Mojca Dolgan Petrič

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 1

FINANČNE SPODBUDE EU NA PODROČJIH IZOBRAŽEVANJA, KULTURE

IN KOHEZIJSKE POLITIKE

Skupaj smo močnejši – posvetovanje sekcij ZBDS, Laško, 18. – 19. september 2014

VSEBINA

1. Strategija EU 2020 in finančna perspektiva 2014-2020

2. Ustvarjalna Evropa

3. Erasmus+

4. Strukturni skladi in kohezijska politika

5. Priporočila za prijavo projektov

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 2

PODOBA SLOVENIJE PO LETU 2004 EU sredstva so že 10 let najpomembnejša

razvojna sredstva!

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 3

http://www.eu-skladi.si/http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&docid=Zf-m00mXNFO_6M&tbnid=LUGhmFezWgeAbM:&ved=0CAcQjRw&url=http://www.andrazzitnik.com/?portfolio%3Dkemijski-institut-ljubljana-2&ei=Sx8TVLXmKs3laOGXgNAP&bvm=bv.75097201,d.bGQ&psig=AFQjCNGJba-2IbYYjcUBrxVH_UTbj1YsMg&ust=1410625515848952

EU SREDSTVA ZA KNJIŽNICE V OBDOBJU 2004-2013

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 4

Programi 6. in 7. OP: Survenir, PaperTreat, Impact, Driver;

Program ICT-PSP: projekti digitalizacije (Europeana, Europeana Local, Europeana Travel, zbiranje spominov 1. svetovne vojne);

Program Kultura: Evropska prestolnica kulture, DOD in EOD – eknjige po naročilu;

Slovenski razpisi: dLib.si+, mCOBISS, Knjižnica slepih in slabovidnih;

Norveški mehanizmi: dLib.si;

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 5

VIR: http://www.culture.si/en/EU_projekti

FINANČNA PERSPEKTIVA 2014-2020 (izhodišče je Strategija EU 2020)

• Centralizirani razpisi neposredno v Bruslju: Obzorja 2020, Ustvarjalna Evropa, Erasmus+ (enotna identifikacijska koda prijavitelja - PIC!)

• Slovenske razpise izvajajo pristojna ministrstva (npr. ESMA na MIZŠ)

• Razpise za teritorialno sodelovanje izvaja Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Norveški mehanizmi, obmejno sodelovanje)

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 6

USTVARJALNA EVROPA Izvaja agencija EACEA Slovenska info točka: CED – Creative Europe Desk, Metelkova 2, Ljubljana

1,46 milijarde EUR za:

• promocijo evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

• čezmejno sodelovanje

• povečanje delovnih mest v kreativnih industrijah

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 7

PROGRAMSKI SKLOPI:

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 8

KULTURA (31 % proračuna, 38 mio EUR, 100 projektov letno): Projekti sodelovanja (trajanje do 4 leta):

Mali projekti (3 države) – 200.00 EUR – 60 % podpora EU Veliki projekti (6 držav) – 2 mio EUR – 50 % podpora EU

Projekti literarnega prevajanja Evropske mreže: večletna podpora za evropska združenja Evropske platforme: podpora talentom, prepoznavnost

ustvarjalcev

MEDIA (56 % proračuna) – evropski kinematografski in AV sektor

MEDSEKTORSKI SKLOP (13 %) – jamstveni sklad za lažje pridobivanje posojil, kulturne nagrade, EPK, nagrada Europa Nostra

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 9

PRIORITETE PODPROGRAMA KULTURA 1) Spodbujanje mobilnosti: • mednarodne turneje, prireditve, razstave, festivali, izmenjave; • kroženje evropske literature (široka dostopnost); • razvoj občinstva kot sredstva za spodbujanje zanimanja za

evropska kulturna dela in kulturno dediščino ter izboljšanje dostopa do njih

2) Krepitev zmogljivosti kulturnega sektorja za nadnacionalno delovanje: • zagotavljati znanja za digitalne tehnologije; • inovativni pristopi za privabljanje občinstva ter novi poslovni

modeli; • mednarodno uveljavljanje izvajalcev; • krepitev kult. organizacij in mednarodnega mreženja za lažji

dostop do poklicnih priložnosti

RAZVOJ OBČINSTEV – prednostna naloga vseh podprogramov

• Pomagati evropskim ustvarjalcem, da njihova dela dosežejo čim več ljudi v Evropi in izven nje.

• Pomagati kulturnim organizacijam, da najdejo in uporabijo nove načine interakcije z občinstvi.

• Razviti strategijo, ki bo zagotovila nova in raznovrstna občinstva, ohranila obstoječa, izboljšala izkušnjo publike.

• Uporaba socialnih omrežij za promocijo kulturnih vsebin npr. crowdfunding in crowdsourcing (npr. POLIGON)

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 10

ERASMUS+ http://www.erasmusplus.si/ Izvaja agencija EACEA; Slovenska info točka: CMEPIUS za izobraževanje; MOVIT za mladino

• enoten integriran program EU za izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport;

• 14,7 mrd EUR; 5 milijonov oseb;

• Poenostavitev: manj razpisov, uporabniku prijazen program, poenostavljeno finančno upravljanje;

• Enoten vodnik za vse prijavitelje

• Vsa mobilnost preko institucij (knjižnice se lahko prijavijo v sektorju izobraževanja odraslih)

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 11

http://www.erasmusplus.si/

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 12

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 13

STRUKTURNI IN KOHEZIJSKI SKLADI Slovenija ima na voljo 3,255 mrd EUR www.eu-skladi.si/2014-2020/

11 tematskih ciljev, med drugim: • krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij • boljši dostop do IKT ter povečanje njihove

uporabe in kakovosti • spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne

sile • socialno vključevanje in boj proti revščini • vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter

vseživljenjsko učenje M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 14

EVROPSKI SOCIALNI SKLAD (ESS) > 10 % celotnega proračuna EU

• investirati v človeški kapital, ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje zaposlenosti in zaposljivosti ter krepitev inovativnosti

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 15

EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ (ERR)

• krepitev ekonomske in socialne kohezije ter pomoč pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah EU

• Primeri: obnova planinskih postojank, nekaterih gradov, gradnja urgentnih blokov, Športni center Pokljuka itn.

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 16

CIKEL IZBORA IN IZVEDBE PROJEKTOV

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 17

Javni razpis

Zbiranje prijav

Izbor projektov

Podpis pogodbe in

izvajanje

Delna poročila in

izplačila

Kontrola zahtevkov in poročil

Kontrola na terenu

Končno poročilo

Evalvacija in poplačila

VIR: Lipovec, 2014

Priporočila „modrecev“ za prijavo projektov

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 18

• Dobra ideja, ki ima vseevropsko, nadnacionalno dimenzijo.

• Navdušujoča, jasna, kratka predstavitev ideje.

• Poiskati dobre partnerje.

• Ne se ustrašiti prijave (denar je velikokrat lažje dobiti na evropskih kot na slovenskih razpisih).

• Koordinator mora imeti zagotovljeno finančno pokritje.

• Pri prijavi naj sodelujejo vsi izvajalci projekta (finančna služba, PR služba, pravnik itd.).

• Dobro prebrati navodila, razumeti merila in kriterije, postaviti dodatna vprašanja.

• Začeti pravočasno - že zdaj za prijavo jeseni 2015.

• Lobiranje v Bruslju je dobrodošlo.

• Če je prijava zavrnjena, preučiti oceno in poskusiti znova.

HVALA ZA POZORNOST IN VELIKO SREČE PRI PISANJU PROJEKTNIH PRIJAV! mojca.dolgan@nuk.uni-lj.si

Dodatni viri:

SEKULA KRSTIČ, Darja; GORNIK, Jože: Kako napisati dober projekt. - Ljubljana : CNVOS, 2006

www.cnvos.si

www.ced.si

www.erasmus.si

www.eu-skladi.si

M. Dolgan Petrič, 19. 9. 2014 19

APETIT VIR: Delo, 17. 9. 2014

http://www.cnvos.si/http://www.ced.si/http://www.erasmus.si/http://www.eu-skladi.si/http://www.eu-skladi.si/http://www.eu-skladi.si/