Zabavno, poučno in nič mučno - Geopark Karavanke

FOSILI - zgodbe iz preteklosti!

Geo-projektni dnevi v šolskem letu 2015/2016

Velik izziv in pomembna naloga Geoparka Karavanke je, da bogato zemeljsko zgodovino predstavi in približa vsem zainteresiranim in znanja željnim, ter da privabi tudi tiste manj zagrete. V Geoparku Karavanke želimo osvetliti pomen geologije in vsega, kar je z njo povezano. Velik poudarek je na izobraževanju otrok, šolarjev, mladine ter popularizaciji te po zmotnem prepričanju težke teme, ki obravnava nastanek Zemlje, kamnine, minerale in fosile. Malokdo ve, kje vse v vsakdanjem življenju uporabljamo izdelke, v katerih se skrivajo najrazličnejše surovine. Premalo ljudi se tudi zaveda, da nekaterih mest v regiji sploh ne bi bilo, če pred stoletji ne bi začeli odkopavati rude, in da zaradi geologije na tem območju ne občutimo pomanjkanja vode. Geologija prav tako pogojuje rodovitnost naših tal, na katerih proizvajamo hrano. Daje izgled pokrajini in povzroča

preglavice ob naravnih nesrečah, kot so poplave.

V šolskem letu 2015/2016 razpisujemo temo:

V geološki preteklosti današnjega ozemlja Geoparka Karavanke je bilo življenje v morju izjemno bogato. O tem nam pričajo številni fosilni ostanki. Področje geologije, ki se ukvarja s preučevanjem fosilov, imenujemo paleontologija. Ta je za nas posebej zanimiva, saj nam razkriva, kdo so naši predniki, katera živa bitja so nekoč živela na Zemlji in zakaj jih danes ni več. Veliko nam pove o procesih v notranjosti Zemlje, pa tudi o

podnebnih spremembah in dogajanju v vesolju za časa zemeljske zgodovine.

Gradivo pred vami naj služi kot osnova za izvedbo geo-projektnih dni v šolah in vrtcih. Verjamemo, da se vam bodo porodile še nove in kreativnejše ideje ter zamisli za izvedbo

vaših geo projektnih dni. Vaših rezultatov se že veselimo!

Nekaj idej v gradivu se je porodilo v naših glavah, nekaj smo jih našli nasvetovnem spletu in nekaj v knjigah, za vas pa smo jih zbrali: Lenka Stermecki, Mojca Bedjanič, Sandra Zvonar,

Suzana Plohl, Antonia Weissenbacher, Danica Gradišnik, Darja Komar, Danijela Modrej

Fotografije in slike: arhiv ZRSVN in splet

lustracije: Samo Jenčič

Koristne povezave:http://www.zrsvn.si/sl/http://www2.pms-lj.si/

http://www.geopark-karawanken.at/

SREČNO!

FOSILI - zgodbe iz preteklosti!

FOSILI - ZGODBE IZ PRETEKLOSTI!

FOSILIZACIJA je proces nastanka fosilov. Trdi deli organizmov se pogosteje ohranijo, medtem ko mehke dele po odmrtju nadomesti mineralna snov. Najpogosteje je to kalcit, lahko pa tudi kremenica, pirit … Voda lahko raztopi trdne dele in jih nadomesti z drugo mineralno snovjo. Nastanejo kamena jedra.

Oglej si spodnjo skico, ki ponazarja proces fosilizacije in z njeno pomočjo razvrsti kartončke v pravilnem vrstnem redu. Poišči jim tudi ustrezne podnapise.

Polž veselo živi v morju, nato lepega

dne umre.

Prekrije ga sediment, mehki deli razpadejo, lupina otrdi.

Lupina se raztopi, ostane njen odtis.

Raztopljene mineralne snovi

zapolnijo votline in otrdijo v odlitek

lupine.

Ko kamnino razbijemo, sta fosilna ostanka odtis in kameno

jedro, ki ponazarja lupino.

Opomba: razreži kartončke s skicami in podnapisi, jih pomešaj in pravilno poveži.

3

FOSILNI OBESEK

FOSILI so okamneli ostanki nekdaj živečih rastlin in živali. Fosili pa niso le školjke ali listi v kamenju. So lahko kakršni koli ostanki nekdaj živega sveta, tudi razni sledovi in odtisi, na primer dinozavrove stopinje, sledovi lazenja različnih nevretenčarjev, sledovi grizenja, vrtanja. Če fosile znamo “prebrati”, lahko izvemo zelo veliko o sami geološki preteklosti. S pomočjo fosilov smo tudi korak bližje razumevanju razvoja živih bitij!

Fosilov ne najdemo kar povsod, zato jih je v naravi potrebno varovati. Če pa si želimo kakšnega za spominek, si ga lahko izdelamo kar sami!

POTREBUJEŠ:ź glino,ź lupine školjk, polžje hišice, kakšnega dinozavra ali drugo živalco-igračo,

»medvedovo šapo«, liste in razne druge rastline,ź lesene paličice za valjanje gline,ź nožek.

NAVODILO:Glino oblikuj v kroglice, ki jih nato sploščiš. Predmete odtisni v sploščeno glino in pusti čez noč, da se fosil strdi. Če v še mehko sploščeno glino narediš luknjo, lahko izdelek uporabiš za obesek.

4

Namig: obesek lahko poljubno pobarvaš ali okrasiš z bleščečimi kamenčki in perlicami.

FOSIL MAGNETEK

FOSILI so okamneli ostanki rastlin in živali, pa tudi njihovi sledovi ali odtisi, ohranjeni v sedimentu ali sedimentni kamnini. V naravi lahko najdemo fosilne lupine polžev, školjk … ali pa njihova okamnela jedra (polž pogine, njegovi mehki deli zgnijejo in skozi lupino počasi prodirajo snovi, bogate z minerali. Te zapolnijo polžjo hišico in otrdijo v kamnino.). Z malo sreče jih boš lahko našel v naravi, do takrat pa si izdelaj svoje kamnito jedro polža, školjke …

POTREBUJEŠ:ź model fosila iz mavca,ź tempera barve,ź čopič,ź lepilo,ź magnet.

NAVODILO:Iz mavca izdelaj model fosila (polža, školjke …) in počakaj, da se posuši. Nato ga pobarvaj in prilepi še magnetek. Dobil si svoj fosil, s katerim lahko okrasiš hladilnik.

5

MINI PREMOGOVNIK

PREMOG so poogleneli ostanki orjaških dreves in praproti ter drugih dreves, ki so rasla pred milijoni let. Po odmrtju so se pogreznila v močvirje, kjer jih je prekrilo blato in tako preprečilo dostop kisika. Tako rastline niso zgnile, ampak so pooglenele. V milijonih let je nastal premog.

POTREBUJEŠ:ź plastenko,ź rastlinske dele – listje, travo,

plodove,ź pokrov kozarca za vlaganje,ź manjši kamen za obtežitev.

NAVODILO:Vzemi plastenko, ki ti jo naj odrasla oseba odreže tik pod vrhom. Spodnji del plastenke napolni z rastlinskimi deli. Vse skupaj zalij z vodo. Nato ves material prekrij s pokrovom kozarca za vlaganje in ga močno pritisni navzdol ter še dodatno obteži s kamnom. Plastenko na vrhu prekrij še z odrezanim zgornjim delom steklenice, da zagotovo preprečiš dostop zraka. Steklenico odloži na toplo mesto, vsak dan pa pokrov s kamnom še malo pritisni (delovanje pritiska). Opazuj, kaj se dogaja z rastlinskim materialom v plastenki!

Na podoben način nastajajo tudi premogi v naravi. Po odmrtju rastlin, se le-te odlagajo v močvirjih, kjer se pogreznejo in jih prekrije blato. S tem je onemogočen dostop kisika. Rastline začnejo pooglenevati, na njih se odlagajo nove in nove plasti. Povečuje se pritisk na spodaj odložene plasti, voda se iztiska, prav tako nastali plini. V procesu okamnitve nastane šota. Z nalaganjem novih plasti in povečevanjem pritiska v nekaj milijonih let nastane lignit, v še daljšem obdobju rjavi premog, nato črni premog in nazadnje, kot najstarejši, antracit.

6

KAKO PUSTITI DOBER VTIS?

Beseda je grškega izvora: pale – pred davnimi časi, onta – nekaj kar obstaja, logija – veda, je torej znanstvena veda o življenju, ki je obstajalo pred davnimi časi. Ukvarja se s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji. Njen predmet preučevanja so arhaične rastline in živali oziroma njihovi fosilni ostanki. Veda obsega preučevanje telesnih ostankov, sledi, grobov, fosiliziranih izločkov (koprolitov), kemičnih ostankov ... Fosili so ene najpomembnejših sledi preteklosti.

PALEONTOLOGIJA

POTREBUJEŠ:Za izdelavo kalupa:ź 3 lončke mavca,ź 1 lonček vode,ź plastično posodo za mešanje,ź pekač,ź plastično živilsko folijo,ź barvo.

Za izdelavo odtisa:ź 1 lonček mavca,ź ½ lončka vode.

NAVODILO:Zmešaj 3 lončke mavca in 1 lonček vode, da dobiš gladko gosto maso. Maso preloži v pekač. V maso odtisni svojo dlan. Počakaj da se odtis strdi in posuši.

Na odtis sedaj položi folijo in ga napolni z nekoliko bolj tekočo mavčno mešanico (iz 1 lončka mavca in ½ lončka vode), ki si ji dodal kapljico poljubne barve. Ko se mavec strdi, odtis s pomočjo folije previdno izlušči iz kalupa.

Kadar so originalni fosilni ostanki preveč krhki, da bi jih lahko razstavili, v muzejih pogosto na enak način izdelujejo replike fosilnih ostankov.

7

Vir: http://riensonline.com/?product=baby-hand-and-foot-print-plaster-moulding-casting-mould-kit-capture-the-moment, 23. 11. 2015.

NAZAJ V PRETEKLOST!

FOSILI so okamneli ostanki rastlin ali živali, njihovi sledovi ali odtisi, ohranjeni v sedimentni kamnini. Kako pa se žival ali rastlina spremeni v fosil, si je zelo težko predstavljati. Ta igra te popelje milijone let nazaj v času, po korakih procesa fosilizacije, spoznaš pa tudi nevarnosti, katerim je izpostavljen organizem preden postane fosil.

POTREBUJEŠ:ź igralno ploščo,ź igralno kocko,ź igralne figurice (glino, lupino

školjke, lupino polža …)ź kartončke z opisi fosilov,ź 1 lonček mavca,ź ½ lončka vode.

NAVODILO:Lupino polža, školjke … vtisni v glino, da nastane vdolbina. Vanjo vlij mavčno zmes. Počakaj, da se strdi, nato jo previdno izlušči iz kalupa. Dobil si fosil – kameno jedro, ki ponazarja školjčno lupino in odtis (v glini). Pobarvaj fosil in ga uporabi kot igralno figurico.

Igra se lahko prične. Vrzi igralno kocko in sledi navodilom na igralni plošči. Na polju s fotografijo prepoznaj fosil. Lahko si pomagaš z opisi fosilov na kartončkih! Vsak neuspel poskus te vrne eno polje nazaj. Igralno ploščo lahko tudi pobarvaš!

8

9

Pri recentnih je hišica enodelna, spiralno zavita in

predstavlja ogrodje organizma. Živijo v sladkih

vodah, morju in na kopnem.

Piškotom podobne ploščice so nekoč sestavljale peclje

morskih organizmov, ki imajo zaradi svoje oblike ime po

roži. To so morske ________.

Vretence plazilca, ki je živel v morju in je bil po obliki podoben današnjemu

delfinu.

Izumrla skupina morskih živali, najbližji sodobni

sorodniki so lignji, hobotnice in sipe.

So najštevilčnejša skupina vretenčarjev, za fosilno

najdbo pa je potrebno veliko sreče.

Izumrla skupina morskih živali, svoje ime so dobili po spiralni obliki, saj spominjajo

na ovnove rogove.

10

Del čeljusti ali pokrovčka pri amonitih se imenuje (HITPA)

________ (preberi nazaj).

Spadajo med iglokožce. Njihovo telo je bolj ali manj

kroglasto, lahko je sploščeno in poraslo z dolgimi

_____________.

Za njih je pogosto značilna lupina iz dveh delov, ki jo

zapirajo močne mišice. Veliko vrst je primernih za prehrano.

____________ ali luknjičarke so praživali, ki imajo spiralno

zavito ali ravno hišico s številnimi kamricami.

So največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev, ki zajema več kot štiri petine

vseh danes živečih mehkužcev.

11

GEOLOŠKO DRUŽINSKO DREVO

NAVODILO:Sam ali s pomočjo staršev izdelaj družinsko drevo. Primerjaj ga z geološko časovno lestvico. Sedaj pa s pomočjo geološke časovne lestvice izdelaj svoje geološko družinsko drevo. Najstarejši dogodki naj bodo navedeni na dnu geološkega družinskega drevesa, proti vrhu pa naj sledijo mlajši. Zapiši pomembnejše dogodke v zgodovini ožjih sorodnikov (rojstva, poroke ...). Opredeli starost na začetek vsake dobe in periode tvoje geološke družinske časovne lestvice. Pomagaj si z geološko časovno lestvico in primerom na naslednjih straneh.

12

POTREBUJEŠ:ź preprosto tri- ali

štirigeneracijsko družinsko drevo po očetovi ali materini strani (vsak učenec izdela svojega),

ź geološko časovno lestvico in

ź kanček domišlije.

Hm, babica bo zagotovo vedela!

65 1,42 % 26. dec

251 4,07 % 11. dec

542 6,37 % 18. nov

4567 88,13 % 1. jan

Paleozoik

Predkambrij

Kenozoik

Mezozoik

Pred milijoni let

% celotnega časa

Geološka časovna lestvica

v enem letuGlavne gološke dobe

13

Poenostavljena geološka časovna lestvica

Vprašanje: ali opaziš kaj skupnega v imenih geoloških dob

oziroma vekov?

14

199,6

145,5

55,8

33,9

23

5,3

299

359

416

444

448

Geološka časovna lestvica

MILIJONI LET

15

Dru

žin

sk

o d

rev

o N

ov

ak

(Oče)

Hana

Jako

b

Jose

fina

M

ače

kA

na

M

ače

kJa

na

Jese

nek

Janez

Jese

nek

Sim

on

Nova

k

sin

ovi

in h

čere

/ n

ečaki

in n

ečakin

jeg

en

era

cij

a X

+ 1

Adam

inE

velin

a

(Koro

šec)

Nova

k

Jure in

Betk

a(N

ova

k)

Jese

nek

Tadej

Nova

kD

arja

Nova

k

Erik

inM

anuela

(Hra

stnik

) Ja

kob

Kle

men

Hra

stnik

An

dre

jin

Ka

tarin

a(V

rečk

o)

Sm

ole

j

Jože in

Sa

ra(S

mo

lej)

Ma

ček

Em

a

Sm

ole

jL

ea

Sm

ole

j

bra

tje i

n s

este

/ b

ratr

an

ci

in s

estr

ičn

eg

en

era

cij

a X

Am

adej

inA

manda

(Faki

n)

Nova

k

Leon

inR

afa

ela

(Nova

k)H

rast

nik

An

dre

jin

Eliz

ab

eta

(No

vak)

Sm

ole

j

Zvo

nko

inS

ara

(Lip

ej)

Nova

k

očetj

e i

n m

ate

re /

str

ici

in t

ete

gen

era

cij

a X

-1

ded

ki

in b

ab

ice

gen

era

cij

a X

-2

16

Dru

žin

sk

o d

rev

o N

ov

ak

(Oče)

Hana

Jako

b

Jose

fina

M

ače

kA

na

M

ače

kJa

na

Jese

nek

Janez

Jese

nek

Sim

on

Nova

k

Adam

inE

velin

a

(Koro

šec)

Nova

k

Jure in

Betk

a(N

ova

k)

Jese

nek

Tadej

Nova

kD

arja

Nova

k

Erik

inM

anuela

(Hra

stnik

) Ja

kob

Kle

men

Hra

stnik

An

dre

jin

Ka

tarin

a(V

rečk

o)

Sm

ole

j

Jože in

Sa

ra(S

mo

lej)

Ma

ček

Em

a

Sm

ole

jL

ea

Sm

ole

j

Am

adej

inA

manda

(Faki

n)

Nova

k

Leon

inR

afa

ela

(Nova

k)H

rast

nik

An

dre

jin

Eliz

ab

eta

(No

vak)

Sm

ole

j

Zvo

nko

inS

ara

(Lip

ej)

Nova

k

NA

SLE

DO

ZO

IK =

KE

NO

ZO

IK

MO

JZO

IK =

ME

ZO

ZO

IK

STA

RŠ

EO

ZO

IK =

PA

LE

OZ

OIK

STA

RE

STA

RŠ

IJ =

PR

ED

KA

MB

RIJ

17

1934 1934

1956

1986

2009

1935

1955

1985

Staršeozoik

2007

75

74

2

2

4

14

19

22

23

24

42

53

54

1

Nasledozoik

Mojzoik

2008

2007B

2005

Moje geološko družinsko drevoLeta od danes

2007A

1995

1990

1987

ZvonkijZvonko Novak (dedek) rojstvo 1934

Starestaršij SarijSara Lipej (babica) rojstvo 1935

NovaklipejijPoroka starih staršev 1955

AmadejicijAmadej Novak (oče) rojstvo 1965

AmandonAmanda Fakin (mati) rojstvo 1967

NovakfakinermPoroka staršev 1985

AdamoermAdam Novak (brat) rojstvo 1986

BetkasBetka Novak (sestra) rojstvo 1987

TadejasTadej Novak (brat) rojstvo 1990

DarjaraDarja Novak (sestra) rojstvo 1995

NovakorošecedaPoroka brata Adama 2005

SimonocenSimon Novak (nečak) rojstvo 2007

JesenekonovakocenPoroka seste Betke 2007

JanezinjanocenJanez in Jana Jesenek (nečak in nečakinja) rojstvo 2008

1986

1956

1967

FOSILNA SLIKA

POTREBUJEŠ:ź sveže liste rastlin (dreves, praproti ...),ź kladivo,ź povoščen papir,ź bel kos blaga ali platno,ź pinceto.

NAVODILO:Na povoščen papir položi platno, nanj pa razgrni sveže liste. Zgornja stran listov naj bo obrnjena proti platnu. Nato preko svežih listov položi še en zložen kos povoščenega papirja in s kladivom enakomerno udarjaj po celotni površini listov. Odstrani povoščen papir in liste. Počakaj, da se slika posuši in na koncu s pinceto odstrani morebitne preostale koščke listja.

18

Namig: sčasoma bodo barve na platnu

potemnele, še vedno pa bodo videti super!

Vir: http://vintagemusemodernviews.com/tag/diy-framed-leaf-fossil/, 20. 11. 2015.

Ideja: sliko lahko uokviriš, nanjo pa izvezeš svoje ime. V knjigah ali na spletu poišči še ime rastline.

FOSILNO TESTO

POTREBUJEŠ:ź školjčno lupino,ź 1 lonček navadne moke,ź 1/2 lončka soli,ź 1 lonček kavne usedline,ź 1/2 lončka ohlajene kave,ź posodo za mešanje,ź papir za peko,ź pekač,ź pečico.

NAVODILO:V posodi zmešaj moko, sol, kavno usedlino in kavo. Zmes gneti tako dolgo, da nastane testo, ki ga lahko oblikuješ v kroglice. V sploščene kroglice odtisni školjčno lupino. Fosilne odtise 30 minut peci v pečici na 220 °C.

19

Namig: za povdarjen vizualni učinek kamna

lahko v zmes dodaš tudi pesek ali mivko.

Vir: http://mrsriordan.edublogs.org/files/2014/10/IMG_2802-Version-2-1qqhuxy.jpg, 24. 11. 2015.

Vir: http://3.bp.blogspot.com/--en4knpOdZs/Tef6NTItJMI/AAAAAAAABlA/FbwRI3ZuLlQ/s1600/033.JPG, 24. 11. 2015.

FOSILNO MILO

JANTAR nastane iz drevesne smole, ki je po daljšem časovnem obdobju otrdela in okamnela. Žuželke se pogosto ujamejo znotraj lepljive smole in se za vedno ohranijo v obliki fascinantnih in lepih fosilov.

POTREBUJEŠ:ź prozorno milo za vlivanje

(glicerinsko milo),ź barvilo za milo (oranžno),ź plastične insekte,ź majhne plastične lončke s širokim

dnom,ź kuhalnik,ź posodo za segrevanje,ź leseno ali kovinsko palčko za

mešanje,ź nožek,ź papirnate brisače,ź plastične vrečke ali plastično folijo.

NAVODILO:Z nožkom razreži kos prozornega mila za vlivanje na manjše kocke. Koščke mila daj v posodo in jih na štedilniku ob stalnem mešanju na majhni temperaturi stopi. Ko je milo stopljeno, dodaj oranžno barvilo. Še enkrat premešaj in nalij v pripravljene modelčke ali plastične lončke. Previdno potopi plastičnega insekta v stopljeno milo v modelčku. Ko se milo strdi in ohladi, ga nežno izlušči iz modelov. S papirnato brisačo odstrani morebitne grobe dele. Milo zavij v plastično folijo ali vrečko in ga hrani v temnem in suhem prostoru.

20

Vir: https://disneyimagicademy.com/create-amber-fossil-soap/, 23. 11. 2015.

Namig:

Ideja:

za poseben učinek barvilo premešaj le z dvema giboma, da se le-to ne zmeša popolnoma z milom.

zavit v darilni papir je izdelek lahko odlično darilo!

Pozor: stopljeno milo je lahko zelo vroče in povzroči opekline! Pri segrevanju mila in vlivanju v modelčke naj ti pomaga odrasla oseba!

FOSILNA DEKORACIJA

POTREBUJEŠ:ź blago,ź barve za blago,ź gobico, čopič ali valjček,ź vodo,ź univerzalno lepilo,ź flomaster,ź lonček za barvo,ź zaščito za delovno

površino,ź kos tanke pene inź kos trdega kartona.

NAVODILO:Na kos tanke pene nariši fosilni ostanek amonita ali ribe. Izreži dele narisanih fosilnih ostankov in jih nalepi na trši karton. To bo služilo kot model za odtise. Model premaži z barvo in odtisni na poljubno površino.

21

Vir: http://www.cuttingedgestencils.com/fossil-shell-stenciled-paint-a-pillow-kit.html, 23. 11. 2015.

Nasvet: upoštevaj navodila proizvajalcev barv za ročni

potisk na blago.

Namig: potiske lahko z ustreznimi barvami delaš na

različne podlage.

22

Primer: modele lahko tudi poenostaviš in povečaš ali

pomanjšaš.

ODTISI PRETEKLOSTI

PALEONTOLOGI poleg preučevanja razvoja življenja na Zemlji raziskujejo tudi sledi nekdaj živečih rastlin ali živali. Te prav tako uvrščamo med fosile. Z natančnim preučevanjem sledi lahko razberemo način življenja živih bitij, ki so jih pustila. Paleontologija obsega preučevanje telesnih ostankov, sledi, grobov, fosiliziranih izločkov (koprolitov), kemičnih ostankov ... Fosili so ene najpomembnejših sledi preteklosti.

POTREBUJEŠ:ź peskovnik.

NAVODILO:Način preučevanja fosilnih sledi lahko preizkusite tudi v peskovniku. Najprej naj iz ene strani na drugo stran peskovnika hodi otrok, nato še učitelj/vzgojitelj, nato naj oba tečeta. Preštejte korake, ki jih na enaki razdalji naredi odrasla oseba in primerjajte s številom korakov otroka. Enako primerjajte korake odraslega in otroka pri teku. Razložite še razlike!

23

Za kreativne: barvne odtise lahko ustvarjate tudi na papirju po katerem hodite. Pobarvate lahko boso stopalo ali pa iz kartona izrežete dinozavrov odtis, ki ga

nataknete na copate.

Naloga: oglej si sliko na levi s sledmi dinozavrov in poskusi

ugotoviti, kaj so takrat počeli. Opiši!

LEDENI OSTANKI

POTREBUJEŠ:ź napihljive balone,ź figurice dinozavrov,ź vodo,ź sol,ź pladenj,ź trd predmet za

izkopavanje.

NAVODILO:Figurice dinozavrov vstavi v napihljive balone in jih napolni z vodo. Čez noč jih pusti v zamrzovalniku. Ko voda zamrzne, odstrani balone, fosile pa postavi na pladenj. Za klesanje zamrznjenih fosilov uporabi žličko, vročo vodo, kovinsko palčko, sol ...

24

Razmisli: s čim paleontologi izkopavajo fosile? Kakše vrste fosilov poznaš?

Vir: http://parentingchaos.com/pretend-archeological-dinosaur-dig-preschool/, 24. 11. 2015.