tem se mi to niti sluœajno niposvetilo, ne meni ne golobradim vrst-nikom. No, polovici mojih tedanjihotroøkih prijateljev iz œasov Bata økor-njev in tistih Borovo sandal s stilizira-nim roæastim vzorcem – kdo se jih øespominja? – sem æe priægal sveœe.Zgodaj so odøli, kar po vrsti.

Feri se seveda ne spomni, ko mu istopopoldne po lovu pripovedujem staroøtorijo o nogometu na fazanjih mreæah.Kmalu, øe v øestdesetih letih sem odøelod doma in kolikor sem se vraœal, je biloseveda preredko, da bi se sreœevala inspoznala kot moæa.

Zato me zdaj, ko se razvrøœamo poavtih, vpraøujoœe pogleda: – Kateri,œigav pa si ti, saj si mi na videz znan.–In ko mu pomagam razvozlati svojoistovetnost, se mu zadovoljno razjasnipogled: – A ti si tisti! Jaz pa beremvœasih v Lovcu in sem spraøeval fante,œigav je pa ta, a da je od tu iz Peskovecdoma, ta, ki kdaj kaj napiøe. O nas tukaj,– pristavi.

– No, gremo, kar za mano pelji, zapar-kirali bomo pri Iboljki– reœe meni in øedesetim, ki naj bi zastavili na Bregupred Øalovci, na cesti proti Domanj-øevcem.

Dva pogona bosta, pa se mi na naøiœrti ne bomo kaj dosti premaknili. Naj-prej zastavimo nazaj proti farmi, potembomo le prestopili œez pot in œakali øe nadrugi pogon z domanjøevske in kriæev-ske strani. Teren je razseæen, a stojiøœabodo na gosto, gonjaœev je tudi dovolj.Fantje v skupini so – razen mene, ki semnekako domaœin in gost hkrati – samidomaœi, v glavnem mladi. Spoznal semjih v zadnjem letu, dveh.

Feri postavi prvega in drugega, gremoøe nekaj deset korakov naprej, pogledame: – No, ti pa pojdi tu, postavi se takojtam za rob pred grabo. Moralo bi kajpriti od Øuklav sem.–

In odidejo, sam pa se razgledam: nislabo, bor in bukve, dokaj razmaknjene,razgled nese œez plitko globel sto met-rov in œez. Øe preden se utegnem prislo-niti ob ilovnati usek kolovoza, æe poœipri sosedu. Po koncu pogona, veliko urpozneje, je povedal, da se mu je nastavi-la lisica, øe preden se je namestil.

In od tega hipa so se zaœeli dogodki –ali so imele tudi gozdne vile in økrati terkakøni Hubertovi vajenci prste vmes, nevem – dogodki so skratka zaœeli prehite-vati drug drugega in same sebe. Doga-jalo se je veliko in nenavadno, dogajalose je nepriœakovano in nepredvidljivo

ter v nekem œudnem zaporedju in raz-poloæenju. Gozd, ki ga poznam in se gaspomnim iz otroøtva, je bil tega dne dru-gaœen in nov in neznan in œaroben in za-peljiv in skrivnosten; in vse to bolj kotkdaj koli.

Nenavaden dan v poznem decembruje bil. Sneg øe ni zapadel to jesen in neo-biœajno moœan juæni veter je udarjal æeod jutra. Udarjal, pravim; tako moœan,kot je znal zapihati vœasih ob koncu ti-stih starih zim, tam v zaœetku marcaponavadi, ko sonce ni in ni moglo naœetisnega in øele jug ga je pobral in pripihalpomlad. Zdaj pa je z vso silo zavijalskozi decembrski gozd. Nekakøengloboko doneœi prazvok je prihajal izborovih kroøenj in tudi golo vejevjebukev ter hrastov in gabrov se je upo-gibalo. Suho, øumeœe listje se je dvigalopovsod naokoli v nenavadno toplemdecembrskem vetru. Ko je vrtinec za hipomagal, je øelesteœe padalo povsodokoli mene kot nekakøna topla bakrenorjava odeja, ki bo prekrila zemljo, po-trebno poœitka. Nekakøno nestvarnotrepetanje in drhtenje vsenaokoli. A hipzatem je poprijela nova vetrovna trobljain ples, divja jaga je øla naprej.

Danes ne bo kaj sliøati, pomislim. Inres nisem ves dan sliøal ne glasov gonja-œev in ne lajeæa psov. Oœi so danesedino, kar ostane; a ves gozd se nekakopremika, se ziblje in kot da valovi vsagraba pred mano. In v premikanju inprestavljanju se naravnost navzdol, podmano, prikaæejo rjave pege. Saj to jejelenjad, kako da so kar naenkrat tam,nisem jih videl priti od nikoder. Nisemjih utegnil niti preøteti – bilo jih je øest,morda sedem, koøutarija in kakøno televmes – æe so se umaknili stran, udariliso nazaj proti gonjaœem. In takoj natosrnjad, dva, ne øtirje kosi, v rahlem drn-cu iz dveh smeri œez kolovoz in v gostej-øe rastje. Ni minil œas do konca prve cig-arete, æe mi priparadira trop damjakov,spet koøute in mladiœi. Spet prehitro inspet ne pridem do tega, da bi puøkoponesel do lica.

In tako naprej, vsakih nekaj minut novobisk. Vedno znova sem preseneœen.Tako nenavadnih obœutkov pa øe ne; nitisluœajno ne morem sliøati prihoda tropa,nekako zrasejo æivali pred mano iz niœin se razblinjajo v doneœem vetru. Priha-jajo in izginevajo v raznih smereh, oœit-no povsem zmedene od vsega: od ple-øoœega listja in silnega buœanja vetra terod mnoæice vonjev in dahov, ki jim jihveter iz vseh koncev nosi v nozdrvi.Oœitno oropane uœinkovitosti svojihœutov se mi dozdevajo bolj zmedene innebogljene, kot sem jih kdaj koli opazo-val. Tudi meni je odvzeto, da bi razen

Pozneje sem spraøeval stare maœke zraznih slovenskih koncev, kaj mislijo invedo o »sliøanju«. Nekateri so pritrdili,drugi zmignili z rameni. Zase vem, dasem se neœesa nauœil iz te prigode, œe-prav dobrih in slabih zadetkov oœitno øedolgo ne bom razloœeval z uøesi.

* * *Naj iz teh krajeh, bolje o njih, zapiøem

øe drug pripetljaj izpred dveh jeseni.Pozneje bom rekel: to ni bil pripetljaj,bilo je doæivetje. Kompasovci, no zdajso æe zavodovci, so me æe po obiœajupovabili na veliki decembrski pogon naveliko divjad. Zjutraj se nas je predUpravo zbrala spodobna mnoæica, odsevdolga leta tkanih vezi, ki so jih s tukajø-njimi kraji in Gojitvenim loviøœemnavezali øtevilni gostje. Veliko, œe neveœina, se jih potem, ko je priøla prviœ,vraœa. Le malo ji pride le enkrat – turis-tiœno, kot se reœe. Tako so registrsketablice na parkiriøœu nakazovale, da so vstotniji udeleæencev zastopane skorajvse slovenske zgodovinske pokrajine.Prav tako ni manjkalo Avstrijcev, patudi kakøen Italijan se je naøel, œeprav tiv zadnjih letih stisnejo veœinoma œez, namadæarsko stran ali øe naprej. Po uvod-nih formalnostih se je zaœelo obiœajnonavzkriæno dogovarjanje in klicanje –lov je bil res obseæno zastavljen, sestav-ljen iz veœ pogonov ter veœ skupin sto-jiøœnikov in gonjaœev. V æe tolikokratdoæiveti skupni vroœici pred odhodomsem nekako sam izbral in se pridruæilskupini, ki naj bi jo na stojiøœa postavilFeri, zdaj upokojeni lovski œuvaj.

Ferija iz Øalovcev poznam iz zgod-njega otroøtva, tja sem hodil v osnovnoøolo. V spominu mi je ostal v klobuœkuin v zeleni opravi, tako kot zdaj tudi æeupokojeni Elemir. Oba sta bila iz prvegeneracije Kompasovih œuvajev. Ele-mirja so z leti izdali kolki. Zdaj pride leøe pozdravit stare tovariøe na zbiraliøœe,na lov ne gre. Enkrat v zgodnjih øest-desetih, morda je bilo to sploh prvo letoobstoja Gojitvenega loviøœa, smo sepeskovski mulci spomnili, da bi posku-sili nogomet na æiœnih mreæah ravnopostavljenih voljer za odrasle fazane,dva metra visoko! Neverjetno, øe zdajmi gre na smeh ob tisti domislici – ko-likøni sta otroøka neumnost in nepre-miøljenost, a tako nedolæni hkrati. Ressmo splezali po akacijevih podpornikihin æe zaœeli preizkuøati trdnost æiœnegaprepleta, ko se je naenkrat od nekod œezpotok pojavil Feri in nas besno nadrl,œeø, ali smo pa æe res œisto znoreli. In danaj mu takoj izginemo izpred oœi. Po-klapani smo jo ucvrli nazaj na »veøki«




vetra sliøal kar koli; ni topota prihaja-joœih ne odhajajoœih, le v vidnem poljuse mi prikazujejo. Kot bi gledal AnimalPlanet na TV brez zvoka in na radiuposluøal nekakøno viharno simfonijo naves glas. V zraku sta tisti vonj in obœu-tek po fenu, tisto trepetanje, ki napove-duje spremembo v naravi; nizek tlak, kimnoge spravlja v melanholijo in depre-sijo. Tak dan, ko pravijo, da tiøœi dol. Amoj adrenalin je ves œas nad normalo.Ves œas se nekaj dogaja, ne moremvsega vpijati sproti, ne morem se osre-dotoœiti, da bi vsaj enkrat priøel dostrela. Vse skupaj pa je œarno in œarob-no. Petnajst, petindvajset glav divjadi inveœ, kmalu sem nehal øteti.

In tako naprej. Œez kaki dve uri æviægod glavne ceste; ozrem se in vidimFerija, ki mi maha, naj se prestavim nastojiøœe nasproti, tako kot smo se dome-nili æe zjutraj. Feri gre naprej opozoritdruge. Preskoœim cesto in si izberemstojiøœe ob robu druge globeli. Tod jerazgled øe boljøi, gozd je starejøi in øeredkejøi, kroønje mogoœnih borov in zre-lih bukev pa stresa veter tako kot prej.Med prestavljanjem razmiøljam, ali mibodo moæje sploh verjeli, saj to je kot vobori. A do strela øe nisem priøel. – Alisploh bom? Kako je pri drugih?– Niœ mini jasno, le dozdeva se mi, da sem od

vsega zaœetka morda sliøal odmev vsegatreh, øtirih strelov.

Pa ni dosti œasa za tuhtanje. Kot da semi dogaja æe videno: na vsem lepempred mano, manj kot sto metrov, namanjøi jasi – dva jelena. Samca, moæatihokrasij, kapitalca. Øtirinajsteraka ali kajpodobnega, œe sem prav øtel. Otresatamogoœni glavi, se spogledujeta, gledatanaprej in nazaj, œutim njuno æivœnost.Ne, to pa ne more biti res! Prvi se pre-stopi, tudi drugi, gresta proti meni, nar-avnost name, ne v drncu, korakoma,natanko proti meni gresta! Ustavita se,ne veœ kot deset korakov stran. Okame-nel sem ob bukvi, kot da mi tudi æelodectolœe v srœnem ritmu. Kristus, pa saj mesploh ne vidita! Res je oblaœno, vendardovolj svetlo v redkem gozdu, a onadvame ne vidita! Stojita tu pred mano,razkazujeta mi svojo bohotno lepoto,polno moøke moœi, otresata z glavamain øe kar stojita. Nekaj korakov stopim,pa se ju bom dotaknil, poboæal ju bom!Ali sem vzel danes s sabo svoje sanje,kot je zapel Kreslin, ali sem pripeljal ssabo sanje iz Ljubljane, ali se mi danesdogaja vse, za naprej in za nazaj? Tudiza neøtete ure na stojiøœih, ko je bilamoja edina gostja kakøna siniœka alipotikajoœa se øoja. Danes se dogaja –bajka.

Konœno se spet prestopita, edenprhne: pleœe ob pleœetu, glava ob glavi,trup ob trupu, s tistim ritmiœnim premiø-ljenim korakom zavijeta malo stran inmimo mene in skoœita œez cesto, v smer,kjer smo stali prej. Œarobnosti je zanekaj œasa konec.

(Zveœer so fantje rekli, da tadva nistabila »domaœa«, prejønji dan so namreœlovili Madæari pri Kerczasomorju – pri Krœici, kot bi se øe spomnila mojamama starega imena – saj so bili tikraji nekoœ tudi slovanski. Øe po œasihkralja Sama vse tja do Blatnega jezera:Zalavar, prestolnica panonskega knezaPribine, je nosil naøe ime Blatograd aliBlatenski kostel; in Pribinov sin, knezKocelj, je tu gostil Cirila in Metoda.)

In omenjena korenjaka sta se vœerajprebila skozi njihovo œrto in se zateklana naøo stran. Poœastila sta me s svojimmimohodom; bogve, nikoli ne bomvedel, ali sta onadva vedela zame. Alista zaznala, da sem tam, za dvoje rogo-vij stran? Naj obstaneta in preæivitatukaj – vsaj do nove jeseni.

A jaz øe stojim tu in danes ni mi uso-jeno, da bi se dolgoœasil: pred mano, naistem mestu kot prej jelena, zdaj spet kotiz tal dve koøuti. Enak scenarij: stojita,nato se zaœneta primikati k meni. Zdajali nikoli, to bi bilo æe norœevanje iz




Zdaj je œarobnosti dokonœno konec inœarnost ugaøa, lov je konœan, zapuøœamostojiøœa, dnevne svetlobe bo kmalukonec. Spuøœa se zgodnja temaœnostdecembrskega popoldneva. Na Krpliv-niku se zberemo in pozdravimo lovino.Ob bograœu razlagam Feriju in drugim,kako se mi je dogajalo. A vse je zdajsliøati nekako drugaœe; to ni to, ne mo-rem in ne znam obuditi tistih prejønjihur, to ni ista zgodba, øe meni ne zveniveœ enako. Navsezadnje je bil le eden odmnogih skupnih lovov, ki smo jih doæi-veli. Danes marsikateri od fantov divja-di ni niti videl in jo seveda øe manj sliøal.

Poslovim se kar na hitro, drugi bodoøe posedeli. Œaka me øe dvestotridesetdolgih kilometrov, zjutraj imam sluæbo.V avtu, vse tja proti Trojanam in œez, pase mi med bleøœavo æarometov znovaæivo prikazujejo podobe dneva. Zdaj, kone pripovedujem, ko ne govorim, kosem v avtu tiho in sam s sabo, so spet tu;prej, v hrupu zadnjega pogona so seœisto poskrile. Ali bom øe kdaj doæiveloœarljivo, skrivnostno polnost dneva,kot je bil danaønji? Ne vem. Priøel bosam po sebi, œe se bo tako namenil, simislim. Sam ga ne bom mogel najti, leœakam lahko. Vem pa, da je bil ta dan,ki se je æe zdavnaj prevesil globoko vutrujajoœi veœer na magistralki in slo-veniki, eden najlepøih v mojih dvajsetihzelenih letih.

* * *S Ferijem se sreœava kdaj sluœajno

med letom, ko zaidem k Rudiju vØalovce. On æivi œisto zraven, jaz pa sepripeljem ponavadi po bencin. Ali svabila kdaj pozneje øe na kakønem pogonuskupaj, se niti ne spominjam, mislim pa,da ne. Spijeva kavo, reœeva kakøno olovu in takih reœeh. Oni dan, ki se gatako spominjam, pa v pogovoru ne na-œenjam; œutim, da ne bi bilo prav inspodobno – in tudi uœinka ne bi bilo.Nekoœ se nam zgodi nekaj in nam pustispomin; izsiliti pa tega ni mogoœe, tegasem se æe nauœil v æivljenju. No, saj semrabil dolgo.

Zadnjo zimo sem bil doma enkrat vtistih dneh, ko je ponoœi æivo srebrodrselo proti dnu termometrov, tja protiminus øtiriindvajsetim. Kristalna nedeljaje bila, sonce, snega dobrih trideset økri-pajoœih centimetrov. Doma sem kuril,da je øtedilnik v kuhinji poplesaval, ozi-ral sem se skozi okno. Pravkar se jekonœala neka smuœarija na televiziji. Napreæo me nekako ni vleklo, ven pa vse-eno. Brez prave ideje. Pa kliœem Janija,æivi malo niæe v vasi. Ravno toliko, dabi se sliøala. Iz njega vedno izbezamkakøne manjøe novice in novosti: – Kajdelaø?–

– Ravno nivo nalagam, peljem koruzopo krmiøœih tu okoli in tudi v Dolence,–je bil kot vedno kratek.

vilinskih in drugih dobrih lovskih bitij,zdaj moram nekaj storiti. Poœakam,vem, da bosta øe enkrat zastali. Ko stana kakønih petdesetih korakih, prislonjenk bukvi sproæim. Prva pade v ognju, zadrugo se ne trudim; ne bi se mi zdeloprav, da bi øe enkrat poravnaval kriæecna tak dan.

Z desne se mi pribliæa Darko. Kljubvsem znanim pravilom o »cementu« nastojiøœih ga premaga radovednost; patudi meni je kar po volji. Preveœ vsegase je nabralo v meni v teh urah in hitimmu vneto razlagati in pojasnjevati.Vpraøa me: – Pa zakaj nisi øe druge, œesi imel œas?– Hip prej sem bil gostobe-seden, zdaj obmolknem, ne odgovorim.Ni mi bilo do tega, da bi streljal øe en-krat, to je vse. Skazil bi si dan. In zdaj,ko me preseneti z vpraøanjem, zaœutim,da bi skazil tudi lastno obœutenje, œe bimu ga razlagal. Zaœutim, da bi razpre-danje in opisovanje nekaj pokvarilo,popackalo.

Pa bi bilo dobro upoøtevati zlata pra-vila skupnih lovov. V trenutku molkaoba hkrati ugledava praøiœka, lanøœaka,natanko proti nama se je nameril. Kamdrugam tudi, danes gre vse name. A vistem delœku œasa naju je zaznal tudi onin se bliskovito zapraøil stran. Ko bi bilavsak na svojem mestu in tiho … No, jeæe prav tako.



– Grem lahko s tabo?– Poskoœim, sehitim pridruæiti.

– Pridi, pa boø gazil z vreœo koruze,mi boø pomagal.–

Jaz pa – vedno mi je malo nerodnozaradi moje pisarniøke kondicije in ka-dilskih pljuœ: – Bom, ampak boø pamalo poœakal, œe mi bo zmanjkovalosape, a ne?–

In tako oblezeva preæe, drugo za dru-go, na veœini sem æe kdaj vedril; zdaj vvisokem snegu so videti samotne inosamljene. Vesel sem, lep popoldanskiizletek je nastal iz tega. Nazadnje zavi-jeva øe gor v Dolence. In tu me spet pre-vzame skrivnostna lepota. Bil sem æe vDolencih, dostikrat, ampak na tem bre-gu in nad to dolino øe ne. Perspektiva odzadnje obmejne hiøe je œisto drugaœna.Hodoøkega luteranskega zvonika v da-ljavi in griœkov naokoli øe nikoli nisemgledal s te strani. Odpraviva se po celcu,vsak s svojo vreœo, proti globeli, kjer jeeden od izvirov Dolenskega potoka. Nazadnjem obronku mi pogled zajadradaleœ in daljava se razblinja v bleøœeœiter mrzli meglici. Le gozd je øe, veœ ne-

preglednih kilometrov gozda. Hribœki sestopijo proti dnu in potem je sama ravni-na, ki se razgublja v niœ. Nekje na sredigozda se skriva dræavna meja, nekoœograjena z æico in minami. Gozdu na onistrani ne vidim konca, staplja se s pariø-ko modrino neba. Levo zadaj, onstranmeje, lahko slutim slovensko, porabskoVerico, pa Andovce, pa Monoøter œistozadaj. Naravnost pred mano pa, vem daonkraj gozda, vodijo poti tja proti mad-æarskemu Koermendu in Szombathely-ju, tako kot so menda nekje tod mimovodile æe v rimskih œasih. Preden sopriøli naøi predniki in za njimi øe vzhod-ni sosedje. A niœ od tega danes ne vi-dim, nobene poti ni, samo gozd je kotbrez konca. Od nekdaj vem, da je tu.Veœkrat sem se æe peljal mimo, a nikolini bil videti tak kot zdaj. Danes je takoskrivnosten v œudnih svetlo temnih barvah, da se mi zdi kot nikoli dotaknjenod œlovekove roke in pohojen od kora-ka, tako veœen in deviøki je videti. Tako œist kot sneg, po katerem stopam.Œarobno je in naenkrat zaœutim zbod-ljaj: tako je kot ono jesen na tistem

skupnem lovu. Tako drugaœe, ampaktako enako.

Zdrznem se, pomislim, da ni prav, dasploh stopava v to belino in œistost.

A je bilo prav, da sva priøla; krmiøœeje prazno, shojeno, razbrskano in po-mendrano od øtevilnih parkljev. Na vsejpoti nisva videla nobene æivali. Zdajædijo prikrite nekje v velegozdu. A ponoœi bo spet pritisnil mraz, mordaøe bolj kot davi, in lakota bo huda.

Vraœava se, zmogel sem s tisto vreœo,sapa me ni izdala. Spotoma si ogleduje-va sledove, klepetava o vsakdanjihreœeh. Jani mi pripoveduje zgodbo –najbræ nekako povezano z mojo kratkosapo – kako je bilo, ko se je svojœas sko-raj zastrupil z monoksidom. Odgovar-jam mu, a se øe veœkrat ozrem nazaj œeztisti veliki gozd. Øe œutim tisti zbodljajod maloprej, zdaj vem: bil je namig, tamiz gozda. Øe je tu, œarobnost, øe se prita-jena skriva tu nekje.

Sonce se spuøœa. Odpeljeva se protidomu. Izpolnjen sem v sebi. Lep popol-dan je bil.

red petnajstimi leti sem se odloœal za nakuplovskega psa. V Lovcu sem zasledil, da v Belikrajini lovec prodaja kakovostnega prepeli-œarja. Namenil naj bi ga zase, bil pa je izlegla, ki ga je imel prvega julija. Za nakuppsa sem se odloœil novembra.

Prav na tedanji dræavni praznik, 29. novembra, sem si øel ogledat psa. Bil je lep,øirokih prsi, dolgega telesa, s pametnim pogle-dom. Vse je bilo odliœno, le visok je bil. Kosem ga poklical k sebi, je sedel predme inme pogledal v oœi, kakor bi meprosil, naj ga vzamem s seboj.V njegovem pogledu je bilotoliko topline in neænosti, dasem psa takoj plaœal, vzel ro-dovnik in se z njim vrnil domov.Vso pot na Øtajersko je mirno leæalna zadnjem sedeæu. Doma (me) je

œakala nestrpna druæina na malegakuæka. Iz avta pa je skoœil pes, visokprek 40 cm. Æena je bila vsa prepadena:»Kaj si kupil starega?«

»Ne,« sem odgovoril. »Daj mi, prosim, rodovnik!« je æa-

lostno in obenem ostro zahtevala æena,hœeri pa sta od razoœaranja odøli kar v stanovanje.

Nadaljnji ukaz se je glasil: »Œeznoœ naj bo na balkonu, v pasjihiøi.«

Kar teæko sem prenaøalrazoœarane poglede druæinskihœlanov. Zdelo se mi je, da je øe

maœek razoœaran …Potiho sem se umaknil v spalnico

in v postelji zaskrbljeno razmiøljal,kaj bom s psom, œe ga æenski del nebo sprejel; bile so le v veœini.Zjutraj sem se prvi postavil na nogein øel na balkon, kjer me je veselomahajoœ z repom œakal Gogi. Balkonje bil tudi œist. »No, to je pa æe nekajpozitivnega,« sem pomislil. Stisnilsem ga k sebi, ga moœno potrepljalin vpraøal: »Si vesel, da sva sku-paj?«

Takoj sem dobil odgovor: zjezikom me je v hipu polizal po

licu. Tiho sva øla na trato za hiøo,



GogoSLAVKO VALE

P


øiœa, da se ne bi dvignil pred njim, œebo dovolj oster. Zaradi prevelike viøinedobi le oceno dobro.«

Stisnil mi je roko in mi vrnil rodovnik. Oktobra sva opravila vzrejno tekmo s

prvo oceno. Zajœka je glasno dvignil æenekaj minut za tistim, ko sem ga sprœil.Zajec je tekel proti nam, za njim paglasno Gogo. Nekaj korakov pred namije zajec naredil kljuko, sicer bi tekelmed nogami. Tudi vodno delo svaopravila kakor za øalo. Treba je biloopraviti le øe prinaøanje zajœka po vleœ-ki. Kar stekel je po sledu in mi ga jadr-no prinesel z visoko dvignjeno glavo,se pred menoj usedel in œakal, da semmu ga ob povelju »izpusti« odvzel. Kosmo se vraœali, sta se sodnika medseboj pogovarjala, da je zajec, ki so gauporabljali za vleœke, le malo preteæakza tako mlade pse, razen za enega(mojega Goga). Med potjo je Gogopognal iz koruze øe fazana in sevedaprejel odliœno oceno. Vzrejna prepovedpa je ostala. Vendar sva lahko zaœelaoba odhajati na skupne love, pa tudi nanajine zasebne oglede.

* * *Po sinjem nebu so se visoko nad

hribi, prek zelenih zasanjanih gozdovpodili beli oblaki. Rdeœa sonœna svetlo-ba se je razlivala po zelenih travnikih inrahel veter se je poigraval s poljskimcvetjem. Travnata odeja je delovalasveæe, v tankem jeziku je bila razpoteg-njena globoko v bukov gozd. Na koncuomenjene preproge se je naenkrat dvig-nil srnjak. Stresel je glavo in zaœel ob-delovati debelejøo nizko bukovo vejo.Neki notranji nemir mu je æe zbujalæeljo po nevesti. Viøje v gozdu sva po-polnoma mirno sedela midva z Gogomin ga opazovala, kako razkazuje svojomoœ, markira in posredno plaøi more-bitnega vsiljivca svoje vrste. Vedel je,da je v ozkem pasu travnika dokajvaren pred œloveøkimi oœmi, saj ga æeveœ let niso pokosili. V tak kraj nebeø-kega miru bi lahko zaøel samo njegovsorodnik. Potiho in poœasi sva se odpra-vila proti ozki stezi, kjer sva stopila natrdno pot in pospeøila korak v dolino.Tesno ob nogi, poleg, mi je sledil pre-peliœar, brez povodca. Sem ter tja semga z roko pogladil po glavi kot svojegastarega pajdaøa. V dolini je bila øemegla, ko sva se æe vrnila iz sonœnegahribovja.

Drugo jutro sva se spet podala vosrœje Æikovcev, da bi se ponovno sestala s srnjakom. Øe zvezdnato nebonama je dajalo dovolj svetlobe, da svase na ozki poti lahko ognila vsakegakamna. Pot je bila strma in treba je bilozajeti nekaj veœ zraka v pljuœa, kar sem

poœel stojeœ na sredi poti. Za seboj semzasliøal rahlo øumenje. Hitro sem stopilza bliænji grm in videl, da se psu dvigu-je dlaka na hrbtu.

»Œlovek bo,« sem dejal sam pri sebi.Proti meni se je res poœasi pribliæevalmoøki, ki je imel glavo pokrito z zmeœ-kanim klobukom. Previdno in poœasi jeprestavljal nogo pred nogo. Spoznalsem ga – Moœan. Po tem imenu smo gapoznali vsi. Moæ je bil œudaøki, samvase zaprt, molœeœ kakor okoliøki goz-dovi in skrivnosten. Bil je srednjepostave, sicer pa œokat in prav medved-je moœan. Po rojstni vasi in okolici jeod pomladi do zime pomagal na veœjihkmetijah pri vsakdanjih opravilih. Naj-veœkrat je nosil gumijaste økornje inponoøen klobuk neprepoznavne barve.Njegov obraz je bil trd; iz njegovegaizraza nisi mogel razbral niœesar. Lenekaj lovcev se je sreœevalo z njim nasamotnih stezah v Borovøkem hribu aliOjsterøkem Brdu.

»Dobro jutro!« sem ga glasno po-zdravil, ko je bil æe nekaj korakov predmenoj. Zdrznil se je, kakor bi ga zalotilpri kurji tatvini.

»A ti si? Dobro jutro,« mi je presene-œen odgovoril.

»Kam pa kam tako zgodaj, Moœan?«»K Vanœu, bomo otavo poloæili,« mi

je odgovoril, zamahnil z roko in mirnonadaljeval pot.

Tudi sam sem kmalu skrenil s poti nakomaj opazno stezo in po njej do pre-visa in do zadnjih gozdnih dreves, kjersva se z Gogijem pripravila na izstop iznajinega rogaœa. Rahel poletni vetriœ seje zarotil proti nama. Z Æikovcev jerahlo pihljal proti dolini. Postalo jemraœno, zvezde so izginjale in zame-njati bi jih æe moralo sonce. To je œas,ko naj bi na jutranji obed priøel najinsrnjak. Gogi je skozi nosnici zaœelmoœno vleœi zrak in vedel sem, da morabiti nekje blizu. Postajal sem nestrpenin tudi pes je bil ves napet, pripravljen,da skoœi za srnjakom. Minilo je veœkakor pol ure, ko sva naenkrat sliøila,dobrih sto korakov pod nama, kako jezabavkal in to ponavljal ob skakajoœemodmikanju iz najine bliæine proti bliænjiVranøci. Vetriœ je bil njegov zaøœitnik.Vonj, ki ga je dobil v nos, je bil zaizkuøenega srnjaka pravoœasno opozo-rilo za œlovekovo prisotnost.

»Zdaj ga nekaj dni verjetno ne bo nata travnik«, sem napol glasno rekelGogiju, ki me je gledal, kakor da merazume.

Pot sva nadaljevala skozi gozd doDoblatine, kjer je bila velika Vanœevakmetija. Komarji so si zaæeleli zajtrkain se me neusmiljeno privoøœili za svojjutranji obrok.

kjer je skoraj na ukaz opravil potrebo.Vrnila sva se na balkon, zamenjal semmu vodo in dal hrano. Posoda s hranoje bila v hipu prazna. Tudi s hrano nebo teæav. Pozitivne toœke so se æe nabi-rale …

Pogladil sem ga po glavi in mu neænoukazal: »Sedaj pa nazaj v koœo.«Oøvrknil me je z razumnim pogledomin ubogljivo odøel v koœo.

Kaj kmalu so se pri nas razmerezaœele spreminjati. Ko sem priøel izsluæbe in stopil v kuhinjo, sem nasedeænem kotu zagledal sedeti Goga.Hœi je pripravljala kosilo.

Ko me je opazila, mi je po pozdravurekla: »To je pameten kuæa veø, poglej,«in mu rekla: »Gogi, kje so keksi?«Gogo je skoœil s klopi, se usedel predkuhinjski element, hœi je odprla predalin mu dala keks. Zaradi previdnosti inpreseneœenja sem kar molœal. Njegovzvesti pogled in razum sta si kmalu pri-dobila tudi mlajøo hœerko in æeno.

Poleg hiøne »vzgoje« je poœasi priøelœas lovskega uœenja. Brez truda se tudiœevelj ne obuje. Kar nekaj œasa je po-treboval, da je spoznal, da brez uporabenosu ne gre, da ga je treba uporabljatipredvsem pri tleh, da dvigne zajœka, intudi oœi je koristno malo uporabljati, dase laæe prinese raco iz vode.

Z vajami in rednim vodenjem v lo-viøœu se je Gogo nauœil prinaøanja vsehæivali, iskal je v najgostejøem grmovju,dokler ni naøel zajca in je ta zaœel prednjim beæati, on pa se je glasno oglaøalin tekel za njim.

Priøla je zadnja sobota v maju in zGogom sva se odpravila na telesno oce-njevanje. Ko sva priøla v krog za oce-njevanje øarivcev, je enega, ki je stalpred nama, moj pes elegantno prestopil.Sodnik je beæno pogledal proti nama inopazil sem, da se mu je pogled karustavil na Gogiju. Œeprav nisva bilamed prvimi, naju je poklical naprej inpsu takoj izmeril viøino, nato pa rekel:»Samo dvanajst centimetrov ima pre-malo, pa bi lahko øel kar k bernardin-cem.« Potem mu je izmeril øe dolæinoin obseg prsi. Nekaj œasa sva hodila pokrogu, potem tudi tekla in konœno najuje æe vsa upehana poklical k zapisniøkimizi. Gledal naju je in me vpraøal, ko-liko je pes star. Povedal sem, da desetmesecev. Sodnik mi je nato pojasnil, daje dolæina telesa glede na standardpravilna, da ima tudi lepo razvit prsnikoø in je brez veœjih telesnih napak, le veliko previsok, da je naø Gogo. »Z njim boø lahko prijetno lovil kljubvelikosti in œokatosti, je pa v izrednodobri telesni kondiciji. Ne bo takoteækega zajca ali lisice, da ti ju ne biprinesel in tudi ne tako velikega pra-




Pod Vanœevo hiøo se je globoko vdolino spuøœal kaka dva hektarja veliktravnik. Strmina je taka, da je mogoœekositi samo roœno. Kmalu sem sliøalglasove in izza dreves sem z dvogle-dom iskal Moœana. Res je bil med enajstimi kosci in nisem jim zavidaldela. Preden bodo poloæili zadnjo bilko, bo po njihovih obrazih steklo precejznoja.

Med lovci ne kroæi zaman trditev, dase gumbar pase takrat, ko ostala srnjadæe (øe) poœiva. Ko sva priøla iz Dobla-tine na Vranøco, sem Goga odloæil inob njem pustil leæati tudi puøko. Povseh øtirih sem se splazil na rob, podkaterim je bil zapuøœen sadovnjak, kjerje raslo æe razno grmiœevje, najveœ jebilo leskovega grmovja. Pravi raj zaveverice in polhe, sem si mislil.

Z dvogledom sem se sprehajal odgrma do grma in iskal, œe bi bil tam reskakøen gumbar. Med staro tepko inleskovim grmom sem opazil rdeœkastobarvo. Poœasi se je pasla æival, ki pa jiøe nisem mogel doloœiti spola. Glave nidvignila; brezbriæno se je pasla. Ploskoje bila obrnjena proti meni, tako da tudipo zadku ni bilo mogoœe oceniti, kaj je.Travnik je bil valovit in le poœasi se jeæival pripasla na vzpetino in obrnilaglavo proti meni. Med uhljema semopazil dva roæiœka, dolga kake tri, øtiricentimetre. Kar nejevoljen sem bil, dasem puøko pustil pri psu, gumbar pa semi pase pred nosom. Poœasi sem seodplazil do psa in puøke. Kolikor jebilo mogoœe tiho, sem jo napolnil inzapel varovalko, da se mi ne bi sproæilamed øtirinoæno hojo. Pes me je bistrogledal, œe ga bom povabil s seboj, nato

pa je vendar obleæal na prostoru, skorajprilepljen na tla.

Ponovno sem se priplazil na rob intakoj zagledal gumbarja, ki je z jablaneobiral øe zelena jabolka. Poœasi semnaslonil puøko na ramo. Niœ veœ nisemœutil komarjev. Skozi daljnogled sempoiskal gumbarja. Ko sem ga imel vkriæu, mi je znoj tekel s œela v oœi, dasem si moral oznojen obraz obrisati karv rokav srajce, drugega ni bilo pri roki,in nato spet ponovno poiskati gumbarjav strelnem daljnogledu. Øe vedno mi jepoziral. Odpel sem varovalko, naproæilsproæilec in natanœno pomeril. Ko semse s prstom dotaknil sproæilca, pa jegumbar odskoœil. Od sosednjih hribovse je vrnil odmev glasnega strela. Ninakazal zadetka, pa vendar sem bilprepriœan, da sem ga zadel.

Ob meni je bil grm, s katerega semodlomil vejo in jo zataknil na prostor,kjer sem leæal. Potem sem øel poœasi nakraj, kjer je nazadnje stal gumbar, intudi tam zapiœil v tla kar veliko vejo.Stopil sem nekaj korakov po sledu, kijo je napravil gumbar, in je bil zaradirose øe dobro viden. Iz æepa sem vzelpapirnati robec, saj nisem dobro loœilbarve med tropotcem, ki je imel tudikak rdeœ list. Z belim robcem sem naveœ koncih obrisal sled. In glej, na njem so bili res znaki krvi.

Kaj storiti sedaj? Z Gogom sva æeresno vadila delo po umetnem krvnemsledu; vedno dotlej je priøel do koæesrne in mi jo celo prinesel. Sledove semmu polagal dolge kakih tristo korakov,s kljukama, toda preizkuønje øe ni imelopravljene in tudi na pravem sledu gaøe nisem nikoli imel. Œas me je priga-

njal, treba se je bilo odloœiti, saj se jenapovedoval vroœ dan. Razmiøljal sem:»Preden pridem do telefona in pokli-œem pomoœ, bo minila veœ kot ura.Potem øe nekaj œasa, da poiøœem vodni-ka in ko bomo zaœeli iskati z izkuøenimpsom, bodo minile øe vsaj tri ure. Trimuœne ure, ko bom mislil na trpljenjein boleœine, ki sem jih zadal gumbarju.Œe pa je sluœajno kje mrtev, bo vroœinatudi naredila svoje …

Odloœil sem se, da bom skuøal sledopraviti kar s svojim Gogom. Ker zanjnisem imel sledne vrvice, bo moraliskati prosto. Øe vedno je leæal je naprostoru, kjer sem ga odloæil. Poboæalsem ga po glavi, nato sva odøla na na-strel. Pokazal sem mu znak krvi, ki gaje z zanimanjem ovohaval, me pogle-doval in vidno œakal na besedo »iøœi«.Takoj, ko sem jo izrekel, je prijel sledin mi tako hitro izginil izpred oœi, damu nisem mogel slediti. Toda ni minilotri minute, ko se je oglasil z jeznimlajeæem. Lajeæ je bil tak kot doma,kadar nas je opozarjal, da se nekdo, kimu ni znan, pribliæuje naøi hiøi. Odhitelsem proti lajeæu. Psa sem kaj hitro za-gledal, gumbarja pa ni bilo nikjer. Æesem pomislil, da je pes izgubil sled inse sedaj razburja na kakønega jeæa (ti soga velikokrat vznemirjali). Seveda semv sebi tlaœil slabo vest, ker nisem øel v dolino iskat pomoœi veøœega psa invodnika. Gogo pa je kar mahal z repomin vztrajno lajal. Moral sem priti pravdo njega in pogledati v kotanjo. In glejga: v kotanji je leæal mrtev gumbar.

Gogija sem povlekel za uhlje in gatresel za koæuh na vratu, kakor tedaj, kosva se igrala, nato pa ga od veselja ob-jel in potrepljal. Gogi me je hvaleænopolizal po obrazu, kakor vedno, jaz pasem ga hvalil in si razlagal, da sem leprav storil, saj bi v nasprotnem primerumeso zaradi vroœine propadlo. Ko semstopil h gumbarju in ga potegnil izkotanje, ga Gogi ni niti pogledal veœ.Ulegel se je nekaj korakov stran in mikazal jezik. Gumbarja sem si ogledal inse ob rani zaœudil, kako je lahko splohøel tako daleœ. Srce je bilo dobesednorazstreljeno, pa je øe tekel veœ kot 200metrov!? Doloœenih zadev iz lovskeprakse ne bom nikoli razumel. Na plensva bila oba ponosna in vsi trije smo sizasluæili smrekovo vejico. Gumbar zad-nji griæljaj, Gogi za odliœno opravljenodelo iskanja in jaz za lovsko praviœnouplenjeno divjad.

Po tem dogodku sva si vzela nekajdni poœitka; pa ne zaradi utrujenosti.Tudi srnjad preæivi vroœino v glavnemves œas v koruzi, saj je tam zanjo naj-boljøa senca in tam dobi soœne zeli, œele ni preveœ økropljena. Œez øtirinajst



Nas

likal

a: D

orot

eja

Meø

trovi

œ


jetno zadet v mehko. Æe na preæi semizgubil upanje, da ga bom naøel øe tistiveœer, saj se je za goøœavo dvigal gozdstrmo v hrib in tja sem ga øe spremljalz oœmi.

Kot mokra kokoø sem obsedel, kosem se spomnil, da je z mano Gogo.Zdaj res lahko pokaæe, kaj zna.Pogledal sem øe v hrib, od koder jepriøel æviæg. Takoj sem spoznal posta-vo. Moœan.

»A leæi?« se je zadrl proti meni. »Tam stoj in glej, œe ga boø sluœajno

videl,« sem mu odgovoril. Z Gogomsva priøla do nastrela.

»Iøœi!« sem ukazal Gogu, ki mi jehitro izginil z vida. Precej daleœ semsliøal njegov glas, iz katerega semrazbral, da goni srnjaka, nato pa semsliøal pokanje vej, ki so se oœitno lo-mile pod njuno skupno teæo in valja-njem. Prav tako kot iz zgodbe o »divjijagi«, ki jo prireja vrag s svojimi lovcivsakih sto let … Pod gozdom sta natravnik soœasno pritekla srnjak in Gogo.Nepozaben prizor! Srnjak je tekel øe spolno moœjo, a ga je Gogo vlekel nazajza noge. Tedaj je skoœil predenj in gahotel zagrabiti za vrat, kar pa mu vprvem poskusu ni uspelo. Po veœ po-skusih je le skoœil nanj, se mu zagrizelv vrat in ga podrl. Ko sem priøel donjega, je bil srnjak æe umirjen. Gogo jeob njem veselo mahal z repom in se mipovzpel na prsi. Ni mi preostalo druge-ga, kot da sem ga moœno stisnil k sebiin ga potrepljal. Spet sem mu moraldovoliti, da mi je polizal obraz s hra-pavim, vroœim jezikom.

»Lepo, lepo,« sem tedaj sliøal zaseboj Moœana, ki je na svojem klobukunosil dve vejici. Eno je dal meni, dasem srnjaku potisnil v gobœek zadnjigriæljaj, drugo je namoœil v kri in mi jopodal na svojem zguljenem klobuku.Sprejel sem jo in si jo zataknil zaklobuk. Toda odlomil sem øe eno in jovzel za Goga, da bi mu jo potisnil zaovratnico.

» Moœan, zakaj si æviægal,« sem ga vpraøal, ko se je veselje malo po-mirilo.

»Sem mislil, da dremljeø. Videl semte na preæi, pa takega srnjaka podteboj,« mi je mirno odgovoril.

»Si ga imel ti æe ugledanega zase?«sem ga hudomuøno vpraøal.

Rahel nasmeh na njegovem obrazumi ni povedal niœ veœ, kot sem o njemvedel æe prej.

»Za v pisker je prestar,« je resno od-vrnil.

Srnjak je bil prenizko zadet in tolikostran od lopatice, da ni bil poøkodovannoben vitalni organ. Nisem upoøtevaldolæine in tudi ne, da streljam navzdol.

Tedaj je Moœan pokleknil k srnjakuin mi ga iztrebil. Pri tem opravilu je bil tako neverjetno veøœ, da semnehote spet zaœel razmiøljati, koliko jih je æe takole iztrebil za svoje potrebe.

Kakor da mi bere misli, mi je nena-doma rekel: »To sem se pa nauœil odljubljanske gospode, ko sem jim bil zanosaœa.«

Opazil je, da mu ne verjamem, ven-dar se o tem nisva veœ pogovarjala.Sprednje in zadnje noge je zvezal in siga zadel na desno ramo, si z levo rokopopravil klobuk, z desno pa nekamœudno zamahnil; kakor da bi mu v ti-stem trenutku øe nekaj manjkalo …morda puøka.

»Do Jeæa ti ga bom pomagal spravit,ker sem namenjen prav k njemu.«

To je bilo veœ kot tri œetrt poti domojega doma. Nemo smo sopihali vhrib. Spredaj Moœan s srnjakom, zanjim pa jaz in Gogo. Ko sem srnjakaspravil do hladilnice in ga stehtal, jetehtnica pokazala kar presenetljivihøtiriindvajset kilogramov.

Brez Gogija tudi srnjaka ne bi nikolidobil, zato sem poklical nekaj lovskihprijateljev, da so si priøli pogledat tro-fejno rogovje. Potem pa, saj veste, semvsakemu, ki je na novo priøel v hiøo …ponovno razloæil, kako je potekal lov.Vsaka steklenica piva je bila na Go-govo zdravje in njegov dober nos. Kosmo zaœeli nazdravljati, nas zanj ni biloveœ. Mirno je spal na svoji blazini inmorda sanjal, kako se preganjata s sr-njakom …

To je bila dotlej moja najlepøa lov-ska trofeja – najlepøe srnjaœje rogovjena steni moje lovske sobe. Za trofejosem prejel srebrno medaljo in æe beæenpogled nanjo je dovolj, da se mi predoœmi zavrti spomin na oddaljeno letotega lova.

Gogo je imel nato øe veœkrat nekajpriloænosti, da se je izkazal na krvnemsledu.

Ker pasja leta hitro beæijo, je kmalupriøel tudi njegov konec.

Zdaj je æe pet let v veœnih loviøœih inna njegovem mestu je njegov nasled-nik, ki mi kljub izrednemu delu vseenomnogokrat povrne misli na mojegaGoga. Velikokrat na lovu nehote po-mislim: »Tako pa ne bi naredil mojGogi …«

Toda nehote mu delam krivico, kajtitudi on mi je æe pomagal do prijetnihlovskih doæivljajev. Le priloænosti zadokazovanje mu sedaj, ko sem æe vletih, dajem dosti manj, kot sem jihnudil Gogu. Tudi psi œutijo spremembev naøem lovstvu …

dni pa je bilo v zraku œutiti, da se bovreme spremenilo. Veter je bil vednomoœnejøi in s seboj je nosil teæke œrneoblake. Prve kaplje so kazale, da bo lerahlo deæevalo, vendar so iz oblakovpadale vedno veœje deæne kaplje. Plohaje bila vedno moœnejøa. Debeli curki sozaœeli teœi po izsuøenih strugah hudo-urnikov in ko je æe kazalo, da bo ne-nadno premoœno deæevje økodovaloletini, se je ploha umirila, oblaki soizginili nekam na jug in ponovno jezasijalo sonce. Osveæitve smo bilipotrebni vsi.

Proti veœeru sva se z Gogom spetodpravila v loviøœe. Øla sva na mojovisoko preæo, ki je narejena sredi po-boœja ob debeli tepki. Razgled predmenoj je bil odprt levo in desno: na-vzdol v oæjo dolino Bunœnice, na drugistrani doline pa po golem poboœju daleœgor v Æikovco. Na preæi sva bila æe ob19. uri, saj bi morala divjad izstopiti poplohi. Pozorno sem oprezoval na vsestrani, toda minili sta dve uri, ko se niøe niœ ganilo. Gogo je leæal ob mojihnogah, saj se je hitro nauœil sam vzpe-njati po poloæni lestvi. Bilo je æe nekajminut œez devet in øe malo, pa bi bilotudi za zanesljiv strel pretemno. Na-enkrat je Gogo dvignil glavo in zaœelprecejati zrak skozi nosnici, da je karprecej øumelo. Gledal sem v smer pas-jega smrœka. Na poboœju sem kmaluopazil srnjad, rjavo liso, ki se je brez-skrbno pomikala navzdol proti dolini.Pogledal sem skozi daljnogled in ugo-tovil, da je srnjak – hm, in to kakøen!Za veœ kot ped je bilo njegovo rogovjeviøje od uhljev, zelo razkreœeno, temno,le konice so bile na konceh svetlo zlo-øœene. Dotlej tega øesteraka nisem øenikoli opazil v loviøœu. Moœan vrat,vodoravna dræa glave in sivo bela dlakaod smrœka daleœ na liœnici so nakazo-vale, da bi lahko uplenil starejøega srn-jaka, ki smo ga imeli øe v naœrtuodstrela.

Ko sem srnjaka ogledoval in se æepripravljal na strel, pa sem naenkrat zvrha hriba zasliøal moœan æviæg. Tudisrnjak ga je. Obstal je in dvignil glavo.Kdo æviæga, nisem videl, toda œe se boæviæg ponovil, bo srnjak zagotovo po-begnil v bliænjo goøœavo. Do srnjaka jebilo krepko œez sto metrov. Strel ne bibil popolnoma zanesljiv. Ko sem seboril sam s seboj, ali naj se odloœim zastrel ali ne, me je v konœni odloœitvi lepremamilo moœno trofejno rogovje, dasem puøko naslonil na ograjo preæe,hitro pomeril skozi daljnogled in spro-æil. Srnjak je skoœil in dobro nakazalzadetek, a je v dolgih skokih pobegnil vgoøœavo. Toda vsi vidni znaki so priœa-li, da sem oddal slab strel in da je ver-




Koroøci v GornjiRadgoni upraviœilizaupanje»Loviti je naravno, Koroøkaprijazna ljudem in divjadi,Lovski pevci in rogisti plemeni-tijo lovstvo« – pod vsemi temislogani sta se na sejmu Lov vGornji Radgoni predstavila LZSlovenije in Koroøka lovskazveza.

»Lov« je uspel … Najveœjazahvala za to gre partner-

skemu odnosu, odliœnemu sode-lovanju z LZ Slovenije ter dru-gim strokovnim institucijam, pod-jetjem, posameznikom, ki jih dru-æi lovska, ribiøka vnema in odgo-voren odnos do narave. Na temsodelovanju smo utemeljili za-sledovanje skupnih ciljev in jihskupaj tudi ujeli. LZ Slovenije jeob boku z drugimi naravovar-stvenimi in strokovnimi instituci-jami øirøi javnosti predstavilasvojo dejavnost, okoljsko proble-matiko in reøevanje te. Razstav-ljavci so na sejmu dosegli vzpod-budne promocijske in prodajneuœinke. Obiskovalci so se opre-

mili z vsemi potrebnimi pripo-moœki, informacijami in novimispoznanji ter uæili mnogo lepihtrenutkov ob pestrem sejemskemprogramu, h kateremu ste pri-spevali nepogreøljiv del. Skupajsmo se druæili kot strokovnjaki,poslovni partnerji in stranke, kotprijatelji in druæabniki narave.Sklenili smo moœno zavezniøtvopri njenem ohranjanju za pri-hodnje rodove. Iskrena hvala zavaø prispevek 3. sejmu Lov innasvidenje na 4. mednarodnemsejmu lovstva, ribiøtva, turizmain aktivnosti v naravi, ki bo pote-kal od petka, 5., do nedelje, 7.,maja 2006,« se je LZ Slovenijepisno zahvalil Janez Erjavec,direktor Pomurskega sejma.

Da je letoønja osrednja pred-stavitev LZ Slovenije na Pomur-skem sejmu, ki ga je obiskalo8.300 lovcev, ribiœev in drugihljubiteljev zelene bratovøœine inzdrave narave, tako dobro in od-mevno uspela, je nedvomno veli-ko prispevalo 205 lovskih pev-cev, rogistov in harmonikarjev,ki so sodelovali v 19 glasbenihskupinah iz Slovenije, Avstrijein Hrvaøke, ter prizadevni kino-

logi. Predvsem pa Koroøka lov-ska zveza, ki je v izvirnem prire-ditvenem prostoru postavila do-kaj zanimivo in nadvse privlaœnolovsko razstavo. Øe veœ, Koroøcismo v Pomurju z bogatim kultur-nim programom in s fotografija-mi predstavili svojo idiliœno ko-roøko krajino, njeno narodnonoøo in kulinariœne dobrote ko-roøkih kmetij. Skratka, v celotismo upraviœili zaupanje LZ Slo-venije in Pomurskega sejma, kista nas povabila v organizacijoletoønjega 3. mednarodnega sej-ma Lov.

Œeprav smo o dogajanju naletoønjem radgonskem sejmu vLovcu æe obøirno poroœali vjunijski øtevilki, je prav, da to-krat nekaj veœ napiøemo tudi otistih koroøkih lovcih. Ti so zveliko ljubeznijo, pa tudi z veli-ko truda postavili letoønjo izvir-no lovsko razstavo ter poskrbeliza dokaj pester in bogat kulturniprogram ob odprtju sejma. Pred-vsem pa so poskrbeli za prisrœnodobrodoølico vsem tistim, ki soobiskali prireditveni prostor LZSlovenije. Takih pa je bilo vse tridni veliko.

O tem, da bo Koroøka lovskazveza (KLZ) pod okriljem LZSlovenije organizatorica lovskerazstave na 3. sejmu Lov v Gor-nji Radgoni, me je (pis. tega pri-spevka) æe prve dni letos obvestilDuøan Leskovec, predsedniknaøe lovske zveze. Vpraøal meje, kaj mislim o tem, da bi koroø-ki lovci sodelovali na radgon-skem sejmu? Seveda sem biltakoj za to! Øele pozneje, ko smose prviœ sestali Duøan, Tone Na-vodnik in jaz, smo se øele dobrozavedali, kako odgovorno nalo-go bomo prevzeli. Poti nazajskoraj ni bilo veœ, saj je ØtefanVirjent, predsednik IO LZS, odDuøana Leskovca æe dobil (ne)-


LOVSKA ORGANIZACIJAFo

to:J

. Pap

eæ –

Dia

na

Popravek

V poroœilu z 18. seje UO LZS(Lovec, 6/05, str. 296) se mi jepomotoma zapisalo, da je LZSpredlagala MKGP uvedbo lovnedobe na goloba grivarja od 1. 10.do 15. 12. Pravilno bi moralopisati: od 1. 8. do 15. 12. Za na-pako se opraviœujem

B. Leskovic


uradno privolitev. Pa tudi æelelije nismo. Œeprav KLZ takraturadno øe ni potrdila, da smo »vigri«, so po malem æe stekleokvirne priprave. Navodnik jebil zadolæen, da k sodelovanjupovabi znanega slovenskega ar-hitekta - lovca Karla - DacaMarkoviœa, stareøino LD Bistra- Œrna na Koroøkem, ki je v pre-teklosti æe projektiral in postav-

rica razstave in da bo opravljalavse aktivnosti na dan odprtja raz-stave, je v dogovoru z LZ Slo-venije sprejel obœni zbor KLZ24. februarja letos. PredsednikKLZ Duøan Leskovec je natotudi imenoval oæji organizacijskiodbor v sestavi: Duøan Lesko-vec, predsednik odbora, zadol-æen za donacije, nabavo potreb-nega materiala, koordinacijo z

zadolæen za koordinacijo, zbi-ranje trofej in prepariranih gozd-nih æivali; Franc Praznik, œlan,zadolæen za obveøœanje in zakoordinacijo dela na sejmiøœu, inFranc Rotar, œlan, zadolæen zakulturne prireditve in otvoritve-no slovesnost.

Ker je tudi sicer bolj umerje-nim Koroøcem œas hitro mineval,smo z veliko naglico naloge po-

ljal velike in pomembne lovskerazstave. Ko je Daco privolil vsodelovanje, so bili v veliki meriæe izpolnjeni zaœetni pogoji zauradno potrditev za sodelovanje.

Sklep, da bo KLZ organizato-

LZS in z upravo radgonskegasejma; Anton Navodnik, œlan,zadolæen za prevoze in nabavopotrebnega materiala; Vinko Po-dræan, œlan, zadolæen za finanœ-no podroœje; Joæe Samec, œlan,

razdelili tudi med druge lovce.Daco je narisal tako natanœennaœrt za postavitev prireditvene-ga prostora, kot bi gradili hiøo. Vveliki meri je bila postavljenatudi finanœna konstrukcija celot-

nega projekta. Predvsem pri de-narju, ki ga je v veliki meri zago-tovila LZ Slovenije, smo moralibiti nadvse varœni, saj smo mo-rali v Gornjo Radgono prepeljatives potreben material, kar nekaj-krat pa smo morali v Pomurjepotovati tudi postavljavci razsta-ve. Da je bilo res veliko pripravin dela, je razvidno tudi iz na-tanœno pripravljenega poroœila.Podatke je zbral Joæe Samec, dasmo za pripravo in postavitevrazstave porabili skoraj 900 de-lovnih ur. Za dovoz in razvozraznega razstavnega materiala,najbolj tvegan je bil prevoz lov-skih trofej, smo prevozili tudiveœ kot 6.000 km.

Medtem je v Radgoni nastaja-la lovska razstava. Slikar KarelStrmøek iz Maribora je na stenelepo naslikal koroøke gore in pla-nine, stene mu je pomagal ples-kati tudi naø dober lovski prija-telj Branko Vasa. Na Koroøkemso medtem pridno vadili naøipevci pod umetniøkim vodstvomprofesorja Toneta Gaøperja, patudi rogisti, ki jih vodi AndrejPungartnik, in na diatoniœnoharmoniko Darja Dornik. Ko-roøki lovci - kmetje so pravo-œasno darovali mesne izdelke,»ønops« in moøt. Pripravljali sose tudi œlani Folklorne skupineLuka Kramolc iz Øentanela,Tone in Marjeta Fajmut inMarjeta Smolar, uœenca - ku-harja iz slovenjgraøke gostinskeøole Andrej Hribernik in Mar-tin Legar ter za postreæbo To-maæ Gorenøek iz LD Preæihovoin Janja Razgorøek iz LD Slo-venj Gradec. Da je vsakoletnaureditev prireditvenega prostoraLZ Slovenije izredno pomemb-na, sta z obiskom med postavlja-njem razstave dokazala tudi Bo-jan Lepiœnik, predsednik LZSlovenije, in Øtefan Virjent,predsednik IO,

Ob tej priloænosti se Koroøkalovska zveza zahvaljuje za dobroprijateljsko sodelovanje vodstvuLZS, celotnemu kolektivu Po-murskega sejma, mnogim posa-meznikom, øe posebno pa lov-cem iz LD Jamnica - Prevalje.Vsem, ki so sodelovali pri orga-nizaciji in izvedbi letoønjegasejma Lov, je Koroøka lovskazveza podelila pisna priznanja,Virjent pa je ob zakljuœku razsta-ve povedal, da bo LZ Slovenijepisna priznanja izroœila tudi vsemdosedanjim organizatorjem lov-ske razstave na Pomurskem sej-mu. Pisna priznanja je vsemsodelujoœim podelil tudi radgon-ski sejem.

Franc Rotar


LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: F. R

otar

Foto

: F. R

otar

Najzasluænejøi koroøki lovci, ki so postavili letoønjo razstavo Lov v Gornji Radgoni (od leve stojijo:Duøan Leskovec, Franc Rotar, Tone Hovnik, Janez Potoœnik, Tone Navodnik, Joæe Samec, Daco Mar-koviœ (od leve pa œepijo): Tone Vastl, Maks Oserban, Stanko Grl, Miran Øuøec in Leopold Travner.

LZ Slovenije je na Pomurskem sejmu uredila izviren in privlaœen prireditveni prostor, ki ga je projektiralarhitekt - lovec Daco Markoviœ, stareøina LD Bistra.


Papaplegikiobiskali sejemLov

Med 8.300 obiskovalci letoø-njega sejma Lov na razsta-

viøœu Pomurskega sejma v Gor-nji Radgoni, med katerimi sonedvomno prevladovali lovci izmnogih evropskih dræav, pa tudiiz nekdanjih jugoslovanskih re-publik, so si razstavo lovskih inribiøkih trofej, lovskega oroæja,lovske in ribiøke opreme, kino-loøko in kulturno prireditev z ve-likim zanimanjem ogledali tudipomurski paraplegiki.

Kar nekaj œasa so se zadræalitudi na prireditvenem prostoruLZ Slovenije. Ob prijetnem sni-denju s koroøkimi lovci, ki sojim ponudili dober koroøki»ønops« in moøt, so vsi trije po-hvalili prizadevne slovenske lov-ce, predvsem pa so menili, datoliko »lepih, mogoœnih in veli-kih trofej in nagaœenih æivali øenikoli doslej niso videli skupajna enem mestu«. Preden so za-pustili osrednji prireditveni pro-stor letoønjega nadvse uspelegasejma Lov, so øe povedali, da

bodo priøli tudi prihodnje leto, œebo spet organiziran. Besedilo in fotografija – F. Rotar

Dan Zemlje obvznoæju UrøljegoreV gozdovih vedno veœ tudi ne-varnih odpadkov

Tako kot vsa prejønje leta, od-kar pod okriljem LZ Slove-

nije potekajo vsakoletne spom-ladanske œistilne akcije, smo tudiletoønji dan Zemlje slovenskilovci proslavili dokaj delovno,saj smo se mnoæiœno udeleæiliœistilnih akcij. Tudi koroøki lovciiz 19 lovskih druæin smo poskr-beli, da so naøa loviøœa napoboœjih Ludranskega vrha,Smrekovca, Oløeve, Pece, Urø-lje gore, Kozjaka, Pohorja, Oj-strice in Graøke gore spet boljprivlaœna za lovce in druge,predvsem pa, da so bolj zdravaza divjad.

Tudi LD Preæihovo - Kotlje,ki gospodari z okrog 3.600 halovne povrøine, je letoønjo œistil-

no akcijo dobro organizirala. Œe-prav lovci vse leto sproti pobi-ramo manjøe odpadke, ki jih vgozdu in ob poteh odvræejo ne-vestni obœani, zlasti pa ker Ko-munalno podjetje Log - Prevaljeveœkrat na leto zbira kosovne od-padke, je æalostno, da so gozdoviob vznoæju Urølje gore øe vednonastlani z raznimi odpadki. Pre-æihovi lovci so tudi letos nabralikar za nekaj traktorskih prikolicraznih odpadkov.

Lovro Maœiœ, za prijateljeLenci, revirni vodja revirja Na-vrøki vrh nad æelezarskimi Rav-nami, je povedal, da so letos resnabrali nekoliko manj veœjih od-padkov – odsluæenih avtomobi-lov, starih gum, gospodinjskihaparatov in kosov pohiøtva, karso nabrali øe lani – so pa tudi le-tos nabrali precej drugih nevar-nih odpadkov. Globoko v gozduso naøli zavræen avtomobilskiakumulator, razne posode za oljein bencin. Nekatere so bile celopolne. Najbolj so bili preseneœe-ni ob najdbi starega televizorja.Lovce revirja Navrøki vrh pa naj-bolj skrbijo zavræene injekcijskeigle narkomanov. Teh je namreœvedno veœ v okolici ravenskegimnazije, ob smuœarskem poli-gonu Poseka in ob stari skakalni-ci v Dobji vasi. Œeprav policijaomenjena obmoœja veœkrat nad-zira, se stanje bistveno ne izbolj-øuje, je povedal Lenci.

Franc Rotar

Vlado Øteinfelser– prvakLenarøkega LGB

Na streliøœu LD Benedikt vSlovenskih goricah je pote-

kalo tradicionalno bazensko tek-movanje v lovski kombinaciji zaprvaka Lenarøkega lovskogojit-venega bazena (LGB).

Tekmovanje sta zgledno pri-pravila LD Benedikt in svet Le-narøkega LGB. Bazenski prvakza leto 2005 je postal VladoØteinfelser iz LD Dobrava izSvete Trojice v Slovenskih gori-cah, ki je zbral 173,4 toœke inzmagal pred domaœinom Mar-janom Perkom iz Benedikta(134,6), Francijem Ornikom izVoliœine (130,4), Brankom Lon-œariœem iz Benedikta (126,0) inIgorjem Vogrinom iz Voliœine(115,8).

V ekipni konkurenci so slavilidomaœini iz LD Benedikt (474,4toœke) pred LD Dobrava iz Sve-te Trojice (445,8) in LD Voli-œina (425,2). Na œetrto mesto se

je uvrstila ekipa LD Sveta Ana(365,0), na peto LD Lenart(358,8) in na øesto LD Sveti Ju-rij v Slovenskih goricah (307,2).Najboljøi posamezniki in ekipeso prejeli pokale in priznanjalenarøkega LGB, ki jih je podelilnjegov predsednik Duøan Mar-koli.

Marjan Toø

Srbski lovci cenijo dragoceneslovenske izkuønjeZoran Markoviå, predsednikLovskega zdruæenja UB, v Slo-venskih goricah

V okviru obiska uradne dele-gacije Lovske zveze Srbije

(Lovaœkog saveza Srbije) nanedavnem mednarodnem sejmulovstva in ribiøtva Lov v GornjiRadgoni je njen œlan ZoranMarkoviå obiskal œlane LD Do-brava iz Svete Trojice v Sloven-skih goricah. V druæbi FrancaLeniœa si je ogledal loviøœe vosrœju Slovenskih goric in se se-znanil z nekaterimi znaœilnostmiter predvsem s problemi gospo-darjenja z divjadjo. Zanimale soga zlasti praktiœne izkuønje inukrepi, ki se jih naøi lovci po-sluæujejo za ohranjanje divjadi innjenega naravnega okolja. Po-sebno so ga zanimale teæave prigospodarjenju z malo divjadjo,saj se tudi v Srbiji sooœajo s spre-membami v naravnem okolju, kinegativno vplivajo na øtevilœnostte divjadi, zlasti fazanov in zaj-cev. Kljub naglim spremembam,ki se jim tudi v srbskem Lov-skem zdruæenju UB ne morejoizogniti, so vendarle veliko naboljøem kot lovci v Slovenskihgoricah. Pri njih je namreœ na-ravno okolje marsikje øe nedo-taknjeno in omogoœa normalnogospodarjenje z divjadjo. Tam,kjer se spremembe æe negativnoodraæajo na øtevilœnosti divjadi,pa z nekaterimi ukrepi razmeresproti popravljajo.

Med obiskom v osrednjih Slo-venskih goricah je Markoviå, kimimogrede zelo ceni slovenskolovsko organizacijo in njene ev-ropsko priznane reøitve, podrob-neje predstavil njihovo loviøœe.Le-to meri kar 46.000 hektarjevin leæi dobrih 50 kilometrov odBeograda. Bliæina srbskega glav-nega mesta je ena od prednosti,saj v tem loviøœu vlada za lovveliko zanimanje, zato novope-œeni bogati meøœani radi zahaja-jo v njihovo loviøœe. ZdruæenjeUB øteje 1.200 œlanov, ki v lo-


LOVSKA ORGANIZACIJA

Tudi v loviøœu LD Preæihovo je bila uspeøna œistilna akcija okolja.Najbolj prizadevna lovca revirja Navrøki vrh, od leve: Lenci Maœiœ,revirni vodja, ki je pred nedavnim praznoval svojo 70-letnico, inAlojz Skerlovnik.

Foto

: F. R

otar


viøœu gospodarijo zlasti s srnjad-jo, zajci, fazani, jerebicami, pre-pelicami, golobi in divjimi raca-mi. Imajo tudi manjøe øtevilodivjih praøiœev, ki jim obœasnopovzroœajo kar obœutno økodo.Staleæ srnjadi ocenjujejo na okrog2.400 œlanov, letni odstrel pa jerelativno majhen, kar je posledi-ca zahtevnega terena, na kateremje lov izjemno zahteven. Marsi-kje je loviøœe øe neprehodno,prometnice so slabe in tudi lov-ske naprave teæko vzdræujejo. Naleto odstrelijo 40 trofejnih srnja-kov in nekaj deset srn ter mla-diœev. Zato pa na leto odstrelijokar 13.000 fazanov, 1.700 zaj-cev, od 300 do 500 poljskih jere-bic in od 3000 do 5000 prepelic.Za lov na prepelice, ki so v Slo-

prepelice in jerebice. Zelo imajorazvit lovni turizem in domaœkomercialni lov. Med lovci, kiprihajajo lovit v loviøœe UB, jeveliko veœ domaœih turistov kottujih. Slednji prihajajo iz Avstri-je, Nemœije in Italije, med doma-œini pa je najveœ Beograjœanov,ki si v prostem œasu privoøœijo øedoæivetje lova v neokrnjeni nara-vi. Œlani imajo loviøœe v deset-letnem zakupu, zakupnina na lov-ca – œlana pa znaøa okrog 15 �.Poleg tega mora vsak œlanplaœati øe 100 � letne œlanarineza Zdruæenje. Pri tem je zanimi-vo, da je vsa uplenjena mala div-jad njihova, plaœajo le trofejnodivjad.

Zdaj tudi v Srbiji na velikorazmiøljajo o spremembi lovske-

veniji tako kot poljske jerebicezavarovane in se jih ne lovi, pa jev njihovem loviøœu izjemno za-nimanje. Pri lovu si pomagajo søolanimi psi (mimogrede, goni-œev v tem loviøœu ne smejo upo-rabljati), predvsem s kratkodla-kimi in dolgodlakimi nemøkimiptiœarji, epagneul bretoni, an-gleøkimi setri in øpanjeli. Imajotudi svojo, sodobno urejeno fa-zanerijo, v kateri na leto vzredijo35.000 fazanov in 2.500 poljskihjerebic.

Zoran Markoviå je slikovitopredstavil naœin lova, ki se razli-kuje od naøega, saj njihovi œlanilovijo v skupinah od 3 do 8 lov-cev, ki imajo na vsakem lovu sseboj tudi pribliæno toliko psov.Uspeønega lova z manj psi siskoraj ne predstavljajo. Posebnopozornost namenjajo varni upo-rabi oroæja, øe zlasti pri lovu na

ga zakona. Markoviå je povedal,da se zgledujejo po slovenskihreøitvah, ki se jim zdijo v glav-nem dobre. Njihova mnenja serazlikujejo le v razmiøljanjih ovelikosti loviøœ. Medtem ko naj-manjøe slovensko loviøœe merivsaj 2.000 hektarjev, naj bi bilaminimalna povrøina prihodnjihloviøœ v Srbiji 5.000 hektarjev.Po njihovem prepriœanju je mo-goœe z divjadjo bolje gospodaritiv veœjih loviøœih. Gost je øe pri-pomnil, da se je v Srbiji æe zaœelatudi privatizacija lovstva. Posa-mezniki, ki imajo denar, kupuje-jo po 2000 in veœ hektarjev zem-lje, v glavnem od nekdanjihkmetijskih zadrug v Vojvodini.Na tak naœin si poœasi pridobiva-jo ustrezno velika loviøœa, ki najbi jih privatizirali in z njimi ko-mercialno gospodarili. Mnogimenijo, da to dolgoroœno ni

primerno, saj bi lahko nastalohitro siromaøenje loviøœ, œepravnaj bi z zakonom strogo oprede-lili obveznosti do divjadi.

Med ogledom loviøœa LD Do-brava iz Svete Trojice v Sloven-skih goricah se je Markoviå zani-mal øe za lovsko infrastrukturoin bil nadvse preseneœen nadlepo urejenimi objekti in napra-vami. Temu podroœju namenjajoveliko skrb in pozornost tudi vsrbskih lovskih zdruæenjih. Po-leg drugega so pred nedavnim vUbu kupili starejøe grajsko po-slopje, ki ga zdaj preurejajo vsodobni turistiœni objekt. Tujimgostom nudijo apartmaje in dru-ge noœitvene zmogljivosti, do-maœe srbske jedi in druge speci-alitete. Øiroko zasnovan lovskiturizem je vedno bolj iskan; po-leg lova si turisti radi ogledajo øekrajevne posebnosti in poskusijo

znaœilno kulinariko. Ob koncuobiska je izrazil veliko zadovolj-stvo nad prijaznim sprejemom inocenil, da je slovensko lovstvosodobno razvito, predvsem panaravovarstveno in evropsko na-ravnano. Zato bodo marsikaj dob-rega skuøali povzeti tudi v Srbiji,ki imajo drugaœno lovsko tradi-cijo in navade. Kljub temu jemed lovci obeh dræav, po njego-vem prepriœanju, veliko stiœnihtoœk in Markoviå je gostiteljepovabil v Ub; zaradi druæenja,prijateljevanja in lova, ki je lah-ko tudi prijetno doæivetje. O rad-gonski sejemski prireditvi pa jemenil, da je dobra in prinaøaveliko zanimivega, zdruæuje inzbliæuje œlane zelene bratovøœineiz øtevilnih deæel, kar je zelodobro, saj imajo vsi podobneskrbi, teæave in predvsem obvez-nosti do narave in divjadi.

Marjan Toø

20 let SLPZ Doberdob iz ItalijeV Italiji deluje samo en sloven-ski lovski pevski zbor

Æe daljnega leta 1976, ko sozavedni zamejski slovenski

lovci iz Furlanije - Julijske kraji-ne ustanovili Druøtvo sloven-skih lovcev F - JK – Doberdob,so v svojem dokaj obseænemprogramu dela naœrtovali tudiustanovitev svojega lovskegapevskega zbora (LPZ). Ker slo-venski lovci æivijo na vsem ozem-lju deæele Furlanije - Julijskekrajine, jim je øele leta 1985uspelo ustanoviti LPZ, ki ga odsamega zaœetka z veliko vnemovodi neutrudni pevovodja JankoSimoneta.

Da je vsak jubilej vreden po-sebne pozornosti in proslave, sedobro zavedajo tudi naøi rojakionstran italijanske meje, kjer æestoletja æivijo zavedne slovenskedruæine, ki iz roda v rod ne pre-naøajo samo veliko ljubezen domatiœne domovine, ampak setrudijo ohranjati in øiriti domaœeslovenske pesmi in bogatiti slo-vensko duøo. Da je temu restako, smo mnogi slovenski lovciin drugi ljubitelji lovske in do-maœe pesmi spoznali 4. junijaletos v Zgoniku pri Trstu, naslavnostnem koncertu ob 20-letnici nadvse uspeønega delo-vanja SLPZ Doberdob, ki jepotekal v okviru obœinskega praz-nika Obœine Zgonik v Træaøkipokrajini. Poleg domaœih lovcev- pevcev so na koncertu sodelo-


LOVSKA ORGANIZACIJA

Tudi srbski lovci skrbijo za infrastrukturo in sodobne fazanerije.

Zoran Markoviå (levo) in FrancLeniœ med obiskom v loviøœu LDDobrava v Slovenskih goricah

Foto

: M. T

oø


vali tudi pevci LPZ Zlatorog izVipave in Pevskega druøtva prek-murskih lovcev.

V tamkajønji slovenski idiliœnikraøki vasici, kjer na zunaj samodvojeziœni napisi kaæejo, da jetudi italijanska, saj skoraj nisliøati italijanskih besed, je ves

dan odmevala domaœa slovenskapesem. Dokaj ubrano so zdru-æeni pevci peli æe v sprevodu, kije potekal od osrednjega vaøkegaparka do tamkajønjega kulturno-øportnega centra. Predvsem soodloœno zapeli pesem Barœica,ki je æe kar mnogo desetletij

(ne)uradna himna Primorja. Tudiskupen nastop zdruæenih pevskihzborov je bil dobro pripravljen zizbranimi lovskimi pesmimi. Koso pevci pod vodstvom JankaSimoneta zapeli pesem Dober-dob (Zorko Prelovec), so se mar-sikateremu obiskovalcu orosileoœi. Tudi posamezni nastopi pev-skih zborov so ponovno doka-zali, da slovenski lovski pevskizbori z dobrim delom vedno boljpridobivajo na kakovosti. Takoje bilo v Træaøki pokrajini sliøatitudi lepe koroøke, prekmurske inprimorske pesmi, ki so jih pevcizapeli v lepem nareœju. Skratka,zgodil se je koncert, ki je navdu-øil v vseh pogledih. Dal pa je tudidobre iztoœnice za delo vnaprej.

Tako dobro, kot so se pevciSLPZ - Doberdob izkazali kotdobri gostitelji, so s spominskimidarili in z izbranimi, tudi œustve-nimi besedami svojo pozornostjubilantom izkazali mnogi po-vabljeni gostje. Tako je Danilo

Perdec, predsednik Obalno-Kraøke ZLD – Koper, sicer œast-ni œlan tega druøtva, pevskemuzboru in pevovodji Janku Simo-netu izroœil plaketi koprske ZLDin ob tem dejal: »Pevci lovskegazbora Doberdob ste æe dve deset-letji najodmevnejøi ambasadorjislovenskih lovcev in slovenskedomaœe in lovske pesmi iz zamej-stva. Pesem iz vaøi grl pa nesamo navduøuje duha, ampaktudi zbliæuje lovce s te in onestrani meje«. »Tudi Koroøka lov-ska zveza, ki z zamejskim lovskimdruøtvom nadaljuje pred veœ kot30 leti sklenjeno prijateljstvomed Druøtvom slovenskih lovcevFJK Doberdob in tedanjo Lov-sko zvezo Maribor, je ponosna,da slovenski lovci v zamejstvu spesmijo in z vsakoletnimi prija-teljskimi sreœanji plemenitijolovsko kulturo in slovensko lov-stvo,« pa je ob podelitvi plaketein pisnega priznanja Koroøkelovske zveze, prevzel jo je Stan-


LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: F. R

otar

Po ozkih ulicah slovenske kraøke vasice Zgonik je odmevala sloven-ska pesem.

Zdaj v SLPZ Doberdob pojejo: prvi tenor: Eligij Kante, Milan Kriæ-man, Milan Økabar, Jurij Umari (Ukmar); drugi tenor: SilvanoCampagnolo, Edvard Kemperle, Mario in Stanko Miliœ, ZdravkoObald, Ivan in Milko Økabar; prvi bas: Stanko Budin, Boris Dol-liani, Lojze Furlan, Egon Malalan, Karlo Milkoviœ, Miro Furlan,Igor Grilanc, Sergij Starec; drugi bas: Zvezdan Doljak, Karlo Grliœ,Karlo Furlan, Igor Miliœ, Milko Puriœ in Milivoj Økabar.

Seznam nekaterih veljavnihzakonov in podzakonskih aktov s podroœja lovstva:– Zakon o oroæju (Ur. l. RS, øt. 23/2005);– Zakon o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, øt. 14/2004);– Pravilnik o izvajanju zakona o oroæju (Ur. l. RS, øt. 40/2005);– Zakon o zaøœiti æivali (Ur. l. RS, øt. 20/2004);– Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, øt. 22/2003);– Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, øt. 32/1993;– Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja(27. 12. 1995);– Uredba o zavarovanju ogroæenih æivalskih vrst (Ur. l. RS, øt.

57/1993 in 61/1993);– Pravilnik o uvrstitvi ogroæenih rastlinskih in æivalskih vrst v

rdeœi seznam (Ur. l. RS, øt. 82/2002);– Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o zavarovanju

ogroæenih æivalskih vrst (Ur. l. RS, øt. 69/2000);– Odredba o vrsti in moœi lovskega oroæja ter moœi nabojev, s

katerimi se sme loviti posamezna divjad (Ur. l. RS, øt. 6/2001);

– Odredba o odøkodninskem ceniku za povraœilo økode na div-jadi (Ur. l. RS, øt. 11/1999);

– Pravilnik o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarskipregled, proizvodnjo mesa in oddajo uplenjene divjadi v pro-met (Ur. l. RS, øt. 81/02);

– Pravilnik o lovskogospodarskih naœrtih in letnih naœrtih gos-podarjenja z divjadjo (Ur. l. RS, øt. 27/1999);

– Pravilnik o vsebini lovskogojitvenih naœrtov in letnih naœrtovgospodarjenja z divjadjo (Ur. l. RS, øt. 27/1999);

– Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o vsebini lovskogojitvenihnaœrtov obmoœij (Ur. l. RS, øt. 39/2000);

– Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviøœih (Ur. l. RS, øt. 98/2002);

– Uredba o doloœitvi programa usposabljanja za izvajanjeneposrednega nadzora v naravi (Ur. l. RS, øt. 30/2003);

– Uredba o prepovedi voænje v naravnem okolju (Ur. l. RS, øt.16/1995 in 28 /1995);

– Uredba o doloœitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, øt. 101/2004);

– Odlok o lovskoupravljalskih obmoœjih v Republiki Slovenijiin njihovih mejah (Ur. l. RS, øt. 110/2004);

– Uredba o ustanovitvi loviøœ s posebnim namenom v RepublikiSloveniji (Ur. l. RS, øt. 117/2004);

– Uredba o ustanovitvi loviøœa s posebnim namenom Brdo priKranju (Ur. l. RS, øt. 114/2004);

– Odlok o loviøœih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, øt. 128/2004);

– Pravilnik o vsebini in naœinu vodenja katastra lovskouprav-ljalskih obmoœij, loviøœ in loviøœ s posebnim namenom (Ur. l.RS, øt. 8/2005);

– Pravilnik o sprejemanju letnih naœrtov lovskoupravljalskihobmoœij v republiki Sloveniji (Ur. l. RS, øt. 52/2005).

Opozarjamo, da nekateri od navedenih aktov niso v skladu zZakonom o divjadi in lovstvu, vendar pa zaenkrat øe ni izdanihnovih aktov, ki bi doloœena podroœja urejali usklajeno z veljav-nim zakonom.

O novih predpisih s podroœja lovstva vas bomo redno obve-øœali v glasilu Lovec in na spletnih straneh Lovske zveze Slove-nije (www.lovstvo.net).


ko Budin, predsednik zbora,dejal predsednik KLZ DuøanLeskovec. Koroøki lovci so zaveœ kot 30-letno sodelovanjetamkajønjemu lovskemu druøtvuizroœili tudi knjigo Koroøka v sli-ki in besedi, ki jo je prevzel pred-sednik druøtva Karlo Furlan.

Prisrœnim in druæabnim jubi-lantom je v imenu Obœine Zgo-nik œestital Igor Gustinœiœ, ob-œinski odbornik, ter pevcem iz-roœil spominsko darilo. »Tudipevci pobratenega prekmurske-ga pevskega zbora, ki se ne sre-œujemo samo na pevskih sreœa-njih, ampak tudi na »grofovskemlovu« v Prekmurju, si øtejemo vœast, da smo vaøi prijatelji,« jeob izroœitvi oljne slike Prekmur-sko polje, delo lovca - slikarjaErnesta Branzbergerja iz Mur-ske Sobote in tradicionalno prek-mursko srce vrtanek, ki ga Prek-murci dajo le najboljøim prijate-ljem, dejal Ivan Hozjan, pred-sednik prekmurskih lovskih pev-cev. V imenu MPZ Dekani, Obal-no-Kraøke ZLD – Koper, je za-mejskim lovskim pevskim jubi-lantom œestital za 20 let plodne-ga dela pevec in blagajnik FrancGorjanc in jim izroœil spomin-sko darilo. Tudi pevci LPZ Zla-torog - Vipava in Meøanega lov-skega pevskega zbora MatkoLaginja iz Klane na Hrvaøkemso slovenskim pevcem iz Træaø-ke pokrajine izroœili spominskadarila. Veliko prisrœnih œestitk sobili jubilanti deleæni tudi od dru-gih obiskovalcev. Predvsem pajih je presenetil Marino Masiœ,predsednik Zveze slovenskihkulturnih druøtev, ko je pevcemjubilantom izroœil bronasta, sre-brna in zlata Galusova priznanjaza dolgoletno delovanje v pev-skem zboru. Posebne pozornostije bil ob 20-letnici deleæen tudipevovodja Janko Simoneta, kije kljub 80 letom øe vedno dokajvitalen in z vsem srcem prizboru. Pevci so mu izroœili lepospominsko darilo.

Prav je, da nekaj podatkov na-vedemo tudi iz »zborovske iz-kaznice« SLPZ – Doberdob, vkaterem zdaj poje 25 lovcev, kije prviœ v taki zasedbi nastopil na12. sreœanju slovenskih lovskihpevskih zborov in rogistov v De-kanih pri Kopru. Od takrat vsakoleto sodeluje na tej reviji. Sicertudi nobena druga prireditev vdomaœem kraju in øirøe – mno-gokrat nastopajo tudi v matiœnidomovini – ne mine brez njih.Kako bi le, ko pa Italija, ki ima20 deæel, v katerih æivi æe okrog50 milijonov ljudi – zlasti pa, kerse okrog 2 milijona Italijanovukvarja z lovom – premore samo

en lovski pevski zbor, in sicerSLPZ Doberdob. O zboru, ki jenedvomno najboljøi ambasadorzamejskih Slovencev in pred-stavnik italijanske lovske kultu-re, je posebej za Lovca sprego-voril prizadevni predsednik zbo-ra Stanko Budin: »Naø pevskizbor je resda edini lovski zbor, vsicer vedno bolj lovsko organizi-rani Italiji. Zato nas tudi toliko-krat vabijo na razne, tudi na nelovske prireditve. Naøa sloven-ska domaœa in lovska pesem staizredno priljubljeni med italijan-skimi posluøalci, saj jim s petjemvedno prikaæemo tudi drugo platlovskega poslanstva. Naø zbor jenastal po zgledu øtevilnih lovskihpevskih zborov, ki delujejo v Slo-veniji,« je razlagal naø sogovor-nik. »Poleg tega, da zbor æe ne-kaj let redno nastopa na sloven-ski lovski pevski reviji in na revi-ji Primorska poje, vsako leto or-ganiziramo tudi samostojne kon-certe. Vseh 20 let nas je vodil naøpevovodja Janko Simoneta, zakar smo mu izredno hvaleæni,« jepovedal Stanko Budin.

Franc Rotar

Spet s smuœmi naletnem sneænemparadiæuXII. lovski veleslalom za pokalkristalnega gamsa na Ledinahoziroma na Skutinem ledenikupod severnimi ostenji Grin-tavcev.

Zgornje Jezersko, 29. maja 2005

Na dvanajstem tekmovanju vveleslalomu se je zbralo

skoraj sto tekmovalcev, œlanoviz 25 lovskih druæin, druøtev inveliko rekreativcev. Temeljninamen in sporoœilo sta øe vednov druæenju in prijateljevanju lju-biteljev gora, planinskega sveta,sneænih strmin; skratka vsega ti-stega, kar gore najbolj popolnonudijo œloveku. V Lovski dru-æini Jezersko, ki to prireditevohranja æe celih dvanajst let obpodpori in pomoœi Lovske zvezeSlovenije, Obœine Jezersko indrugih »donatorjev« ter ob pro-stovoljnem in brezplaœnemu de-lu œlanov LD Jezersko, so trdnoprepriœani, da se bo tradicijaohranjala in gojila tudi vnaprej.

Rezultati letoønjega tekmo-vanja:V ekipni konkurenci so kristal-ne pokale prejeli:1. LD Jezersko, 2. LD Dovje - Mojstrana,3. LD Sorica.

Æenske:1. Nives Marka, LD Soœa, 2. Urøka Tavœar, LD Sorøko po-

lje,3. Petra Tuøar, LD Jezersko.

Moøki nad 60 let:1. Peter Boøkin, LD Jesenice,2. Branko Deæman, LD Kobarid,3. Brane Jakliœ, LD Joøt.

Moøki do 50 let:1. Borut Torkar, Jesenice, 2. Franc Rabiœ, Dovje,3. Marjan Tepina, Jezersko.

Moøki nad 40 let:1. Davo Karniœar, LD Jezersko,2. Stane Œufer, LD Sorica,3. Brane Tavœar, LD Sorica.

Moøki do 40 let:1. Grega Mertelj, LD Dovje,2. Mirko Kramar, LD Luœe, 3. Tolar Branko, LD Æelezniki.

Moøki do 30 let: 1. Boøtjan Gorza, LD Bistra, 2. Boøtjan Pikon, LD Bohinjska

Bistrica,

3. Peter Muri, LD Jezersko.

Prireditev so pozdravili: direk-tor strokovnih sluæb LZS mag.Janko Mehle; stareøina LD Je-zersko mag. Franc Ekar in vod-ja tekme Jure Markiœ.

Organizatorju so izrekli vsepriznanje in pozdravili tudi po-bude, da je treba s tekmovanjemnadaljevati. Prisluhnili so æe-ljam, naj bi se tekmovanje raz-øirilo øe na »bordanje« in da biv tekmovanje vkljuœili ljubiteljegorskega sveta ter naravovarst-venega lovstva. Stareøina LD Je-zersko je najavil, da bo letos(predvidoma avgusta) odprt lov-sko-naravovarstveni dom jezer-skih lovcev (ta bo v prihodnjeznatno olajøal organizacijsko lo-gistiœno delo pri takih priredit-vah). Kranjska koœa je letos zdovolj snega doœakala udeleæen-ce tekmovanja letnega lovskegaveleslaloma in vroœ zaœetek pla-ninske sezone. Koœa bo odprta vob sobotah in nedeljah, od sredejunija pa stalno.

F. E.


LOVSKA ORGANIZACIJA

Foto

: F. E

kar

Na Skutinem ledeniku je potekalo æe 12. tekmovanje v lovskem vele-slalomu za pokal kristalnega gamsa.


Franc Puønik,œlan LD Kamni-ca, je februarjaletos praznovalsvojo 80-letnicoæivljenja.

Rodil se je 23.2. 1925 v Veli-kem Boœu naKozjaku – Duh

na Ostrem Vrhu. Oœeta Konrada, kije bil tudi lovec, je æe od mladih nogspremljal na njegovih poteh v naravoin je æe v mladih letih znal prisluhnitiutripu æivljenja v naravi.

Po osvoboditvi je bil zaposlen kotdirektor finanœno-raœunovodskegasektorja pri Surovini - Maribor.

V lovske vrste se je vkljuœil leta1946 in bil med ustanovnimi œlaniLD v Kamnici, kjer je vsa leta oprav-ljal pomembne funkcije in opravila.Od leta 1946 do 1951 je bil gospodarin blagajnik LD, od 1951 do 1974stareøina, od leta 1974 do 1986 pred-sednik NO, nato zopet dve leti bla-gajnik LD, od leta 1989 pa kronist inurednik lovske kronike naøe lovskedruæine. Veœ obdobij je bil œlan UOLZ Maribor, v LD Kamnica pa jesedaj predsednik NO in œlan Komi-sije za priznanja in odlikovanja.

Za svoje delo v lovski druæini jeprejel øtevilna priznanja. Od LZS jeprejel znak za lovske zasluge in redza: III., II. in I. stopnjo. Prejel je tudisrebrni znak KZS za kinoloøkezasluge, od lovske druæine Kamnicapa zlati znak za lovske zasluge.

Franœek je zelo aktiven œlan naøeLD; ureja kroniko. Ob 50-letnici naøeLD je zavzeto pripravil druæinski ju-bilejni zbornik. Pogosto piøe œlankeo lovski tematiki tudi za œasopise.

Franœek je aktiven tudi v drugihorganizacijah in druøtvih ter v KS. Jespoøtovan med œlanstvom lovske dru-æine in med kmetovalci naøega kraja.

Sedaj, ko stopa v 80. leto, je øevedno aktiven in se po svojih moœehzavzema za napredek v lovstvu.

Œlani Lovske druæine Kamnica muæelimo øe mnogo zdravja in prijetne-ga poœutja med lovci in krajani Kam-nice.

LD Kamnica – F. P.

Viktor Rebernak,œlan LD Øentlam-bert, je 5. 1. 2005praznoval 70-let-nico svojega roj-stva.

Rodil se je naBregu pri Sloven-skih Konjicah,kjer je dokonœal

osnovno øolo, potem pa se je leta1950 odøel uœit za rudarja v Zagorjeob Savi, kjer je ostal vse do upokojit-ve leta 1984.

Kot ljubitelj narave in divjadi se jeleta 1966 vœlanil v naøo LD. Lovskikolegi ga poznamo kot poøtenega,delavnega gojitelja divjadi in pre-udarnega lovca.

V skoraj 40-letnem delovanju vLD je opravljal naslednje funkcije:gospodar je bil LD od leta 1971 do1974, referent za strelstvo je bil odleta 1975 do 1980 in od leta 1988 do1995, blagajnik je bil od leta 1979do1988, od leta 1992 pa je prapor-øœak LD in vodja revirja.

V ZLD Zasavje je deloval kot de-legat naøe LD, poleg vseh navedenihfunkcij pa je bil tudi dober mentornekaterim mladim lovcem.

V vseh letih œlanstva so ga sprem-ljali zvesti, dobri in izøolani øtirinoæniprijatelji, predvsem brak-jazbeœarji.

Naø jubilant ima zelo velike zaslu-ge za razvoj strelstva v naøi LD in setudi kot œlan ekipe naøe LD udeleæu-je strelskih tekem na ravni ZLD inLZS, je pa tudi nosilec priznanjamojster – strelec.

Za vsa leta plodnega, zvestega inpoøtenega dela v lovstvu je prejeløtevilna priznanja. LZS ga je odliko-vala z znakom za lovske zasluge inredom III. in II. stopnje, od KZS oz.LKD Zasavja pa je prejel srebrniznak za kinoloøke zasluge. LD Øent-lambert ga je odlikovala s prizna-njem za prizadevno delo v LD.

Kljub jesenskemu obdobju æivlje-nja je Viktor øe vedno vsestranskoaktiven. Vseskozi skrbi za dobrovzdræevane lovske preæe, steze, kr-miøœa in solnice, udeleæuje se strel-skih prireditev, v najveœje veselje paso mu skupni lovi.

Lovski prijatelji ti, Viki, ob tvo-jem jubileju iskreno œestitamo. Æe-limo ti øe mnogo zdravih let mednami ter obilo lovskih uæitkov indober pogled v prelepi naravi naøegaloviøœa.

LD Øentlambert – R. Z.

V Æelezni Kaplije 1. 1. 2005 praz-noval svojo 70-letnico znani pe-vovodja, glasbenipedagog, kmet,zadruænik in lo-vec Kluba prija-teljev lova - Ce-lovec Vladimir

Pruønik. Rodil se je 1. 1. 1935 naugledni in narodno zavedni Belflnovidomaœiji v Lobniku nad ÆeleznoKaplo. Njegov æivljenski jubilej so-vpada s 60-letnico osvoboditve izpodnacifaøizma in s 50-letnico podpisaAvstrijske dræavne pogodbe s œle-nom 7, ki je magna œrta zajamœenih,a øe zmeraj ne povsem izpolnjenihpravic koroøkih in øtajerskih Sloven-cev ter gradiøœanskih Hrvatov. Vla-dimir je æiva priœa novejøe zgodovi-ne koroøkih Slovencev.

Æe v zgodnji mladosti je obœutilnasilje, ki so ga nad Slovenci izvajalinacisti in njihovi domaœi koroøkipomagaœi. Aprila 1942 je moral sku-paj s starimi starøi v pregnanstvo, kerso nacisti zaœeli uresniœevati dolgo-letne naœrte etniœnega œiøœenja deæe-le in pregona koroøkih Slovencev.Tiste dni, 14. in 15. aprila 1942, sonasilno pregnali veœ kot 300 sloven-skih druæin v Nemœijo, njihove do-maœije pa zasegli in nanje naselili»folksdojœarje«, npr. Kanalce, JuæneTirolce, Koœevarje in tudi koroøkeNemce.

Pruønikovi so priøli v pregnanskotaboriøœe Frauenaurach na Bavar-skem. Po kapitulaciji Nemœije so sepoleti 1945 vrnili na Koroøko. Do-mov k Belflnu, kjer je zagospodariltujec, koroøki Nemec, pa so mogliøele na zaœetku jeseni 1945.

Po pregonu øtevilnih slovenskihdruæin so nacisti na Koroøkem zaœelis krvavo rihto in preganjali vse, ki sose borili za obstoj vsega tistega, karje od nekdaj zaznamovalo slovenstvoin Slovence v deæeli na severni straniKaravank. Veœ kot 40 partizanskihgrobiøœ øirom po Koroøki, na Dunajuobglavljene in v Gradcu obeøene ært-ve iz Sel, Borovelj in okolice ÆelezneKaple, iz Økocjana in Øentvida vPodjuni, pomorjene druæine: Hojni-kova in Perømanova v Lepeni, Kar-lutova na Svinøki planini, padli parti-zani pod Arihovo peœjo v Roæu ali pana Komlju v Podjuni, øe bi lahko na-

øtevali, so veœna priœa nasilja nadkoroøkimi Slovenci, obenem pa nji-hovega upora proti njemu.

Na listi osumljenih je bil tudi Vla-dimirjev oœe Karel Pruønik - Gaøper,legendarni organizator partizanskegaupora na Koroøkem. Jeseni 1942 jegestapo priøel ponj. Zadnji hip mu jeuøel in se pridruæil partizanom. Svojespomine je opisal v knjigi Gamsi naplazu, o kateri avstrijski pisatelj Pe-ter Handke meni, da bi jo moral ob-vezno prebrati vsak koroøki oz. av-strijski politik.

Izkuønje iz mladosti so vse æivlje-nje spremljale Vladimirja Pruønika.Spoznal je, da bo le z znanjem in izo-brazbo kos izzivom œasa in da tovelja tudi za vso slovensko narodnoskupnost na Koroøkem.

Njegova vseæivljenjska ljubezenje glasba. Z 12 leti se je æe zaœel uœitiigranja na klavir, s 16 leti je ustanovilin prevzel fantovski zbor pri SPDZarja v Æelezni Kapli, pozneje jevodil øe druøtveni moøki in meøanizbor ter slovenski cerkveni zbor vdomaœi fari, bil je osrednji zborovod-ja Slovenske prosvetne zveze v Ce-lovcu in dolgo je vodil oddelek de-æelne glasbene øole v Æelezni Kapli.Okrajni ravnatelj pa ni postal, ker jebil sin »tistega partizana«.

Vladimir Pruønik je tudi kmet. Bilje med prvimi absolventi slovenskekmetijske øole v Podravljah. Od leta1961 je tudi lovec. Ko je leta 1964njegov oœe Karel Pruønik ustanovilKlub prijateljev lova, strokovno instanovsko zdruæenje slovenskih lov-cev na Koroøkem, se je Vladimirtakoj vkljuœil vanj. Vse do danes jeœlan. Ko so pred 30 leti slovenskilovci v Æelezni Kapli ustanovili Lov-ski zbor Æelezna Kapla, to je prvi innajstarejøi lovski zbor na Koroøkem,je Vladimir z velikim zagonom inveseljem prevzel odgovorno nalogozborovodje. Da pa mu ob kmetova-nju, lovu in glasbenem udejstvova-nju doma ne bi bilo dolgœas, je bil øeveœ kot 40 let funkcionar v sloven-skem zadruæniøtvu. Pred nekaj leti jefunkcijo predsednika Posojilnice inZadruge v Æelezni Kapli oddal vmlajøe roke.

Slavljencu, ki je svoje plemenitevrednote posredoval naprej svojimotrokom, kliœemo øe na mnoga letavsi œlani Kluba prijateljev lova ter vsipevski tovariøi.

Klub prijateljev lova - Celovec – F. W.

Naø cenjeni lov-ski tovariø JoæeKavœiœ je œil,zdrav in posebnodobre volje praz-noval svojo 80-letnico.

Rodil se je 13.3. 1925 v Borov-nici. Rad in dob-

ro se je uœil, zato je tudi doøtudiral naVeterinarski fakulteti in se kot æivi-nozdravnik zaposlil pri Veterinar-skem zavodu Slovenije.

Zeleni bratovøœini se je pred 47leti zapisal (leta 1958) iz ljubezni doæivali in postal œlan LD Stari trg –Loæ. Zaradi sluæbenih obveznosti vLjubljani se je preselil na Ig in leta1961 postal œlan naøe lovske druæine.

Kot øolanemu strokovnjaku, ki jepokazal izjemno veliko poærtvoval-nosti, zavzetosti in predanosti delu zdivjadjo, so mu bile kmalu zaupaneodgovorne delovne funkcije v druæi-ni, ki jih je tudi vestno in odgovornoopravljal. Od leta 1961 do 1965 je

kot blagajnik skrbel za naøe finance,od leta 1965 do 1968 nas je predstav-ljal kot stareøina, od leta 1968 do1988 pa je opravljal odgovorno delogospodarja. Delo lovske druæine jedobro spoznal na vseh podroœjih, ssvojim znanjem pa je pomagal us-merjati delo novemu vodstvu pa tudiNadzornem odboru. Predsednik NOje bil v letih 1980 do 1985. Po letu1985 je praktiœno nepogreøljiv vUpravnem odboru kot œlan raznihkomisij. Od leta 1998 do 2002 je bilœlan disciplinskega razsodiøœa, odleta 2002 do danes pa dela kot œlanKomisije za odlikovanja pri naøi LD.

Poleg vseh naøtetih funkcij je naøJoæe vedno naøel œas tudi za delovneakcije, katerih se kljub letom vednoudeleæuje. Kot najstarejøi œlan akcij jeprav zato svetel zgled mlajøim œlanom.

Za svoje delo v LD IG je od LZSdobil odlikovanji: znak za lovskezasluge in red III. stopnje. V znakspoøtovanja in zahvalo za vse oprav-ljeno delo ga je naøa LD leta 1995razglasila za œastnega œlana.

Dragi naø Joæe, æelimo si, da bi tizdravje øe naprej dobro sluæilo, da biøe dolgo prinaøal dobro voljo mednas in nam pripovedoval, kako je bilotakrat, v tistih œasih, ko se øe ni takomudilo …

LD Ig – A. P.

Petega januarjaletos je v krogusvojih najbliæjihin v druæbi prija-teljev praznovalsvojo 70-letniconaø lovski tovariøJoæe Kalan.

Rojenice soleta 1935 Joæeta

poloæile v dar, varovanje in vzgojooœetu Joæetu in mami Ani v krajuZagorje ob Savi. Svoje brezskrbnozvedavo otroøtvo je prekinila 2. sve-tovna vojna, saj je leta 1941 moral ssvojimi starøi, tako kot veliko slo-venskih druæin ob bregovih rekeSave, v izgnanstvo, v kraj Ilijaø vBosno in Hercegovino.

Toda æe leta 1942 se je s svojimistarøi vrnil v Slovenijo, v partizanskoKoœevje, kjer je ostal do danes. Joæeje odraøœal v vzorni delavski druæini,ob ljubeœi materi Ani in nadvse spo-øtovanem oœetu Joæetu, ki je bil tudilovec od rane mladosti in zapisannaravi do zadnjih dni æivljenja.

Joæe je zaœel obiskovati osnovnoøolo v Koœevju leta 1942. Ob svojihnaravoslovnih dnevih na rudniøki si-pini – kipi – je s svojimi vrstniki mar-sikakøno zakuhal, pa vendar se je vseuredilo, ker je bil oœe raœunovodja naupravi Rudniku rjavega premoga. Poosnovni øoli je konœal øe strokovnogimnazijo v Koœevju. Œutil je velikoljubezen do narave lova in lovske ki-nologije, saj je æe kot kratkohlaœnikrad pospremil oœeta v loviøœe in vpi-jal njegovo znanje ter izkuønje.

Leta 1952 se mu je izpolnila dol-goletna æelja, da se je vpisal v LDKoœevje in leta 1953 øe v Gozdarskoøolo v Ljubljani, ki jo je uspeønokonœal leta 1958.

Med izobraæevanjem je Joæe do-polnjeval svoje znanje s podroœja na-rave in lovstva. Tako je æe leta 1953opravil lovski izpit in v letih 1973/1974 opravil øe izpit za lovskega teh-nika (zdaj lovski mojster).

V prizadevanju za œim boljøo pre-glednost in strokovnost ter vodenjeloviøœa je bil leta 1954 pobudnik inustanovni œlan LD Mala Gora, katereœlan je øe vedno. Leta 1960 se je po-


JUBILANTI


roœil in za æeno dobil razumevajoœoMarijo, za katero lahko reœemo, da jeprava kinoloøka in lovska mati.

Vsa svoja delovna leta je Joæe pre-bil v podjetju GG Koœevje, vse doupokojitve. Od leta 1956 do leta1968 je bil celo predsednik odbora zaspremljanje in izvajanje ukrepov priizloœanju volkov. Toda prav njemuin njegovim sodelavcem velja pre-cejønja zasluga, da se je pozneje od-nos do teh zveri spremenil in da se jev Sloveniji ohranila volœja populaci-ja. Pri svojem poklicu je bil iz dnevav dan v stiku z naravo. Na njegovopobudo je bila marsikje v loviøœihZLD Koœevje imenovana in osno-vana »mirna cona« za divjad, ki jebila izloœena iz lovskega upravljanja.

Joæe je na svoji sluæbeni poti za-menjal tudi lovsko druæino. Tako je vbil v letih 1964 do 1984 œlan LDDolenja vas, kjer je bil vsa leta œlanUO in je opravljal funkcijo blagajni-ka. Od leta 1985 pa je œlan LD MalaGora. Leta 1962 je opravil tudi izpitza kinoloøkega sodnika za goniœe(VI. skupina) in je vse do danes œlansodniøkega zbora. Od leta 1965 dorazpada SFR Jugoslavije je bil kino-loøki vodnik za vse pse goniœe. Odleta 1962 je neprekinjeno œlan vzrej-

ne komisije za goniœe in redni stro-kovni sodelavec - sodnik. Od leta1952 je bil v komisiji za kinologijona obmoœni ZLD Koœevje in je bilustanovni œlan LKD Koœevje leta1979. Zdaj je po sodniøkem staæunajstarejøi aktivni kinoloøki sodnik vR Sloveniji. Ker je zvedave in pro-nicljive narave, je bil zelo zgodajvkljuœen v delovanje na podroœjulovstva in kinologije. Zelo tesno jesodeloval z znanimi imeni, ki so vnjegovem okolju in øirøe uœinkovitokrojila ter vtirala poti lovske kinolo-gije, kot so bili Lavriœ, Ivanc, Vesel,Lovrenœiœ, Kelih … in trudil se jenadaljevati njihovo delo.

Od leta 1976 od uvedbe tetovirneknjige za lovske pse je vodja komisi-je in tetovirni referent za obmoœjeZLD Koœevje in œlan vzrejne komisi-je do danes.

Usoda ga ni hotela prepustiti pre-dajanju priljubljenemu delu na pod-roœju lovstva in kinologije; leta 1981ga je zahrbtno vrgla v posteljo s hudoboleznijo. Vendar se je Joæe, kakrøenje in predvsem ob pomoœi njegoveæivljenjske spremljevalke in dobrihlovskih prijateljev, ki so mu pomaga-li, po prestani operaciji pljuœ vrnil vnekdanje tokove, v ritem njegovega

nekdanjega vsakdanjika in æivljenja.Tako se je po nekajmeseœni odsotno-sti uspeøno vrnil tudi v vrste zelenebratovøœine in neutrudno nadaljuje zdelom.

Joæe je deloval v organih ZLDKoœevje, v UO, disciplinski komisiji,komisiji za kinologijo in inventurnikomisiji v letih od 1952 pa vse doleta 2002. V matiœni LD Mala Goraje vseskozi œlan UO od njene ustano-vitve leta 1954 pa do danes. Najdljeje opravljal funkcijo tajnika; skupajkar 18 let (vse do februarja 2005). Odtedaj naprej je le œlan UO te LD indeluje na svojem priljubljenem pod-roœju: je predsednik komisije za ki-nologijo. Øe vedno je dejaven v orga-nih KZS in LKD Koœevje.

Skratka, Joæe je pustil neizbrisenpeœat svojega delovanja na podroœjuuvajanja strokovnega dela v lovskikinologiji na nekdanjem obmoœjuSFR Jugoslavije, R Slovenije in ob-moœju ZLD Koœevje.

Veliko razstav lovskih psov med-narodnega znaœaja in marsikaterostrokovno sreœanje ni minilo breznjega, kjer je sodeloval kot poklicanistrokovnjak. Ogromno je vodnikovin vzrediteljev psov, ki so mu hva-leæni za nasvet pri vzreji. V okviru

ZLD Koœevje je bil od leta 1962 do2002 predavatelj za podroœje lovskekinologije in œlan izpitne komisije.

Za njegovo nesebiœno, predano inkakovostno delo v dobro narave, div-jadi in lovske organiziranosti, s pou-darkom na kinologiji, so ga odliko-vali: KZ Jugoslavije z zlatim znakomza kinoloøke zasluge, KZ Slovenije zvsemi znaki za zasluge in redoma II.in I. stopnje, LKD Koœevje s plaketo,zlatim znakom za zasluge in LDMala Gora s plaketo ter zahvalo zadolgoletno, nesebiœno in poærtvoval-no delo ter skrb za napredek lovstva.ZLD Koœevje se mu je oddolæila zzahvalo in plaketo za dolgoletno ne-sebiœno in kakovostno sodelovanje vorganih in komisijah te obmoœne LZ,LZS pa z znakom za lovske zaslugein redi III., II. in I. stopnje.

Spoøtovani lovski tovariø Joæe, sponosom se lahko ozreø na svoje 70-letno æivljenjsko pot in 53-letno lov-sko udejstvovanje. Æelimo ti øe veli-ko let dobrega zdravja, da bi bil øedolgo med nami in se posveœal svo-jim radostim, ki ti veliko pomenijo.V domaœem okolju ostani øe naprejprijazni lovski tovariø, oœe in dobro-srœni dedi.

LD Mala Gora – M. V.


JUBILANTI

JULIJA IN AVGUSTA PRAZNUJEJO* SVOJ

ÆIVLJENJSKI JUBILEJ

90-letnicoFranc Œernoøa, LD RogaøkaSlatinaFranc Øvab, LD Podgorje

85-letnicoNerino Gobbo, LD RiæanaStojan Jakovljeviœ, LD Pleøivica, ÆuæemberkDrago Kovazoviœ, LD RakitnaAlojz Mavriœ, LD DobrovoBoris Mozetiœ, LD Fajti hribLado Pohar, LD Toøko ŒeloMartin Prevorœnik, LD Slovenj GradecAvgust Ramøak, LD Bistra, Œrna na KoroøkemAvgust Sabo, LD DobrovnikIvan Øobar, LD Dolenjske TopliceBruno Tajnøek, LD VojnikAnton Volk, LD Mirna Peœ

80-letnicoRudi Bukovec, LD Smuk, SemiœCiril Œamernik, LD RadeœeFranc Fidler, LD Slovenska BistricaJoæe Hanov, LD Loka - ŒrnomeljKarel Ingoliœ, LD PolskavaRoman Jakopec, LD VoliœinaBranko Jerkiœ, LD Ømarna goraLado Kocijan, LD MirnaMaks Kocuvan, LD DobravaTone Konda, LD Pleøivica, ÆuæemberkAvgust Kuøtrin, LD PodbrdoØtefan Likoviœ, LD PreboldIvan Luin, LD Jezero, KomenFranc Marhold, LD Videm ob ØœavniciFranc Marœiœ, LD RuøeAlojz Milaniœ, LD TrsteljJakob Milavec, LD Œrna jama

Joæe Nekrep, LD Paloma, Sladki VrhIvan Pangos, LD Dolce, KomenJoæe Rebec, LD PivkaBoris Stariha, LD JurkloøterMilan Økoda, LD Suha krajinaSlavko Økrinjar, LD RibnicaFranc Øtefanœiœ, LD JavornikBernard Øvab, LD ZreœeIlija Torbica, LD TiøinaJoæe Ukmar, LD Kras, DutovljeKarel Zafoønik, LD Slovenska BistricaLudvik Zajc, LD LogatecFranc Zidariœ, LD OrmoæRajko Zrimøek, LD BorovnicaRadovan Æabar, LD KanalMartin Ænidarøiœ, LD Gaj nad MariboromRudi Æugelj, LD Hum, Celje

75-letnicoFranc Baøa, LD DobrovnikFranc Œesnik, LD BukovjeIvan Gradiœ, LD SodraæicaMarjan Fabjan, LD Joøt, KranjJakob Gobec, LD VoliœinaJoæe Hauptman, LD Kranjska GoraZvonko Jager, LD Dravinja, MajøperkJernej Jensterle, LD BledJanez Jurca, LD TomiøeljJanez Koblar, LD ÆeleznikiIvan Kopuøar, LD Peca, MeæicaJakob Kordeæ, LD Koprivna, ToplaRoman Korenjak, LD KanalRajko Koritnik, LD VojkovoDanijel Kosmina, LD IzolaLudvik Kranjc, LD ØkocjanBoris Krasnov, LD Tabor v Savinjski doliniFranc Kreœa, LD Œemøenik, TrojaneFranc Lapajne, LD IdrijaIvan Markuø, LD Trojane, Oæbolt

Nedeljko Mikuletiœ, LD BukovicaIvan Mlinar, LD RovteJakob Munda, LD Srediøœe ob DraviFranc Oraæem, LD Dolenja vasJoæe Pavliœ, LD DobrœaJoæe Plestenjak, LD Joøt, KranjVojko Podgornik, LD DuplekDrago Pogorelc, LD Draga, TravaMiloø Pristov, LD MengeøIvan Pugerœar, LD TræiøœeIvan Pungartnik, LD PadeæFranc Rapuø, LD IzolaJoæe Ribiœ, LD DobrniœFranc Senekoviœ, LD KoœevjeØtefan Sever, LD KogZoltan Øiftar, LD BrezovciFranc Tetiœkoviœ, LD CirkulaneAnton Tomøiœ, LD TrnovoIvan Unterlehner, LD ŒreønjevecMilan Urøiœ, LD KobaridLongino Zankoliœ, LD Ømarje pri Kopru

70-letnicoFranc Bajc, LD Babno poljeCvetko Blaøko, LD Trnovski gozdLudvik Bodlaj, LD StahovicaViktor Colja, LD Dolce, KomenMiloø Œoviœ, LD VelenjeStanko Œrniœ, LD AdleøiœiVinko Dovœ, LD LukovicaLeopold Drame, LD HandilEnjo Dugulin, LD Dolce, KomenFeliks Dundek, LD RadenciJanez Finkøt, LD VelkaJoæe Flegar, LD CankovaAlojz Gulja, LD BrkiniAlojz Jehart, LD PogorevcStojan Jenko, LD PremIvo Jeæ, LD KobaridJanez Juvanœiœ, LD Nova vasJoæef Kacin, LD AnhovoIvan Klanœiœ, LD RemønikJoæe Krajnc, LD Velka

Marjan Kretiœ, LD ZemonJoæe Logar, LD TræiœJoæe Lozar, LD GradacJoæe Luzar, LD BrusniceKarel Luæar, LD GorjanciJoæe Matko, LD BorovnicaHinko Medved, LD RadeœeIvan Muøiœ, LD MengeøJanko Nemec, LD Tomaæ pri OrmoæuRajmund Piciga, LD DekaniPavel Potoœnik, LD Selca Tone Podlesnik, LD Øentvid pri StiœniIvan Poæar, LD PivkaJoæe Puønik, LD PodgorjeAleø Ribnikar, LD Storæiœ, KranjVinko Sedej, LD JeseniceAvguøtin Seøek, LD Ømarna goraJoæe Sever, LD Økofja LokaBogdan Sirk, LD DobrovoFranc Skaza, LD Velika LokaFranc Sodnik, LD KomendaMirko Smukavec, LD Stara FuæinaJoæe Strle, LD CerknicaVlado Suhorepec, LD ŒrnomeljFranc Øega, LD Banja LokaZvonko Øtefanec, LD IvanjkovciJakob Øtobfer, LD Gozdnik, GriæeIgnac Øtorman, LD PolzelaFranc Øtumberger, LD Dravinja, MajøperkLudvik Tajnik, LD Velunja, ØoøtanjIvan Tovornik, LD LaøkoIvan Vidic, LD BledAlojz Vran, LD Raøa, ØtorjeIvan Vrankar, LD Ig pri LjubljaniJoæe Zabœiœ, LD Sv. AnaJoæe Zakrajøek, LD BorovnicaJoæe Zaloænik, LD Mislinja

Vsem jubilantom iskreneœestitke!

* Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajni-ki LD na œlanskih seznamih!


Izlet v oboro

Æe v lanskem øolskem letusmo se odloœili, da bomo

spoznavanje gozdnih æivali inpoklic lovca ter gozdarja pove-zali z obiskom obore pri StaremLogu pri Koœevju. V ta namensmo za pomoœ zaprosili vodjoloviøœa s posebnim namenomMedved – Koœevje inæ. IztokaOæbolta iz Koœevja ter njegovesodelavce. Z njihovo pomoœjosmo doæiveli nepozaben izlet.

Prav zaradi navduøenja otrokin osebja smo letos z naøimi naj-starejøimi varovanci iz VrtcaKoœevje, Enota Ostræek, skupinePikapolonice, Medvedki in Sonœ-ki, izlet ponovili.

Iztok Oæbolt nam je zopet po-nudil svojo pomoœ, ki smo jo zveseljem sprejeli. Kdor ne poznanaøega mesta, naj povem, da jeobdano z meøanimi gozdovi, kinam, prebivalcem, in drugim obi-skovalcem nudijo øtevilne moæ-nosti za razliœno preæivljanje pro-stega œasa. In navsezadnje: Kdoøe ni sliøal za legendarne koœev-ske medvede? Toliko o mestu.

Z otroki smo se æe pred naœrto-vanim izletom veliko pogovarja-li o tej temi. Poiskali smo ustrez-no literaturo, posluøali zgodbe onaravi, si ogledali diapozitive,vsebino smo povezovali tudi zdrugimi podroœji, npr. umetnost-jo, gibanjem, matematiko, druæ-bo. Otroci so pripovedovali osvojih doæivetjih v gozdu in onjihovih sreœanjih z æivalmi, skaterimi so se najveœkrat sreœe-vali v æivalskem vrtu.

Odhod je bil organiziran 12. 5.letos v popoldanskem œasu. Zbra-li smo se na parkiriøœu pred vrt-cem. Kmalu je pripeljal tudiavtobus. Med otroki je bilo œutitivznemirjanje in priœakovanje.Pot nas je vodila proti StaremuLogu pri Koœevju v smeri Nove-ga mesta. V obori se nam je vavtobusu pridruæil øe direktorGL Medved. Otrokom je pred-stavil poklic lovca, gozdarja, raz-loæil je, kaj pomeni izraz obora.Povedal je, da so v obori polegdivjih praøiœev øe druge æivali,npr. mufloni, medvedi in srnjad.Med tem smo se pripeljali doprvega krmiøœa. Avtobus se jeustavil, mi pa smo lahko nekajtrenutkov opazovali veliko div-jih praøiœev pri hranjenju. Ob-œutke otrok pri opazovanju jeteæko opisati; nekateri so obse-deli, drugi glasno komentirali,tretji so bili preseneœeni … Naj-bolj pa so se razveselili, ko somed velikimi svinjami opazilimajhne, komaj dva meseca staremladiœke. Nekje na polovici poti

so se otroci seznanili s krmi-øœem, mestom za prehranjevanjeæivali. Otroci so g. Oæbolta vesœas spraøevali, kar koli jih je paœzanimalo. Avtobus je vozil poœa-si. Tako smo imeli moænost, dasmo pravzaprav ob vsakem kr-miøœu opazovali divje praøiœe prihranjenju. Nazaj grede smo seustavili ob »gobici«, to je ob veœ-jem lesenem objektu v oblikigobe. Tam je otroke priœakal lo-vec Peter Kastelic, ki jim je æezakuril ogenj. Otroci so se po-sedli na lesene klopi in se pogo-stili. Za spomin smo se øe foto-grafirali. Del poti proti cesti smonadaljevali peø. Na koncu smo sevsem lepo zahvalili.

Avtobus nas je odpeljal nazajproti vrtcu. Ko so otroci odhajalidomov, smo jih opazovali in po-sluøali, kako so svojim starøemglasno in navduøeno pripove-dovali, kaj vse so videli.

Menim, da je bil naø cilj – do-æivljanje in spoznavanje naravev njeni raznolikosti ter spremi-njanju – veœ kot doseæen. Zato sev imenu otrok, starøev in nas,vzgojnega osebja, na tem mestujavno zahvaljujeva Iztoku Oæ-boltu in Petru Kastelicu za nepo-zabne trenutke.

Marija Vesel, vzgojiteljicaAlenka Œrnkoviœ, dijakinja

predøolske vzgojeVrtec Koœevje

Naravoslovni danna Prangerju

Zjutraj smo se zbrali v øoli, dabi odøli na Pranger na nara-

voslovni dan. Tam smo veliko

izvedeli o gozdnih æivalih in lov-skem oroæju.

Najprej smo se zbrali pri lovcuDarku, ki nam je pripovedoval o

gozdnih æivalih. Potem nam jepovedal nekaj o lovskih pripo-moœkih. Rekel je, da sta najpo-membnejøa pes in puøka. PesAjk je bil øe otroœji. Nato smo ølik lovcu Joæetu. Pri njem smospoznali puøke, piøtole in lovskenoæe. Nato smo gledali skozidaljnoglede. Tudi mi smo v ro-kah dræali puøke. Zatem je sledi-la malica ob ognju, ki nas je grelpred mrazom gozda. Pri zadnjemlovcu, Janezu, smo spoznali opa-zovalnice za divjad in kaluæe. Vkaluæah pustijo æivali stopinje iniztrebke, tako da lovci po njihugotovijo, katera æival je priøla khrani. Pokazal nam je øe mrho-viøœe in avtomatsko krmilnico,ki ji je ime Herkules. Na koncunam je lovec pokazal, kako sestrelja.

Ko smo odhajali domov, smosi pomahali v slovo. Ta dan je bilnajlepøi, ker je bil program po-uœen in zabaven.

Nataøa Puntar, 4. r.OØ Joæeta Krajca Rakek,

Podruæniœna øola Rudolfa Maistra, Unec


MLADI PIØEJO

Otroci v druæbi vodje loviøœa s posebnim namenom Medved - Ko-œevje Iztoka Oæbolta in poklicnega lovca Petra Kastelica

Vtisi z naravoslovnega dne na Prangerju. Naslikala (pastel) NinaHribljan, OØ Joæeta Krajca, Rakek.

Narisala Tea Petek, 4. r. OØ Joæeta Krajca, Rakek


Na Koroøkemgarje spetogroæajo gamse

Na avstrijskem Koroøkem sogarje spet na pohodu. Naj-

bolj na »udaru« so trenutnogamsi v Karavankah in, œepravpopolnoma loœeni, tudi v Viso-kih Turah na obmoœju Mallnitzain Ankogla, torej na skrajnemseveru deæele. Lovci okuæenihloviøœ in pristojne oblasti, pred-vsem Zdruæenje koroøkih lov-cev, Kärntner Jägerschaft (KJ),in veteriranske sluæbe sicer øe nebijejo plat zvona, a iz tedna v te-den opaæajo in odstrelijo veœ gar-javih gamsov. V Visokih Turahgarje ogroæajo tudi kolonijo ko-zorogov, ki so jih, tako kot dru-god v Evropi, ponovno naselili.

Do konca februarja letos jebilo stanje za lovce na severnempoboœju Koøute in v okolici Bo-rovelj øe koliœkaj v redu. Na sre-œanju lovskogojitvenih kroækovspodnjeroæanskih obœin je nam-reœ bilo reœeno, da »garje hvala-bogu øe niso preskoœile ljubelj-ske ceste«. Ta prometnica naj bikot nekakøna imaginarna œrta naodseku dræavna meja – humper-øki most œez Dravo razmejevalazahodno leæeœa, z garjami (prøi-co) zelo okuæena loviøœa v obœi-nah Borovlje in Bistrica v Roæu,od vzhodnih, z garami bolj alimanj øe neokuæena loviøœa v ob-œinah Borovlje, Ømarjeta v Roæuin Sele.

A æe nekaj dni zatem je bilokonec »navidezne idile«, kajtikar na veœ krajih v obøirnih lo-viøœih vzhodno od ljubeljskeceste so odstrelili nekaj garjavihgamsov.

Lovci v omenjenih obœinah sosicer upali, da so to le posamiœniprimeri in da se bodo garje vglavnem res ustavile na omenje-ni cesti, a dosedanji podatki naæalost kaæejo, da temu ni tako.Do sredine letoønjega aprila sonamreœ odstrelili æe veœ garjavihgamsov kot v vsem minulem letu.

Kako dramatiœno garje pusto-øijo v loviøœih, dokazuje primerObœine Bistrica v Roæu, kjer solani odstrelili in naøli 26 garjavihgamsov. Zato so mnogi menili,da se ta kuæna bolezen v Kara-vankah øiri od zahoda protivzhodu. Kaæe pa, da to ni res,kajti letos so se garje soœasnopojavile tudi na vzhodu in juguproblematiœnih con, namreœ vObœini Æelezna Kapla in v ma-sivu gorovja Koøute, ki geograf-sko nimata nobenega stika z Ob-œino Bistrica. To je botrovaloøpekulacijam, da so tokrat naKoroøko priøle garje iz Slove-nije, kar je seveda prav takonedokazljivo kot lanska trditev,da je steklina, ki se je posamiœpojavila v Podjuni, bila vnesenaprek meje.

Kot vemo, so v Karavankahzadnja desetletja gamsi zelo tr-peli pod pravcatimi valovi garij.V 70- in 80-letih prejønjega sto-letja so tako grdo razsajale, da v

nekaterih loviøœih ni bilo nitienega gamsa veœ … »Kjer koli sihodil po gozdu, povsod je smr-delo po mrhovini,« se øe spomi-njajo starejøi œlani zelene bra-tovøœine. Medtem pa si je popu-lacija gamsov zelo opomogla inponekod øtevilœnost presegazmogljivost habitata, kar pa sa-mo koristi øirjenju bolezni. Na-tanœni vzroki obœasnega epide-miœnega pojava bolezni, ki je vpreteklosti veœ kot zdesetkalastaleæ gamsov, ponekod celoogrozila in povzroœila tudi hudogospodarsko økodo, øe niso zna-ni, pa tudi nobene uœinkoviteveterinarske pomoœi øe ni protitej bolezni.

Vodje prizadetih gojitvenihkroækov, vanje so vkljuœena vsa(dræavna, zasebna, zadruæna oz.obœinska) loviøœa posameznihobœin, so se na pojav garij æe od-zvali. Herbert Urbas, predsed-nik boroveljskega gojitvenegakroæka, je kot takojøen ukrepzaukazal takojøen odstrel vsehna garje sumljivih gamsov, dol-goroœno, skozi leto, pa popolnoizpolnitev naœrta odstrela, ki soga lovci zadnja leta ponavadiizpolnili le od 60 do 70 %. Bo-roveljski lovci si, tudi zaradigarij, æelijo veœ neposrednih sti-kov in izmenjav mnenj ter iz-kuøenj z lovci na slovenski straniKaravank.

Toneta Olipa, vodjo gojitve-nega kroæka v Selah in podpred-sednika Kluba prijateljev lova -Celovec, pojav garij zelo skrbi.

Ugotavlja pa, da nobena histerijane vodi do uspeha, kajti »zdaj, vzgodnji spomladi je jasno dolo-œanje dejanskega zdravstvenegastanja gamsa teæe, ker ne vemo,ali je æival garjava ali pa samomenja dlako.« Zato upa, da sodoslej odstreljeni gamsi le posa-miœni primeri obveznega gojit-venega odstrela, ne pa »znanilciepidemije, kot smo jo v zadnjihdesetletjih nekajkrat æe øokiranodoæiveli«. Kot smiselne ukrepetudi Olip predlaga odloœnozmanjøanje øtevilœnosti gamsjepopulacije; zaœeti je treba pred-vsem z odstrelom øibkejøih oseb-kov in z odloœnejøim posega-njem v razred III, to je mladin-ski razred. Pri tem malikovanjetrofeje ne sme igrati nobene vlo-ge.

Zelo pomembno je tudi zmanj-øanje vznemirjanja v revirju.Divjadi je treba zagotoviti mir inprepreœiti stres, posebno øe v pr-sku in po njem. Divjad v stresunamreœ prej podleæe bolezni.Olip tudi zagovarja skrajøanjetrenutne lovne dobe na gamse(od 1. avgusta do 31. decembra)na œas od 1. avgusta do 30. no-vembra. Sploh »med prskom inpo njem gamsov naj ne bi veœlovili. Zima je takrat pred vratiali pa æe tu in divjad v visokogor-ju takrat potrebuje mir«. Kozli sonamreœ izœrpani in zato øe boljdovzetni za bolezni, koze pabreje. Mesa od gamsa, uplenje-nega v prsku, tako ali tako nihœenoœe jesti, ker preprosto smrdi, je


Foto

: O. N

aglo

st


svoje predloge øe utemeljevalOlip.

Turizem, ki vse intenzivnejesega po zadnjih neokrnjenih pre-delih gora, in neizprosna eko-nomska raœunica v gozdarstvu,ki zaradi gospodarskega izko-riøœanja terja gozdne poti tudi nadoslej teæko dostopnih povrøi-nah, kjer ima divjad svoja sta-niøœa in poœivaliøœa, vnaøata meddivjad v loviøœu nemir in stres inpostopoma oæita njen æivljenjskiprostor. Turizem je prodrl æe vdomala vse predele planin, gozd-ne poti pa, kakor so res potrebneza spravilo lesa, so odprta vrataza turne kolesarje in zadnje œasetudi za motorizirane skupine, kise skoraj ob vsakem dnevnemœasu podijo po gozdovih tervznemirjajo divjad.

Preveliko populacijsko gosto-to gamsov v Karavankah, ki nudioptimalne razmere za prenos inizbruh bolezni, npr. garij, Oliputemeljuje tudi z veœletnimi sta-tistiœnimi podatki. Nekdaj so ka-ravanøki gamsi veljali za teæke inmoœne, zlahka so dosegali 40 kgin veœ. Dandanes »pa so s teæopri srnjakih, namreœ njihove teæeso 20 kg in manj«.

V Selah se zavedajo koœljivepopulacijske in zdravstvene si-tuacije pri gamsih. Zato so v no-vem, zdaj dveletnem naœrtu od-strela doloœili obvezen odstrel140 gamsov. Razlika od prej jeprecejønja, saj so v minulih os-mih letih vsega skupaj naœrtovaliodstrel 180 gamsov, nato pa od-strelili øe precej manj. »Œesar nebomo uredili mi, lovci, bo neiz-prosno uredila narava sama,« jeprepriœan Olip. Ob tem opozarjatudi na nov izziv za lovce: na hit-ro øirjenje divjih praøiœev, ki se nasenœni strani Alp zelo hitro raz-mnoæujejo in øirijo tudi v goratekraje, kjer jih doslej ni bilo …

Franc Wakounig, KPL Celovec

Zakaj øe vednotako?»Joj, kje je moja mamica?« bi

se lahko vpraøal vsak mla-diœ srnjadi ali katere koli drugeæivalske vrste, ko ga œlovek vza-me hote ali nehote iz narave.

Kljub øtevilnim pisnim in TVopozorilom, ki jih lahko opazi-mo spomladi, ljudje øe vedno nespoøtujejo zakonov narave in obnajdbah mladiœev æelijo divjimæivalim (po njihovem – sirotam)»pomagati«, da bi preæiveli. Toda,vsaka takøna »sirota, ki so jo

hote ali nehote vzeli iz narave, jegotovo imela v bliæini svojo ma-ter, ki ga spremlja, neguje in doji,razen œe ni bila pokonœana nakak grob naœin. Izgovor, »da jebil najdeni mladiœ sam«, je po-vsem neprepriœljiv, jalov izgo-vor.

Na naøem obmoœju ZgornjeSavinjske doline sem predvsemlani (2004) zasledil poveœan od-vzem srnjadi, za kar menim, dani povsem prav. Ker so si nekate-ri takøni »reøitelji«, ki bi jimmorali reœi æe »rejci«, pridobilicelo po dva mladiœa srnjadi, ob-staja nevarnost, da jim to lahkopreide v navado in bodo zaœelizbirati divje æivali tako kot drugizbirajo znamke. Spraøujem se,kje so inøpekcijske sluæbe?

Mladiœ srnjaœek, ki je na foto-grafiji, pa je bil sirota brez prime-ra. Ko sem ga zagledal v ogradiza ovce, me je v oœi najprej zbod-la znamka (markica) v njegovemuhlju, ki ga je oœitno zelo ovirala.Nenehno je stresal uho s pripetoznamko. Leæal je v kotu med ko-privami. Ko sem se mu nekolikopribliæal, je vstal in takrat semzagledal æalosten prizor. Bila staga øe sama kost in koæa. Lahkosem mu preøtel vsa drobcena reb-ra, ki so se kazala na njegovem

shiranem telescu. Zbeæal je pobregu navzdol in takrat sem øeleopazil, da so ovce popasle trav-nik do gole prsti. Z drevesa jeravno takrat padalo orumenelojavorjevo listje; mladiœ je predmenoj enega nemudoma pobralter hitro pojedel. Kar nekaj œasase je zadræeval pod drevesom inœakal na padajoœo borno hrano.

Prizor, ki sem mu bil priœa, meje tako hudo prizadel, da semskoraj razdrl ograjo, da bi reøilmladiœa hude lakote in muk.

Spraøujem se, kaj vendar dela-jo veterinarski in lovski inøpek-torji, ki so zadolæeni za take pri-mere? Kaj je treba storiti, dasploh pridejo iz svojih pisarn inopravijo dolænost, ki bi jo mora-li? Nekateri takøne primere dob-ro poznajo, vendar niœ ne ukre-nejo, »ker za to niœ ne vedo; paœ,niso dobili prijave … !«

Vsako æivljenje je dragoceno,zato ga enakovredno spoøtujmo,œeprav ga lovci tudi jemljemodivjim æivalim, mnogokrat pre-kmalu. Toda menim, da je kratkasmrt øe vedno bolj sprejemljivakakor pa poœasno hiranje in umi-ranje (na obroke) ob hkratni psi-hiœni potrtosti in lakoti.

Milan CerarLjubno v Savinjski dolini

Kaj se dogaja z Negovskimjezerom?Nekoœ æivo, zdaj poœasiumirajoœe in ekoloøko vsebolj siromaøno

VSlovenskih goricah so oko-ljevarstvena vpraøanja æe

nekaj œasa v ospredju in temaresnih razprav tudi v lovskih inribiøkih organizacijah. Lovci inribiœi razmere na terenu dobropoznamo, jih dolgoroœno sprem-ljamo, analiziramo in predlaga-mo reøitve. Marsikdaj in marsi-kje smo æal neuspeøni, vœasih paje naøe mnenje øe kako upoøteva-no. Lep primer je obnova varo-valnih nasipov Trojiøkega jeze-ra, ki jo pripravljajo zelo zavzetoin ki je brez vztrajnega doka-zovanja ribiœev, da je to zeloresna zadeva, najbræ øe ne bibilo. Tudi lovci imamo nemalozaslug, da so se v veœjem deluPesniøke doline ohranile nekate-re redke remize in grmiøœa, vkaterih je naøla varno zavetjemala divjad. Lep primer so pre-deli loviøœa LD Lenart, v katereso pred leti naseljevali poljskejerebice, ki so se ohranile in po-œasi øtevilœno okrepile. Zado-voljni so tudi œlani LD Dobrava,ki so v predelu Spodnje Verjaneohranili del veœje naravne remi-ze, ki bo tudi ob dograditvi pri-hodnje avtoceste ostala najboljøezavetje za malo divjad. Podobnihprimerov je øe veœ.

Œisto drugaœna zgodba pa oœit-no prihaja iz Negove, kjer naj bise tamkajønje znamenito Negov-sko jezero menda poœasi spremi-njalo v navadno »greznico«.Vsaj tako je v odprtem pismuObœini Gornja Radgona in In-øpektoratu za okolje – Obmoœnaenota v Murski Soboti – prednedavnim zapisal lovski œuvajFranc Veberiœ. Moæ, ki je bildolga leta na œelu LD Negova inki mu dogajanje v naravnemokolju ni tuje. Pozna razmere inzna opozoriti, ko stvari uidejoœez rob. V primeru Negovskegajezera se je po njegovem to æezgodilo. V daljøem odprtem pis-mu med drugim navaja, »da jevoda v jezeru æe tako onesna-æena, da ne nudi razmer za pre-æivetje in obstoj nobeni vrsti veœ.Zaradi onesnaæenosti ni mogoœerazmnoæevanje øtevilnih vodnihbitij, tako da postaja voda mrtva.V jezeru ni veœ nekoœ znaœilnihzelenih æab in drugih æivali, dvo-æivke mnoæiœno poginjajo, mi-kroorganizmi izginjajo, jezerodobesedno umira«. V nadaljeva-


LOVSKI OPRTNIK

Foto

:M. C

erar

– D

iana


nju zanimivega pisanja, ki najbræle ne bo ostalo brez odmeva pri-stojnih, lovski œuvaj Veberiœ øenavaja, »da so na jezeru øe nedolgo tega æivele in gnezdilerace mlakarice in druge race,œrna liska, regeljc, kreheljc, æli-œarke in celo mali ponirki, kar jebila prava redkost omenjenegadela Slovenskih goric. Videvalismo malo in veliko bobnarico,œopastega ponirka (ta je bil naNegovskem jezeru dobro zasto-pan) in øe druge redke vodneptice in obvodno perjad. Potem,ko nam je uspelo ohraniti vidro vreki Øœavnici in nekaterih njenihpritokih, se je obœasno pojavljalatudi v Negovskem jezeru. Zaradiizjemno onesnaæene vode, ki jevse bolj siromaøna z ribjim æiv-ljem in poœasi postaja prava»greznica«, vidre praktiœno niveœ. Ostale so samo øe redke racemlakarice, zato lovci terjamo, dase ekoloøko umiranje jezera Ne-gova œim prej zaustavi.«

Problem pa oœitno ni takonedolæen, kot menijo mnogi, kine verjamejo vsem navedbamlovcev. A tudi œe bi bilo samonekaj resnice (trditve so v glav-nem bolj ali manj povsem res-niœne, pripominjajo poznavalcirazmer in tudi mnogi domaœini),je opozorilo veœ kot na mestu inodraz resne zaskrbljenosti ti-stih, ki z naravo æivijo, jo po-

znajo in æelijo ohraniti tudi zavnuke. Iz omenjenega pisma ve-jeta resna zaskrbljenost in hkratiupanje, da se bodo pristojni lezganili in ukrepali. Nenazadnjetudi zaradi navedb, da je vodo-staj v jezeru preprosto prenizek,da je izginilo znaœilno vodnorastje, ki je nudilo æivljenjskerazmere za mnoge æivali.

Napaka naj bi bila storjenaob sanaciji jezov. Stare varoval-ne nasipe so zamenjali novi, kipa naj bi bili prenizki in nefunk-cionalni. Posledica tega je preni-zek vodostaj v jezeru, kar vseskupaj dodatno prispeva k njego-vi ekoloøki øibkosti. »Bojimo se,da je bila storjena velika napaka,ki ima dolgoroœne posledice. Nezgolj za lovsko ali ribiøko gospo-darstvo, paœ pa zlasti za ekoloøkovrednot øirøega obmoœja in zanujno potrebno biotsko razno-likost,« je øe zapisal lovski œuvajFranc Vebriœ. Seveda ni pozabilpripomniti, da je funkcija jezeras øirøim obmoœjem veœplastna inda ga lovci prav zato ocenjujejokompleksno. Jezero Negova jebilo nekoœ pravi biser sredi idi-liœne slovenskogoriøke pokraji-ne. Nanj so bili zelo ponosni tudiv zeleni bratovøœini LD Negova,ki ima bogato tradicijo in si z vsovnemo prizadeva ohraniti narav-no okolje in divjad. Zato so naj-novejøa opozorila toliko bolj do-

brodoøla in vredna vse pohvale.Tudi œe ne bodo naletela na naj-bolj plodna tla. Dobro je æe, œe seglas zelene bratovøœine vsaj sliøi.

Marjan Toø

NOVE KNJIGE

»Si v Gori ogenjpoiskal …«

Zbrani spisi naduœitelja inlovca Edmunda Œibeja1

Si v gori ogenj poiskal,V Gorjanih iskro ukresal.Razpihal æar v njih oœeh,priægal kresove na vrheh:budi se plamen spet in spetin sije z Gore v øirni svet …

(F. Œ.)2

Junija 2005 je izøla zanimiva indragocena knjiga: Edmund

Œibej, Zbrani spisi. Kdo je bil Edmund Œibej? Doma je bil od Slokarjev, iz

zaselka pod robom Gore, na ju-govzhodnem vznoæju Trnovskeplanote. Bil je uœitelj in kardevetindvajset let naduœitelj naDolu, na zdajønji Predmeji. Ssvojim æivljenjem in delom je naGori pustil neizbrisen peœat.

Gora (zdajønje vasi Predmeja,Otlica in Kovk) je bila v œasuŒibejevega prihoda na planotomed Œavnom in Sinjim vrhomzaostala. Hiøe so bile bolj podob-ne oglarskim koœam kot hiøam,bile so brez dimnikov, krite s sla-mo. Æivali in ljudje so æiveli vistem prostoru, saj so bili mladipraøiœki pogosto kar pod peœjo.Ljudje so æiveli le od skope zem-lje – rodovitne prsti na Gori sko-rajda ni – od æivinoreje (paøa vgozdu, od zgodnje pomladi dopozne jeseni) in od gozda – tudi

od divjega lova – laskarstva, sajje bil lov kot tak privilegij gos-pode.

Œibejev prijatelj in stanovskitovariø Hubert Moœnik o njempiøe3:

»Krepak, æilav, zmoæen inpoln idealov je Edmund Œibejposvetil vse svoje moœi mladini,zdravstvenemu, vzgojnemu ingospodarskemu procvitu prebi-valcev lepe Dol-Otliøke planote.(…) Z njim so na Goro prodrliprvi æarki kulture in vsepovsodga je œakalo delo. (…)

Œibej se je zavedal pomenaizobrazbe. Øoloobveznih otrokni manjkalo na razseæni Planoti,a øolo obiskujoœe imeti pri takihrazdaljah, burji, mrazu in za-metih, je bilo drugo vpraøanje.Samo zanimiv pouk, neizœrpnaljubezen do mladine so bile tistesile, ki so velikokrat vplivaletako, da so oœetje otroke nosilina hrbtu do øole in prihajali po konœanem pouku zopet po-nje. (…)

Glavni øport, bolezen, ki se jeje nalezel od gozdarjev, je bil lovin s tem zdruæeno hribolastvo.(…) In ker æe govorimo o Œibejuøportniku, je potrebno povedati,da je bil on prvi smuœar novedobe na slovenskih tleh. Iz Nor-veøke si je nabavil leta 1888smuœke in vpeljal ta øport naj-prej med gozdarje, da jim je takoolajøal hojo po snegu. (…).«

Œibej sam se je zavedal dalj-noseænega pomena svojega de-janja, saj je zapisal: »Bil je toprvi smuœarski kader na sloven-skem ozemlju, ki so ga tvorili pr-venstveno slovenski lovci – goz-darji, na rajskih tleh Trnovskeplanote.«

Œibejeva besedna zapuøœina semi je razvrstila v sedem enot.Osrednje so kar tri kronike, dvedol-otliøki in lokavøka (vasi Dol- Otlica in Lokavec). Vse gradi-vo doslej za øirøo javnost øe nibilo natisnjeno v celoti.

Sledijo za slovenske lovcezelo zanimivi lovski spominskizapisi Profili zelene bratovøœi-ne iz Trnovsko-idrijskega goz-da, ki jih je po Œibejevih zapisihspisal P. P. (uœitelj Pavle Ples-niœar, sin gozdarja Josipa Ples-niœarja, ki je sluæboval tudi vTrnovskem gozdu); izhajali so vLovcu leta 1940. V njih nam jeŒibej ohranil dragocene portretevseh c. kr. gozdarjev in lovcev,ki so ob koncu 19. in v zaœetku20. stoletja sluæbovali v trnov-sko-idrijskih gozdovih. Vmes sospretno vpletene lovske zgodbe,najveœkrat zaœinjene z zdravim


LOVSKI OPRTNIK

Nevsakdanji prizor – belo-œrnega kosa (delnega albina) je 14. 5.2005 fotografiral Joæef Strmøek iz Domæal.


in za tisti œas znaœilnim humor-jem.

Sledijo Œibejevi planinski spi-si, rokopisni ter tisti, ki so biliobjavljeni v Planinskem vestni-ku leta 1906. Œisto na koncu paveœ avtorjev piøe, kako EdmundŒibej æivi med nami danes inkako je prek ljudskega izroœilapreøel tudi v leposlovje.

Usoda je Edmunda Œibeja po-slala na Goro prav takrat, ko sozaœele dozorevati velike druæbe-ne in zgodovinske spremembe.In lahko celo drzno verjamemo,da je Œibej Gorjane – vedé in stankoœutno intuicijo – s svojimøirokim delovanjem pripravljalna viharne spremembe.

Franc Œernigoj

1 Edmund Œibej – Zbrani spisi; Pred-meja 2005. Izdalo: Druøtvo za ohranjanjein varovanje naravne in kulturne dediøœineGora, Predmeja; 350 strani, 150 dokumen-tarnih fotografij ter drugih dokumentov;urednik: Franc Œernigoj.

2 Napis na hrbtni strani ovitka Œi-bejevih zbranih spisov, ki je vklesan tudina spomeniku velikemu uœitelju Gorja-nov. Druøtvo za ohranjanje in varovanjenaravne in kulturne dediøœine Gora mu gaje lani junija (2004) postavilo na Predmeji.

3 Hubert Moœnik: Spomini in izkustva,Gorica, 1971

4V spomin na prvo dokumentiranosmuœarsko tekmo v Srednji Evropi (œa-sopis Soœa, øt. 11, Gorica, 15. marca 1895)Druøtvo za ohranjanje in varovanje na-ravne in kulturne dediøœine Gora s Pred-meje vsako leto v zaœetku marca orga-nizira spominski tek in spust, imenovanFilipov tek in spust – po Filipu Kainradlu,prvem zmagovalcu na omenjeni tekmi,gozdarju in lovcu, ki ga opisuje tudi Œibejv svojih Profilih zelene bratovøœine.

Med ruøevci na Urølji gori

Nestrpno se prestopam in gle-dam po ulici. Le zakaj ga øe

ni? Dogovorjena sva bila æe ob23.30. Vse kaæe na mojo neuœa-kanost. Ne zdræim veœ; pokliœempo mobitelu: »Cveto, kje si?«

»Øe minuto pa sem pri tebi,«me je potolaæil z razposajenimglasom. Pred nama je bilo øeskoraj tri ure voænje na Urøljogoro, domovanje ruøevcev.

Po poti nama je delala druæboluna. Jasno nebo je najavljalo lepdan in z njim skrivnostna priœa-kovanja. Priœakal naju je prijateljVlado, lovec, ki ravno tako ka-kor na lovu uæiva tudi v lepotahgora, pri opazovanju narave innjenih prebivalcev. Æe takoj nazaœetku, ob stisku roke, sem za-œutil, da je pravi œlovek. Iz nje-govih besed sem kmalu razbral,koliko mu pomeni narava, øe po-sebno Urølja gora, pa beli planin-ski zajci, ruøevci, gamsi in muf-loni, ki jih je tod øe veliko.

Kar hitro smo se odpravili pocesti proti Gori, saj je bil prednami øe kos peøpoti. Tam smo sesreœali øe z dvema lovcema, kista bila ravno tako namenjenaposluøat ruøevce, skrivnostne vi-teze. Cveto je takoj poprijel mojnahrbtnik in pot navkreber se jezaœela. Œeprav je bila za nas, kinosimo nekaj kilogramov pre-veœ, naporna, smo vseeno karhitro prispeli na vrh. Vlado mi jetakoj pokazal, kje se bova skrila,

ter pokazal mesta, kamor najrajepriletavajo.

Nebo je æe zaœelo dobivatirdeœo barvo. Nepozaben prizor!Tedaj so za nama zavrøale peruti.Petelin se je usedel na macesen,le dobrih dvajset metrov stran.Poœasi sva se obrnila. Lep, velikpetelin z izrazitimi krivci. Øko-da, za fotografiranje je bilo le øepremalo svetlobe. Ponovno mi jepogled uøel proti zarji na nebu.Ravno tedaj se je na vrh maces-na, ki ga je v ozadju krasila rdeœazarja, usedel drug ruøevec. Ne-pozaben prizor. Skuøal sem gaohraniti na dia film, vendar je bilœas osvetlitve veœ kot dve sekun-di. Kljub temu sem dvakrat pri-tisnil na sproæilec.

Nato sem le nemo opazovalprizor. Na vsak naœin ga bomskuøal ohraniti v spominu, le teæ-ko ga bo opisati mojim koœev-skim prijateljem. To je treba do-æiveti. Tudi Vlado je videl, dasem zadovoljen. Opazil je, kakosem zamaknjen v prizor, a ni niœrekel, le z nasmejanim obrazommi je pokimal.

Jutro je bilo vse bolj svetlo,gruljenje se je sliøalo z veœ stra-ni. Nedaleœ od cerkve sv. Urøule,ki je najviøje leæeœa cerkev naSlovenskem, so peli in grulili karøtirje vitezi. Kot bi priøli k jutra-nji maøi, pa se morajo pred maøoøe malce glasneje pogovoriti. Za-pustila sva koœ in se jim pribli-æala. Z roba zidu ob planinskemdomu sem œez objektiv opazovalvse øtiri. Dva mlajøa sta bila ne-kaj metrov stran s poloæenimi

perutmi, starejøa dva pa sta siskakala v lase. Tedaj pa – naen-krat – so vsi øtirje odleteli! Ven-dar nisva bila kriva midva, saj sose spreleteli le nekaj sto metrovstran in tam nadaljevali s prepi-rom. Økoda, upal sem, da bomlahko naredil kakøen dober po-snetek. Postala sva na vogalu,nato pa se spustila spet malceniæje. Za robom je bilo sliøati po-novno gruljenje in pihanje. Sedlasva in posluøala.

Spoznal sem, da s fotografi-ranjem ruøevcev tisti dan ne boposebnega uspeha, vendar niœzato. Za doæivetje, kakrøno jebilo za mano, sem bil pripravljenpriti in sem øe tudi brez fotoapa-rata in nerodne opreme. Za foto-grafiranje bo tudi prihodnje letoøe priloænost.

Po obilnem zajtrku na domaœi-ji pod Urøljo goro sva s Cvetomkrenila nazaj. Domov sva neslalepe trenutke, ki pa jih na æalostne bova mogla pokazati doma-œim. Morda prihodnjiœ, kajti na-jin gostitelj naju je povabil tudiprihodnje leto.

Janez Papeæ

Odmev na œlanekPraøiœ leæi!

Zzanimanjem prebiram zgod-be, ki jih v revijo Lovec piøe

moj lovski prijatelj Stanko Grl.V njih je vsega po malem: bogi-nje Diane, ki naj presoja o njego-vih dejanjih, solz, SMS sporoœil,


Foto

:M. P

ogaœ

nik

– D

iana


skratka, mogoœe je ugotoviti, daje Stanko œustven œlovek. Ne æe-lim ocenjevati njegovega pisa-nja, vsak si naj ustvari svojemnenje, æelim pa odgovoriti napisanje v Lovcu, øt. 5/2005, vprispevku Praøiœ leæi! Natanœne-je, predvsem æelim odgovoriti napripis ob koncu œlanka.

Æal mi je Stanko, vendar v pri-pisu pokaæeø tudi drugaœen ob-raz, ki je manj œustven, in kaæe,da pogledati lovskemu prijateljuv oœi le ni tvoja vrlina. Imenujeøme z »nekaterim«, œeprav imamime in priimek in oba hranivatelefonske øtevilke, ti mojo, jaztvojo v GSM aparatih. Na pogo-stih sreœanjih bi mi lahko pove-dal svoje mnenje ali stresel jezona moje ravnanje.

Krmiti divje praøiœe, in to øe vrevirju, kjer ponovno oæivlja ra-stiøœe velikega petelina (sam siletoønjo pomlad uæival ob njego-vem petju prav v tistem predelu),je velika neumnost in økoda, kijo povzroœaø. Da ne bo pomote,krmijo jih tudi drugi, to bi moralprepreœevati, saj imaø na prsihpripet znak lovskega œuvaja intudi v sosednjih loviøœih ni niœbolje, kar je v nasprotju z Na-vodilom o usmerjanju razvojapopulacij divjadi v Sloveniji inLetnimi naœrti gospodarjenja zdivjadjo. Z vsebino Navodilasem seznanil gospodarja najineLD in prav je, da vam je takopoœetje prepovedal, sicer bi ukre-pal inøpektor za lovstvo. Do vsa-ke divjadi se moramo vesti spo-øtljivo, vendar je divji petelinogroæena vrsta, vrsta, ki bo obso-jena na izginotje, œe bo œlovek øenaprej nepremiøljeno posegal vnjegov biotop. Naøe loviøœe jebogato, pri nas divjega petelinaøe lahko vidimo in posluøamo,zato je njegovo varstvo tako po-membno in na to mora biti naøaLD øe posebno ponosna.

Letoønjo pomlad, ob prevze-mu funkcije gospodarja, si naspoprosil za pomoœ in nasvete; 90lovcev ima veliko znanja in iz-kuøenj. Radi ti bomo pomagali,saj gre za naøo lovsko druæino,vendar vsaj mene s takim P. S.pristopom v tvojo iskrenost neboø zlahka prepriœal. Sicer pa,tudi v minulem mandatu je biloizvajanje Navodil … in spoøto-vanje naøih internih aktov prejizjema kot pravilo in æal se botaka praksa, kot kaæe, nadaljeva-la øe en mandat.

Œeprav se bova pred objavotega odmeva æe veœkrat sreœalain poklepetala, ti æelim modrostiin veliko lovske sreœe pri lovu naøœetinarje in vsaj pri meni ne boøzasledil lovske nevoøœljivosti.

Vsakemu uplenitelju bom tudi vprihodnje izrekel lovski blagorin to tudi iskreno œutil v srcu, karvsaj meni pomeni veœ kot vsakapohvala.

Joæe Samec

Pobuda zakuharski teœaj:priprava jedi iz divjaœine

Drugega aprila letos se je vprostorih gostinskega uœne-

ga centra na Fernetiœih v popol-danskih urah zaœel prvi kuharskiteœaj za pravilno uporabo in pri-pravo jedi iz divjaœinskega mesa.Pobudnik teœaja je bilo DruøtvoSlovenskih lovcev Furlanije - Ju-lijske krajine – Doberdob v sode-lovanju s Slovenskim DeæelnimZavodom za poklicno izobraæe-

vanje (zavod deluje v zamejstvu,natanœneje na obmoœju Furlanije- Julijske krajine). Zanimanje zateœaj je bilo precejønje, saj se gaje udeleæilo predvideno øteviloposluøalcev (25 oseb). Name-njen je bil predvsem œlanomdruøtva in njihovim svojcem, œe-prav so se zanj zanimali tudidrugi.

Kuharski mojster Matjaæ Er-zar iz Kranja (v Lovcu rednoprebiramo njegove recepte) jeteœajnikom pripravil, skuhal oz.spekel 5 kroænikov razliœnih vrstdivjaœinskega mesa (iz mesa sr-njadi, jelenjadi, divjega praøiœa,fazanjo paøteto in klasiœni lovskigolaæ). Udeleæenci teœaja sosproti okuøali pripravljene jedi injih tudi primerno zalili s pripo-roœeno vrsto vina. V ta namen jeMario Miliœ iz Repniœa v zgo-niøki obœini prispeval teran invitovsko (to je belo vino iz isto-imenske avtohtone kraøke trte).

Iz zamejskih Brd, natanœneje izSteverjana, pa je Alojz Juretiœza poskuønjo prispeval odliœnisivi pinot, sauvignon in merlot.Predavatelj je z velikim poudar-kom øe posebno poudaril, kakosta za dober okus jedi iz divja-œine zelo pomembna pravilnapredhodna priprava in postopekzorenja mesa. Le-tega je trebatemeljito oœistiti vse primesi, od-straniti morebitno strjeno kri invse koæice. Tako skrbno oœiøœe-no meso mora zoreti pri doloœenitemperaturi (okrog 4 oC) tudi donekaj tednov. Samo po primer-nem zorenju postane meso meh-kejøe, soœno, laæe prebavljivo inzdravo za prehano. Druøtvo boteœaj ponovilo ali nadaljevalo, œebo le dovolj zanimanja in pov-praøevanja.

Zapisati je treba, da sta naœinkuhanja in priprave mesa divja-di, ki ju je predstavil Matjaæ,vzbudila izjemno zanimanje pripredstavniku Slovenskega deæel-nega zavoda za poklicno izobra-æevanje. Zato so kuharskegamojstra povabili øe na posebnoenodnevno predavanje za uœencekuharske øole, ki deluje v sklopuomenjenega zavoda.

Stanislav Budin

Divjaœina kothrana

V aprilski øtevilki revije Lo-vec je mag. Janez Œernaœ,

glavni urednik Lovca, napisalzanimiv uvodnik Divjaœina jezdrava in gosposka hrana. Me-nim, da je zaradi celovite infor-miranosti treba k omenjenemuœlanku dodati øe ugotovitve stro-ke, ki jo je lovcem æe pred 25 letiposredoval prof. dr. Stane Va-lentinœiœ. To je dandanes øe po-membneje, ko je povpraøevanjepo tako imenovani bio hrani ved-no veœje in se øe veœa, in sicertako pri nas kot tudi v razvitej-øem svetu.

V œem je torej prednost div-jaœine?

Divjaœina se razlikuje od mesadomaœih æivali po tem, da jemesno tkivo bolj finozrnato ingostejøe ter ima manj veznegatkiva. Veœina divjaœine vsebujezelo malo masti (razen divjegapraøiœa) ali pa je mast pod koæooziroma v predelih trebuøne vot-line, ni pa je v miøiœevju. Mesoin organi divjaœine so bogati zduøikovimi spojinami. Za razli-ko od domaœih æivali je duøikovasestavina divjaœine v veœjemdelu sestavljena iz beljakovin,bioloøko manjvrednih kaloge-


LOVSKI OPRTNIK

Foto

: M. B

resc

iani

Kuharski mojster Matjaæ Erzar iz Kranja, lastnik gostiøœa Pr’ Ma-tiœku in stalni kulinariœni dopisnik revije Lovec, pri pripravljanjujedi iz divjaœinskega mesa na teœaju na Fernetiœih, ki ga je aprila zasvoje œlane organiziralo Druøtvo slovenskih lovcev Furlanije - Ju-lijske krajine – Doberdob.

Med okuøanjem divjaœinskih jedi so œlani poskrbeli tudi za degusta-cijo svojih avtohtonih vin, ki so se odliœno podala k jedem.


nih sestavin pa ima prav malo(pri dlakasti divjadi je takih sno-vi 1,25 %, pri perjadi okrog 6 %,pri domaœih æivalih pa 20 %). Pridivjaœini je torej duøikova sesta-vina bioloøko vrednejøa in zaœloveka hranljiva ter lahko pre-bavljiva, obenem pa ne redi.Med duøikovimi snovmi je v div-jaœini veliko kreatina in drugih

mesnih baz, ki vzbujajo prebav-no miøiœevje.

Zaradi hranljivih snovi in lah-ke prebavljivosti je divjaœina øeposebno primerna za bolnike inprebolevnike.

To so glavni razlogi, zaradikaterih je potrebno œim bolj smo-trno izkoriøœanje sklada naøeparkljaste divjadi. Paziti mora-

mo æe pri odstrelu. S slabim za-detkom lahko uniœimo skorajtretjino uplenjene æivali. Z neu-streznim prevozom v hladilnicopa lahko povzroœimo øe dodatnoøkodo na divjaœini.

Vedno veœje povpraøevanja podivjaœini, zlasti na evropskih tr-gih, omogoœa, da to priloænostœim bolje izkoristimo in z inten-

zivnejøim træenjem doseæemoœim boljøe ekonomske uœinke. Tiso potrebni, œe æelimo z veœjimivlaganji v habitate naøe divjadizagotoviti njen trajni obstoj. Tembolj bo to nujno tudi zaradi kon-cesnin, ki jih bo treba plaœevatidræavi in ker bo zaradi tega tudimanj denarja v lovski blagajni.

Andrej Leviœnik


nazaj v posodo, dodamo øe konjak, juho insmetano ter s kuhanjem zgostimo. Solimo inpopopramo.

Medtem v drugi posodi segrejemo maslo,potresemo pol œajne æliœke sladkorja, gasvetlo porjavimo in pri nizki temperaturi po-peœemo olupljene jabolœne rezine. Meso dia-gonalno razreæemo na rezine, poloæimo nakroænik in jih polijemo z omako. Garniramojih z jabolœnimi rezinami. V sredino damoribezovo marmelado in postreæemo s krom-pirjevimi kroketi.

Srnjakova jetrna paøteta v aspikuZa 8 do10 oseb potrebujemo:700 g oœiøœenih srnjakovih jeter, 150 gjetrne pastete iz konzerve, 50 g masla, 80 gsveæe zelene paprike, 80 g sveæe rdeœepaprike, 50 ml dobrega konjaka, 1200 mldobre ohlajene divjaœinske juhe (lahko tudiiz kocke), 80 g aspika, 10 rezin slanine, 100 g osuøenih srebrnih œebulic iz kozarca,100 g na drobne kocke narezanega kuhane-ga ali peœenega divjaœinskega mesa, lahkouporabimo tudi sesekljano domaœo øunko.

Pristavimo juho, jo zavremo ter odstavi-mo, dodamo 80 g aspika, dobro razmeøamoin pazimo, da juha veœ ne zavre.

Oœiøœena srnjakova jetra operemo, razre-æemo na zelo majhne kocke in jih na 50 gmasla spraæimo ter œim prej ohladimo.

Obe papriki nareæemo na drobne kocke inpustimo stati v mrzli vodi.

Srnina pljuœa s sveæimigobami v omakiZa 6 oseb potrebujemo: ena srnina pljuœa, 200 g juøne zelenjave,(korenje, peterøiljeva korenina, koøœekzelene, kolerabe ...) sol, poper, ælicozaœimbnega posipa, lovorov list, dve sesek-ljani œebuli, æliœko timijana, 200 g sveæihgob, dva stroka œesna, sveæ peterøilj, sokpolovice limone.

Dobro opranim pljuœem odstranimo sap-nik in druge odveœne dele. Prereæemo jih napolovico in jih eno uro pokrite kuhamo vosoljenem kropu skupaj z vso naøteto zele-njavo in zaœimbnim posipom.

Kuhane stresemo v hladno vodo in jih œimprej ohladimo. Ohlajena pljuœa obteæimo zdrugo posodo, v katero nalijemo vodo in vseskupaj postavimo œez noœ v hladilnik.

Naslednji dan pljuœa nareæemo na tankerezine, œebulo sesekljamo, jo stresemo nasegreto maøœobo, dodamo na listiœe nareza-ne oprane gobe, potresemo s sesekljanimœesnom in peterøiljem. Pljuœa zalijemo zzajemalko juhe in jih pokrite kuhamo 10 mi-nut. Na koncu pokapamo z limoninim so-kom, solimo in popramo ter postreæemo spire krompirjem kot izvrstno dopoldanskomalico.

Zajœji file z jabolkiPotrebujemo:3 ælice masla, 3 ælice olja, uleæan in marini-ran zajœji file brez koæe, 1 sesekljano œebu-lo, 200 g na rezance naribane juøne zele-njave, 150 ml mesne juhe, 8 zdrobljenihbrinovih jagod, 1 lovorov list, 1 vejico timijana, poper.Za omako:6 ælic konjaka, 300 ml mesne juhe aliosnovne juhe iz divjaœine, 150 ml smetaneza kuhanje, sol, sveæe mlet poper, 4 ælicemasla, 2 veliki kiselkasti jabolki, narezanina 1cm debele rezine, 10 æliœk ribezovemarmelade.

Peœico segrejemo na 185 °C. V posodisegrejemo maslo in olje ter meso popeœemopo obeh straneh. Nato ga preloæimo v drugoposodo in postavimo na toplo. Na isti ma-øœobi opraæimo œebulo, dodamo naribanojuøno zelenjavo, dodamo meso, prilijemojuho, pokrijemo in v peœici 30 minut duøimov pokriti posodi. Medtem meso neprestanopolivamo z omako. Naposled ga vzamemoiz posode in ga postavimo na toplo. Omakopretlaœimo skozi gosto cedilo ter jo damo

Kulinariœni kotiœek

Srnjakova jetrna paøteta v aspiku

Foto

: M. E

rzar

V zelo mrzel model vlijemo za 0,5 cm nadebelo juhe, v kateri smo raztopili aspik, po-stavimo na hladno. Œez pribliæno petnajstminut model obloæimo s slanino, prilijemomalce aspika in ponovno poœakamo, da seohladi. Potresemo s polovico odcejene pa-prike, zalijemo z aspikom in za eno uro po-stavimo v hladilnik. Srnjakovim jetrom pri-meøamo paøteto iz konzerve, po okusu so-limo, potresemo s sveæim poprom, dodamopreostalo polovico odcejenih paprik, doda-mo srebrne œebulice, dobro premeøamo, dovrha napolnimo model ter vse skupaj za-lijemo z aspikom. Tako pripravljeno pastetopostavimo na hladno vsaj za dve uri.

Preden ponudimo, model na hitro potopi-mo v mrzlo vodo. Na desko stresemo paøteto,jo nareæemo in ohlajeno ponudimo v vroœihpoletnih dneh skupaj z okisanimi sveæimiredkvicami.


Desetega novem-bra lani smo selovci LD Gola-vabuka in sosed-nih lovskih dru-æin iz okoliceSlovenj Gradcater lovski prijate-lji iz LD Palomana starotrøkem

pokopaliøœu v velikem øtevilu poslo-vili od delovnega in spoøtovanegalovca ter dragega prijatelja ViktorjaZormana.

Zibel mu je stekla 28. 7. 1936 vMislinjski Dobravi. Po konœani osem-letki je uspeøno konœal øe delovod-sko øolo in se zaposlil pri NoviOpremi v Slovenj Gradcu. V vrstezelene bratovøœine se je vkljuœil ta-koj po odsluæenju vojaøkih obvezno-sti, leta 1959. Zaradi delovne indruøtvene aktivnosti je bil æe leta1962 izvoljen v UO LD Dobrava in vnjem deloval kot referent za lovniturizem kar dva mandata. Leta 1981je bil zaradi vestnosti in strokovnostipri gojitvi divjadi ponovno izvoljen vUO, in sicer je sprejel funkcijo bla-gajnika. Leta 1983 je bil imenovan zarevirnega vodjo Spodnje Dobrave.To delo je opravljal zgledno tako zglediøœa LD kot tudi v prid divjadi.Njegov revir je bil vedno za zgleddrugim revirjem. Vse njegove lovskenaprave so bile skrbno vzdræevane,krmiøœa pa v zimskem œasu doslednonapolnjena. Viktor je bil œlovek, ki jebil dosleden do sebe, prav tako pa jedoslednost zahteval tudi od drugihtovariøev pri opravljanju del v revir-ju. Njegova vrlina je bila velika ljubi-teljska vnema do narave in divjadi, kiga je leta 1991 ustoliœila tudi za gos-podarja LD. To funkcijo je opravljaldo leta 1998. V vsej dobi delovanja vLD je bil Zorman kar 16 let tudipredsednik komisije za ocenjevanjetrofej ter od leta 1985 do 2001. letaœlan komisije LD za ocenjevanjeøkod od divjadi.

V svojem lovskem mandatu jeizøolal kar øest pripravnikov, ki soopravili tudi lovski izpit. Zadnja letasmo mu zaradi bolezni novice po-roœali ob obiskih na domu in bol-niønici.

Za vse prizadevno delo je Viktorprejel veœ druæinskih priznanj, LZSpa ga je odlikovala z znakom za lov-ske zasluge in redom III. stopnje.

Lovci LD Golavabuka se ti, Lojze,toplo zahvaljujemo za poærtvovalnodelo in ti æelimo miren poœitek v pre-ranem grobu.

LD Golavabuka – J. G.

Lovsko druæinoBanja Loka -Kostel je 16. 12.2004 za vednozapustil VinkoVidervol, œastniœlan in velik lju-bitelj narave terdivjadi. V letu, vkaterem je za

vedno odøel iz naøih vrst, smo øe sku-paj praznovali njegovo 80-letnico.

Vinko se je rodil 15. 4. 1924 vLipovcu v Ribniøki dolini. S øestnaj-stimi leti je odøel v partizane in tamdoœakal osvoboditev. Po vojni je obi-skoval gozdarsko øolo v Mariboru inse po konœanem øolanju zaposlil naGG Koœevje. Najprej je delal v revir-ju Rajhenav, v Koœevskem Rogu,pozneje pa v revirju Struænica v Ko-stelu, kateremu je za vedno ostalzvest kot gozdar in pozneje kot lo-vec. Revir Struænica je bil namreœ v

loviøœu takratne Lovske druæine Ba-nja Loka, zato je leta 1961 vstopil vlovske vrste. Vse do svoje smrti jeaktivno sodeloval v LD in lovstvunasploh. V lovskih vrstah je bil pol-nih 43 let. Kot revirni gozdar je lo-viøœe dobro poznal in tako leta 1968postal gospodar lovske druæine ter tofunkcijo opravljal do leta 1972. Vdruæini je poleg skrbi za divjad innjeno okolje opravljal tudi funkcijepredsednika disciplinske komisije(1974 do 1976), referenta lovsko-œuvajske sluæbe od leta 1981 ter pra-porøœaka in œlana NO LD.

Za poærtvovalno in uspeøno deloje leta 1976 prejel priznanje matiœneLD, znak LZS za lovske zasluge inreda III. in II. stopnje. Leta 2002 jepostal naø œastni œlan.

Vinka bomo zelo pogreøali navseh podroœjih. Bil je izreden pozna-valec loviøœa in divjadi. Svoje znanjeje z veseljem prenaøal na druge lov-ce, ki so ga vedno radi posluøali.Vzgojil je veliko mladih lovcev intudi njegov sin je postal naø œlan.

Dragi Vinko, manjkal nam boø vgozdovih in na lovskih poteh, ki si jihtako cenil in ljubil. Hvaleæni smo tiza vse, kar si storil za nas in lovskodruæino. Naj ti bo lahka slovenskazemlja in æelimo ti spokojen mir vveœnih loviøœih.

LD Banja Loka - Kostel

Med lovci v Po-murju se je kotvihar razøirila æa-lostna vest, da je24. 1. letos pre-minil Joæef Øtib-lar, œlan LD Pro-senjakovci.

Joæetova æiv-ljenjska pot se je

zaœela 16. 2. 1934 v vasi Petanjci,kjer je kot kmeœki sin spoznaval za-konitosti narave in divjadi. Toda æekmalu je zaœel spoznavati vso krutostin trdnost kmeœkega æivlja v neiz-prosnem boju za vsakdanje preæivet-

je. Kot mnogi takrat je tudi on odøelna delo v tujino. Po vrnitvi domov jeopravljal zasebno obrt vse do upoko-jitve.

Leta 1958 se je Joøko vkljuœil vLD Tiøina, kjer je bil œlan do leta1987, ko je prestopil v LD Prosenja-kovci, kjer je bil aktiven œlan vse dosvoje prerane smrti. Njegova poært-vovalnost in delo sta zaznamovanapri izgradnji lovskega doma, streli-øœa, umetnega jezera in hladilnice,saj je bil vedno v gradbenih odborihin aktivno sodeloval s svojimi nasve-ti ter znanjem. Tudi drugim LD jepomagal pri gradnji njihovih objek-tov.

Joøko je kot dober strelec svojesposobnosti dokazoval tudi na pod-roœju lovskega in øportnega strelstva.Kot œlan SD Øtefan Kovaœ je v letih1970–1990 z ekipo sodeloval na strel-skih prireditvah v Sloveniji in tedanjiJugoslaviji in vedno so se visokouvrøœali. V tistih letih je bil tudi stal-ni œlan ekipe ZLD Prekmurje na tek-movanjih, ki jih je prirejala LZS. Bilje odliœen strelec, spoøtovan in pre-poznaven med slovenskimi in jugo-slovanskimi strelci tedanje ter se-danje generacije. Pogreøali ga bodostrelci na meddruæinskih tekmova-njih v øirøem pomurskem prostoru,kajti ni bilo prireditve in tekmovanja,ki se ju ne bi udeleæil. Kot prizade-ven strelec je tudi v naøo druæinovnaøal duh strelstva in navduøil mlaj-øe œlane.

Kljub odgovornemu delu doma inv svoji obrtni delavnici je vestnoopravljal zaupane mu naloge v LD.Naloge gospodarja je opravljal v LDTiøina od leta 1966 do 1970 in natokot œlan IO LD Tiøina od 1970 do1976, kjer je bil odgovoren za øport-no strelstvo. V LD Prosenjakovci jebil od 1988 do 1990 œlan IO, œlan NOje bil od 1992 do 1996, nato je bil letaod 1996 do 2002 namestnik œlanaDK in od 2002 œlan DK vse do smrti.Poleg opisanega je Øtiblar opravljaløe druge mu zaupane naloge.

Zaradi svojega uspeønega dela vlovski organizaciji ter vedrega inpoøtenega znaœaja je bil med lovcipriljubljen in spoøtovan. Za zasluge vlovstvu je od LZS prejel znak za lov-ske zasluge in red III. in II. stopnje.

Na zadnjem slovesu smo se odnjega poslovili z vsemi lovskimiœastmi. Poslovili smo se od lovskegatovariøa, ki nam je bil drag in smobili z njim globoko povezani. Slovoje bilo teæko.

V naøih srcih bo za vedno ostal vhvaleænem spominu.

Hvala ti, dragi lovski tovariø, zavse, kar si prispeval za napredenrazvoj lovske druæine in øirøe lovskeorganizacije. Øe poslednjiœ ti kliœe-mo: Lovski zdravo!

LD Prosenjakovci – L. R.

Usoda je iz LDÆiri iztrgala na-øega lovskegatovariøa VinkaMlinarja, po do-maœe smo ga po-znali kot Fran-œiøkovega Vinka.Nepriœakovanoje umrl 3. 1.

2005. Lovski rog in streli iz lovskihpuøk so zgodnjega januarskega po-poldneva na pokopaliøœu na Dobra-œevi pri Æireh oznanili æalostno slo-vo, ko smo se s poklonom praporovin zelenimi vejicami zadnjiœ poslovi-li od njega.

Njegova æivljenjska pot se je za-œela v Æireh 16. 1. 1917 v delavskidruæini. V 24. letu svojega æivljenjase je vkljuœil v gibanje OF in aktivnosodeloval v NOB do konca vojne, zakar je bil tudi veœkrat odlikovan.

Med lovce je kot velik ljubitelj inpoznavalec narave stopil æe leta 1947ter jim, œeprav ga je v zadnjem œasupestila bolezen, ostal zvest do svojesmrti. V dolgoletnem lovskem staæuje opravljal øtevilne naloge in funkci-je, med drugim je bil gospodar LD vletih 1956 do 1958, 1960 do 1962 intajnik LD od 1958 do 1960. Naj-aktivnejøi je bil prav v obdobju, ko jebilo treba vse zgraditi na novo. Kljubnjegovi skromnosti pa prispevek niostal neopaæen, saj ga je LZS odli-kovala z znakom za lovske zasluge inredom za lovske zasluge III. stopnje.Æe pred 22 leti pa je postal œastni œlanLD Æiri.

Njegov odnos do narave se jeodraæal v njegovih konjiœkih, saj jebil tudi vnet ribiœ, œebelar in gojiteljmalih æivali.

Poznali smo ga kot praviœnega inrazgledanega lovca ter dobrega inpoærtvovalnega lovskega tovariøa.

Kot takega ga bomo ohranili vtrajnem spominu.

LD Æiri – E. D.


V SPOMIN

Umrlim œasten spomin!

Janez Hauptman, LD Litija, * 21. 10. 1939, † 3. 5. 2005.Joæef Horvat, LD Prosenjakovci,* 8. 11. 1946, † 1. 5. 2005.Miro Murovec, LD Gorica, * 21. 9. 1949, † 3. 6. 2005.Ivan Nardin, LD Hubelj, * 16. 3. 1929, † 10. 4. 2005.Joæe Rosiœ, LD Ljubinj, * 11. 11. 1913, † 26. 5. 2005.Joæe Felicijan, LD Veliki Podlog,* 14. 2. 1916, † 22. 3. 2005.Leopold Uøeniœnik, LD Æiri, * 19. 10. 1930, † 24. 5. 2005.Franc Œeœeliœ, LD Padeæ, * 10. 9. 1935, † 16. 4. 2005.Jure Rakovec, LD Selca, * 7. 11. 1967, † 19. 5. 2005.Davorin Cvek, LD Podbrdo, * 21. 5. 1932, † 16. 3. 2005Gabrijel Mugerli, LD Most na Soœi, * 21. 1. 1929, † 28. 3. 2005.Alojz Jeæ, LD Nanos, * 16. 5. 1924, † 17. 4. 2005.Darko Potoœnik, LD Selca, * 21. 8. 1951, † 16. 5. 2005.

Lado Janeæiœ, LD Loæ, Stari trg, * 25. 6. 1927, † 1. 5. 2005.Janez Hace, LD Loæ, Stari trg, * 18. 10. 1926, † 16. 5. 2005.Bruno Rojac, LD Koper, * 26. 12. 1957, † 8. 5. 2005.Anton Kobatiœ, LD Dragatuø, * 24. 1. 1960, † 4. 4. 2005.Joæe Ælogar ml., LD Suhor, * 7. 8. 1979, † 3. 3. 2005.Zlatko Marot, LD Jurkloøter, * 19. 4. 1961, † 1. 5. 2005.Franc Justin, LD Gorenja vas, * 2. 8. 1929, † 26. 4. 2005Joæef Zebec, LD Dravinja, Majøperk, * 12. 2. 1955, † 9. 5. 2005.Edvard Fajdiga, LD Sv. Ana, * 30. 1. 1939, † 17. 4. 2005.Ivan Økerlj, LD Begunje, * 1. 1. 1936, † 19. 4. 2005.Vincenc Zdoløek, LD Dramlje, * 19. 1. 1936, † 9. 5. 2005.Joæe Nabergoj, LD Vojkovo, Podnanos, * 28. 10. 1936, † 7. 5. 2005.

Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi:

OPOZORILOVse dopisnike LD oziroma ZLDobveøœamo, da nam morajo vse za-pise o umrlih (pa tudi o jubilan-tih) obvezno poslati pravoœasnotudi v elektronski obliki (disketa+ zapis) ali posredovati na naø e-naslov: lovec@lovska-zveza. si.Slike in uraden dopis (z æigom inpodpisom odg. osebe LD) poøljitez navadno poøto.Øe vedno veljajo natanœna navo-dila o objavljanju tovrstnih zapi-sov, ki so bila zadnjiœ objavljenav Lovcu, 11/2000, str. 93 in 1/2005,str. 40.

Uredniøtvo


Analiza na primeru PZPptiœarjev v LD Raœe (LKDMaribor)

Ocenjevanje dela lovskih psovptiœarjev na vzrejnih preiz-

kuønjah je dokaj zahtevna in od-govorna naloga. Na teh preizkuø-njah je treba ugotoviti podedo-vane lovske zasnove pri mladihpsih, hkrati pa ob tem dobimovpogled tudi v vzrejno vrednoststarøev oziroma njihovih pred-nikov. Zahtevnost ocenjevanjatiœi predvsem v dejstvu, da jetreba loœiti podedovane naravnelovske zasnove od priuœenih last-nosti. Le œe imajo slednje pod-rejeno vlogo pri vrednotenjudela posameznega mladega psa,ima tudi samo ocenjevanje navzrejnih preizkuønjah svoj smi-sel in pomen. Zato imajo vzrej-ne preizkuønje veliko veœjovrednost za vzrejo in napredekdoloœene pasme lovskih psovptiœarjev kot npr. najzahtev-nejøe ptiœarske preizkuønje(VUP), kjer se sreœujemo z æeizøolanimi psi.

V LKD Maribor je bila 7. 5.2005 doloœena pomladanskavzrejna preizkuønja (PZP) pti-œarjev, in sicer v loviøœu LDRaœe. Omenjena lovska druæinaje ena tistih v Sloveniji, ki æevrsto let nesebiœno ponudijo svo-je loviøœe za izvedbo vzrejnihpreizkuøenj. Zato jim velja iskre-na zahvala Druøtva ljubiteljevptiœarjev (DLP), Vzrejne komi-sije KZS za ptiœarje in nenazad-nje vseh tistih, ki so tako ali dru-gaœe povezani s temi psi.

Pred lovskim domom LDRaœe se nas je zbralo veliko pti-œarskih navduøencev. Œeprav jeto prva in za mladega psa tervodnika ne preveœ zahtevna pre-izkuønja, pa je bilo pri nekaterihvodnikih mogoœe opaziti tudi ne-kaj napetosti. Ker je takøna pre-izkuønja za oba udeleæenca tudiposeben dan, je to v doloœenimeri tudi razumljivo. Æe kmalupo ureditvi formalnosti z doku-mentacijo in po pozdravnih na-govorih smo odøli v loviøœe. Zapreizkuøanje psov je bila doloœe-na zelo obseæna opuøœena gra-moznica, ki jo je na eni straniomejeval pas drevja in grmovja,na drugi pa breg, poraøœen s po-starano suho travo. V jutranjihurah je bilo sonœno vreme z do-volj vlage. Pozneje se je poobla-œilo in okrepila se je tudi moœvetra. Pri tej preizkuønji je veter

oblikovanosti terena, na katerempoteka preizkuønja, pa do æe prejomenjenih vremenskih razmer.Po nekaterih ugotovitvah naj bibila za delo psov ptiœarjev na po-lju najprimernejøa hitrost vetraod 2 do 6 m/sek., ko je koncen-tracija daha divjadi v zraku do-volj visoka, veter pa naj ne bispreminjal svoje smeri.

Na letoønjo pomladansko vzrej-no preizkuønjo so vodniki pripe-ljali 10 lovskih psov ptiœarjevrazliœnih pasem. Preizkuønja jepotekala dokaj tekoœe, k œemursta v veliki meri s svojim delo-vanjem in odloœnim nastopom

dom, lastnika Franca Jeriœa.Prikupna psiœka je iskala dovoljhitro, tekoœe in vztrajno. Mediskanjem je æal dvignila dve fa-zanki, na kateri ni stala. Na pri-merno razdaljo je zaznala dah fa-zanke iz umetne vzreje in prednjo trdno obstala. Pri veœini pred-metov je bila psiœka visoko oce-njena. Nekoliko slabøa je bila privodljivosti, saj se je na vodniko-ve pozive slabo odzivala. Kmalusmo ugotovili tudi vzrok. Last-nik psice je bil namreœ tisti danzadræan, zato jo je na preizkuønjivodil njegov prijatelj, ki pa oœit-no z njo ni bil dovolj v stiku.

merno dvignjeno glavo. Poveza-nost z vodnikom je bila za tostarost zavidljiva. Œeprav je po-gosto nakazovala mesta dahadivjadi, pa psica med svojim is-kanjem ni naøla naravne divjadi,kjer bi lahko pokazala svoje na-ravne zasnove. Na fazanko izumetne vzreje je sicer obstala,vendar njena stoja ni bila takotrdna, kot pri prvih dveh preiz-kuøenih psih. Kljub temu je medvsemi psi na preizkuønji doseglanajveœ toœk in tako pokazala, daima zelo dobre lovske zasnove.

Izmed irskih setrov je bil prvipreizkuøen Free minds Darling.

sploh odigral posebno vlogo, sajse je njegova smer zelo hitrospreminjala. To je nekaterimpsom povzroœalo nemalo pregla-vic, pa tudi sodniøko ocenjevanjedela je bilo oteæeno. Na takønihpreizkuønjah je treba pri vred-notenju dela psov upoøtevati vsedejavnike, ki tako ali drugaœevplivajo na prikazano delo. Naobœutljivost nosu mladega pti-œarja lahko vplivajo øtevilni de-javniki: od zdravstvenega stanja,telesne kondicije in starosti psater razmer, v katerih biva, prekizkuøenj, ki si jih je dotlej æe pri-dobil, od vpliva vodnika nanj,

pripomogla izkuøena kinoloøkasodnika Miroslav Bauman inAndreja Strajnar. Podpisanisem pri ocenjevanju sodelovalkot sodniøki pripravnik. Œepravsmo med preizkuønjo dvigniliprecej fazanov, pa tudi nekajzajcev in celo poljskih jerebic,smo za preizkus stoje uporabilitudi fazane in prepelice iz umet-ne vzreje. Pri tem so nam bili vveliko pomoœ domaœi lovci invodja prireditve, ki je bil tokratMehmed Jusufoviå. Pse smopreizkuøali po vrstnem redu pri-jav. Da poroœilo ne bo suhopar-no, naj opiøem delo psov.

Kaj so pokazali psi nastopa-joœih parov

Kot prva je nastopila nemøkakratkodlaka ptiœarka Freya Adin

Naslednji je bil preizkuøennemøki kratkodlaki ptiœar Dodi

Kuratov, vodnika Uroøa Trohe.Æe takoj na zaœetku iskanja se jepes zelo oddaljil od vodnika inkmalu dvignil fazanko, na kateroni stal, ampak jo je daleœ gonil.Pozneje se je nekoliko umiril inzaœel iskati bliæe vodniku. Poka-zal je dovolj hitro in tekoœe is-kanje, æal pa je tudi pri tem psu»øepala« vodljivost. Ker pes priiskanju ni naøel naravne divjadi,na katero bi obstal, smo mu vlo-æili fazanko iz umetne vzreje. Obnjej je pes pokazal zelo trdnostojo.

Sledil je preizkus nemøkekratkodlake ptiœarke Dore, ki joje vodil Iztok Matis. Elegantnaœrna serka je iskala tempera-mentno, dovolj tekoœe in s pri-


LOVSKA KINOLOGIJA

Foto

: M. S

amar

Ugotavljanje podedovanih lovskihzasnov je zahtevno opravilo

Œeprav je pri veœini mladih ptiœarjev stoja æe prirojena, se le malo vodnikov zaveda, da je treba to zasno-vo pri psu primerno spodbujati æe v najzgodnejøi mladosti.


Ker je nekoliko starejøi, je oprav-ljal poljsko preizkuønjo za an-gleøke ptiœarje (PPA). V rokahnelovca Zorana Kompana jemoœni samec z zelo lepim pig-mentom pokazal hitro in vztraj-no iskanje. Ob tem je sicer ob-œasno spuøœal nos tudi k tlom.Pozneje je pes zaœel iskati neko-liko poœasneje in nepovezano.Najviøjo oceno je prejel za po-kazano obœutljivost nosu, saj jedah poloæene fazanke iz umetnevzreje zaznal na veliko razdaljo.

Kot peti po vrsti je nastopilirski rdeœe-beli seter UnitedSpots Nightflame vodnice Na-taøe Pavlina. Œeprav je tudi tapes v nelovskih rokah, pa je po-kazal izredno dobre lovske za-snove. Odlikovalo ga je pred-vsem hitro, dovolj øiroko iskanjez visoko dvignjeno glavo. Vesœas je bil v stiku z vodnico in seje dobro odzival na njene pozive.Tudi ta pes je ob poloæeni fazan-ki pokazal izredno obœutljivostnosu, saj jo je zaznal na velikorazdaljo ter pozneje nanjo trdnoobstal. Izmed vseh preizkuøenihsetrov je pokazal najboljøe delo,za kar je prejel tudi visoke ocene.

Nemøka kratkodlaka ptiœarkaEna Lovrenøka, vodnika Bran-ka Kirbiøa, je iskala izredno tem-peramentno in hitro. Med njenimiskanjem so se nedaleœ stran dvig-nile poljske jerebice in se po kraj-øem spreletu zopet spustile natla. V ugodnem vetru je bila psi-ca usmerjena proti njim, vendarnanje ni obstala, niti jih ni zaz-nala, œeprav smo jih pozneje odtam prepodili. V œasu preizkuø-nje smo psico øe nekajkrat usme-rili proti poloæeni fazanki, ven-dar nanjo ni obstala. Øele ob kon-cu preizkuønje smo psici dali øeeno moænost, ko je konœno nakratko postala pred vloæeno fa-zanko. Od izkuøenega vodnikasmo priœakovali nekoliko veœpomoœi psici pri njenem delu, dabi le-ta lahko bolje pokazala svo-je naravne zasnove, ki jih je pri-nesla na svet.

Nekaj veœ zaœetne treme jebilo opaziti pri vodnici BarbariŒuk, ki je vodila irskega setraFree minds Eona. Kmalu pa seje pokazalo, da je njena zaskr-bljenost odveœ, saj je pes s svo-jim iskanjem navduøil vse. Moœ-na volja, da bi naøel divjad, in obtem øe vztrajnost sta zaokroæilalepo podobo, ki so jo na tej pre-izkuønji pokazali »Irci«. Oœitnoje bil tudi ta pes pogosto v lovi-øœu s svojo vodnico, zato je lah-ko dovolj dobro razvil tudi svojelovske zasnove. Pogosta nakazo-vanja daha divjadi so priœala, da

ima pes prav dober nos. To se jepozneje potrdilo tudi pri presku-su na poloæene prepelice iz umet-ne vzreje, ki jih je pes zaznal naprecejønjo razdaljo in nanje ob-stal.

Naslednji je bil kot edini pred-stavnik nemøkih æimavcev pre-izkuøen Elo Gomajnski z vod-nikom Borisom Cafuto. Pes jena polju iskal hitro in vztrajno terob tem pokazal tudi primernovodljivost. Æal se je pozneje ne-kajkrat preveœ oddaljil od vodni-ka in iskal bolj zase. Ob tem je»izbil« nekaj jerebic, na katere niobstal. Pes tudi ni zaznal dahapoloæene fazanke, ki smo mu jopoloæili v suho travo. Øele podaljøem iskanju in ob vodnikovipomoœi jo je naposled le naøel,vendar nanjo ni obstal, temveœ je

øel brez zaustavljanja naravnostdo poloæene kletke z divjadjo.Pes oœitno ni poznal daha »vo-ljerske divjadi«, zato smo mu øeveœkrat dali priloænost, da bipokazal primerno zasnovo zastojo, a se æal to ni zgodilo. Øeleob zadnjem poskusu je pes zatrenutek le obstal pred divjadjoin s tem tudi opravil preizkuønjo.

Kot zadnji je zaradi gonitvepsice nastopil Vojeslav Krajncs svojo prikupno kratkodlakomadæarsko viælo VadaszfaiSzello, ki je æe njegova drugapsica te pasme. Oœitno je, da ta»ptiœar iz puste« tudi pri nasdobiva svoj krog privræencev insamo upati je, da se bo kmaluzaœela tudi organizirana vzreja.Iskanje psice je bilo sicer neko-liko poœasnejøe, vendar øe do-

volj tekoœe in vztrajno. Ves œasje bila v stiku z vodnikom, zatoje dajala vtis, da je nanj zelonavezana. Ker psica ni naøla na-ravne divjadi, je bila preskuøenana voljerski, kjer je pokazalatudi dovolj trdno stojo.

En vodnik je s svojim psommed preizkuønjo odstopil. Vsepse smo preskusili tudi v strelo-mirnosti in nihœe izmed njih nipokazal obœutljivosti za strel.

Kako spodbujati zasnovo zastojo pri mladem ptiœarju?

Med ocenjevanjem dela psovje bilo mogoœe opaziti predvsemdve pomanjkljivosti: prva jestoja na divjad, ko mora pes natakøni preizkuønji vsaj za nekajtrenutkov obstati pred pritajenodivjadjo, in pa vodljivost psov,kjer se pokaæe odnos med psomin njegovim vodnikom oziroma,kakøna je povezava med njima.Veœina mladih ptiœarjev ima pri-rojeno zasnovo za stojo. Æal jemed naøimi vodniki øe premalorazøirjeno spoznanje, da je trebazasnovo za stojo spodbujati æezelo zgodaj. Pri tem je zelokoristen pripomoœek dva do trimetre dolga palica, na kateri jeprivezana vrvica enake dolæine.Na njen konec priveæemo povitozajœjo koæo, perut pernate divja-di ali kaj podobnega. Takøno»divjad« vræemo pred mladiœa.Nekaj œasa jo bo lovil, ne bo patrajalo dolgo, ko se bo pred njopostavil v prvo pravo stojo.Mlajøi kot je mladiœ, prej bomodosegli, da bo na takøno »div-jad« tudi obstal. Æe osem- dodesettedenski mladiœi lahko obtem pokaæejo izredno lepe stil-ske stoje. Pozneje, ko je æe na-uœen osnovnih vaj ubogljivosti,zaœnemo s psom, ki je pripet nadolgi vrvici, iskati divjad na po-lju. S pomoœjo dolge vrvice, ki joprimemo takoj, ko pes obstoji,imamo psa pod nadzorom. Natak naœin mu prepreœimo, da bispodil pred njim pritajeno div-jad. Ob tem je bistveno, da priiskanju psa vedno usmerimo pro-ti vetru, saj bo le na tak naœin naprimerno razdaljo zaznal dahdivjadi in nanjo tudi trdno obstal.Pri pripravi psa na takøno pre-izkuønjo je tudi pomembno, daspozna dah razliœnih vrst maledivjadi (tudi tiste iz umetne vzreje).

Le zavzeto ukvarjanje zmladim psom privede dodobre vodljivosti

Tudi vodljivost je mladimpsom v veœji ali manjøi meri pri-rojena. Ob tem pa je izredno po-


LOVSKA KINOLOGIJA

Foto

: A. S

trajn

ar

Kinoloøki sodnik Miroslav Bauman vsem prisotnim opisuje delonemøke kratkodlake ptiœarke Dore, ki je na preizkuønji dosegla naj-veœ toœk.

Na pomladanski vzrejni preizkuønji mora pes vsaj za nekaj trenut-kov obstati pred pritajeno divjadjo.


membna vodnikova vloga, da seta lastnost razvije v zadostnimeri. Æe v œasu vzgoje se moravodnik z mladim psom œim veœukvarjati in z njim tako ali dru-gaœe preæiveti veliko œasa. Natak naœin se med njima vzpostavipovezava, ki je pri poznejøemdelu v loviøœu bistvenega pome-na. Œe bo mlad pes od vodnikadeleæen veliko pohval in nagradza dobro opravljeno delo, se bonanj zelo navezal in mu hkratizaupal. Poleg tega se mora mednjima vzpostaviti tudi pravilenodnos glede socialne hierarhije.Vœasih je na vzrejnih preizkuø-njah teæko oceniti podedovanovodljivost psa, œe je bil pred temle-ta dobro izøolan v osnovnihvajah ubogljivosti. Zato takøne-mu psu lahko nehote dodelimoviøjo oceno. V takem primerulahko prirojeno vodljivost velikobolj zanesljivo ocenimo na ne-preglednem terenu. Œe se pesbrez vodnikovega poziva stal-no vraœa nazaj in iøœe stik znjim, lahko govorimo o dobrivodljivosti.

Preizkuønja je pokazala, daimajo vodniki v rokah primernozasnovane pse, s katerimi se ve-lja potruditi in jih primerno pri-praviti tudi na jesensko vzrejnopreizkuønjo (JZP). Slednja jetudi pogoj, da lahko vodnikisvoje pse pozneje uporabljajo vloviøœih. Nenazadnje je to tudinjihova moralna obveznost dosvojega lovskega pomoœnika, skaterim bodo v dobrem in sla-bem preæiveli øe mnoga lovskaleta.

Saøa VolariœDLP

Zadnja majskasobota v LKDCelje – kinoloøkipraznik

Æe desetletja velja zadnja maj-ska nedelja in sedaj zadnja

majska sobota za dan, ki si ga jeLovsko-kinoloøko Celje izbraloza svoj dan. Na ta dan potekajoocenjevanja zunanjosti vseh pa-sem lovskih psov. Vedno je naprireditvi vsaj enkrat veœ ljubite-ljev psov kakor pa vodnikov.Sreœanja so prisrœna in pogovorise suœejo predvsem okrog pasjihrepov; politika ta dan ni po-membna.

Posebnost letoønje sobote sobile na prireditev privedene ne-katere neobiœajne pasme psov,saj smo po dolgem œasu spet vi-deli tri foksterierje, irskega teri-

erja, ponovno so med lovce oœit-no priøli angleøki øpringer øpan-jeli in tudi koker øpanjelov jevedno veœ. Zelo se je poveœalapopulacija beaglov, ki so pravapoæivitev med goniœi.

Œe na eni strani lahko govori-mo o øtevilœnem poveœanju no-vih pasem psov, pa je bil medgoniœi samo en istrijanec, posav-ca pa sploh nismo videli. Vod-niki øe vedno kupujejo pse pred-vsem »na (za) oko« in ne za lov-sko uporabo, saj bi bilo razmerjesicer drugaœno, vsaj pri visoko-nogih goniœih. Pri nas namreœprevladujejo planinski goniœi,slovaøki kopov, bosanski barakitn. …

Pri pregledu jamarjev ni biloopaziti kratkodlakih jazbeœarjev.

aktivno podal tudi Blaæ Kavœiœ,ki je so sodil z Alenko Pokorn.Ocenjevanje psa v krogu na raz-stavi in na ocenjevanju ni isto,zato je dobro, da pridejo tudidrugi sodniki med nas.

Vreme je bilo kakor naroœenoin zgodnji smo se zaœeli vraœatiproti domu v prvih urah popol-dneva. Oskrbnik koœe je priskr-bel hrano in pijaœo in res ni bilopravega vzroka za predœasen od-hod domov, sicer pa je bilo oce-njevanje konœano øele pozno do-poldne.

Morda neskromno, vendarprepriœan sem, da bo prihodnjeleto po oceno in na tradicionalnosreœanje priølo øe veœ psov intudi veœ kinologov kot letos.

Slavko Vale

Poœasi in previdno pa se vraœajoangleøke pasme øarivcev.

Ocenjevanja se je udeleæilotudi pet vodnikov ptiœarjev, karje za dokaj hribovito pokrajinoveliko. Vseh psov je bilo 173, kiso bili vsi pozitivno ocenjeni. Søtevilom smo lahko kar zado-voljni, saj so bili eno leto prej naocenjevanju 103 psi. Tudi kako-vost psov je dobra. Prireditve seje udeleæilo kar precej lovskihpripravnikov, kar pomeni, da sebodo lovske vrste morda le ne-koliko pomladile.

Sodniøko delo ni lahko in leizkuøen ter umirjen sodnik jepravi sodnik za tako prireditev.Vodniki psov imajo lovske pse,ki jim disciplina ni ravno vrlina,nekaj je vodniøke treme.

Tako na tekmi æe nekaj let so-dijo dobro znani kinoloøki sodni-ki: Zdravko Kosmaœ, MilanUdovœ, Anton Selinøek in z nji-hovim delom smo prav zadovolj-ni.

Letos se je v lovsko kinologijo

Analiza iskanj ranjene divjadi v letu 2004Iz predgovora predsednikaDelovne skupine za sprem-ljanje krvosledniøtva

Delovna skupina za spremlja-nje praktiœnega dela psov in

vodnikov, usposobljenih za delopo krvnem sledu, je tudi za lanipripravila analizo iskanj obstre-ljene velike divjadi.

V analizi je predstavila rezul-tate celoletnega krvosledniøkegaspremljanja dogajanj leta 2004,predvsem pa na podlagi podat-kov, ki so ji jih posredovali naøistalni, veœinoma æe znani inuveljavljeni iskalci obstreljenedivjadi. Spisek iskalcev je bil ob-javljen v prejønji øtevilki Lovcain je jedro iskalcev v Sloveniji.Seznam vseh iskalcev, ki so po-sredovali podatke o iskanjih, paobjavljamo v tej øtevilki v nada-ljevanju tega poroœila. Popolni

podatki (naslovi) vseh iskalcevso shranjeni v arhivu naøe delov-ne skupine in so objavljeni samov posebni podrobnejøi Analizi, kije izøla v 70 izvodih.

Za Lovca smo pripravili skraj-øan povzetek obøirnejøe analize,zaœenøi s predgovorom MarkaMalija, predsednika komisije. Vpredgovoru je zajel vsa bistvenadogajanja in dejstva, ki so se po-javljala v minulem letu. V njemkritiœno zapiøe, da komisiji øte-vilni vodniki, kljub javnemu po-zivu, objavljenemu v Lovcu, 12/04, niso posredovali podatkov osvoji aktivnosti v minulem letu.Ne glede na to pa so v komisijivseeno prepriœani, da øtevilo po-slanih rezultatov in analiziranihiskanj vseeno pomeni reprezen-tativni vzorec, na podlagi kate-rega lahko predstavljamo inzagovarjamo doloœena spozna-nja (œe æe ne zakonitosti), kizadevajo iskanje obstreljenedivjadi. Podatki, predstavljeni vøirøi analizi, bodo kot strokovnogradivo vsekakor v pomoœ priusposabljanju vodnikov krvo-sledcev, lovskih pripravnikov inlovskih œuvajev, s pridom pa bijih lahko uporabili tudi pri na-daljnjih strokovnih usmeritvahza delovanje lovskih organiza-cij, lovske inøpekcije ipd. Na-dalje meni, da z zadovoljstvomugotavljamo, da krvosledniøtvo,kot posebna zvrst lova in lovskekinologije, v zadnjih letih prido-biva na pomenu. Menimo, da jeto v precejønji meri posledicaleta 2002 sprejetega Pravilnikao uporabi lovskih psov v lovi-øœih, levji deleæ pa so k œedaljeveœji uporabi preizkuøenih krvo-sledcev v loviøœih zagotovo pri-spevali vodniki s svojim uspeø-nim delom. Pri vsem tem ne grezanemariti vsakoletnega teœajaza vodnike krvosledcev na Ma-øunu in promocije krvosledni-øtva v lovsko-kinoloøkih druøtvih.Tudi novi Zakon o divjadi inlovstvu (ZDLov-1) je z enimizmed svojih doloœil dobra pod-laga za uœinkovito ureditev raz-mer na podroœju iskanja obstre-ljene divjadi. Ob tem pa se mo-ramo zavedati, da bo v prihodnjekrvosledniøtvo zaradi spremen-jenih trænih razmer na podroœjuodkupa uplenjene divjadi z eko-nomskega staliøœa vse manj po-membno; z vidika lovske etikepa bo iskanje obstreljene divjadiøe naprej nujni sestavni delsodobnega etiœnega lova na veli-ko divjad (in medveda). K temubo prispevala tudi javnost s svo-jim izjemno kritiœnim in marsi-kdaj tudi negativnim odnosom


LOVSKA KINOLOGIJA

V roke celjskih lovskih kinologov se poœasi vraœajo tudi øpringerøpanjeli.


do lova in vsega, kar je poveza-no z njim.

V Delovni skupini za sprem-ljanje praktiœnega dela psov invodnikov, usposobljenih za delopo krvnem sledu, se bomo tudi vprihodnje prizadevali za sistem-sko urejanje krvosledniøtva vslovenskem lovskem prostoru.Trudili se bomo, meni Mali, dabodo dobri vodniki krvosledcevpostali najbolj cenjeni lovci vlovskih organizacijah, njihovaodliœnost pa mora temeljiti nadobro izøolanih krvosledcih instrokovnem znanju. Ob takønihusmeritvah dobri rezultati nemorejo izostati. Na koncu se jepredsednik øe javno zahvalilvsem vodnikom, ki so s posredo-vanjem podatkov o svojih aktiv-nosti leta 2004 prispevali knastanku tega dokumenta in jimzaæelel veliko uspeha pri delutudi v prihodnje. Zahvalil se jetudi drugim œlanom delovne sku-pine za konstruktivno sodelova-nje v minulem letu, øe posebnopa lovskemu tovariøu MarkuÆigonu za trud, ki ga je vloæil vpripravo analize.

Povzetek izsledkov iz AnalizePreglednice so predstavljene v

vrstnem redu, kot so zapisane vAnalizi.

Preglednica 1 nazorno prika-zuje øtevilo iskalcev od zaœetkadelovanja skupine, kar je pove-zano s œasom slovenske osamo-svojitve, pa do lani, vkljuœno zuspehi, ki smo jih dosegli dolani. Veœ kontrolnih pregledov jeodraz poostrene zahteve po pre-gledu vsakega domnevno zgre-øenega strela na veliko divjad.Rezultati so predstavljeni v pre-

glednici 2, ki prikazuje øtevilo inuspeønost obstreljene divjadi povrstah.

Upraviœenost zahteve po kon-trolnih pregledih nastrelov jerazvidna tudi iz objavljenih gra-fikonov, ki prikazujejo uspeønostin øtevilœnost tovrstnih pre-gledov.

Ekonomski pokazatelji najde-ne divjadi so predstavljeni v pre-glednici 3 in prikazujejo pribliæ-no vrednost najdene divjadi samoz glediøœa vrednosti mesa.

V analizi so obdelani tudi po-datki o vremenskih razmerah,kakrøne so bile v œasu iskanja ob-streljene divjadi. Podatki nazor-no kaæejo, da so iskalci najus-

peønejøi v suhem vremenu. De-leæ iskanj v suhem vremenu je bil57,2 %. Enako so obdelani tudipodatki o uspeønosti iskanja gle-

de na mesto zadetka (pri najdenidivjadi). Uspeønost iskanja innajdene mrtve divjadi je najveœjapri strelih v trebuøni predel, za-


LOVSKA KINOLOGIJA

Preglednica 1Iskanja obstreljene divjadi v letih od 1992 do 2004

Øtevilo Øtevilo Od tega Øtevilo UspeønostLeto evidentiranih evidentiranih kontrolnih najdene vseh

vodnikov iskanj iskanj divjadi iskanj1992 48 386 – 234 60,621993 48 591 – 347 58,711994 67 736 – 456 61,961995 72 823 – 448 54,431996 84 824 40 455 55,221997 125 1040 171 624 60,001998 145 1246 378 666 53,451999 124 1250 400 681 54,502000 97 1179 409 635 53,902001 86 1159 441 606 52,302002 101 1363 487 644 52,802003 104 1319 453 629 47,702004 126 1613 612 797 49,40

Skupaj 13329 7223 54,19

Preglednica 1 nazorno prikazuje øtevilo iskalcev od zaœetka delovanja sku-pine, kar je povezano s œasom slovenske osamosvojitve, pa do lani, vkljuœno zuspehi, ki smo jih dosegli do lani. Veœ kontrolnih pregledov je odraz poostrenezahteve po pregledu vsakega domnevno zgreøenega strela na veliko divjad.Rezultati so predstavljeni v preglednici 2, ki prikazuje øtevilo in uspeønostobstreljene divjadi po vrstah.

Preglednica 2

Divjad (vrsta) RU RN KU KN SU SN SU/SN Skupaj Deleæ(v %) (v %)

SRNJAK 235 65 25 173 260 238 52,2 498 30,9DIVJI PRAØIŒ 160 101 30 111 190 212 47,3 402 24,9S. MLADIŒ 81 40 12 72 93 112 45,4 205 12,7SRNA 95 38 8 56 103 94 52,3 197 12,2JELEN 46 13 9 30 55 43 56,1 98 6,1GAMS 30 15 4 35 334 50 40,5 84 5,2TELE 20 15 2 15 22 30 42,3 52 3,2KOØUTA 20 0 4 8 24 8 75,0 32 2,0MUFLON 9 8 0 12 9 20 31,0 29 1,8MEDVED 6 2 0 5 6 7 46,2 13 0,8DAMJAK 1 1 0 1 1 2 33,3 3 0,2Skupaj: 703 298 94 518 797 816 49,4 1613 100,0

Pomen posameznih oznak v preglednici 2:RU – ranjena divjad – uspeøno iskanjeRN – ranjena divjad – neuspeøno iskanjeKU – kontrolni pregled nastrela in uspeøno najdena divjad po domnevno zgre-

øenem streluKN – kontrolni pregled domnevno zgreøenega strela (brez najdene divjadi)SU – skupaj uspeøno najdene iskane divjadiSN – skupno øtevilo neuspeønih iskanj obstreljene divjadi in kontrolnih pregle-

dov nastrela

Preglednica 3

Divjad (vrsta) Najdena Povpreœna Skupna Odkupna Vrednost v SITdivjad teæa teæa cena

Srnjak 260 18 4680 710,00 3.322.800,00Srna 103 14 1442 710,00 1.023.820,00Mladiœ 93 9 837 710,00 594.270,00Jelen 55 120 6600 520,00 2432,000,00Koøuta 24 65 1560 520,00 811.200,00Tele 22 45 990 440,00 435.600,00Gams 34 20 680 660,00 448.800,00Muflon 9 22 198 480,00 95.040,00Divji praøiœ 190 55 10450 450,00 4.702.500,00Damjak 1 45 45 380,00 17.000,00 Medved 6 120 720 1200,00 864.000,00Skupaj: 797 28.202 15.747.030,00

Kontrolni pregled nastrela je potreben po vsakem domnevnem zgreøenem strelu na veliko divjad. V dosedanji praksi se je namreœ izkazalo, da je bil tak pregled upraviœen in uspeøen kar v 15 do 30 %.


œenøi pri ledvenem in jetrnemdelu. Pri takih zadetkih so sledo-vi predvidoma zelo dolgi in po-vedo, da je treba po takønih za-detkih iskati øele po doloœenemœasu od strela. To pomeni, da jetreba izdelovati sled po »hlad-nem sledu«, torej vsaj po nekaj-urnem zamiku iskanja od strela.Podatki iz preglednice 4 zgovor-no dokazujejo take trditve.

Pri iskanjih (zasledovanjih)vodniki uporabljajo razliœnepasme psov, ki so jih usposobiliza to delo, torej pse z opravljenopreizkuønjo po umetnem krvnemsledu, kot to doloœajo predpisi ouporabi psov. Najbolj uporablja-na in razøirjena pasma, ki jovodijo naøi sledniki, so øe vednobavarski barvarji, sledijo pa jihanovrski barvarji in brandlbraki. Bavarski barvarji so biliudeleæeni pri 41, 6 % iskanj od1.613, kolikor jih je bilo eviden-tiranih lani.

Leta 2004 so bila iskanjaopravljena v 240 lovskih druæi-nah od obstojeœih 425 lovskihdruæin in v 9-ih gojitvenihloviøœih oz. v loviøœih s poseb-nim pomenom. V prihodnjebodo nastale spremembe, ki sopogojene z uvajanjem doloœilnovega lovskega zakona in takobodo nastale tudi nove razmejit-ve.

Vodniki, ki so lani iskali ob-streljeno divjad in so to vnesli vsvoje zapiske (evidentirali) terpodatke poslali tudi naøi delovniskupini za spremljanje praktiœ-nega dela psov in vodnikov, us-posobljenih za delo po krvni sle-di, so bili vodniki, ki so zabe-leæeni v seznamu, ki ga prav takoobjavljamo.

Sklepne misliPodobno kot v minulih letih

smo lovcem tudi letos, neposred-no pred zaœetkom nove lovnesezone, v Lovcu, 5/05, na str. …

posredovali seznam vodnikovkrvosledcev, ki so pripravljeninuditi pomoœ pri iskanju obstre-ljene divjadi. Ponovno poudarja-mo, da lahko lovci, ki potrebuje-jo pomoœ pri iskanju, brez ovirizbirajo med vodniki lovskihpsov iz lastnih lovskih druæin alipa iz bliænje okolice, vendar sezahteva, da morajo vodniki oprav-ljati zasledovanja le s psom(i), kiso preizkuøeni za delo po krv-nem sledu (zapis v rodovniku!),vodniki pa naj bi imeli tudi æedoloœene izkuønje s tovrstnimiopravili.

Zato vsa vodstva lovskih orga-nizacij pozivamo, naj v prihod-nje zahtevajo od svojih lovcev,ki so potrebovali pomoœ, pisnaporoœila o iskanjih oz. naj zahte-vajo od iskalcev, da poøiljajo

svoje zapiske naøi delovni skupi-ni na koncu vsakega lovnegaleta. Le tako bodo tudi vodstvapripomogla k boljøi podobi sta-nja na tem podroœju. Uspehi, kismo jih dosegli lani glede iskanj,nas nikakor ne smejo zavesti aliuspavati, saj podatek, da kar sla-ba polovica vseh lovskih druæinpri iskanjih ni evidentirana oz. niposlala podatkov o iskanjih, pravtako pove veliko! S takim nede-lom (odnosom) samo poslabøu-jemo sploøno podobo o stanju vnaøem lovstvu, ki je æal slabo za-pisano v oœeh naøe javnosti. Zatonaj bi nam bila ravno dejavnostkrvosledstva v veliko pomoœ pripopravljanju javnega mnenja olovcih in lovstvu.

Marko Æigon,za Delovno skupino

za spremljanje praktiœnega delapsov in vodnikov, usposobljenih

za delo po krvnem sledu

Seznam vodnikov, ki so leta2004 iskali obstreljeno divjadin Komisiji za spremljanjedela krvosledcev tudi poslalisvoje zapiske o iskanjih

Priimek in ime Poøta

1 AHŒIN Joæe 1315 Vel. Laøœe2 BAØKOVŒ Ciril 1000 Ljubljana3 BATIŒ Joæe 5270 Ajdovøœina 4 BEZGOVØEK Emil 3270 Laøko5 BELINGAR Duøan 5251 Grgar6 BLAØKO Renato 5270 Ajdovøœina7 BOÆIŒ Branko 1292 Ig pri Ljubljani8 BREZOVØEK Zdravko 2315 Ømartno

na Pohorju9 BRILEJ Vojko 8281 Senovo

10 BRINJOVC Ferdinand 3330 Mozirje

11 BRUS Andrej 1370 Logatec 12 BURAZER Tomaæ 8340 Œrnomelj13 BURNIK Radoø 5281 Sp. Idrija14 CILENØEK Stojan 1330 Koœevje15 CIZEJ Matjaæ 8275 Økocjan16 CVEK Davorin 5242 Grahovo

ob Baœi17 DEBERØEK Bojan 2380 Slovenj Gradec18 DEÆELAK Joæe 2343 Fala19 DOLENC Boris 6257 Pivka20 DRNOVØEK Alojz 1410 Zagorje ob Savi21 FABJAN Emil 5271 Vipava 22 FAJFAR Joæe 4240 Radovljica23 FERFOLJA Ermin 5292 Renœe24 FERJAN Janko 4260 Bled25 FORØTNARIŒ Tine 1241 Kamnik26 FRAS Mirko 1251 Medvode27 FRATNIK Joæef 5290 Øentpeter

pri Gorici28 FURLAN Drago 1353 Borovnica29 GABOR Anton 9220 Lendava30 GERDIN Marko 8212 Velika Loka 31 GLUØIŒ Ivan 3320 Velenje32 GOLOB Erik 5220 Tolmin33 GRAJØ Franc 8360 Æuæemberk 34 GRL Stanko 2391 Prevalje35 HITIJ Alojz 1290 Grosuplje36 HORJAK Miøo 1330 Koœevje37 HORN Walter 9242 Kriæevci 38 IVANŒIŒ Milan 5230 Bovec39 JANŒIŒ Stojko 5211 Kojsko40 JUVAN Darko 1420 Trbovlje41 KALŒEVIŒ Franc 8344 Vinica42 KAPLJA Janez 1251 Moravœe43 KERIN Martin 8274 Raka44 KIKL Vojteh 2310 Slovenska

Bistrica45 KLANŒAR Miro 6210 Seæana46 KLEMENŒIŒ Borut 4220 Økofja Loka47 KOGOJ Boris 5222 Kobarid48 KOLARIŒ Franc 3318 Polzela49 KORELC Peter 8210 Trebnje50 KOS Anton 2391 Prevalje51 KOSMAŒ Zdravko 4224 Gorenja vas52 KRALJ Anton 4290 Træiœ53 KVAC Ivan 3214 Zreœe54 KRIVEC Jani 1432 Zidani Most 55 LAVRIN Jakob 1411 Izlake56 LEBAN Ivan 5220 Tolmin57 LEBAN Marko 5220 Tolmin58 LESIŒNIK Leopold 2370 Dravograd59 LEGAN Slavko 8361 Dvor pri

Æuæemberku60 LETONJA Peter 2250 Ptuj61 LOGAR Joæe 4290 Træiœ62 MAROLT Vlado - Miha 4260 Bled63 MUÆIŒ Borut 5212 Dobrovo64 MAHNE Joæe 6242 Materija65 MARC Anton 4223 Poljane

nad Ø. Loko66 MEKINA Janez 6225 Hruøevje67 MIKLAVEC Marko 6243 Obrov68 MLAKAR Alojz 4220 Økofja Loka69 OCVIRK Milena 1000 Ljubljana 70 OCVIRK Primoæ 1231 Ljubljana -

Œrnuœe71 ODER Lovro 2344 Lovrenc

na Pohorju72 OICELJ Ciril 1332 Stara Cerkev 73 OKROGLIŒ Vojko 5000 Nova Gorica74 OMERZU Joæe 3250 Rogaøka Slatina75 PUØNIK Rihard 3273 Jurkloøter 76 PAGON Jurij 5280 Idrija77 PAVŒNIK Tomaæ 1430 Hrastnik78 PAVLOVIŒ Bogdan 6257 Pivka79 PETEK Franc 3302 Griæe80 PETELINC Darinka 8257 Dobova81 PETELINC Joæe 8257 Dobova82 PETROVIŒ Vojmir 5000 Nova Gorica83 PLANKAR Joæe 1295 Ivanœna Gorica84 PODKRIÆNIK Janko 3333 Ljubno

ob Savinji85 PODLESNIK Borut 1433 Rateœe86 POLAJNAR Slavko 4290 Træiœ87 POTOŒNIK Joæe 2393 Œrna

na Koroøkem88 POVH Darko 3230 Øentjur89 REBERC Andrej 1000 Ljubljana90 ROTER Matjaæ 2211 Pesnica91 ROZMAN Marjan 8210 Trebnje92 RUPAR Andrej 1382 Begunje

pri Cerknici93 RUPNIK Slavko 5274 Œrni Vrh94 RUSTJA Marjan 5270 Ajdovøœina95 RUTAR Zdenko 5243 Podbrdo96 RAKUØA Rudi 2250 Ptuj97 SERØEN Vesna - Joæe 9224 Turniøœe98 SEØEL Øtefan 1293 Ømarje Sap99 SINTIŒ Rudi 1000 Ljubljana100 SRPŒIŒ Janez 8263 Cerklje ob Krki101 SUHADOLNIK Ludvik 1325 Preserje102 SVENØEK Viktor 2286 Zakl103 SVETEC Franc 8311 Kostanjevica104 ØŒUKA Sandi 6233 Komen


LOVSKA KINOLOGIJA

Grafiœni prikaz uspeøno najdene divjadi pri kontrolnih pregledihnastrelov

Grafiœni prikaz poveœanja øtevila kontrolnih pregledov v letih od1996 do 2004

Preglednica 4Ugotovitve mesta zadetka po strelu pri iskani divjadi

Mesto zadetka RU RN % uspeha KU KN SU SN SU/SN Skupaj DeleæBrez oznaœbe 3 147 2,0 3 364 6 611 1,0 617 38,3Prsni koø 220 2 99,1 31 1 251 3 98,8 254 15,7Trebuh 207 3 98,6 32 0 239 3 98,8 242 15,0Sprednja noga 133 35 79,2 11 0 144 35 80,4 179 11,1Oplazni strel 8 95 7,8 2 1 10 96 9,4 106 6,6Zadnja noga 74 7 91,4 9 1 83 8 91,2 91 5,6Zgreøen strel 0 0 0 0 53 0 53 53 3,3Zadnji del œrevesja 30 0 100,0 1 0 34 0 100,0 34 2,1Vrat 16 1 94,1 0 0 16 1 94,1 17 1,1Glava 7 7 50,0 0 0 7 7 50,0 14 0,9Hrbet 5 0 100,0 0 1 5 1 83,3 6 0,4Skupaj: 703 297 89 421 792 816 49,4 1613 100,0

Opomba.: Pri oznaœbi mesta zadetka brez oznaœbe poroœevalec v poroœilo ni vpisalmesta zadetka.


105 ØIRCELJ Teodor 6250 Ilirska Bistrica106 ØKERL Mihael 1318 Loøki Potok107 ØKRBEC Ludvik 1386 Stari trg 108 ØKULJ Jure 1310 Ribnica109 ØOØTERIŒ Peter 3260 Kozje110 ØTUCIN Duøan 5270 Ajdovøœina111 TERNOVEC Milan 5251 Grgar112 TOPLAK Rudi 9220 Lendava113 TOVORNIK Silvo 3270 Laøko114 TRATNIK Ciril 5273 Col115 UDIR Janez 4264 Kamna Gorica116 URØIŒ Zdenko 5220 Tolmin117 VESEL Vlado 9253 Apaœe 118 VIŒIŒ Emil ml. 6250 Ilirska Bistrica119 VUKOVIÅ Milosav 1330 Koœevje120 ZABRØŒAK Oton 5222 Kobarid121 ZAJC Franc 3333 Ljubno

ob Savinji122 ZABUKOVEC Andrej 1317 Sodraæica123 ZDOVC Damijan 2394 Kotlje124 ZUPAN Øtefan 4206 Zg. Jezersko125 ÆIGMAN Matej 6254 Jeløane126 ÆUN Bogo 4224 Gorenja vas127 ÆIGON Marko 1000 Ljubljana 128 BOLŒINA Zoran 6253 Kneæak

Lovski psi in vodniki so sepredstavili v Gornji RadgoniUporaben lovski pes je zasodoben in lovsko praviœenlov nujnost!

V okviru letoønjega sejmalovstva in ribiøtva v Gornji

Radgoni Lov so na Pomurskemsejmu potekale tudi zanimivepredstavitve lovske kinologije.Organizacijsko jih je vodil kino-loøki sodnik Vlado Vesel, poma-gala pa sta mu kinoloøka sodnikaJoæe Øtebih in Tone Selinøek.Vlado Vesel in Joæe Øtebih sta obzakljuœku prireditev v novinar-skem srediøœu med drugim po-vedala, da imamo v Slovenijipribliæno 50 pasem lovskih psov.Od teh so jih na letoønjem sejmupredstavili 30, ki so v Slovenijinajbolje zastopane. Med razstav-ljenimi in predstavljenimi psi jebilo tudi nekaj mednarodnihøampionov. Med predstavljenimipsi so bile øe posebno dobro za-stopane pasemske skupine jamar-jev (nemøki lovski terier, ostro-dlaki jazbeœar), goniœev (istrskikratkodlaki in ostrodlaki goniœ),ptiœarjev (nemøki ostrodlaki pti-œar – æimavec in nemøki kratkod-laki ptiœar), barvarjev oz. krvo-sledcev (hannovrski barvar, ba-varski barvar) ter prinaøalcev(labradorski in zlati prinaøalci).

Kot sta med drugim poudarilaVlado Vesel in Joæe Øtebih, za-vezniøtvo med œlovekom in psomtraja æe okroglo 14.000 let intako dolgo so psi tudi œlovekovipartnerji pri lovu. Med najstarej-øe pasemske skupine sodijo go-niœi, najveœ pasem pa je nastalo znaœrtnim kriæanjem od 16. stolet-ja naprej. Proces nastajanja no-vih pasem poteka øe dandanes.Joæe Øtebih je povedal, da je pes

za human in lovsko praviœen lovpreprosto nujen. Œloveku poma-ga zlasti pri delu po strelu. Tedajpoiøœe obstreljeno divjad (maloali veliko) in ji tako skrajøa mo-rebitne muke. Pomoœ psov je ne-pogreøljiva tudi za æivali, ki so seranjene v prometnih nesreœahodvlekle stran od kraja nesreœein se nekje skrile, kjer se muœijozaradi telesnih poøkodb. Pri lovutako œloveku – poleg pri zasledo-vanju ranjene divjadi (krvosled-ci) – pomagajo tudi pri drugihoblikah lova (pogon), kjer sode-lujejo predvsem goniœi, prinaøal-ci, ki so specialisti, poiøœejo inprinesejo uplenjeno malo divjad,ptiœarji jo z visokim nosom po-iøœejo, nakaæejo lokacijo divjadiz njim znaœilno »stojo« in jokonœno po strelu tudi prinesejo;jamarji izganjajo manjøe zveri izrovov (lisice) ali pa se spopade-jo z njimi v rovu (lisice in jazbe-ci) ...

Sogovornika sta poudarila, daje zdajønja vloga psov veœna-menska (vsestranska), vse manjspecialna. Krepi se vloga psa kotspremljevalca pri øportu in re-kreaciji ter vseh dejavnostih vnaravi. Lovski psi so tudi odliœniœuvaji. Vse to lovci dobro pozna-jo, zato v praksi lovski kinologijinamenjajo dokajønjo skrb.

Kinoloøke prireditve so priteg-nile veliko pozornost. Ob analizipa so strokovnjaki med drugimpoudarili, da so v Sloveniji vsebolj uporabni predvsem zlatiprinaøalci, ki poleg labradorcevmed prinaøavskimi pasmamiprednjaœijo tudi kot priljubljenidruæinski psi. Res pa je, da somorda po krivici pri lovu neko-liko slabøe zastopani. Nekateripripominjajo, da so prav zaradimnoæiœne razøirjenosti med ljud-mi, ki se ne ukvarjajo z lovom, vlovskem pomenu rahlo ali celopreveœ zapostavljeni. Poleg tegaje eno od sporoœil sejemskegadogajanja na podroœju kinologi-je, ki je letoønjo prireditev prijet-no obogatila, vedno znova aktu-alno opozorilo na zakonsko do-loœilo, da je pri nas lov dovoljenle z lovskim psom, ki je ustrez-no preizkuøen. Takøna zakon-ska opredelitev nalaga lovski or-ganizaciji in kinologom vednonove in nove obveznosti, ki ter-jajo veliko dela in strokovnegaznanja. V Sloveniji uspehi napodroœju lovske kinologije tosamo potrjujejo.

Vlado Vesel je ob koncu pred-stavitve letoønjega dogajanja napodroœju kinologije v GornjiRadgoni øe poudaril, da bi takodobro lovsko-kinoloøko predsta-

vitev teæko pripravili brez pomo-œi vodilnih kinologov iz sosed-njih kinoloøkih druøtev. Dobro jetudi sodelovanje med Lovskozvezo Slovenije in Kinoloøkozvezo Slovenije, œeprav bi bilolahko øe boljøe. Lovci vodnikipsov, kot œlani LZS, organizirajovodniøke teœaje v lovsko-kino-loøkih druøtvih in pasemskihklubih. Prek kinoloøke organiza-cije so vkljuœeni v mednarodnekinoloøke organizacije, kar jimomogoœa dostop do aktualnihkinoloøkih informacij, sodelo-vanje na kinoloøkih prireditvah,skrb za rodovnike in vzrejo njihovih øtirinoænih prijateljev.

Skratka, z roko v roki, z dobrimdialogom in strokovnim delomje mogoœe dosegati spodbudnerezultate. To je za slovenskelovce in øe zlasti lovce kinologeter za celotno kinologijo nasplohdobra popotnica tudi za prihod-nost.

Povzel: mag. Marjan Toø


LOVSKA KINOLOGIJA

Lovski terierji (SLRLt):O: 4/I, m: 5/II, 8. 7., Janez Pirnat, Breæe 5, 1310 Ribnica.O: 5/I, m: I/II, 18. 6., Martin Arman, Stara Buœka 20,8276 Økocjan.

Kratkodlaki jazbeœarji (SLRJk):O: 5/II, m: 5/II, 8.6., Mihael Neuvirt, Ruperœe 49, 2226 Maleœnik.

Resasti jazbeœarji (SLRJr):O: 5/I, m: 5/I, 21. 6., Robert Fajs, Kraigherjeva 16, 3000 Celje.

Brandel braki (SLRBrb):O: 5/I, m: 5/I, 3. 5., Aleksander File, Radeæ 1/a, 1434 Loka pri Zidanem Mostu.O: 5/I, m: 5/II, 22. 6., Marjan Dajœman, Kal 21, 8333 Semiœ.O: 5/I, m: 5/II, 10. 6., Ciril Oicilj, Stari Log 1, 1332 Stara Cerkev.

Beagli (SLRBig):O: 5/I, m: 5/II, 15. 6., Alojz Kumprej, Ter 38, 3333 Ljubno ob Savinji.O: 5/I, m: 5/I, 25. 6., Joæe Kalan, Kajuhovo naselje 16, 1330 Koœevje.

Istrski kdl. goniœi (SLRGik):O: 5/I, m: 5/II, 29. 6., Julija Jerman, Dvori 13, 6276 Pobegi.O: 5/I, m: 5/I, 8. 7. Joæef Erzentiœ, Kolomban 71, 6280 Ankaran.O: 5/I, m: 5/I, 23. 6., Branko Pajniœ, Bukovica 18, 1310 Ribnica.

Resasti istrski goniœi (SLRGIr):O: 5/I, m: 5/I, 23. 5., Joæe Mahne, Baœ pri Materiji 9/a, 6242 Materija.

Planinski goniœi (SLRGpl):O: 5/I, m: 5/I, 24. 6., Vojteh Kikl, Visole 8, 2310 Slov. Bistrica.O: 4/I, m: 5/I, 18. 4., Duøan Simœiœ, Hum 38, 5211 Kojsko.

Bavarski barvarji (SLRBb):O: 4/IA,B., m: 4/IB, 8. 7., Vojmir Petrovœiœ, Vipavska 74, 5000 Nova Gorica.

Brak-jazbeœarji (SLRBj):O: 5/I, m: 5/I, 5. 7., Lovro Markiœ, Strahinj 70, 4202 Naklo.O: 5/II, m: 5/I, 4. 7., Vincencij Dornik, Ømartno na Pohorju 35, 2315 Ømartno na Pohorju.

Øpringer øpanjeli (SLRøø):O: 5/II, m: 5/I, 11. 6., Joæe Grum, Breg 30, 8360 Æuæemberk.

Nemøki prepeliœarji (SLRPr):Serci:

O: 5/I, m: 5/I, 5. 6., Aleø Vreœko, Hmelina 2/a, 2360 Radlje ob Dravi.O: 5/I, m: 5/I, 2. 8., Vinko Otorepec, Vrbje 10, 3210 Æalec.O: 5/II, m: 5/I, 11. 7., Gregor Preøeren, Dol. Kronovo 4,8220 Ømarjeøke Toplice.

Rjavci:

O: 5/I, m: 5/I, 7. 6., Janez Petriœ, Laze 31/a, 1353 Borovnica.O: 5/I, m: 4/II, 14. 6., Joæe Zorko, Brezje pri Bojsnem,8254 Globoko.O: 5/I, m: 5/II, 18. 7. Gregor Preøern, Dol. Kronovo 4, 8220 Ømarjeøke Toplice.O: 5/I, m: 5/II, 18. 6., Ivan Haluæan, Kozje 186, 3260 Kozje.

3. 6. 2005Kinoloøka zveza Slovenije

Predvidena legla lovskih psov


Prodam popolnoma nov strel-ni daljnogled Simmons 6,5 –20 x 44 z moænostjo uravnavan-ja paralakse. Cena 42.000 sit.Tel.: 041/549-472.

Prodam risanico CZ, kal. .30 – 06, s str. daljnogledomTasco 6 x 42 (fiksna montaæa) inbock øibrenico CZ, kal. 12/12.Tel.: 031/330-260.

Prodam karabinko classicMannlicher, kal. 7 mm Rem.Mag., s str. daljnogledom Kah-les Helia C 8 x 50. Tel.: 031/314-627.

Prodam Suzuki Vitara, 2,0TDI, 97, klima in HyundaiGalloper, 2,5 TDI, 3 v., klima,2000, in Nissan Terrano, 2,7TDI, 98, 3 v. Tel.: 041/289-628.

Prodam kratko karabinko(celo olesje), kal. .243 Win., sstr. daljnogledom 6 x 42Swarovski. Tel.: 041/657-337.

Prodam bokarico SuperBrno, kal. 12/7 x 65 R, s str.daljnogledom. Tel.: 041/533-822.

Prodam leglo nemøkih pre-peliœarjev – sercev, odliœnihstarøev (leglo 10. 5. 05). Tel.:041/267-245.

Prodam bavarsko barvarkoz odliœno telesno oceno, oprav-ljeno uporabnostno preizkuønjoin vzrejnim dovoljenjem. Tel.:041/533-822.

Prodam øibrenico, brezpete-linko Eibar Arizaga, Arms – Pla-cenciaa – Spain, kal. 12/12.Cena 500 �, vredno ogleda.Tel.: 031/714-460.

Prodam kdl. istrsko goniœ-ko, staro 3 mesece, odliœnihstarøev. Tel.: 041/538-433.

Prodam lovsko repetirkoMannlicher Schöenauer, M1903, kal. 6,5 x 54 M.Sch., s str.daljnogledom Zeiss (dunajskamontaæa). Prodam tudi dvo-cevno risanico – petelinko,kal. 28/.577, primerno za deko-racijo (dovoljenje za posest).Tel.: 041/376-491.

Prodam nemøke prepeli-œarje – serce; oœe: 5/I, KS,CACIB, CAC, BOB; mati: 5/I,KS. Oba starøa sta odliœna zalov na divje praøiœe. Tel.:041/416-461 ali (02) 88-73-357.

Prodam nemøka æimavca(samœka in samiœko), delovnihstarøev. Tel.: 031/202-463.

Prodam polavtomatski puø-ki, kal. M 76, kal. 8 x 57 JS, sstr. daljnogledom in miniDragunov, kal. 7,62 x 39, s str.daljnogledom in Smith & RubinK-31. Tel.: 041/590-180.

Kupim polavtomatsko puø-ko K-41 in G43 v kal. 8 x 57 inpiøtole P08. Tel.: 041/590-180.

Kupim psa za delo po KS, kimora oblajevati mrtvo divjad,zdrave pa ne sme goniti. Ku-pim tudi psa za lov na divjepraøiœe in zajce. Pes ne smegoniti srnjadi. Preskus v okoliciKrapine (Hrvaøka). Tel.: 041/810-155.

Izdelam vam 3 vrste pasti(»økrinjce« ali »øklope«)za lov na polhe. Tel.: (01) 895-15-96.

Prodam naœrt kovœka zapuøko in strelivo. Izdelali siga boste lahko sami. Kovœek jeiz smrekovega opaæa, obloæen spenasto gumo in se zaklene zobeøanko. V kovœku bo vaøeoroæje na varnem v avtu, lovskikoœi, doma pa pred otroki. Va-øemu pisnemu naroœilu priloæite500 sit in naœrt z navodili zaizdelavo vam bom poslal po po-øti. Alojz Thaler, Hubadova 20,1113 Ljubljana.

Prodam strelni daljnogledZeis Diavari – Z , 2,5 – 10 x 52 T.Cena 650 �. Tel.: 041/390-538.

Prodam strelni daljnogledCarl Zeiss 8 x 56. Tel.: (03) 56-69-099.

Prodam lovsko repetirko,kal. .30 – 06 Spr., s str. dalj-nogledom Kahles 2,5 – 10 x 50,z rdeœo piko. Tel.: 031/854-735.

Kupim strelivo Remington,kal…… (Prvi partizan) od 120kos. naprej. Tel.: (05) 677-52-40.

Prodam mlade brak-jazbe-œarje (leglo 6. 6. 2005). Starøiso odliœni praøiœarji in krvosled-ci. Tel.: (07) 304-84-32 ali 031/427-499.

Prodam boroveljsko tricev-ko, izdelek J. Fanzoja, kal. 12 –12/7 x 65 R; za 450.000 sit. Tel.:031/296-046.

Prodam repetirko na vzvodBrowning 81 BLR, kal. .308Win., v posebno luksuzni izved-bi (North American Big GameFive, s tovarniøko zlato gravu-ro). Puøka je povsem nova. Tel.:041/223-460.

Prodam lovski kroj, øt. 52–54, ohranjeno rusko bock øi-brenico, kal. 12/12, z enojnimsproæilcem in menjalnimi skeetcevmi; MK puøko Brno 2 terrevolver, kal. .22 l. r. Mag. Ku-pim pa strelivo, kal. 7 x 64,ohranjeno polavtomatsko øi-brenico, kal. 20 (76) ali 12 (76),in Suhlovo øibrenico (brezpete-linko), kal. 16 ali 12. Tel.: (07)496-46-47 ali 070/262-965.

Resnemu zbiralcu starega lov-skega oroæja prodam 250 do300 let staro prednjaœo (turø-ka cev), kal. 16,8 mm, dodelanov Diwisch – Brun, cena 5.000 �.Dokumenti so urejeni. Tel.: 051/649-014.

Prodam leglo nemøkih pre-peliœarjev – rjavcev, poleæe-nih 9. 6. 2005. Mati in oœe imataoceno 5/I, mati 2 x BOB, 3 xCACIB, 4 x CAC. Tel.: (01) 754-68-14.

Prodam kratkodlakega, dvo-barvnega foksterierja, stare-ga 5 mesecev, in resasto jaz-beœarko, staro 2 meseca. Tel.:041/736-425, Peter.

Prodam tri kdl. istrske go-niœe (leglo 19. 5. 2005). Tel.:(07) 305-10-69; GSM: 031/251-126.

Prodam brandel braka, samœ-ka, starega 3 mesece. Tel.: (04)255-15-77 ali 040/705-299.

Prodam ali zamenjam zarisanico veœjega kalibra,lepo izdelano risanico, kal..223 Rem., s str. daljnogle-dom Zeiss 10 x 36, z moænostjo

uravnavanja paralakse. Puøkaje primerna tudi za streljanjena tekmovalno tarœo. Tel.:031/307-595.

Prodam 2 kdl. istrski go-niœki, poleæeni 30. 4. 2005, od-liœnih delovnih starøev. Tel.:041/728-418.


Mali oglasi JULIJDatum Luna Sonce zora/mrak (navt.)

vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1. Pe 1:35 16:26 5:15 20:57 3:45 22:262. So 1:58 17:38 5:15 20:56 3:46 22:263. Ne 2:26 18:48 5:16 20:56 3:46 22:254. Po 3:00 19:51 5:16 20:56 3:47 22:255. To 3:44 20:47 5:17 20:55 3:48 22:246. Sr 4:37 21:32 5:18 20:55 3:49 22:24 37. »e 5:37 22:07 5:19 20:55 3:50 22:238. Pe 6:43 22:35 5:19 20:54 3:51 22:229. So 7:49 22:57 5:20 20:54 3:52 22:2110. Ne 8:56 23:15 5:21 20:53 3:54 22:2011. Po 10:02 23:32 5:22 20:53 3:55 22:1912. To 11:07 23:47 5:23 20:52 3:56 22:1813. Sr 12:13 ----- 5:24 20:51 3:57 22:1714. »e 13:21 0:03 5:24 20:51 3:59 22:16 515. Pe 14:33 0:20 5:25 20:50 4:00 22:1516. So 15:48 0:40 5:26 20:49 4:01 22:1417. Ne 17:08 1:05 5:27 20:48 4:03 22:1318. Po 18:28 1:38 5:28 20:47 4:04 22:1119. To 19:40 2:25 5:29 20:46 4:06 22:1020. Sr 20:40 3:28 5:30 20:46 4:07 22:0921. »e 21:24 4:47 5:31 20:45 4:08 22:07 122. Pe 21:57 6:14 5:32 20:44 4:10 22:0623. So 22:23 7:43 5:34 20:43 4:11 22:0424. Ne 22:44 9:08 5:35 20:42 4:13 22:0325. Po 23:03 10:29 5:36 20:40 4:15 22:0126. To 23:21 11:46 5:37 20:39 4:16 22:0027. Sr 23:40 13:02 5:38 20:38 4:18 21:5828. »e ----- 14:17 5:39 20:37 4:19 21:57 229. Pe 0:02 15:29 5:40 20:36 4:21 21:5530. So 0:28 16:41 5:42 20:34 4:22 21:5331. Ne 1:00 17:46 5:43 20:33 4:24 21:51

AVGUSTDatum Luna Sonce zora/mrak (navt.)

vzide zaide vzide zaide zaœet. konec1. Po 1:41 18:44 5:44 20:32 4:26 21:502. To 2:31 19:31 5:45 20:31 4:27 21:483. Sr 3:29 20:10 5:46 20:29 4:29 21:464. »e 4:34 20:39 5:48 20:28 4:30 21:445. Pe 5:40 21:02 5:49 20:26 4:32 21:43 36. So 6:48 21:22 5:50 20:25 4:34 21:417. Ne 7:54 21:38 5:51 20:23 4:35 21:398. Po 8:59 21:54 5:52 20:22 4:37 21:379. To 10:05 22:09 5:54 20:20 4:39 21:3510. Sr 11:11 22:25 5:55 20:19 4:40 21:3311. »e 12:20 22:43 5:56 20:17 4:42 21:3112. Pe 13:32 23:05 5:57 20:16 4:43 21:2913. So 14:48 23:33 5:59 20:14 4:45 21:27 514. Ne 16:06 ----- 6:00 20:12 4:47 21:2515. Po 17:20 0:13 6:01 20:11 4:48 21:2316. To 18:25 1:07 6:02 20:09 4:50 21:2117. Sr 19:15 2:17 6:04 20:07 4:51 21:1918. »e 19:53 3:40 6:05 20:06 4:53 21:1719. Pe 20:22 5:08 6:06 20:04 4:54 21:15 120. So 20:45 6:37 6:08 20:02 4:56 21:1321. Ne 21:05 8:02 6:09 20:00 4:57 21:1122. Po 21:24 9:23 6:10 19:59 4:59 21:0923. To 21:43 10:42 6:11 19:57 5:01 21:0724. Sr 22:04 12:00 6:13 19:55 5:02 21:0525. »e 22:29 13:16 6:14 19:53 5:04 21:0326. Pe 22:59 14:30 6:15 19:51 5:05 21:01 227. So 23:37 15:38 6:16 19:50 5:07 20:5928. Ne ----- 16:40 6:18 19:48 5:08 20:5729. Po 0:25 17:30 6:19 19:46 5:09 20:5530. To 1:21 18:11 6:20 19:44 5:11 20:5331. Sr 2:24 18:43 6:21 19:42 5:12 20:51

040/524-355

Hubertus gre na lov:

Namibija: 7 dni, od/do Windhoek, skupniznesek inkl. 1 kudu, 1 oryx, 1 svinja bra-daviœarka 1.945 �

Juæna Afrika: 9 dni, od/do Port Elizabeth,skupni znesek inkl. 1 gnu, 1 blesbok, 1 springbok 1.790 �7 dni, od/do Johannesburg, skupni znesekinkl. 7 svinj bradaviœark 2590 �

Tanzanija: 9 dni, od/do Dar Es Salaam,skupni znesek inkl. 1 bivol 7.650 US$

Mongolija: 11 dni, od/do Ulan Bator, skupni znesek inkl. 1 kozorog 2.645 US$14 dni, od/do Ulan Bator, skupni znesekinkl. 1 maral, 1 sibirski srnjak 6.200 US$

Kazahstan: 8 dni, od/do Almaty, skupniznesek inkl. 1 kozorog 3.600 US$12 dni, od/do Almaty, skupni znesek inkl. 1 maral do 14 kg 7.250 US$

Øvedska: 7 dni, od/do Ornskoldsvik, skupniznesek inkl. 1 veliki petelin, 1 ruøevec, 1 gozdni jereb, 1 belka 1.230 �

Rusija: 9 dni, od/do Ekaterinenburg, skupniznesek inkl. 1 sibirski srnjak s teæo 800 do1.000 g, 1.990 USS14 dni, od/do Markowo, skupni znesek inkl.1 tschukotka los 6.500 US$

Œeøka: 5 dni, skupni znesek inkl. 1 muflonz rogovi za 160 do 170 CIC toœk 935 �2-dnevni pogon, skupni znesek inkl. z vsemiodstreli 195 �

Madæarska: 4 dni, skupni znesek inkl. 1 jelen s teæo rogovja 5,00 kg, 1.050 �

Turœija: 8 dni, od/do Ankara skupni znesekinkl. 2 merjasca z veœ kot 20 cm œekani2.195 �

Vse cene so brez letalskega prevoza!Tel. (Slovenija): +43/676/5668068Tel. (Nemœija, Anglija): +43/676/5668067Faks: +43/3464/2520E-mail: [email protected]: www.hunting-tours.com

Na Maøunu bo 21. 8. 2005 z zaœetkom

ob 11. urilovsko-kulturna prireditev –

XI. HUBERTOVA MAØA.

Po maøi bo lovsko druæabnosreœanje.

Vabljeni!

Informacije po telefonu031/623-053 ali 031/832-596e-mail: [email protected]


Priœakujem leglo nemøkihgoniœev, (23. 7. 2005), odliœnih,delovnih starøev. Oœe: 5/I, mati:5/I R CAC. Prednaroœila spre-jemam po tel.: (03) 581-33-25 ali031/530-775.

Prodam avtomatiko, primer-no za krmilnice (dimenzije:130 x 70 x 25 mm), z moænostjonastavitve 20 razliœnih progra-mov in œasov delovanja od 0 do20 sekund. Prodam tudi modelez moænostjo daljinskega krmlje-nja. Garancija eno leto. Tel.: 041/551-546.

Prodam nekaj starejøihlovskih puøk – »biksaric«in enostrelk, z dovoljenjem zazbiranje ali pa jih (ob doplaœilu)lahko uradno uniœimo in natozanje ne potrebujete veœ nabav-nega dovoljenja. Tel.: 041/376-491.

Prodam øibrenico CZ – brez-petelinko, kal. 16 – 16, kupimpa kombinirko Zoli, borovelj-sko bokarico ali Suhlovo bokari-co – kombinirko.Tel.: (02) 670-92-52.

Kupim matrico 9,3 x 72 R.Tel.: 031/322-235.

Prodam polavtomatske puø-ke, kal. M 76, kal. 8 x 57 JS sstr. daljnogledom in MiniDragunov, kal. 7,62 x 39, s str.daljnogledom in Smith & RubinK-31. Tel.: 041/590-180.

Kupim polavtomatske puø-ke modelov: K 41 in G 43 vkalibru 8 x 57 in piøtole P 08.Tel.: 041/590-180.

Prodam œeøko bokaricoSuper Brno, kal. 12/7 x 65 R, sstr. daljnogledom (Suhlovamontaæa). Tel.: 041/704-142.

Prodam tricevko, kal. 16 – 16/7 x 57 R, z vloæno cevjo, kal.

.22 Mag. Suhl, z montiranim str.daljnogledom 3 – 12 x 56 inkombinirko ŒZ, kal. 7 x 57 R /16, z menjalnimi cevmi 12/12.Tel.: 041/755- 578.

Prodam œeøko bokarico Su-per Brno, kal. 12/7 x 65 R, s str.daljnogledom. Tel.: 041/533-822.

Prodam rusko øibrenico –petelinko, kal. 16 – 16. Tel.: 041/880-624.

Prodam vrhunsko leglo kdl.istrskih goniœev, odliœnih,delovnih starøev. Mati 5/I, oœe5/I. Potomec iz te paritvenekombinacije je Evropski mladin-ski prvak (Dunaj 2005). Tel.: (01)83-62-578, Pajniœ.


JESENSKO-ZIMSKI LOVI V TUJINI:– HRVAØKA:4 dni lova + medved æe od 2.690 �muflon (medalja) æe od 2.090 �

– MADÆARSKA:jelen v ruku æe od 1.470 �4 dni lova + jelen do medalje 990 �5 dni + odstrel treh srnjakov) 1.095 �

– NAMIBIJA:11 dni + 7 trofej (All incl.) 4.200 �

– JAR:12 dni + 7 trofej (All incl.) 3.495 �12 dni (+ odstreli) 2.685 �

– KANADA: 6-dnevni lov + belorepi ali mulasti jelen 2.500 USD + vapiti (elk) ali los 4.500 USD + puma (lov s psi) 3.500 USD

– MONGOLIJA:12 dni + sib. kozorog (All incl.) 3.850 �12 dni + sib. srnjak (All incl.) 3.897 �

– KAZAHSTAN:12 dni + sib. kozorog (All incl.) 4.845 �9 dni + sib. srnjak (All incl.) 3.945 �15 dni + maral (All incl.) 7.485 �

– RUSIJA:7 dni + evropski los (All incl.) 3.900 USD12 dni + sibirski los (All incl.) 6.900 USD6 dni + medved ob brlogu 5.370 USD

KAKOVOST JE NAØA PREDNOST!

OBVESTILOKLUB LJUBITELJEV PSOV JAMARJEV

PRIREJA V JESENSKEM ŒASU NASLEDNJE PRIREDITVE:

Vsestranska uporabnostna preizkuønja za JAZBEŒARJE (VUP –CACT – SLO): 3. SEPTEMBER 2005; LD Grosuplje. Zbor ob 8. uri pred Gostilno Bela griva v Grosupljem. Prijave z obojestransko fotokopijo rodovnika poøljite na sedeæ kluba do24. 8. 2005! Pogoji: opravljen PNZ ali vzrejna preizkuønja.

Vsestranska uporabnostna preizkuønja za TERIERJE (VUP –CACT – SLO): 15. OKTOBER 2005; LD Kapele. Zbor ob 8. uri pred lovsko koœo LD Kapele. Prijave z obojestransko fotokopijo rodovnika poøljite na sedeæ kluba do1. 10. 2005! Pogoji: opravljen PNZ ali vzrejna preizkuønja.

Vzrejni pregled z vzrejno preizkuønjo za JAZBEŒARJE 24. SEPTEMBER 2005; LD Brezovica. Zbor ob 8. uri pred gasilskim domom v Notranjih Goricah. Prijave z obojestransko fotokopijo rodovnika poøljite na sedeæ kluba do14. 9. 2005! Pogoji: opravljen preizkus ostrosti in telesna ocena.

Vzrejni pregled z vzrejno preizkuønjo za TERIERJE1. OKTOBER 2005; LD Vrhnika Zbor ob 8. uri pri kamnolomu pod Œelom – Vrhnika. Prijave z obojestransko fotokopijo rodovnika poøljite na sedeæ kluba do21. 9. 2005! Pogoji: opravljen preizkus ostrosti in telesna ocena.

OPOZORILO: Prepozno prispele prijave oz. nepopolne prijave ne bomo upoøtevali! Informacije: sedeæ kluba oz. po tel.: (01) 25-14-900.

DRUØTVO LJUBITELJEV PTIŒARJEV

organizira

PRIPRAVLJALNI TEŒAJ ZA JESENSKO VZREJNO PREIZKUØNJO PTIŒARJEV (JZP)

Teœaj bo obsegal predvidoma 40 do 45 ur, potekal pa bo dvakrat na teden na obmoœju nekdanjegagojitvenega loviøœa Ljubljansko polje - Roænik. Zaœetek teœaja in teoretiœni del bosta v sredo, 31. 8. 2005, z zaœetkom ob 18. uri na sedeæu Druøtvaljubiteljev ptiœarjev (DLP), Æupanœiœeva 9/II, Ljubljana.Cena teœaja: 20.000,00 SIT za vse œlane DLP, 25.000,00 SIT za lovce, ki niso œlani DLP, in30.000,00 SIT za nelovce, ki niso œlani DLP. V ceno je vkljuœena tudi vsa divjad, ki jo bomo potrebovali pri øolanju.Plaœila teœaja na TTR Druøtva ljubiteljev ptiœarjev: 02010-0253852458, s pripisom »za teœaj JZP 2005«.Vse dodatne informacije: Andreja Strajnar; tel.: (01) 5343-112, GSM: 041/484-242.

Pogoji za prijavo psa na teœaj: pes mora imeti opravljen teœaj osnovne posluønosti lovskih psov poprogramu VP - 2 oziroma katerem koli drugem sorodnem programu øolanja.Prijava psa na teœaj je obvezno pisna na naslov: DRUØTVO LJUBITELJEV PTIŒARJEV,Æupanœiœeva 9/II, 1000 Ljubljana. Ob prijavi priloæite fotokopijo obeh strani rodovnika in dokaziloo plaœilu teœaja.Zadnji rok prijave: 20. 8. 2005.

NAMIBIJA

KUDUBERG FARMA

VAM NUDI FOTOSAFARI

IN LOV NA 15 VRST ANTILOP V DOMAŒEM VZDUØJU.

ZA VSE DODATNE INFORMACIJESMO DOSEGLJIVI PO

GSM: 031/669-615.

LKD GORICA – NOVA GORICA

VK ZA BARVARJE PRI KZS

v sodelovanju z LD PLANOTA

ORGANIZIRAJO

DRÆAVNO TEKMOVANJE V DELU

PO UMETNEM KRVNEM SLEDU

ZA VSE PASME LOVSKIH PSOV

V SOBOTO, 10. SEPTEMBRA 2005.

Zaœetek tekmovanja bo ob 8. uri pred lovsko koœo LD Planota na PONIKVAH.

Tekmovanje bo potekalo po Pravilniku za samostojno tekmo v delu po umetnem krvnem sledu (brez prisotnosti sodnika nasledu).

POGOJI ZA UDELEÆBO:

– pes mora biti telesno ocenjen in imeti opravljeno LT ali UP v delu po umetnem krvnem sledu,

– tekmovalci morajo biti obleœeni v primerna lovska oblaœila,imeti morajo nahrbtnik, puøko in naboje ter vso potrebno opre-mo in dokumente za psa (primerna ovratnica, sledni jermen,rodovnik, knjiæica o cepljenju itn.);

– tekmovalci morajo predhodno plaœati prijavnino v viøini 5.000sit na TRR LKD Gorica - Nova Gorica øt. 04750-0000112571.

Organizator si pridræuje pravico omejiti øtevilo tekmovalcev.

Zadnji rok za prijavo je 1. 8. 2005. Prijavite se tako, da nanaslov LKD Gorica - Nova Gorica, Preøernova 17, 5000 NovaGorica, poøljete obojestransko fotokopijo rodovnika psa, ki jipriloæite potrdilo o plaœani prijavnini.

Informacije po telefonu 031/ 505 026, Angel Vidmar.



Lovska druæina Gozdnik - Griæe

vabi na

TRADICIONALNO MEDDRUÆINSKO

STRELSKO TEKMOVANJE

ZA POKAL KS GRIÆE,

ki bo v nedeljo,17. 7. 2005 z zaœetkom ob 9. uri

na streliøœih ob lovskem domu na Gozdniku.

Tekmovale bodo triœlanske strelske ekipe iz iste LDter posamezniki v trojni kombinaciji:• 15 glinastih golobov • 10 strelov na tarœo srnjak • 5 strelov na tarœo beæeœi merjasec.

Najboljøi strelci in ekipe v kombinaciji bodo prejeli pokale, za posamezne discipline bodo najboljøim podeljene medalje, najuspeønejøim 15 pa tudi praktiœne nagrade.

Tekmovanje bo na pokritih streliøœih.

Prijave sprejemamo na dan tekmovanja do 12. ure.

Cesta iz Æalca, ki vodi proti Zabukovici (od podjetjaMinerva), bo ustrezno oznaœena s smerokazi.

Dodatne informacije po tel.: 041/497-071 Bogdan Verdev, na dan tekmovanja (03) 57-16-510.

Tako kot vedno bomo poskrbeli za prijetno vzduøje in zabavo!

VABLJENI!

17. DRÆAVNO PRVENSTVOV VODNEM DELUZA VSE PASME

LOVSKIH PSOV – CACT

LOVSKO-KINOLOØKO DRUØTVO LJUBLJANAIN LOVSKA DRUÆINA IG

prirejatapod pokroviteljstvom mesta LJUBLJANE

17. DRÆAVNO PRVENSTVOV VODNEM DELUZA VSE PASME

LOVSKIH PSOV – CACT

Tekmovanje bo 3. 9. 2005, zaËetek ob 8. uri, z zborom pred lovskimdomom LD Ig v Dragi pri Igu. Prehodni pokal lahko prejme samo tek-movalec iz Slovenije.

Obvezne prijave s priloæeno fotokopijo obeh strani rodovnika psa jetreba poslati na naslov: LKD Ljubljana, Æupanœiœeva 9, 1000 Ljub-ljana. Zadnji rok prijave: 15. 8. 2005. Tekmovati bo mogoËe posamiË-no in ekipno. Ekipo bodo sestavljali trije vodniki s psi. Prijavijo se lah-ko samo vodniki, katerih pes ima opravljeno JZP (ptiËarji) oz. PNZ zadoloËeno pasmo.

Kotizacija za udeleæbo je 8.000 sit, ki jo mora vodnik poravnati predprireditvijo. Obvezno je treba predloæiti tudi zdravstveno knjiæico psaz dokazilom o cepljenju psa proti steklini (najmanj 10 dni pred prire-ditvijo).

Øtevilo tekmovalcev je omejeno na 24 udeleæencev, zato pohitite s prijavami!

Lovska druæina P R E B O L D

prireja tradicionalno

LOVSKO STRELSKO TEKMOVANJE ZA ŒLANE IN VETERANE

v streljanju na glinaste golobe, na MK srnjak in divji praøiœ,

ki bo v nedeljo, 31. 7. 2005, pri lovskem domu na Golavi z zaœetkom ob 9. uri.

Prijave triœlanskih ekip in posameznikov bomo sprejemali do 12. ure nakraju tekmovanja. Najboljøe ekipe in posamezniki bodo prejeli pokale inbogate praktiœne nagrade.

Za dober srnjakov golaæ in prijetno poœutje bo tradicionalno dobro poskrbljeno.

Vse dodatne informacije dobite po GSM 041/608 345.

DRUØTVO LJUBITELJEV PTIŒARJEVv sodelovanju z LKD Posavja - Krøko

organizira

28. MEMORIAL BOGDANA SEÆUNA(Mednarodna ØPP ptiœarjev)CACIT – FCI

Preizkuønja bo 1. in 2. oktobra 2005 v loviøœu LD Krøko.

Startnina: 8.000,00 SIT (za tujce 37 �) in jo je treba vplaœatina TTR Druøtva ljubiteljev ptiœarjev: 02010-0253852458, s pripisom »za ØPP – SM 2005«.

Vse dodatne informacije: Andreja Strajnar;

tel.: (01) 53-43-112, GSM: 041/484-242.

Pogoji za prijavo psa na preizkuønjo: telesna ocena najmanjprav dobro, opravljena PZP z najmanj 60 toœkami, JZP z najmanj 165 toœkami ali PP/ØPP ali VUP z najmanj II. n. r. Psi iz tujine morajo imeti poleg najmanj prav dobre telesneocene opravljeno tudi preizkuønjo v delu na polju in v vodi.

Œitljivo izpolnjene prijavnice s fotokopijo obeh stranirodovnika in potrdilom o plaœani startnini poøljite na naslov:

DRUØTVO LJUBITELJEV PTIŒARJEV, Æupanœiœeva 9/II, 1000 Ljubljana.Zadnji rok prijave: 15. 9. 2005.

Velika izbira strelnih daljnogledov razliœnih dimenzij in poveœav z osvetlitvijo ali brez. Vsi daljnogledi so polnjeni z duøikom, so odporni proti odsunu in imajo 5-letno garancijo.



Poveæite dopust v Dalmaciji z lovom na muflona!2 dni lova in odstrel muflona z rogovi do medalje (184,9 CIC toœke) za 899 �(od 1. julija naprej).

Lov na srnjaka v prsku. 3 dni lova, odstrel 3 srnjakov, 3 x polpenzion za 990 �(Madæarska). Pavøalni lov v Sloveniji, Hrvaøki: 250 � za uplenjenega srnjaka.

Lov na jelena v ruku na Madæarskem, le uro ali dve od meje. Odstrel jelena 150 do 160 CIC toœk = 850 �. Mogoœ lov in odstrel jelenov z rogovjem z medaljo, pa tudireprezentativnih primerkov.

990 � za 5-dnevni lov na merjasca v Turœiji (od maja do oktobra). Lov na œakanje ob krmiøœu in na zalaz ob meseœini na æitnih poljih.

990 � za 5-dnevni lov s pogonom na divje praøiœe v Turœiji (od novembra do februarja).Odhod organizirane skupine 25. 11. 2005.

899 � za safari v Namibiji: 7 dni v loviøœu, 5 polnih dni lova. 50 % popust pri odstreludrugega primerka æe uplenjene trofejne divjadi, 75 % popust pri odstrelu netrofejnedivjadi.

Sibirski kozorog ali sibirski srnjak v Mongoliji: 7-dnevni aranæma za 1.840 �. Lov po programu, polni penzion. Odstrelna taksa za kozoroga ali srnjaka: 800 �.

Dodatna moænost: 2-dnevni lov gazel ob doplaœilu 450 �.

Pasat,Pasat, d.o.o.>http://www.pasat.si > [email protected] > tel.: 01/428 37 40 > faks: 01/428 37 44

Slavnostnelovske kroje,

srajce, telovnike,hubertus plaøœe

in pelerineizdelujemo

po meri.

Branko Roæman, s.p.

Erjavœeva 5, BreæiceGSM: 031/544 808

Erjavœeva 5, BreæiceGSM: 031/544 808

www.krojastvo-rozman.sie-poøta: [email protected]

64.900,64.900,0000


Documents

Foto: M. Samar LOVNE DOBE: LOVEC - Lovska zveza328 Lovec, LXXXVIII. letnik, øt. 7–8/2005 Œ e se ozremo nekaj let nazaj, bomo hitro ugotovili, da se o prenovi naøe organizacije