Finansiski izve[tai i izve[taj na nezavisnite revizori ... · Platen danok na dobivka (24,963) (41,864) Dobivka/(Zaguba) po promenite vo obrtniot kapital 683,209 (258,483) Prilivi

Finansiski izve[tai i izve[taj na nezavisnite revizori

Stopanska Banka a.d. Bitola

31 Dekemvri 2007 godina


Sodr`ina

Strana Bilans na uspeh 3

Bilans na sostojba 4

Izve[taj za promenite vo kapitalot 5

Izve[taj za pari~nite tekovi 6

Bele[ki kon finansiskite izve[tai 7


Pridru`nite bele{ki se sostaven del na ovie finansiski izve{tai

3

Bilans na uspeh

(000 mkd) Godina [to zavr[uva na 31 Dekemvri Bele[ki 2007 2006 Prihodi po kamati 467,946 408,501(Rashodi) po kamati (166,926) (116,971)Neto prihodi po kamati 5 301,020 291,530 Prihodi od nadomesti i provizii 83,758 78,605 (Rashodi) od nadomesti i provizii (15,181) (13,584)Neto prihodi od nadomesti i provizii 6 68,577 65,021 Prihodi od vlo`uvawa 7 24,556 15,901 Ostanati delovni prihodi 8 669 3,303 Delovni prihodi 394,822 375,755 Prihod od osloboduvawe na rezervacii, neto 9 63,086 26,095 Pozitivni kursni razliki, neto 10 10,473 7,940 Ostanati delovni (rashodi) 11 (175,738) (185,127) Delovni (rashodi) (102,179) (151,092) Dobivka pred odano~uvawe 292,643 224,663 Odano~uvawe 12 (35,462) (25,053) Neto dobivka za godinata 257,181 199,610 Dobivka za imatelite na obi~ni akcii 26 256,983 198,999 Zarabotuva~ka po akcija - osnovna (den.po akcija) 26 659.50 562.50



5

Izve[taj za promenite vo kapitalot

(000 mkd)Izdadeni

akciiSopstv.

AkciiPremii za

akciiRezervi Neraspre-

delena Dobivka

Vkupno

Sostojba na 01 Januari 2006 1,084,512 - 645 243,558 273,724 1,602,439Dobivka za godinata - - - - 199,610 199,610Dividendi i bonusi - - - - (139,327) (139,327)Raspored na neraspred.dobiv. - - - 10,470 (10,470) -Emisija na akcii 88,419 - - - (69,900) 18,519Sostojba na 31 Dekemvri 2006 1,172,931 - 645 254,028 253,637 1,681,241 Sostojba na 01 Januari 2007 1,172,931 - 645 254,028 253,637 1,681,241Dobivka za godinata - - - - 257,181 257,181Dividendi i bonusi - - - - (199,162) (199,162)Raspored na neraspred.dobiv. - - - 13,707 (13,707) -Sostojba na 31 Dekemvri 2007 1,172,931 - 645 267,735 297,949 1,739,260



6

Izve[taj za pari~nite tekovi

(000 mkd) Bele[ki Godina [to zavr[uva na 31

Dekemvri 2007 2006Gotovinski tek od delovni aktivnosti Dobivka pred odano~uvawe 292,643 224,663Amortizacija 15,991 15,034Prihod od osloboduvawe na rezervacii, neto (51,264) (25,965)Otpis na imot namenet za proda`ba 18 -Kapitalizirani dividendi (533) (240)Prihodi od dividendi (710) -Prihodi od naplateni otpi[ani pobaruvawa (11,822) (130)Prihodi po osnov na kamati i provizii, neto (369,597) (356,551)(Zaguba) pred promenite vo obrtniot kapital (125,274) (143,189) Promeni vo obrtniot kapital Plasmani kaj banki (813,415) (526,949)Krediti na klienti 271,143 (179,263)Ostanati sredstva 310 549Obvrski kon banki i finansiski institucii 73,911 110,735Depoziti na klienti 1,313,632 498,042Ostanati obvrski (12,135) 23,456Platen danok na dobivka (24,963) (41,864)Dobivka/(Zaguba) po promenite vo obrtniot kapital 683,209 (258,483) Prilivi po kamati i nadomestoci 548,427 480,458Plateni kamati i nadomestoci (171,034) (128,184)Naplateni otpi[ani pobaruvawa 11,822 130 1,072,424 93,921 Gotovinski tek od investicioni aktivnosti Nabavka na zgradi i oprema (17,964) (13,784)Vlo`uvawa vo hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba

71 -

Vlo`uvawa vo hartii od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe

13,130 (252,977)

Prihodi od dividendi 533 - (4,230) (266,761) Gotovinski tek od finansiski aktivnosti Isplateni dividendi i bonusi (199,162) (139,327)Priliv / (otplata) na krediti, neto 69,733 40,841 (129,429) (98,486) Promeni vo ispravkite vklu~eni vo pari~nite sredstva i iznosite kaj NBRM (1,025) (68) Neto promena na par.sredstva i par.ekvivalenti 937,740 (271,394)Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na po~etok 13 1,286,437 1,557,831Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na kraj 13 2,224,177 1,286,437


7

Bele[ki kon finansiskite izve[tai

1 Op[ti informacii Stopanska Banka a.d. Bitola (vo ponatamo[niot tekst "Bankata") e osnovana kako akcionersko dru[tvo na 07 juni 1995 po odvojuvaweto od Stopanska Banka a.d. Skopje. Centralata na Bankata e locirana na ul. Dobrivoje Radosavqevi] br. 21, Bitola, Republika Makedonija. Bankata e ovlastena od Narodna Banka na Republika Makedonija za vr[ewe na platen promet, kreditni i depozitni aktivnosti vo ramkite na Republika Makedonija i vo stranstvo. Vkupniot broj na vraboteni na Bankata na 31 Dekemvri 2007 i 2006 godina iznesuva 127 odnosno 133 vraboteni, soodvetno. 2 Smetkovodstveni politiki Vo prodolènie se prikaàni osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni pri podgotovkata na ovie finansiski izve[tai. Ovie politiki se konzistentno primeneti na site prikaàni godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.

2.1 Osnova za podgotovka Ovie finansiski izve[tai se podgotveni vo soglasnost so Me\unarodnite Standardi za Finansisko Izvestuvawe (MSFI). Finansiskite izve[tai se podgotveni so primena na metodot na nabavna vrednost, modoficiran pri revalorizacija na odredeni materijalni sredstva. Podgotovkata na ovie finansiski izve[tai vo soglasnost so MSFI bara upotreba na odredeni kriti~ni smetkovodstveni procenki. Taa isto taka bara rakovodstvoto na Bankata da upotrebuva svoi procenki vo procesot na primena na smetkovodstvenite politiki. Podra~jata [to vklu~uvaat povisok stepen na procenka ili kompleksnost, ili podra~jata vo koi pretpostavkite i procenkite se zna~ajni za finansiskite izve[tai, se obelodeneti vo Bele[ka 4: Zna~ajni smetkovodstveni procenki. Ovie finansiski izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat na 31 Dekemvri 2007 i 2006. Tekovnite i komparativnite podatoci prikaàni vo ovie finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari. Onamu kade [to e neophodno, komparativnite podatoci se koregirani zaradi usoglasuvawe so promenite vo prezentiraweto za tekovnata godina.

Stopanska Banka a.d. Bitola 8 Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Smetkovodstveni politiki (prodolùva)

Osnova za podgotovka (prodolùva) (a) Standardi, izmeni i tolkuvawa vo sila vo 2007 godina MSFI 7 - Finansiski instrumenti: Obelodenuvawa i komplementarni izmeni na

MSS 1 Obelodenuvawa na finansiskite izve[tai - Obelodenuvawa vo vrska so kapitalot, voveduva novi obelodenuvawa vo vrska so finansiskite instrumenti i nema nikakov efekt na klasifikacijata i procenkata na finansiskite instrumenti na Bankata, ili pak na obelodenuvawata na danokot od dobivka i obvrskite kon dobavuva~i i drugi obvrski.

KTMSFI 8, Obem na MSFI 2 bara zemawe vo predvid na transakciite koi[to vklu~uvaat emisija na hartii od vrednost, koga prepoznatliviot primen nadomest e pomal od objektivnata vrednost na izdadenite hartii od vrednost so cel da se utvrdi dali pripa\aat vo opsegot na MSFI 2. Ovoj standard nema nikakov efekt na finansiskite izve[tai na Bankata za finansiskite instrumenti.

KTMSFI 10, Periodi~no finansisko izvestuvawe i o[tetuvawe, zabranuva stornirawe na zagubite poradi o[tetuvawe priznati vo periodi~niot izve[taj na gudvil i vloùvawa vo hartii od vrednost i finansiski sredstva evidentirani po nabavna vrednost, na posledovatelen datum na bilansirawe. Ovoj standard nema nikakov efekt na finansiskite izve[tai na Bankata.

(b) Standardi, izmeni i tolkuvawa vo sila vo 2007 godina, no koi[to ne se relevantni Slednite standardi, izmeni i tolkuvawa na objavenite standardi se zadolìtelni za smetkovodstvenite periodi [to zapo~nuvaat na ili po 1 Januari 2007, no ne se relevantni za raboteweto na Bankata: MSFI 4 – Dogovori za osiguruvawe, KTMSFI 7, Primena na principot na korekcija od MSS 29, Finansisko

izvestuvawe vo hiperinflatorni ekonomii, i KTMSFI 9 - Povtorna procenka na vmetnati derivati.

(v) Standardi, izmeni i tolkuvawa na postojnite standardi koi seu[te ne se vo sila i ne se primeneti od Bankata pred nivnoto oficijalno stapuvawe na sila Slednite standardi, izmeni i tolkuvawa na vaè~kite standardi se objaveni i se zadolìtelni za smetkovodstvenite periodi na Bankata [to zapo~nuvaat na ili po 1 Januari 2008 ili podocna, no Bankata ne gi primenuvala pred nivnoto oficijalno stapuvawe na sila: MSFI 23 (Izmena) - Tro[oci za pozajmuvawe (vo sila od 1 Januari 2009). Bankata

]e go primenuva MSFI 23 (Izmenet) od 1 Januari 2009, no vo momentot ne e primenliv za Bankata poradi toa [to nema sredstva koi se kvalifikuvaat.

MSFI 8, Operativni segmenti (vo sila od 1 Januari 2009). Bankata ]e go primenuva MSFI 8 od 1 Januari 2009. Rakovodstvoto seu[te detalno go procenuva o~ekuvaniot efekt, no se ~ini deka brojot na segmenti [to moè da se objavuvaat, kako i na~inot na objavuvawe na segmentite, ]e se promeni vo soglasnost so vnatre[noto izvestuvawe izvr[eno za glavnoto operativno lice koe donesuva odluki.

KTMSFI 11, MSFI 2 - Transakcii so sopstveni akcii na grupacija (vo sila od 1 Mart 2007). Ova tolkuvawe nema nikakov efekt na finansiskite izve[tai na Bankata.

KTMSFI 12, Uslu`ni koncesionerski dogovori (vo sila od 1 Januari 2008). KTMSFI 12 ne e relevanten za raboteweto na Bankata poradi toa [to Bankata ne obezbeduva uslugi na javniot sektor.

KTMSFI 13 - Programi za lojalnost na klientot (vo sila od 1 Januari 2008). KTMSFI 13 ne e relevanten za raboteweto na Bankata poradi toa [to Bankata nema programi za lojalnost.


Osnova za podgotovka (prodolùva) KTMSFI 14 - MSFI 19 – Ograni~uvawe na odredeno benificisko sredstvo,

uslovi za minimalno finansirawe i nivna povrzanost (vo sila od 1 Januari 2008). Bankata ]e go primenuva KTMSFI 14 od 1 Januari 2008, no ne se o~ekuva da ima bilo kakov efekt na finansiskite izve[tai na Bankata.

Primenata na ovie novi tolkuvawa nema da predizvika materijalno zna~aen efekt vrz finansiskite izve[tai na subjektot vo periodot na nivnata prvi~na primena. 2.2 Transakcii vo stranska valuta Transakciite denominirani vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so primena na oficijalnite kursevi na Narodna Banka na Republika Makedonija koi vaàt na denot na nivnoto nastanuvawe. Sredstvata i obvrskite koi glasat vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so primena na oficijalnite kursevi koi vaàt na denot na sostavuvaweto na Bilansot na sostojba, dodeka pak site pozitivni i negativni kursni razliki koi proizleguvaat od pretvaraweto na iznosite vo stranska valuta, se vklu~eni vo Bilansot na uspeh vo periodot koga tie nastanuvaat. Srednite devizni kursevi koi bea primeneti za prikaùvawe na poziciite na Bilansot na sostojba denominirani vo stranska valuta, se slednite: 31 Dekemvri 2007 31 Dekemvri 2006 1 EUR 61.2016 Denari 61.1741 Denari 1 USD 41.6564 Denari 46.4496 Denari 1 CHF 36.8596 Denari 38.0693 Denari

2.3 Netirawe Finansiskite sredstva i obvrski se netirani i prezentirani vo Bilansot na sostojba na neto osnova vo slu~ai koga netiraweto na priznaenite iznosi e zakonski dozvoleno, ponatamu, koga postoi namera za ispolnuvawe na neto osnova, kako i vo slu~aj na istovremena realizacija na sredstvoto i ispolnuvawe na obvrskata. 2.4 Prihodi i rashodi po kamati Prihodite i rashodite po kamati se priznaeni vo Bilansot na uspeh za site kamatonosni finansiski sredstva i obvrski so primena na metodata na efektivna kamatna stapka. 2.5 Prihodi od nadomestoci i provizii Prihodite od nadomestoci i provizii se evidentiraat vrz osnova na principot na fakti~nost na nastanite, koga uslugata e obezbedena. 2.6 Prihodi od dividendi Dividendite se priznavaat vo Bilansot na uspeh koga ]e se obezbedi pravoto za primawe na isplata. 2.7 Finansiski sredstva Bankata gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii: krediti i pobaruvawa, finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe i finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba. Rakovodstvoto gi klasificira svoite vloùvawa vo momentot na inicijalnoto priznavawe. Krediti i pobaruvawa Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni ili odredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se javuvaat koga Bankata odobruva pari ili uslugi direktno na komitenti bez namera za razmena na pobaruvaweto.


Finansiski sredstva (prodolùva) Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se onie nameneti za ~uvawe na neodreden vremenski period, koi moè da se prodadat dokolku se pojavi potreba za likvidnost ili promeni vo kamatnite stapki, deviznite kursevi ili cenite na akciite. Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe Finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dospevawe se ne - derivativni finansiski sredstva so fiksni ili utvrdlivi pla]awa, fiksni datumi na dospevawe za naplata i za koi, Rakovodstvoto na Bankata ima pozitivna namera i sposobnost da gi ~uva do nivnoto dospevawe. Dokolku Bankata prodade zna~aen iznos na finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dospevawe pred nivnoto dospevawe, celata kategorija na ovie sredstva se reklasificira vo finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba. Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i onie koi se ~uvaat do dospevawe se evidentiraat na datumot na transakcijata - datumot na koj [to Bankata ima obvrska da go kupi ili prodade sredstvoto. Kreditite se priznavaat koga gotovinata se avansira na pozajmuva~ite. Finansiskite sredstva inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost zgolemena za tro[ocite na transakcijata. Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto prenesuvawe, a Bankata gi prenela zna~itelno site rizici i koristi od sopstvenost. Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se posledovatelno priznaeni po nivnata objektivna vrednost. Kreditite i pobaruvawata i finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dospevawe se posledovatelno priznaeni po amortizirana nabavna vrednost. Dobivkite i zagubite koi se javuvaat od promeni vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se priznavaat direktno vo kapitalot, se do momentot na prestanuvaweto na priznavaweto ili o[tetuvaweto, vo koj slu~aj kumulativnata dobivka ili zaguba prethodno priznata vo kapitalot treba da se priznae vo dobivka ili zaguba. Objektivnite vrednosti na kotiranite vloùvawa na aktivni berzi se baziraat na tekovnite ceni na kotacija. Dokolku pazarot za nekoe finansisko sredstvo ne e aktiven (i za nekotirani hartii od vrednost), Bankata utvrduva objektivna vrednost po pat na upotreba na tehniki na procenka. 2.8 O[tetuvawe na finansiskite sredstva Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost Na sekoj datum na bilansirawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Finansiskoto sredstvo ili grupa na finansiski sredstva se o[teteni samo dokolku postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani [to se pojavile po prvi~noto priznavawe na sredstvata ("slu~aj na zaguba") i deka toj slu~aj na zaguba (ili slu~ai) vlijae na predvideniot iden gotovinski tek na finansiskoto sredstvo ili grupa finansiski sredstva koi moàt verodostojno da se procenat. Kriteriumite [to Bankata gi koristi pri utvrduvawe na postoeweto objektiven dokaz za zaguba od o[tetuvawe, vklu~uvaat: Nepo~ituvawe na dogovornite obvrski za pla]awe na glavninata ili kamatata, Pote[kotii so pari~nite tekovi kaj pozajmuva~ot, Neispolnuvawe na dogovorite ili uslovite za kreditirawe, Otpo~nuvawe na ste~ajni postapki, Vlo[uvawe na konkurentnata pozicija na pozajmuva~ot, i Namaluvawe na vrednosta na dadenite garancii - kolateral.


O[tetuvawe na finansiskite sredstva (prodolùva) Bankata vr[i procenka na postoeweto na objektiven dokaz za o[tetuvawe na poedine~na osnova za poedine~no zna~ajni finansiski sredstva, kako i poedine~no ili zbirno za finansiski sredstva [to ne se poedine~no zna~ajni. Dokolku Bankata utvrdi deka ne postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe za poedine~no proceneto finansisko sredstvo, bilo zna~ajno ili ne, taa go vklu~uva sredstvoto vo grupa na finansiski sredstva so sli~ni karakteristiki na krediten rizik i vr[i zbirna procenka na o[tetuvaweto. Iznosot na zagubata pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi (isklu~uvaj]i gi idnite zagubi po osnov na kreditot) diskontirani so primena na izvornata efektivna kamatna stapka na finansiskto sredstvo. Evidentiraniot iznos na sredstvoto se namaluva preku upotrebata na smetka za rezervirawe poradi o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi o[tetuvawe vo tekovniot Bilans na uspeh. Za celite na zbirnata procenka na o[tetuvaweto, finansiskite sredstva se grupirani vrz osnova na sli~ni karakteristiki na kreditniot rizik (odnosno vrz osnova na proces na rangirawe pri [to Bankata gi zema predvid vidot na sredstvo, industriskiot sektor, geografskata lokacija, vidot na kreditnoto obezbeduvawe, kreditnata istorija i ostanati faktori). Ovie karakteristiki se relevantni za procenka na idnite pari~ni tekovi za grupi na takvi sredstva, [to pretstavuva indikator za sposobnosta na dol`nicite da gi platat site dospeani iznosi vo soglasnost so dogovorenite uslovi na sredstvata [to se procenuvaat. Vo slu~aj na nenaplatlivost na kreditot, istiot se otpi[uva nasproti soodvetnoto rezervirawe poradi o[tetuvawe. Takvite krediti se otpi[uvaat otkako ]e se zavr[at site neophodni proceduri i ]e se utvrdi iznosot na zagubata. Posledovatelnite nadomestuvawa na prethodno otpi[anite iznosi go namaluvaat iznosot na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na kreditite, vo korist na tekovnite dobivki. Dokolku, posledovatelno, iznosot na zagubata od o[tetuvawe se namali i namaluvaweto moè objektivno da se povrze so nastan koj se slu~uva po priznavaweto na o[tetuvaweto (kako [to e podobruvawe na kreditniot rejting na dol`nikot), prethodno priznatata zaguba od o[tetuvawe se namaluva preku korekcija na smetkata na rezerviraweto. Iznosot na namaluvaweto se priznava vo korist na tekovnite dobivki. Sredstva evidentirani po objektivna vrednost Na sekoj datum na bilansirawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na objektivnata vrednost na finansiskoto sredstvo pod negovata nabavna vrednost pretstavuva objektiven dokaz pri utvrduvaweto na mo`nosta od o[tetuvawe. Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba, kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnata objektivna vrednost se priznava vo Bilansot na uspeh. Dokolku, vo posledovatelen period, objektivnata vrednost na dol`ni~ki instrument klasificiran kako raspolo`liv za proda`ba se zgolemi, a zgolemuvaweto moè objektivno da se povrze so nastan koj se javuva po priznavaweto na zagubata poradi o[tetuvawe vo tekovnite dobivki ili zagubi, zagubata poradi o[tetuvawe se namaluva preku Bilansot na uspeh.


2.9 Nematerijalni sredstva Kompjuterski softver Tro[ocite povrzani so razvojot ili odrùvaweto na kompjuterski softverski programi se priznavaat kako tro[oci vo momentot na nivnoto nastanuvawe. Tro[ocite direktno povrzani so prepoznatlivi i unikatni softverski proizvodi kontrolirani od strana na Bankata koi najverojatno ]e sozdadat ekonomski koristi koi ]e gi nadminat tro[ocite posle edna godina, se priznavaat kako nematerijalni sredstva. Tro[ocite za razvoj na kompjuterski softver koi se priznavaat kako sredstva se amortizirani koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od ~etiri godini. Ostanati nematerijalni sredstva Tro[ocite za steknuvawe prava i licenci se kapitalizirani i amortizirani koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od ~etiri godini. 2.10 Nedvi`nosti, postrojki i oprema Nedvi`nostite, postrojkite i opremata se evidentirani po nabavna vrednost namalena za amortizacijata. Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koi direktno se odnesuvaat na nabavkata na sredstvata. Amortizacijata se presmetuva pravoproporcionalno, so primena na zakonski propi[ani stapki so cel alokacija na revaloriziranata nabavna vrednost na nedvi`nostite, postrojkite i opremata vo tekot na nivniot vek na upotreba. Podolu se dadeni pribli`ni godi[ni amortizacioni stapki koi [to se primenuvaat vrz zna~ajni stavki od nedvi`nostite, postrojkite i opremata: Zgradi 2.5% Mebel i oprema 20 - 25% Ostanati sredstva 10 - 25%

Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na sredstvoto ili se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi verojatnost od priliv na idni ekonomski koristi za Bankata povrzani so stavkata i koga nabavnata vrednost na stavkata moè razumno da se izmeri. Site drugi redovni odrùvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo Bilansot na uspeh vo tekot na finansiskiot period vo koj se javuvaat. Sredstvata podlo`ni na amortizacija se proveruvaat od mo`ni o[tetuvawa sekoga[ koga odredeni nastani ili promeni ukaùvaat deka evidentiraniot iznos na sredstvata ne moè da se nadomesti. Koga evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet nadomestliv iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos. Nadomestliviot iznos pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata cena i upotrebnata vrednost na sredstvata. Dobivkite i zagubite povrzani so otu\uvawata se utvrduvaat po pat na sporedba na prilivite so evidentiraniot iznos. Istite se vklu~uvaat vo bilansot na uspeh vo periodot koga nastanuvaat. 2.11 Pari~ni sredstva i ekvivalenti Za potrebite na Izve[tajot za pari~nite tekovi, pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat smetki so dospeanost pomala od 3 meseca od datumot na nabavka, vklu~uvaj]i gotovina i salda kaj centralnata banka.


2.12 Rezervirawe Rezervirawe se priznava koga Bankata ima tekovna obvrska kako rezultat na nastan od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide potreben odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na obvrskata, a voedno ]e bide napravena verodostojna procenka na iznosot na obvrskata. Rezervirawata se proveruvaat na sekoj datum na bilansirawe i se koregiraat so cel da se reflektira najdobrata tekovna procenka. Koga efektot na vremenata vrednost na parite e materijalen, iznosot na rezerviraweto pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite koi se o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na obvrskata. 2.13 Nadomesti za vrabotenite Bankata pla]a pridonesi za penzisko osiguruvawe na svoite vraboteni, soglasno doma[nata regulativa za socijalno osiguruvawe. Pridonesite, vrz osnova na platite, se pla]aat na dràvniot Penziski Fond i zadolìtelnite privatni penziski fondovi. Na datumot na bilansirawe ne postoi dopolnitelna obvrska vo vrska so ovie penziski planovi. Osven toa, site rabotodavci vo Republika Makedonija imaat obvrska da ispla]aat na vrabotenite posebna minimalna suma pri penzioniraweto vo iznos ednakov na trimese~na prose~na plata. Na datumot na bilansirawe Bankata nema izvr[eno rezervirawe za presmetan poseben minimalen iznos za penzionirawe na vrabotenite, bidej]i ovoj iznos ne e od materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai. Bankata ne upravuva so nikakvi penziski planovi ili planovi za nadomesti pri penzionirawe i sledstveno, nema obvrski po osnov na penzii. Bankata nema obvrska da obezbedi dopolnitelni nadomesti za svoite sega[ni i porane[ni vraboteni. 2.14 Danok od dobivka Tro[okot za danok od dobivka pretstavuva zbir na tekovniot i odloèniot danok od dobivka. Tekovniot danok od dobivka se presmetuva i pla]a vo soglasnost so Makedonskiot Zakon za danok od dobivka. Krajniot danok od dobivka od 12% (2006: 15%) se pla]a vrz osnova na godi[nata dobivka prikaàna vo zakonskiot Bilans na uspeh, koregirana za odredeni neodbitni ili neodano~ivi stavki. Soglasno vaè~kata dano~na regulativa, pravnite subjekti moàt da gi upotrebat dano~nite zagubi od tekovniot period bilo za nadomest na plateniot danok vo ramki na odreden period za nadomest ili pak za namaluvawe ili eliminirawe na dano~nata obvrska za narednite periodi. Odloèniot danok od dobivka se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na sredstvata i obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na finansiskoto izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odloèniot danok od dobivka se koristat tekovnite vaè~ki dano~ni stapki. Odloèniot danok od dobivka se tereti ili odobruva vo Bilansot na uspeh, osven dokolku se odnesuva na stavki koi direktno go teretat ili odobruvaat kapitalot, vo koj slu~aj odloèniot danok se evidentira isto taka vo kapitalot. Odloènite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost za iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva odano~iva dobivka. So sostojba na 31 Dekemvri 2007 i 2006, Bankata nema evidentirano odloèni dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat vremenski razliki na ovie datumi.


2.15 Pozajmici Pozajmicite inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost, [to pretstavuva primeni prilivi (objektivna vrednost na primenite nadomestoci) namaleni za napravenite tro[oci na transakcijata. Pozajmicite se evidentirani posledovatelno spored nivnata amortizirana nabavna vrednost. 2.16 Akcionerski kapital (a) Tro[oci povrzani so emisija na akcii Tro[ocite povrzani so emisija na novi akcii, opcii ili steknuvaweto na delovna aktivnost se prezentirani vo kapitalot kako namaluvawe (neto od danokot) na prilivite. (b) Divendi na obi~ni akcii Dividendite na obi~nite akcii se priznavaat vo kapitalot vo periodot vo koj [to se odobreni od strana na akcionerite na Bankata. Dividendite za godinata [to se objaveni po datumot na bilansirawe se objaveni vo Bele[kata za posledovatelni nastani. (v) Sopstveni akcii Koga Bankata otkupuva svoj akcionerski kapital, platenite nadomestoci se odzemaat od vkupniot akcionerski kapital kako sopstveni akcii se dodeka istite ne se otka`at. Koga takvite akcii posledovatelno se prodavaat, primenite nadomestoci se vklu~uvaat vo akcionerskiot kapital. 2.17 Doveritelski aktivnosti Bankata voobi~aeno deluva kako doveritel i ima ostanati doveritelski svojstva [to rezultira vo ~uvawe ili plasirawe na sredstva vo ime na fizi~ki lica ili ostanati institucii. Ovie sredstva i prihodot koj rezultira od niv ne se vklu~eni vo ovie finansiski izve[tai, poradi toa [to tie ne se sredstva na Bankata. 2.18 Vonbilansni potencijalni i prevzemeni obvrski Bankata prevzema obvrski vo tekot na svoite delovni aktivnosti po osnov na kreditni plasmani evidentirani na smetkite od vonbilansnata evidencija, [to prvenstveno vklu~uvaat garancii i akreditivi. Ovie finansiski obvrski se evidentiraat vo Bilansot na sostojba koga ]e mo`at da se povratat. Rezervirawe poradi o[tetuvawe povrzano so vonbilansnite potencijalni i prevzemeni obvrski e objaveno vo ramkite na "o[tetuvawe na finansiski sredstva" vo ovaa Bele[ka, i e vklu~eno vo Bilansot na sostojba kako obvrska. 2.19 Posledovatelni nastani Onie posledovatelni nastani koi davaat dopolnitelni informacii za finansiskata sostojba na Bankata na datumot na bilansiraweto (korektivni nastani) se reflektirani vo finansiskite izve[tai. Onie posledovatelni nastani koi nemaat karakter na korektivni nastani se objavuvaat vo soodvetna bele[ka dokolku istite se materijalno zna~ajni.

Stopanska Banka a.d. Bitola Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

15

3 Upravuvawe so rizici od finansirawe Delovnite aktivnosti na Bankata se izloèni na razli~ni rizici od finansiski karakter, a tie aktivnosti vklu~uvaat analiza, procenka, prifa]awe i upravuvawe so rizicite. Bankata se stremi kon postignuvawe na soodvetna ramnoteà me\u rizikot i nadomestot i minimizacija na potencijalnite negativni efekti vrz finansiskata uspe[nost na Bankata. Politikite na Bankata za upravuvawe so rizici imaat za cel da gi identifikuvaat i analiziraat ovie rizici, da vospostavat soodvetni limiti i kontrola na rizicite, kako i da gi sledat rizicite i pridrùvaweto kon limitite preku verodostojni i sovremeni informati~ki sistemi. Bankata redovno vr[i ispituvawe na politikite i vospostavenite sistemi za upravuvawe so rizikot soglasno so pazarnite promeni, promenite vo produktite i najdobrata praksa. Upravuvaweto so rizici go vr[at Sektorot za kreditirawe i Sektorot za Delovna politika vo soglasnost so politikite odobreni od strana na Upravniot Odbor. Ovie sektori gi identifikuvaat i procenuvaat rizicite od finansirawe vo tesna sorabotka so drugite sektori na Bankata. Upravniot Odbor donesuva pismeni politiki, a Rabotovodniot organ proceduri koi go opfa]aat celokupnoto upravuvawe so rizici, kako i specifi~nite podra~ja, kako [to se rizikot od kursni razliki, rizikot od kamatni stapki i rizikot od kreditirawe. 3.1 Krediten rizik Bankata e izloèna na krediten rizik, [to pretstavuva rizik dogovornata strana da ne bide vo mo`nost da gi plati iznosite vo celost vo momentot na nivnoto dospevawe. Kreditniot rizik e najzna~ajniot rizik za delovnite aktivnosti na Bankata. Za taa cel, Rakovodstvoto na Bankata vnimatelno upravuva so nejzinata izloènost na kreditniot rizik. Kreditnata izloènost voglavno se javuva kaj aktivnostite na pozajmuvawe na krediti i avansi. Upravuvaweto i kontrolata so kreditniot rizik se vr[i od strana na Odborot za upravuvawe so sredstvata i obvrskite i Rabotovodniot organ, koi [to pak redovno go izvestuvaat Upravniot Odbor. Merewe na kreditniot rizik Krediti i avansi. Mereweto na kreditniot rizik na Bankata se zasnova na vospostaveni nivoa na rangirawe na krediti od A do D, kade sekoe nivo nosi odreden stepen na rezervirawe od mo`na zaguba od o[tetuvawe, odnosno 0-2%, 10%, 25%, 50% i 100%, soodvetno. Ovoj sistem ja zema vo predvid, sposobnosta na pozajmuva~ot da gi ispolni obvrskite za isplata na kamatata i glavninata, soodvetniot rizik vo dejnosta kako i soodvetnite garantni pokritija. Bankata ja sledi svojata izloènost na krediten rizik vrz revolving osnova i podleì na kvartalni razgleduvawa. Politiki za kontrola na ograni~uvawata i ublaùvawe na rizikot Bankata gi upravuva, ograni~uva i kontrolira koncentraciite na kreditniot rizik vo momentot na nivno identifikuvawe, osobeno vo odnos na poedine~ni dogovorni strani ili grupi, kako i vo odnos na industriski sektori i zemji. Bankata gi strukturira nivoata na prevzemeniot krediten rizik po pat na odreduvawe limiti na prifaten rizik vo vrska so eden pozajmuva~, ili grupa pozajmuva~i, i na geografski i industriski segmenti. Takvite rizici se sledat na obnovliva osnova i podleàt na godi[en ili po~est pregled, koga e potrebno. Limitot na nivo na krediten rizik po produkt, industriski sektor i po zemja se odobruva na sekoi tri meseci od strana na Upravniot Odbor.

Stopanska Banka a.d. Bitola Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici od finansirawe (prodolùva)

16

Krediten rizik (prodolùva) Izloènosta na krediten rizik isto taka se upravuva preku redovna analiza na sposobnosta na pozajmuva~ite da gi ispolnat svoite obvrski po osnov na kamatata i glavninata, kako i preku izmena na ovie kreditni limiti dokolku e toa vozmo`no. Obezbeduvaweto pretstavuva eden od najtradicionalnite i naj~esti na~ini za namaluvawe na kreditniot rizik. Bankata primenuva upatstva vo vrska so prifatlivosta na odredeni klasi na obezbeduvawe. Osnovnite vidovi obezbeduvawe za kreditite i avansite se slednite: Hipoteki nad stanben imot, Zalog vrz delovni sredstva kako [to se deloven prostor, oprema, zalihi i

pobaruvawa, i Zalog vrz finansiski instrumenti kako [to se akcii.

Dolgoro~noto finansirawe, korporativnoto kreditirawe i revolving kreditite za naselenieto se generalno obezbedeni. Osven toa, so cel da se minimizira kreditnata zaguba, Bankata ]e bara dopolnitelno obezbeduvawe od dogovornata strana vedna[ [tom se zabeleàt indikatori za o[tetuvawe na odredeni relevantni poedine~ni kreditni plasmani i avansi. Politiki vo vrska so o[tetuvawe i rezervirawe Rezerviraweto poradi o[tetuvawe na krajot na godinata poteknuva od sekoe poedine~no nivo na interno rangirawe kako [to e toa prethodno objasneto vo delot za Merewe na kreditniot rizik. Vo tabelata podolu se prikaàni primenetite procenti na rezervirawe od o[tetuvawe kaj stavkite na kreditite i avansite rangirani soglasno interniot sistem na rangirawe koj go primenuva Bankata: 2007 2006 Krediti i

avansi (%) (%) na

rezerv. Krediti i

avansi (%) (%) na

rezerv. A0 44.46 - 34.16 -A1 5.34 0.05 - -A2 29.63 0.59 34.92 0.70B 16.10 1.61 23.72 2.37V 1.44 0.36 2.63 0.66G 0.96 0.48 2.59 1.30D 2.07 2.07 1.97 1.97 100.00 5.16 100.00 6.99

Internoto rangirawe mu pomaga na Rakovodstvoto pri utvrduvaweto na postoewe na objektiven dokaz za o[tetuvawe, spored MSS 39, vrz osnova na slednite kriteriumi utvrdeni od strana na Bankata: Nepo~ituvawe na dogovornite obvrski za pla]awe na glavninata ili

kamatata, Pote[kotii so pari~nite tekovi kaj pozajmuva~ot, Neispolnuvawe na dogovorite ili uslovite za kreditirawe, Otpo~nuvawe na ste~ajni postapki, Vlo[uvawe na konkurentnata pozicija na pozajmuva~ot, i Namaluvawe na vrednosta na dadenite garancii - kolateral.

Maksimalna izloènost na krediten rizik pred dobieno obezbeduvawe Maksimalnata izloènost na krediten rizik e prikaàna preku evidentiranite iznosi na finansiskite sredstva vo Bilansot na sostojba.


17

Krediten rizik (prodolùva) Krediti i avansi Kvalitetot na portfolioto na krediti i avansi moè da se oceni preku interniot sistem za rangirawe usvoen od strana na Bankata, kako [to sledi: 31 Dekemvri 2007

Interen sistem za rangirawe A0 A1/A2 B V G D Vkupno

Rezerv. poradi

o[tetuv.

Objektiv. vred.na

obezbed. Fizi~ki lica 2,570 179,338 9,197 3,665 6,887 4,781 206,438 12,749 116,420Pretprijatija 27,128 1,545,302 819,708 70,480 42,627 101,789 2,607,034 251,894 6,915,259Fin.instit. 2,259,682 76,316 - - - - 2,335,998 1,454 -Vkupno 2,289,380 1,800,956 828,905 74,145 49,514 106,570 5,149,470 266,097 7,031,679

31 Dekemvri 2006 Fizi~ki lica - 118,313 11,226 13,867 11,652 3,915 158,973 16,765 26,581Pretprijatija 52,912 1,489,194 1,081,586 107,268 107,889 86,793 2,925,642 305,497 7,653,881Fin.instit. 1,521,098 1,485 - - - - 1,522,583 29 -Vkupno 1,574,010 1,608,992 1,092,812 121,135 119,541 90,708 4,607,198 322,291 7,680,462

Dol`ni~ki hartii od vrednost i instrumenti na kapitalot Slednata tabela go analizira kvalitetot na portfolioto na dol`ni~kite hartii od vrednost i kapitalnite instrumenti spored vospostaveniot interen sistem za rangirawe usvoen od strana na Bankata. Interen sistem na rangirawe A0 A1/A2 B V G D Vkupno

Rezerv.poradi

o[tetuv.31 Dekemvri 2007 Instrumenti na kapitalot - 11,797 - - - 13,277 25,074 13,395Blagajni~ki zapisi 1,430,134 - - - - - 1,430,134 -Dràvni obvrznici 166 - - - - - 166 -Dràvni zapisi 331,045 - - - - - 331,045 - 1,761,345 11,797 - - - 13,277 1,786,419 13,395

31 Dekemvri 2006 Instrumenti na kapitalot - 11,087 - - - 13,649 24,736 13,871Blagajni~ki zapisi 630,902 - - - - - 630,902 -Dràvni obvrznici 30,114 - - - - - 30,114 -Dràvni zapisi 304,549 - - - - - 304,549 - 965,565 11,087 - - - 13,649 990,301 13,871

Koncentracija na rizici kaj finansiski sredstva izloèni na krediten rizik Geografski sektori Slednata tabela dava pregled na izloènosta na Bankata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po geografski regioni so sostojba na 31 Dekemvri 2007. Republika

MakedonijaZemji-

~lenki na EU

Drugi evropski

zemji

Drugi zemji

Vkupno

Pari~ni sredstva i depoziti kaj NBRM 1,754,154 307,915 6,503 155,605 2,224,177Pobaruvawa od banki 87,620 1,749,169 - 497,755 2,334,544Krediti na fizi~ki lica 193,733 - - - 193,733Krediti na pretprijatija 2,355,096 - - - 2,355,096Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba 11,679 - - - 11,679Hartii od vrednost [to se ~uvaat do dospevawe 331,231 - - - 331,231Pobaruvawa po kamati i ostanati sredstva 41,488 3,744 - - 45,232Vkupno na 31 Dekemvri 2007 4,775,001 2,060,828 6,503 653,360 7,495,692

Vkupno na 31 Dekemvri 2006 4,110,952 1,518,574 6,733 335,767 5,972,026


18

Krediten rizik (prodolùva) Industriski sektori Slednata tabela dava pregled na izloènosta na Bankata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po industriski sektori: Fin.inst. Proizvod. Trgovija Drugi

industrii Naselen. Vkupno

Pari~.sredstva i depoz.kaj NBRM 2,224,177 - - - - 2,224,177Pobaruvawa od banki 2,334,544 - - - - 2,334,544Krediti na fizi~ki lica - - - - 193,733 193,733Krediti na pretprijatija - 1,377,989 343,365 633,742 - 2,355,096Hartii od vrednost raspol. za prod. 11,679 - - - - 11,679Hartii od vrednost [to se ~uvaat do dospevawe 20 - - 331,211 - 331,231Pobaruv.po kamati i ost.sredstva 6,869 22,338 5,566 10,273 186 45,232Vkupno na 31 Dekemvri 2007 4,577,289 1,400,327 348,931 975,226 193,919 7,495,692

Vkupno na 31 Dekemvri 2006 3,168,624 1,159,425 595,277 906,492 142,208 5,972,026

3.2 Pazarni rizici Bankata e izloèna na pazarni rizici. Pazarnite rizici proizleguvaat od otvorenata pozicija na Bankata na efektot od fluktuacijata na pazarnite kamatni stapki, kako i od efektot od fluktuacijata na kursevite na stranskite valuti. Rakovodstvoto na Bankata utvrduva prifatlivi limiti na rizik, koi se baziraat na nivno sekojdnevno sledewe. Kamaten rizik Bankata e izloèna na efektite od fluktuacijata na nivoata na pazarnite kamatni stapki vrz nejzinata finansiska sostojba i pari~ni tekovi. Tabelata podolu ja sumarizira izloènosta na Bankata na kamatnite rizici. Tabelata vklu~uva sredstva i obvrski po nivnata evidentirana vrednost so sostojba na den 31 Dekemvri 2007 i 31 Dekemvri 2006 (vo iljadi Denari).

Pomalku od 1 mesec

Od 1 do 3 meseci

Od 3 do 12 meseci

Od 1 do 5 godini

Nad 5 godini

BezKamata Vkupno

Sredstva Pari~ni sredstva i depoziti kaj NBRM 1,893,694 - - - - 330,483 2,224,177Pobaruvawa od banki 2,161,141 169,240 - - 4,163 - 2,334,544Krediti odobreni na komitenti 293,556 490,587 1,279,079 382,207 103,400 - 2,548,829Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba - - - - - 11,679 11,679Hartii od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe 98,742 226,994 5,383 112 - - 331,231Pobar. po kamati ostanati sredstva - - - - - 45,232 45,232 4,447,133 886,821 1,284,462 382,319 107,563 387,394 7,495,692 Obvrski Obvrski kon banki 136,997 60,000 13,669 - - 128,017 338,683Obvrski kon komitenti 2,960,667 1,563,752 260,749 86,848 - 16,156 4,888,172Pozajmici 11,850 - 40,630 458,507 52,171 109,226 672,384Obvrski po kamati i ostanati obvrski - - - - - 75,403 75,403 3,109,514 1,623,752 315,048 545,355 52,171 328,802 5,974,642

Neto likvidna razlika 1,337,619 (736,931) 969,414 (163,036) 55,392 58,592 1,521,050 31 Dekemvri 2006 Vkupno sredstva 2,635,544 1,057,557 1,493,872 403,513 - 381,540 5,972,026Vkupno obvrski 2,718,006 953,444 140,885 288,024 196,244 211,221 4,507,824Neto likvidna razlika (82,462) 104,113 1,352,987 115,489 (196,244) 170,319 1,464,202


19

Kamaten rizik (prodolùva) Tabelata podolu ja sumira efektivnata kamatna stapka za monetarnite finansiski instrumenti vo tekot na 2007 i 2006 godina (vo %):

31 Dekemvri 2007 31 Dekemvri 2006EUR USD Ostan. MKD EUR USD Ostan. MKD

Sredstva Pari~ni sredstva i depoziti kaj

NBRM 0.125-2.87 0.2-6 0-3.2 1-6.1 0.125-2.25 0.2-6 0-3.2 1-8.8Pobaruvawa od banki 3.6-4.48 3.5-5.18 1.50 3-15 1.5-3.65 4.32-5.15 1.50 4.69-15Krediti odobreni na klienti 6.27-11.06 - - 3.2-15 6.7-11.5 - - 8-15Hartii od vrednost koi se

~uvaat do dospevawe - - - 4-9 - - - 5.9-11.5 Obvrski Obvrski kon banki 0-3.47 4.8-5.31 0-5.42 1-7.0 0-3.47 0-5.31 0-5.60 1.5-7.1Obvrski kon klienti 0.8-3.75 0.6-4.6 0.2-2.0 1-7.0 0.8-2.67 0.6-4.32 0.2-2.0 1.5-7.0Pozajmici 3.16-7.05 - - 1.0-5.0 2.3-6.05 - - 1.0-5.0

Valuten rizik Bankata e izloèna na rizik vo odnos na efektite od dvièwata na nivoto na devizni kursevi koi se odrazuva vrz finansiskata pozicija i gotovinskiot tek. Slednite tabeli ja sumiraat neto deviznata pozicija na monetarnite sredstva i obvrski na Bankata na 31 Dekemvri 2007 i 2006 godina (vo iljadi Denari). 31 Dekemvri 2007 EUR USD Ostanati MKD VkupnoSredstva Pari~ni sredstva i depoziti kaj NBRM 298,606 118,876 53,655 1,753,040 2,224,177Pobaruvawa od banki 1,738,554 362,411 146,033 87,546 2,334,544Krediti odobreni na klienti 103,479 - - 2,445,350 2,548,829Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba - - - 11,679 11,679Hartii od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe - - - 331,231 331,231Pobaruvawa po kamati i ostanati sredstva 3,604 766 342 40,520 45,232

2,144,243 482,053 200,030 4,669,366 7,495,692 Obvrski Obvrski kon banki 101,113 21,205 5,698 210,667 338,683Obvrski kon klienti 1,698,704 452,969 188,947 2,547,552 4,888,172Pozajmici 292,729 - - 379,655 672,384Obvrski po kamati i ostanati obvrski 9,841 2,680 214 62,668 75,403 2,102,387 476,854 194,859 3,200,542 5,974,642Neto devizna pozicija 41,856 5,199 5,171 1,468,824 1,521,050

31 Dekemvri 2006 Vkupno sredstva 1,585,517 383,664 187,183 3,815,662 5,972,026Vkupno obvrski 1,581,366 380,713 201,965 2,343,780 4,507,824Neto devizna pozicija 4,151 2,951 (14,782) 1,471,882 1,464,202


20

3.3 Rizik od likvidnost Bankata e izlo`ena na dnevni povlekuvawa na sredstva od svoite raspolo`livi gotovinski resursi na tekovnite smetki, dospeanite depoziti, po osnov na odobreni krediti, kako i ostanati povlekuvawa. Slednite tabeli gi analiziraat sredstvata i obvrskite na Bankata, grupirani spored nivnata dospeanost vrz osnova na preostanatiot period od datumot na balansirawe do dogovorniot datum na dospevawe (vo iljadi Denari). 31 Dekemvri 2007

Pomalku od 1 mesec

Od 1 do 3 meseci

Od 3 do 12

meseci

Od 1 do 5

godini Nad 5

godiniVkupno

Sredstva Pari~ni sredstva i depoziti kaj NBRM 2,224,177 - - - - 2,224,177Pobaruvawa od banki 2,161,141 169,240 - - 4,163 2,334,544Krediti odobreni na klienti 293,556 490,587 1,279,079 382,207 103,400 2,548,829HV raspolo`livi za proda`ba - - - - 11,679 11,679HV koi se ~uvaat do dospevawe 98,742 226,994 5,383 112 - 331,231Pobar.po kamati ostanati sredstva 41,915 840 2,477 - - 45,232 4,819,531 887,661 1,286,939 382,319 119,242 7,495,692 Obvrski Obvrski kon banki 265,014 60,000 13,669 - - 338,683Obvrski kon klienti 2,976,042 1,564,533 260,748 86,849 - 4,888,172Pozajmici 11,850 - 40,630 458,507 161,397 672,384Obvrski po kamati i ostanati obvrski 75,403 - - - - 75,403 3,328,309 1,624,533 315,047 545,356 161,397 5,974,642Neto likvidna razlika 1,491,222 (736,872) 971,892 (163,037) (42,155) 1,521,050

31 Dekemvri 2006 Vkupno sredstva 2,728,823 1,232,442 1,548,794 349,370 112,597 5,972,026Vkupno obvrski 2,809,798 811,356 150,268 430,932 305,470 4,507,824Neto likvidna razlika (80,975) 421,086 1,398,526 (81,562) (192,873) 1,464,202

3.4 Procenka na objektivnata vrednost Objektivnata vrednost pretstavuva iznos za koj nekoe sredstvo mo`e da se zameni ili obvrska da se podmiri po pazarni uslovi. Objektivnata vrednost se bazira na procenkata od strana na rakovodstvoto zavisno od vidot na sredstvata i obvrskite. Slednata tabela gi sumira smetkovodstvenite vrednosti i objektivnite vrednosti na tie finansiski sredstva i obvrski koi [to ne se prezentirani vo bilansot na sostojba po nivnata objektivna vrednost.

Smetkovodstvena vrednost Objektivna vrednost 2007 2006 2007 2006 Finansiski sredstva Pobaruvawa od banki 2,334,544 1,522,554 2,334,544 1,522,554 Krediti odobreni na komitenti 2,548,829 2,762,353 2,548,829 2,762,353 HV raspolo`livi za proda`ba 11,679 10,865 11,582 11,087 HV koi se ~uvaat do dospevawe 331,231 344,361 331,231 344,361 Finansiski obvrski Obvrski kon banki 338,683 264,772 338,683 264,772 Obvrski kon komitenti 4,888,172 3,574,541 4,888,172 3,574,541 Pozajmici 672,384 602,651 672,384 602,651


21

Procenka na objektivnata vrednost (prodolùva) Pobaruvawa od banki Pobaruvawata od banki gi vklu~uvaat me\ubankarskite plasmani. Objektivnata vrednost na plasmanite i t.n. "overnight" depoziti, poradi nivnata kratkoro~nost, e ista so nivnata evidentirana vrednost. Krediti odobreni na komitenti Kreditite se prikaàni po amortizirana vrednost netirani so nivnata ispravka na vrednosta. Kreditite odobreni na komintenti imaat prete`no fluktuira~ka kamatna stapka. Objektivnata vrednost e pribli`na na nivnata evidentirana vrednost. Vloùvawa Vloùvawata se sostojat od hartii od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe i hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba i se merat spored nivnata objektivna vrednost. Objektivnata vrednost se zasnova na pazarnite ceni ili brokerskite/dilerskite ceni za kotirawe. Vo otsustvo na takvi informacii, objektivnata vrednost se procenuva koristej]i gi pazarnite ceni za kotirawe na hartii od vrednost so sli~ni karakteristiki vo odnos na kredit, dospevawe i dobivka. Ostanati finansiski sredstva Objetivnata vrednost na monetarnite sredstva koi gi vklu~uvaat pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti, poradi nivniot kratkoro~en karakter, se smeta deka e aproksimativna na nivnata evidentirana vrednost. Depoziti i obvrski po krediti Procenetata objektivna vrednost na depozitite po viduvawe, vklu~uvaj]i gi i nekamatonosnite depoziti pretstavuva iznosot koj ]e se isplati po viduvawe. Objektivnata vrednost na oro~enite depoziti po varijabilni kamatni stapki e nivnata evdentirana vrednost na denot na izgotvuvawe na Bilansot na sostojba. Evidentiranata vrednost na obvrskite po krediti bitno ne se razlikuva od nivnata objektivna vrednost glavno poradi varijabilnite kamatni stapki i nivnite promeni. 3.5 Upravuvawe so kapitalot Celi na Bankata vo pogled na upravuvaweto so kapitalot se: Da soodvetstvuva so barawata za kapital soglasno regulativata na Narodna

Banka na Republika Makedonija; Da se za[titi sposobnosta na Bankata da obezbedi dividenda za

akcionerite; Da odrì stabilna i kvalitetna kapitalna baza koja ]e go poddrì razvojot

na Bankata. Adekvatnosta na kapitalot i koristeweto na sopstvenite sredstva redovno se sledat od Rakovodstvoto na Bankata, pri [to se koristat tehniki koi se propi[ani od strana na Narodna Banka na Republika Makedonija i istata se izvestuva na trimese~na osnova. Narodna Banka na Republika Makedonija propi[uva stapka na adekvatnost na kapitalot od minimum 8%. Kako rezultat na promenite vo nacionalnata regulativa koi nastanaa vo 2007 godina, razli~en e pristapot pri presmetka na sopstvenite sredstva na Bankata vo 2007 godina vo odnos na 2006 godina.


22

Upravuvawe so kapitalot (prodolùva) Sopstvenite sredstva na Bankata se podeleni vo 2 grupi: Osnoven kapital koj vklu~uva: obi~ni i nekumulativni prioritetni akcii

i premija po ovie akcii, rezervi i zadràna dobivka ili zaguba, pozicii kako rezultat na konsolidacija, namaleni za nematerijalnite sredstva;

Dopolnitelen kapital „ koj vklu~uva: kumulativni prioritetni akcii i premija po ovie akcii, hibridni kapitalni instrumenti i subordinirani instrumenti.

Vloùvwata vo kapitalot na drugi banki ili finansiski institucii koi pretstavuvaat nad 10% od kapitalot na tie institucii i direktnite vloùvawa na Bankata vo kapitalot na dru[tva za osiguruvawe i reosiguruvawe i na dru[tva za upravuvawe so penziski fondovi pretstavuvaat odbitni stavki pri presmetka na sopstveni sredstva. Spored nacionalnata regulativa, aktivata ponderirana spored kreditniot rizik (bilansna i vonbilansna) se meri spored ~etiri razli~ni ponderi vo zavisnost od prirodata na sredstvata, zamaj]i go vo predvid i obezbeduvaweto. Koeficientot za adekvatnost na kapital se dobiva kako odnos pome\u sopstvenite sredstva na Bankata i zbirot od aktivata ponderirana spored kreditniot rizik (bilansna i vonbilansna) i aktivata ponderirana spored valutniot rizik. Tabelata podolu pretstavuva sumaren pregled na sopstvenite sredstva i koeficientot na adekvatnost na kapitalot na Bankata za godinite [to zavr[uvaat na 31 Dekemvri, a koj se odnesuva na barawata soglasno regulativata na Narodna Banka na Republika Makedonija. Vo izminatite dve godini Bankata e vo soglasnost so site propi[ani barawa vo vrska so kapitalot. Osnoven kapital 2007Obi~ni i nekumulativni prioritetni akcii i premija po ovie akcii 1,192,753 Rezervi i zadràna dobivka ili zaguba 289,327 Pozicii kako rezultat na konsolidacija - Minus nematerijalni sredstva 10,259 Vkupno osnoven kapital 1,471,821 Dopolnitelen kapital Kumulativni prioritetni akcii i premija po ovie akcii - Hibridni kapitalni instrumenti - Subordinirani instrumenti - Vkupno dopolnitelen kapital - Odbitni stavki - Sopstveni sredstva 1,471,821 Aktiva ponderirana spored krediten rizik Bilansna 3,314,468 Vonbilansna 308,600 Vkupno aktiva ponderirana spored kretiten rizik 3,623,068Aktiva ponderirana spored valuten rizik 61,864Stapka na adekvatnost na kapitalot 39.94%


23

Upravuvawe so kapitalot (prodolùva) Osnoven kapital 20061. Izdadeni obi~ni akcii ili direktni uplateni sredstva 1,192,753 2. Rezerva 220,879 3. Zadràna neraspredelena dobivka 68,000 4. Dobivka spored periodi~na presmetka diskontirana za 50% - 5. Minus nepokriena zaguba od predhodni godini - 6. Minus zaguba od tekovno rabotewe - 7. Minus gudvil - Vkupno osnoven kapital 1,481,632 Dopolnitelen kapital 8. Izdadeni prioritetni akcii - 9. Revalorizirani rezervi - 10. Hibridni kapitalni instrumenti - 11. Subordinirani obvrski - Vkupno dopolnitelen kapital - 12. Minus kapitalni vloùvawa vo drugi subjekti 10,865 13. Minus neizdvoena posebna rezerva za kreditni zagubi - Vkupno garanten kapital 1,470,767 Rizi~no ponderirana aktiva Bilansna 3,413,431 Vonbilansna 383,495 Minus stavki 5, 6, 7, 12 i 13 10,865 Vkupno rizi~no ponderirana aktiva 3,786,061Vkupno otvorena devizna pozicija 23,464Koeficient na adekvatnost na kapitalot 38.61% 3.6 Usoglasenost so zakonskite odredbi Soglasno so odredbite utvrdeni vo Zakonot za banki (~len 95), licata vo slu`bata za vnatre[na revizija se vraboteni vo bankata i izvr[uvaat raboti samo na slu`bata, a najmalku eden od niv e ovlasten revizor. So sostojba na 31 Dekemvri 2007, slu`bata za vnatre[na revizija na Bankata ima samo eden vraboten. Toj nema licenca za ovlasten revizor na Republika Makedonija.

Stopanska Banka a.d. Bitola Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

24

4 Zna~ajni smetkovodstveni procenki Bankata vr[i procenki i pretpostavki koi vlijaat vrz objavenite iznosi na sredstva i obvrski vo ramkite na slednata finansiska godina. Procenkite postojano se predmet na proverka i se baziraat na minati iskustva i drugi faktori, vklu~uvaj]i o~ekuvawa od idni nastani za koi se veruva deka se razumni vo odnos na okolnostite vo koi se javuvaat. Zagubi poradi o[tetuvawe na kreditite i avansite Bankata kvartalno go proveruva svoeto kreditno portfolio so cel procenka na negovata o[tetenost. Pri odreduvaweto na potrebata za priznavawe na zaguba od o[tetuvawe vo Bilansot na uspeh, Bankata procenuva dali postojat evidentni dokazi koi ukaùvaat na merlivo namaluvawe vo procenetite pari~ni tekovi od kreditnoto portfolio pred identifikuvawe na namaluvaweto na nivo na poedine~en kredit vo ramkite na portfolioto na krediti i avansi. Dokazite vklu~uvaat evidentni podatoci koi ukaùvaat na postoewe nepovolna promena vo pla]awata od strana na pozajmuva~ite vo grupata, ili pak podatoci na nivo na zemja ili lokalni ekonomski uslovi koi se vo korelacija so namaluvaweto na sredstvata vo grupata. Rakovodstvoto upotrebuva procenki bazirana na minati iskustva povrzani so o[tetuvaweto na sredstvata so karekteristiki na krediten rizik kako i objektivni dokazi na o[tetuvawe sli~ni na onie vo portfolioto pri rasporeduvaweto na idnite pari~ni tekovi. Metodologijata i pretpostavkite koi se koristat za procenka na iznosot i periodot na idnite pari~ni tekovi se proveruvaat redovno, so cel namaluvawe na kakvi bilo razliki pome\u procenetite i fakti~kite zagubi. Zagubi poradi o[tetuvawe na finansisikite sredstva raspolo`livi za proda`ba Bankata utvrduva deka postoi o[tetuvawe kaj vloùvawa vo hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba toga[ koga postoi zna~itelen pad na objektivnata vrednost pod nivoto na nivnata nabavnata vrednost. Odreduvaweto na toa [to e zna~ajno ili prolongirano bara soodvetna procenka. Vo formiraweta na ovaa proceka, pome\u ostanatite faktori, Bankata ja ocenuva normalnata nepostojanost kaj cenite na akciite. Ponatamu, o[tetuvaweto moè da bide soodvetno koga postoi dokaz za vlo[uvawe na finansiskata kondicija na investitorot, uspe[nosta na industriskiot sektor, promeni vo tehnologijata, kako i operativnite i finansiski pari~ni tekovi. Zagubi poradi o[tetuvawe na vloùvawe vo hartii od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe Bankata utvrduva deka postoi o[tetuvawe kaj vloùvawa vo hartii od vrednost ~uvani do dospevawe toga[ koga postoi zna~itelen pad na objektivnata vrednost pod nivoto na nivnata nabavna vrednost. Odreduvaweto na toa [to e zna~ajno ili prolongirano bara soodvetna procenka. Vo formiraweto na ovaa procenka, pome\u ostanatite faktori, Bankata ja ocenuva normalnata nepostojanost kaj cenite na akciite. Ponatamu, o[tetuvaweto moè da bide soodvetno koga postoi dokaz za vlo[uvawe na finansiskata kondicija na investitorot, uspe[nosta na industriskiot sektor, promeni vo tehnologijata, kako i operativnite i finansiski pari~ni tekovi.

Stopanska Banka ad, Bitola Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) So sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat na 31 Dekemvri 2007 i 2006 (Site iznosi se izrazeni vo iljadi Denari osven dokolku ne e poinaku navedeno)

25

5 Neto prihodi po kamati 2007 2006 Prihodi (Rashodi) Prihodi (Rashodi) Naselenie 20,963 (48,599) 21,491 (34,327)Pretprijatija 287,494 (74,915) 291,483 (55,408)Banki i finansiski institucii 159,480 (40,868) 95,195 (25,241)Vladini i dràvni institucii 9 (667) 42 (1,134)Ostanati klienti - (1,877) 92 (861)Naplata na prethodno otpi[ana kamata - - 198 -

467,946 (166,926) 408,501 (116,971)

Neto prihodi po kamati 301,020 291,530

6 Neto prihodi od nadomesti i provizii 2007 2006 Prihodi (Rashodi) Prihodi (Rashodi) Naselenie 9,193 - 8,791 -Pretprijatija 73,745 - 69,001 -Banki i finansiski institucii 781 (9,290) 473 (9,150)Vladini i dràvni institucii - - - -Stranski subjekti 38 - 340 -Ostanati klienti - (5,891) - (4,434) 83,758 (15,181) 78,605 (13,584)

Neto prihodi od nadomesti i provizii 68,577 65,021

7 Prihodi od vloùvawa

2007 2006 Dobivki od transakcii so hartii od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe (Bel. 17) 23,313 15,661Kapitalizirani dividendi (Bel. 16) 710 240Prihodi od dividendi 533 -

24,556 15,901

8 Ostanati delovni prihodi 2007 2006 Dobivki od proda`ba na nedvi`nosti i oprema - 2Ostanati prihodi 669 3,301

669 3,303

9 Prihod od osloboduvawe na rezervacii, neto Rashod /( prihod) za godinata 2007 2006Tro[ok / (ukinuvawe) na tro[ok za: Pari~ni sredstva i depoziti kaj NBRM 1,025 68Plasmani vo, i krediti na banki 1,425 29Krediti odobreni na klienti (57,619) (17,735)HV raspolo`livi za proda`ba (175) 191Pobaruvawa po kamati i ostanati sredstva 17 (351)Imot namenet za proda`ba 783 -Potencijalni obvrski 3,280 (8,167) (51,264) (25,965)

Naplata na prethodno otpi[ani krediti na vonbilansni smetki (11,822) (130)Vkupno (63,086) (26,095)


26

Prihod od osloboduvawe na rezervacii, neto (prodolùva) Dvièwe na smetkata na rezervaciite poradi o[tetuvawe Par.sred.

i depoziti kaj NBRM.

Plasmani vo, i

krediti na banki

Krediti odobr. na

klienti

HV raspol. za

prod.

Imot namenet za

proda`ba

Pobar.po kamati i

ost.sred.

Potenc. obvrski

Vkupno

(Bel. 13) (Bel. 14) (Bel. 15) (Bel. 16) (Bel. 20) ( Bel.18)

(Bel. 24 i 28)

Na 01 Januari 2006 21 - 345,105 13,680 - 2,916 25,493 387,215Rashod / (prihod) za god., neto 68 29 (17,735) 191 - (351) (8,167) (25,965)Otpis - - (5,108) - - - - (5,108)

Na 31 Dekemvri 2006 89 29 322,262 13,871 - 2,565 17,326 356,142 Na 01 Januari 2007 89 29 322,262 13,871 - 2,565 17,326 356,142Rashod / (prihod) za god., neto 1,025 1,425 (57,619) (175) 783 17 3,280 (51,264)Otpis - - - (301) - - - (301)

Na 31 Dekemvri 2007 1,114 1,454 264,643 13,395 783 2,582 20,606 304,577

10 Pozitivni kursni razliki, neto 2007 2006 Pozitivni kursni razliki 164,765 121,380Negativni kursni razliki (154,292) (113,440) 10,473 7,940

11 Ostanati delovni rashodi 2007 2006 Plati i ostanati tro[oci za vrabotenite 102,452 122,928Materijali i uslugi 34,128 30,959Amortizacija (Bel. 19) 15,991 15,034Osiguruvawe 13,748 11,183Ostanati danoci i pridonesi 1,166 559Promocija i reklama 3,259 2,776Otpis na imot namenet za proda`ba 18 -Ostanati rashodi 4,976 1,688

175,738 185,127

Tro[ocite za plati i i ostanatite tro[oci za vraboteni se sostojat od: 2007 2006 Neto plati 56,857 54,736Personalen danok i pridonesi 37,051 39,987Ostanati zadolìtelni nadomesti na vrabotenite 8,544 28,205 102,452 122,928

12 Danok na dobivka 2007 2006 Tekovni dano~ni tro[oci 35,462 25,053Odloèni dano~ni tro[oci / (prihodi) - - 35,462 25,053


27

Danok na dobivka (prodolùva) Usoglasuvaweto na zakonskiot danok na dobivka so danokot na dobivka na Bankata primenliv na efektivnata dobivka, kako [to e evidentirano vo pridru`nite bilansi na uspeh, e slednoto: 2007 2006 Dobivka pred odano~uvawe 292,643 224,663

Danok po dano~na stapka od 12% (2006: 15%) 35,117 33,699 Neodbitni tro[oci za dano~ni celi 495 3,331Neodano~ivi prihodi za dano~ni celi (150) (1,240)Dano~ni olesnuvawa - (10,737) 35,462 25,053

13 Pari~ni sredstva i depoziti kaj NBRM 2007 2006

Pari~ni sredstva vo blagajna

- vo Denari 27,535 11,061

- vo stranska valuta 62,901 33,738

Iznosi vo NBRM

- tekovni smetki 53,833 42,745

- zadolìtelna rezerva 472,758 326,359

Korespodentni banki

- doma[ni 945 4,485

- stranski 168,935 226,944

Blagajni~ki zapisi 1,430,134 630,902

Akreditivi 1,246 -

êkovi 7,004 10,292 2,225,291 1,286,526Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (Bel. 9) (1,114) (89) 2,224,177 1,286,437

Bankata e dol`na da odrùva zadolìtelna rezerva vo Denari na svojata tekovna smetka kaj Narodna Banka na Republika Makedonija, presmetana po stapka od 10% (2006: 10%) na denarskite obvrski na Bankata kon rezidenti i nerezidenti, pravni i fizi~ki lica od prosekot na dnevnite sostojbi na ovie smetki za sekoj kalendarski den vo tekot na prethodniot mesec. Isto taka, Bankata e dol`na da odrùva zadolìtelna rezerva vo devizi na posebni smetki kaj Narodna Banka na Republika Makedonija, presmetana po stapka od 10% (2006: 10%) od prosekot na dnevnite sostojbi na smetkite na deviznite obvrski kon rezidenti i nerezidenti, pravni i fizi~ki lica za sekoj kalendarski den vo tekot na prethodniot mesec. Vo tekot na 2007 i 2006, Bankata ja ispolnuva[e obvrskata za odrùvawe na nivoto na zadolìtelna devizna rezerva Ovie sredstva ne se na raspolagawe za izvr[uvawe na dnevnite delovni aktivnosti na Bankata. Kamatnata stapka na zadolìtelnata rezerva vo Denari vo tekot na 2007 i 2006 godina iznesuva[e 2% godi[no. Kamatnata stapka na zadolìtelnata rezerva vo devizi vo tekot na 2007 i 2006 godina iznesuva[e 0% godi[no. Blagajni~kite zapisi izdadeni od NBRM se so rok na dospevawe od 28 dena (2006: 28 dena) i kamatni stapki od 4.73 % do 5.10 % godi[no (2006: 5.55% do 5.89% godi[no).


28

14 Plasmani vo, i krediti na banki 2007 2006 Oro~eni depoziti kaj stranski banki 2,246,998 1,501,098Kratkoro~ni krediti na doma[ni banki i fin. institucii 89,000 21,485 2,335,998 1,522,583Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (Bel. 9) (1,454) (29)

2,334,544 1,522,554

15 Krediti odobreni na klienti a) Analiza po klienti 2007 2006

Vkupno Do 1 godina

Nad 1 godina

Vkupno Do 1 godina Nad 1 godina

Naselenie - Vo Denari 155,449 34,515 120,934 150,721 32,725 117,996- Vo stranska valuta 1,126 1,126 1,194 1,141 53- Pre~ekor.po tek.smetki 49,863 49,863 7,058 7,058 - Pretprijatija - Vo Denari 2,504,680 1,779,101 725,579 2,661,042 2,004,607 656,435- Vo stranska valuta 102,354 20,669 81,685 258,601 - 258,601Drugi pravni lica - vo den. - - - 5,999 396 5,603 2,813,472 1,885,274 928,198 3,084,615 2,045,927 1,038,688 Tekovna dospeanost na dolgoro~nite krediti - 431,215 (431,215) - 560,149 (560,149) 2,813,472 2,316,489 496,983 3,084,615 2,606,076 478,539 Namaleno za: rezervirawe

poradi o[tetuvawe (Bel. 9) (264,643) (229,586) (35,057) (322,262) (266,910) (55,352)Krediti na klienti, neto 2,548,829 2,086,903 461,926 2,762,353 2,339,166 423,187

Na 31 Dekemvri 2007 godina, iznosot na nefunkcionalnite krediti iznesuva 154,799 iljadi Denari (2006: 254,262 iljadi Denari). Nepriznaenata kamata po ovie krediti iznesuva 52,626 ijladi Denari (2006: 60,070 iljadi Denari). b) Analiza po sektori 2007 2006 Naselenie 206,438 158,973Proizvodna industrija 1,525,400 1,595,205Trgovija 380,097 693,497Grade`ni[tvo 283,202 379,919Ostanato 418,335 257,021 2,813,472 3,084,615Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (Bel. 9) (264,643) (322,262)

2,548,829 2,762,353


29

16 Hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba 2007 2006 Vloùvawa vo HV na doma[ni nekotirani dru[tva 13,277 13,277Vloùvawa vo HV na doma[ni nekotirani finansiski institucii 11,797 11,459 25,074 24,736Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (Bel. 9) (13,395) (13,871) 11,679 10,865

Dvièweto na ovie vloùvawa vo tekot na 2007 i 2006 godina e kako [to sledi: 2007 2006 Sostojba na 01 Januari 24,736 24,496Naplata od Pazar na Pari (71)Likvidacija od Pazar na Pari (301) -Kapitalizirani dividendi (Bel. 7) 710 240

Na 31 Dekemvri 25,074 24,736

So sostojba na 31 Dekemvri 2007 godina, Bankata izvr[i otpis na delot od portfolioto so obi~ni akcii na Bankata na tovar na rezervaciite poradi o[tetuvawe vo iznos od 301 iljadi Denari (Bel. 9). 17 Hartii od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe 2007 2006Dolgoro~ni dol`ni~ki hartii od vrednost - Dràvni obvrznici 166 30,114- Dràvni zapisi 5,329 25,899Kratkoro~ni dol`ni~ki hartii od vrednost - Dràvni zapisi 325,716 278,650- Eskontirani ~ekovi 20 9,698 331,231 344,361

Dvièweto na ovie vloùvawa vo tekot na 2007 i 2006 godina e kako [to sledi: 2007 2006 Sostojba na 01 Januari 344,361 91,384

Nabavki 47,066 849,193

Proda`bi (60,196) (596,216)

Na 31 Dekemvri 331,231 344,361

Na 31 Dekemvri 2007 godina dràvnite obvrznici se sostojat od: - Dràvni obvrznici od staro devizno [tedewe od ~etvrtata emisija,

izdadeni od Ministerstvo za finansii na RM, so rok na dospevawe do 2010 godina i godi[na kamatna stapka od 2% (2006: 2%), koi, so sostojba na 31 Dekemvri 2007 iznesuvaat 166 iljadi Denari (2006: 221 iljadi Denari).

Dolgoro~nite dràvni zapisi, koi, so sostojba na den 31 Dekemvri 2007, iznesuvaat 5,329 iljadi Denari (2006: 25,899) se izdadeni od Ministerstvo za finansii na RM, so rok na dospevawe od 03 Maj 2008 godina do 30 Oktomvri 2008 godina i godi[na kamatna stapka od 9.48% do 10% (2006: 9.48%). Kratkoro~nite dràvni zapisi, koi so sostojba na den 31 Dekemvri 2007 godina iznesuvaat 325,716 iljadi Denari (2006: 278,650) se izdadeni od Ministerstvo za finansii na RM, so rok na dospevawe od 3 do 12 meseci i godi[na kamatna stapka od 6.28% - 9%.


30

Hartii od vrednost koi se ~uvaat do dospevawe (prodol`uva) Vo tekot na 2007 godina i kako rezultat od transakciite so dol`ni~kite hartii od vrednost, Bankata ostvari dobivka vo vkupen iznos od 23,313 iljadi Denari (2006 : 15,661 iljadi Denari) (Bel. 7). 18 Pobaruvawa po kamati i ostanati sredstva 2007 2006 Pobaruvawa po kamati - vo Denari 36,798 33,044- vo devizi 536 1,592Provizii - vo Denari 5,732 5,152Pretplati po danok na dobivka - 3,174Ostanati pobaruvawa 4,748 5,059

47,814 48,021Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (Bel. 9) (2,582) (2,565)

45,232 45,456

19 Nedvi`nosti, postrojki i oprema i nematerijalni sredstva Nedvi`nosti, postrojki i oprema Grade`ni

objektiOprema Investicii

vo tek Vkupno Na 01 Januari 2006 Nabavna vrednost 198,378 69,433 4,844 272,655 Akumulirana (amortizacija) (43,222) (56,168) - (99,390)Neto knigovodstvena vrednost 155,156 13,265 4,844 173,265 Godina [to zavr[uva na 31 Dekemvri 2006 Promeni vo tekot na 2006 god. Po~etna neto knigovodstvena vrednost 155,156 13,265 4,844 173,265 Nabavki vo tekot na godinata - 13,784 13,784 Prenos od investicii vo tek - 9,063 (9,063) - Prenos vo nematerijalni sredstva - - (4,124) (4,124)Amortizacija (4,959) (8,468) - (13,427)Krajna neto knigovodstvena vrednost 150,197 13,860 5,441 169,498 Na 31 Dekemvri 2006/01 Januari 2007 Nabavna vrednost 198,378 77,823 5,441 281,642 Akumulirana (amortizacija) (48,181) (63,963) - (112,144)Neto knigovodstvena vrednost 150,197 13,860 5,441 169,498 Godina [to zavr[uva na 31 Dekemvri 2007 Promeni vo tekot na 2007 god. Po~etna neto knigovodstvena vrednost 150,197 13,860 5,441 169,498 Nabavki vo tekot na godinata - - 17,963 17,963 Prenos od investicii vo tek - 13,957 (13,957) - Prenos vo nematerijalni sredstva - - (9,405) (9,405)Amortizacija (4,937) (8,027) - (12,964)Krajna neto knigovodstvena vrednost 145,260 19,790 42 165,092 Na 31 Dekemvri 2007 Nabavna vrednost 198,378 89,918 42 288,338 Akumulirana (amortizacija) (53,118) (70,128) - (123,246)Neto knigovodstvena vrednost 145,260 19,790 42 165,092


31

Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodolùva) Vo tekot na 2007 godina, Bankata otpi[a celosno amortizirana oprema so nabavna vrednost od 1,862 iljadi Denari (2006: 673 iljadi Denari). So sostojba na 31 Dekemvri 2007 i 2006 godina, site nedvi`nosti i oprema se vo sopstvenost na Bankata. Bankata nema hipoteki ili drugi tovari vrz svoite nedvi`nosti i oprema. Nematerijalni sredstva Nematerijalnite sredstva so sostojba na 31 Dekemvri 2007 i 2006 godina se sostojat od softver i licenci. Dvièwata kaj nematerijalnite sredstva se kako [to sledi: Nabavna

vrednostAkumulirana

(amortizacija) Neto

knigovodstvena vrednost

Na 01 Januari 2006 god. 9,908 (8,544) 1,364

Prenos od materijalni sredstva 4,124 - 4,124 Amortizacija - (1,607) (1,607)Na 31 Dekemvri 2006 14,032 (10,151) 3,881

Na 01 Januari 2007 god. 14,032 (10,151) 3,881

Prenos od materijalni sredstva 9,405 - 9,405 Amortizacija - (3,027) (3,027)Na 31 Dekemvri 2007 23,437 (13,178) 10,259

20 Imot namenet za proda`ba 2007 2006 Nabavna vrednost 43,642 43,660Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (Bel. 9) (783) -

Neto evidentirana vrednost 42,859 43,660

Dvièweto na ovie sredstva vo tekot na 2007 i 2006 godina e kako [to sledi: 2007 2006 Na 01 Januari 43,660 43,660Otpis na imot namenet za proda`ba (Bel.11) (18) -Na 31 Dekemvri 43,642 43,660 Imotot namenet za proda`ba se sostoi od nedvi`nosti i oprema. Steknat e pri naplata na pobaruvawata i Bankata ima namera da go prodade. Evidentiran e po pazarni ceni vrz osnova na procenka izvr[ena od strana na nezavisni proceniteli.


32

21 Obvrski kon banki i finansiski institucii 2007 2006 Depoziti po viduvawe - Vo Denari 2,104 5,103- Vo stranska valuta 128,016 2,081Oro~eni depoziti - Vo Denari 208,563 136,247- Vo stranska valuta - 121,341

338,683 264,772

22 Obvrski kon klienti 2007 2006

Do 1 god. Nad 1 godina

Vkupno Do 1 god. Nad 1 godina

Vkupno

Depoziti po viduvawe Naselenie - Vo Denari 702,539 - 702,539 542,507 - 542,507- Vo stranska valuta 683,836 - 683,836 744,058 - 744,058Pretprijatija - Vo Denari 354,328 - 354,328 337,508 - 337,508- Vo stranska valuta 127,192 - 127,192 51,183 - 51,183Stranski subjekti - Vo Denari 22,612 - 22,612 19,635 - 19,635- Vo stranska valuta 8,860 - 8,860 3,285 - 3,285Javen sektor i neprofitni organizacii - Vo Denari 35,940 - 35,940 25,331 - 25,331- Vo stranska valuta 713 - 713 1,115 - 1,115Ostanati subjekti - vo Den. 28,364 - 28,364 21,230 - 21,230 1,964,384 - 1,964,384 1,745,852 - 1,745,852

Oro~eni depoziti

Naselenie - Vo Denari 536,191 211,590 747,781 210,780 171,716 382,496- Vo stranska valuta 146,650 114,797 261,447 73,854 24,231 98,085Pretprijatija - -- Vo Denari 624,235 - 624,235 631,947 - 631,947- Vo stranska valuta 1,253,954 - 1,253,954 682,952 - 682,952Ostanati subjekti - vo Den. 5,059 - 5,059 10,851 - 10,851

Stranski subjekti - Vo Denari - 3,056 3,056 - - -

2,566,089 329,443 2,895,532 1,610,384 195,947 1,806,331Ograni~eni depoziti

- Pretprijatija 28,256 - 28,256 22,358 - 22,358

28,256 - 28,256 22,358 - 22,358

4,558,729 329,443 4,888,172 3,378,594 195,947 3,574,541

Ograni~enite depoziti se sostojat od blokirani depoziti kako obezbeduvawe za dadeni krediti, izdadeni garancii, otvoreni akreditivi i nalozi za pla]awe vo stranstvo vo ime na klientite.


33

23 Pozajmici

2007 2006 Vkupno Do 1

godinaNad 1

godinaVkupno Do 1

godinaNad 1

godinaVo Denari MBPR 95,486 - 95,486 46,895 3,103 43,792Agencija za upravuvawe so sredstva, Ministerstvo za Finansii 110,205 - 110,205 118,609 9,383 109,226Vo stranska valuta Me\unarodna Banka za Obnova i Razvoj (MBOR) 292,729 - 292,729 345,386 52,793 292,593MBPR 173,604 - 173,604 91,761 - 91,761 672,384 - 672,384 602,651 65,279 537,372

Pozajmici (prodol`uva) Planot za otplata na kreditite e kako [to sledi: 2007 Do 1 godina 52,480Od 1 do 5 godini 458,507Nad 5 godini 161,397

672,384

Na 31 Dekemvri 2007 godina, dolgoro~nite denarski krediti vo iznos od 95,486 iljadi Denari (2006: 46,895 iljadi Denari) se obvrski kon Makedonska Banka za podr[ka na razvojot (MBPR). Kreditot prvenstveno be[e dobien od Nacionalnata Agencija za Razvoj na Mali i Sredni Pretprijatija (NEPA), kako revolving kredit za finansirawe na razvojot na malite i srednite pretprijatija vo zemjata. Kamatnata stapka e fiksna i iznesuva 5% godi[no, od [to 0.75% e obvrska za pla]awe kon MBPR na ime provizija, a ostanatite 4,25% se pripi[uvaat na revolving kreditniot fond. Dolgoro~nite denarski krediti od Agencijata za upravuvawe so sredstva, vo visina od 109,226 iljadi Denari (2006: 109,226 iljadi Denari) dospevaat odedna[ vo Januari 2020 godina. Na ovie sredstva Bankata pla]a provizija od 1.5% godi[no. Bankata e posrednik vo servisiraweto na kreditnata linija odobrena od Me\unarodnata Banka za Obnova i Razvoj (MBOR) preku NBRM. Krajniot rok na dospevawe e 2017 godina, a kamatnata stapka e varijabilna i iznesuva [estmese~en EURIBOR plus 0.5% godi[no. Na 19 Oktomvri, 2006 godina Bankata potpi[a dogovor za koristewe na kreditnata linija SEV od Makedonskata Banka za podr[ka na razvojot (MBPR). Kreditot e vo iznos od 1,500,000 Evra i dospeva sekoj 15 Oktomvri, od 2009 do 2013 godina. Kamatnata stapka e varijabilna i iznesuva trimese~en EURIBOR plus 0.28% godi[no.


34

24 Obvrski po kamati i ostanati obvrski

2007 2006

Obvrski kon rakovodstvoto i vrabotenite (bonusi) - 17,796Obvrski kon ~lenovite na Upravniot Odbor - 2,045Obvrski po kamati 24,225 13,827Obvrski za provizii 2,004 1,329Obvrski kon dobavuva~i 3,622 1,643Dividendi 2,369 7,239Obvrski za danok na dobivka 7,325 -Obvrski za DDV 4 53Rezervirawa za potencijalni i prevzemeni obvrski 20,606 17,326Ostanati obvrski 15,248 4,602 75,403 65,860

25 Kapital Broj na akcii Iznos (vo ‘000 MKD) Nominalna vrednost po akcija (obi~na i prioritetna) e 3,000 Denari

Obi~ni Prioritetni Obi~ni Prioritetni

Na 1 Januari 2006 godina 323,112 38,392 969,336 115,176Emisija na akcii 29,473 - 88,419 -Emisija na akcii - skrip dividenda 37,194 (37,194) 111,582 (111,582)Na 31 Dekemvri 2006 godina/ 31 Dekemvri 2007 godina 389,779 1,198 1,169,337 3,594 Prioritetnite akcii ne se otkuplivi i im davaat pravo na nivnite sopstvenici na dividenda vo iznos ne pomal od kamatnata stapka [to ja presmetuva Bankata na oro~enite depoziti od klienti nad edna godina plus 0.5% po akcija. 26 Zarabotuva~ka po akcija Osnovnata zarabotuva~ka po akcija e presmetana taka [to neto dobivkata za godinata koja pripa\a na obi~nite akcioneri se deli so ponderiraniot prose~en broj na obi~ni akcii vo tekot na godinata.

2007 2006

Zarabotuva~ka koja pripa\a na akcionerite 257,181 199,610Namaleno za: dividendi za prioritetnite akcii (198) (611)

Neto dobivka koja pripa\a na obi~nite akcii 256,983 198,999Ponderiran prose~en broj na obi~ni akcii 389,779 353,765Osnovna zarabotuva~ka po akcija (denari po akcija) 659.50 562.50

27 Sredstva po raboti vo ime i za smetka na treti lica Bankata upravuva so sredstva vo ime i za smetka na treti lica nameneti za kupuvawe na dr`avni zapisi i obvrznici. Istite ne se vo sopstvenost na Bankata i ne se priznaeni vo bilansot na sostojba. Bankata ne e izlo`ena na krediten rizik od ovie plasmani. Na 31 Dekemvri 2007 godina iznosot na vkupnite sredstva po raboti vo ime i za smetka na treti lica iznesuvaat 54,593 iljadi Denari (2006: 95,485 iljadi Denari).


35

28 Potencijalni i prevzemeni obvrski Potencijalni obvrski 2007 2006 Garancii - vo Denari 246,115 198,410- vo stranska valuta 99,525 38,405Akreditivi vo stranska valuta 12,943 13,334Obvrski za plasirawe krediti, garancii i akreditivi 439,158 289,921Obvrski po odobreni dozvoleni pre~ekoruvawa po tekovni smetki i debitni karti~ki na naselenie 150,857 87,570 948,598 627,640Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe (Bel. 9 i 24) (20,606) (17,326) 927,992 610,314

Obvrskite za plasirawe krediti, garancii i akreditivi pretstavuvaat odobreni, a neiskoristeni krediti, koi Bankata se obvrzala na prvo barawe na klientite bezuslovno da gi isplati. Sudski sporovi So sostojba na 31 Dekemvri 2007, pravnite postapki pokrenati protiv Bankata iznesuvaat vkupno 16,314 iljadi Denari (2006: 446 iljadi Denari). Ne e evidentirano rezervirawe na denot na bilansirawe, bidej]i profesionalnite pravni soveti pokaùvaat deka nema verojatnost za pojava na zna~itelni zagubi. Osven toa, razni pravni dejstvija i pobaruvawa moè da se pojavat vo idnina protiv Dru[tvoto od pravnite sporovi i pobaruvawa koi moè da se javat vo tekot na redovnoto delovno rabotewe. Povrzanite rizici se analizirani od verojatnosta za nivna pojava. Iako rezultatot od ovaa problematika ne moè sekoga[ so sigurnost da se utvrdi, rakovodstvoto na Bankata veruva deka nema da rezultiraat vo materijalno zna~ajni obvrski. Odano~uvawe Dano~nite vlasti moàt vo sekoe vreme da izvr[at pregled na delovnite knigi i evidencijata 5 do 10 godini posledovatelno po godi[nata dano~na prijava i moàt da nametnat dopolnitelni odano~uvawa i kazni. Rakovodstvoto na Bankata ne e zapoznaeno so takvi slu~ai koi bi moèle da dovedat do potencijalni materijalni obvrski vo toj pogled. 29 Transakcii so povrzani subjekti Za celite na izvestuvaweto, akcionerite so kvalifikuvano u~estvo vo bankata i so niv povrzanite lica, odgovornite lica na tie akcioneri - pravni lica, kako i licata so posebni prava i odgovornosti vo banata i so niv povrzanite lica se smetaat za povrzani subjekti. Bankata ima transakcii so povrzanite subjekti vo tekot na svoite redovni delovni aktivnosti. Tuka spa\aat kreditiraweto i deponiraweto sredstva. Site bankarski transakcii koi se izvr[eni so povrzani subjekti vo tekot na redovnite delovni aktivnosti i nivnata vrednost materijalno ne se razlikuva od uslovite [to bi vaèle vo transakcija me\u poznati strani. Slednata tabela gi prikaùva obemot i sostojbite od zna~ajnite transakcii so povrzani subjekti. 2007 2006 Pobaruvawa 62,541 505,434Obvrski 201,237 50,824Prihodi od kamati i provizii 2,567 50,747Rashodi od kamati i provizii 8,055 9,792


36

30 Penziski planovi Bankata nema definirano planovi za nadomestoci pri penzionirawe ili opcii za nadomestuvawe bazirani na akcii so sostojba na 31 Dekemvri 2007 i 31 Dekemvri 2006 godina. Rakovodstvoto smeta deka sega[nata vrednost na idnite obvrski kon vrabotenite vo vrska so nadomestocite pri penzionirawe i jubilejni nagradi ne e od materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai so sostojba na 31 Dekemvri 2007 i 31 Dekemvri 2006 godina.

31 Vonbilansna evidencija Soglasno upatstvata dobieni od NBRM, Bankata izvr[i prefrluvawe na celosno rezerviranite pobaruvawa na vonbilansnata evidencija, zaedno so soodvetnite ispravki za potencijalni zagubi i nenaplativost. Na 31 Dekemvri 2007 godina, Bankata ima[e krediti i kamata vo iznos od 499,324 iljadi Denari na vonbilansnite smetki koi bea celosno otpi[ani vo momentot na prenos od Bilansot na sostojba (2006: 510,393 iljadi Denari). Vo narednite periodi, Bankata ]e prodolì da gi evidentira ovie pobaruvawa i ]e gi naplatuva iznosite koi i se dolàt. Vakvite idni naplati ]e bidat evidentirani kako vonredni prihodi. 32 Posledovatelni nastani Po datumot na bilansiraweto i pred objavuvaweto na ovie finansiski izve[tai, vo po~etokot na 2008 godina, Rakovodstvoto na Bankata angaìra[e nadvore[en ovlasten procenitel za izvr[uvawe na procenka na pazarnata vrednost na nedvi`nostite (grade`nite objekti) na Bankata so sostojba na 31 Dekemvri 2007 godina. Neto evidentiranata vrednost na grade`nite objekti spored smetkovodstvenata evidencija na Bankata na datumot na bilansirawe iznesuva 145,259,340 Denari. Soglasno Rekapitulacijata na vrednostite objavena vo Elaboratot za procenka na vrednosta na osnovnite sredstva - nedvi`nosti na Bankata (tehn.br.01/08 - II/PV - E od 06 Fevruari 2008 godina) vkupnata pazarna vrednost na nedvi`nostite - grade`ni objekti iznesuva 1,009,904,007.00 Denari. Efektot od procenkata na nedvi`nostite ne e evidentiran vo smetkovodstvenata evidencija na Bankata na datumot na bilansirawe. Soglasno prifatenata smetkovodstvena ramka za priznavawe i merewe na nedvi`nostite (MSS 16), posledovatelnoto merewe na istite, spored nivnata objektivna vrednost koja pretstavuva pazarna vrednost na datumot na bilansirawe, pretstavuva dozvolen alternativen pristap.

www.grant-thornton.com.mk

m_0.pdfm_2.pdfm_4.pdfStopanska Banka AD Bitola_31 Dec 2007_mk_FINAL.pdfOdgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai Odgovornost na revizorot Mislewe Bilans na uspehDelovni prihodiNeto dobivka za godinata Bilans na sostojbaM-r Jakim Ivanovski

Izve[taj za promenite vo kapitalotIzve[taj za pari~nite tekoviBele[ki kon finansiskite izve[tai Kamaten rizik Valuten rizik Pari~ni sredstva vo blagajnaIznosi vo NBRMKorespodentni banki

Potencijalni obvrski Sudski sporovi Odano~uvawe

Documents

Finansiski izve[tai i izve[taj na nezavisnite revizori ... · Platen danok na dobivka (24,963) (41,864) Dobivka/(Zaguba) po promenite vo obrtniot kapital 683,209 (258,483) Prilivi