OGLASNA PRILOGA

www.finance.si/oglasiFINANCE, petek, 13. aprila 2007

GO S

LOW

Odlične naravne danosti privabljajo predvsem alpiniste in speleologe 35

Hrvaška je prava meka za ljubitelje adrenalina

Milan Kočar, tel.: 01 309 15 37e-pošta: milan.kocar@finance-on.net

Predstavite poslovni javnosti svojoponudbo prostorov za poslovna srečanja, konference, kongrese, seminarje, ...

POSLOVNI TURIZEMSreda, 9. maja 2007, izide druga letošnja priloga

Globtourjeve poslovalnice: Ljubljana: Turistični center Jalnova 70 (01) 2364447; Maximarket (01) 2441320; Slovenska 52 (01) 2309440 • Ajdovščina (05) 3681100 • Bled (04) 5741821 •Celje (03) 4901560 • Kranjska Gora (04) 5820200 •Maribor (02) 2348844 • Nova Gorica (05) 3304250 • Novo mesto (07) 3374020 • Kranj (04) 2382814 • Portorož (05) 6748250

Prvomajska medcelinskapotovanja

Izleti po Evropi

Zagotovljeni odhodi! Odlično vodenje!

Kuba • 20.4.Kitajska • 26.4.Tajska • 26.4.Mehika • 25.4.

Pariz • 1.5.Barcelona in Costa Brava • 27.4.Rim in Vatikan • 28.4.Boromejski otoki • 30.4.Gradovi Ludvika II. Bavarskega • 28.4.Moskva - St. Petersburg • 30.4.

www.globtour.si

080 2808pon.-pet.: 9-19h; sob.: 9-12h

finance-31 140x61 10/4/07 8:07 Page 1

Drea

mst

ime.

com

30 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, PETEK, 13. aprila 2007

Urednica priloge:Lidija VinkovičTel.: (01) 513 08 28E-pošta:lidija.vinkovic@finance.si

Trženje: Tanja LederTel.: (01) 513 08 23E-pošta: tanja.leder@finance.si

Računalniški prelom:Romina Colnarič in Irena PodobnikLektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

go SLOw je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

Naslednji go SLOw bo izšel 26 aprila 2007

Vse informacije - poslovalnica Kompas Pražakova; tel.: 01 2006 333

TURKIZNO KRIÆARJENJE (TurËija)

odhodi od 27. junija do 29. avgusta 2007

• sanjske poËitnice za ljubitelje neokrnjene narave; • kristalno Ëisto in toplo morje, ugodne vremenske razmere;• razËlenjena obala in bogata zgodovinska dedišËina Likije;• prijazni in Slovencem izjemno naklonjeni domaËini;• zelo lepa tradicionalna turška lesena barka Baba Veli 3;• odliËno vodenje vašega slovenskega gostitelja Saša Kravosa;• izkušena posadka Saševih dolgoletnih turških prijateljev;• visok standard nastanitve in odliËna domaËa turška hrana;• zagotovljeni raznovrstni fakultativni izleti.

že od 769€ (184.283 SIT)

(Cena vkljuËuje letalski prevoz, letališke in varnostne pristojbine, avtobusni transfer, tedensko križarjenje ob likijski obali, nastani-tev v dvoposteljni kabini s tušem in WC-jem, polni penzion in slovensko vodenje na barki.)

Vsi p

odat

ki in

opisi

obja

vljen

ih po

nudb

so p

odro

bneje

pre

dsta

vljen

i v ti

skov

inah,

pon

udba

h in

na sp

letn

i stra

ni Ko

mpa

s d. d

., Pr

ažak

ova

4, 1

514

Ljublj

ana.

V ok

lepa

ju so

info

rmat

ivne

cene

v E

UR, p

rera

Ëuna

ne p

o ce

ntra

lnem

par

itetn

em te

Ëaju

(1 E

UR =

239

,64

SIT).

Oglas FINANCE 10.4.07:finance 4/10/07 2:22 PM Page 1

Podatki o dejavnosti prirejanja iger na srečo kažejo, da tako bruto prihodki in število igralcev klasičnih iger na srečo kot tudi bruto prihodki in število obiskovalcev igralnic in igralnih salonov naraščajo. Celotni bruto prihodki so bili lani za osem odstotkov večji kot leto prej, vpliva spletnih iger pa še ni mogoče ugotoviti, pravi Roža Žust, ki se ukvarja z igrami na srečo na ministrstvu za finance.

Prirejanje iger na srečo prek interneta v Sloveniji še ni do-voljeno nobeni gospodarski družbi, bo pa to mogoče po izdaji Pravilnika o prirejanju iger na srečo prek interneta oziroma drugih telekomu-nikacijskih sredstev. Osnutek pravilnika je že pripravljen in ga usklajujejo. Že zdaj pa je dovoljeno sprejemanje vplačil prek interneta za prireditelja iger na srečo, ki ima konc-esijo Vlade RS za prirejanje klasičnih iger na srečo, dodaja Žustova.

Pravilnik usklajujejoZakon o igrah na srečo

namreč določa, da je prirejanje iger na srečo prek interneta oziroma drugih telekomu-nikacijskih sredstev dovoljeno le gospodarskim družbam, ki pridobijo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prire-janje posebnih iger na srečo v igralnicah. »Zakonski pogoj za prirejanje iger na srečo prek interneta oziroma drugih tel-ekomunikacijskih sredstev pa je, da te gospodarske družbe informacijski sistem, na kater-em prirejajo igre na srečo prek

interneta, povežejo v infor-macijski sistem nadzornega organa in temu zagotovijo bralni dostop do aplikacij, po-

datkov in sistemskih zabeležk,« pojasnjuje sogovornica. Zakon o igrah na srečo tudi določa, da podrobnejše predpise v zvezi s prirejanjem iger na srečo prek interneta oziroma drugih tel-ekomunikacijskih sredstev izda minister, pristojen za fi-nance. Tak predpis bo Pravil-nik o prirejanju iger na srečo prek interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, ki še ni sprejet, njegov osnutek pa je objavljen na spletni strani ministrstva za finance in je v fazi usklajevanja.

Lahka dostopnost iger »Spletni medij bistveno

poenostavlja dostopnost do igralnice, s tem ko aktivnosti prostorsko in časovno ne omejuje, se zaradi varstva potrošnikov, zagotavljanja javnega reda, zaščite pred goljufijami in preprečevanja pranja denarja za udeležbo v spletni igri zahteva polnolet-nost igralcev,« poudarja Roža Žust. Poleg tega je obvezna tudi identifikacija igralcev, spletne igre pa lahko prirejajo le tisti, ki imajo koncesijo Vlade RS

[ SPLETNO IGRALNIŠTVO ]

Virtualne igre na srečo namesto igralniškega turizma?

in jih nadzira pristojni nadzorni organ, to je Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo.

Vplačila športnih stav prek spleta naraščajo

V Sloveniji je prek interneta mogoče tudi sprejemati vplačila športnih stav Športne loterije in zanimivo je, da delež teh vplačil pomeni že dobro tretjino vseh vplačil za to igro in še narašča.

ZANIMIVO (PASICA)Gre za drug način prirejanja iger na srečo

ZANIMIVO

Prirejanje iger na srečo je skladno z Zakonom o igrah na srečo izključna pravica Republike Slovenije, igre

na srečo pa se lahko prirejajo le na podlagi koncesije Vlade RS. Pravilno in pošteno igro ter izplačilo dobitkov

je mogoče zagotoviti le za tiste ponudnike iger na srečo, ki imajo koncesijo Vlade RS.

Spletne igre ne pomenijo nove vrste iger na srečo, temveč gre za drugačen način prirejanja. Igre na srečo so lahko klasične (številčne loterije, loterije s trenutno znanim

dobitkom, tombole, športne stave …) ali posebne (igre na igralnih avtomatih, igre s kroglico, igralnimi kartami, kockami …) in od tega sta odvisni tudi stopnja

davka (določena v Zakonu o davku od iger na srečo in Zakonu o davkih občanov ) in stopnja koncesijske dajatve (določena v Zakonu o igrah na srečo).

Prirejanje možno le na podlagi koncesije

Mag. Tilen Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja v Hitu, »Spletno

igralništvo je za družbo Hit vsekakor zanimivo, vendar se bo družba aktivnosti na tem področju lotila v skladu s pravnim okvirom in predpisi, ki bodo opredeljevali pogoje opravljanja te dejavnosti.«

8%ŠTEVILKA

so bili leta 2006 večji bruto prihodki od iger na srečo v primerjavi z letom 2005.

Osnutek Pravilnika o prirejanju iger na srečo prek interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev je že pripravljen in je v fazi usklajevanja, pravi Roža Žust, odgovorna za igre na srečo na ministrstvu za finance.

Izšel Atlasov poletni katalogTuristična agencija Atlas Airtours, članica adriatica.net group, je pred kratkim izdala katalog Jadran za leto 2007. V njem predstavljajo bogato ponudbo letovanj na destinacijah vzdolž vse jadranske obale, vključno z otoki. Gosti lahko izbirajo med različnimi vrstami namestitve, od hotelov, apartmajev, majhnih družinskih hotelov do namestitev pri zasebnikih, vključene pa so tudi koristne informacije pri rezervaciji počitnic. V katalogu so še posebej poudarili 65 najboljših hrvaških hotelov v rubriki Oddih v modrem - uživajte v najboljšem.

Zima nenaklonjena žičničarjem V začetku aprila je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke o žičniškem prometu v zadnjem četrtletju 2006. V tem obdobju je bilo z žičnicami prepeljanih za 73 odstotkov manj potnikov kot v istem obdobju leta 2005. Novembra sedežnice in vlečnice zaradi toplega vremena sploh niso obratovale, decembra se je žičniški potniški promet sicer nekoliko povečal, vendar je bil še vedno manjši kot v decembru 2005. V vsem letu 2006 pa je bil žičniški potniški promet za 11 odstotkov manjši kot leta 2005.

Unior Turizem dokaj zadovoljen z zimsko sezonoZimska sezona 2006/07, ki se počasi končuje, je bila kljub neugodnim vremenskim razmeram za Unior Turizem kar uspešna. Na Rogli in v Termah Zreče so to zimo imeli 442 tisoč obiskovalcev, v hotelih in apartmajih pa so opravili 95 tisoč prenočitev. Smučišči Rogla in Krvavec je obiskalo okoli 380 tisoč smučarjev. Po največjem izpadu prometa v decembru (zaradi neugodnega vremena) so bili s pestro hotelsko ponudbo in edinstveno kombinacijo smuke na belih strminah in razvajanja v termalnih vrelcih uspešnejši v prvih treh mesecih tega leta; v primerjavi z istim obdobjem minulega leta so dosegli triodstotno povečanje prometa.

Zadnja dva marčevska dneva so se v Bukarešti sestali partnerji projekta WLT – Work & Learn Together iz Nizozemske, Avstrije, Španije, Italije, Velike Britanije, Estonije, Romunije in Slovenije. Glavna tema sestanka je bila ustanovitev petih mednarodnih virtualnih interesnih skupin, namenjenih srednjim in malim podjetjem v turizmu. V njih naj bi sodelovali zaposleni v manjših hotelih, wellness centrih, na turističnih kmetijah, turistični založniki, študenti turizma in turistični delavci v manj razvitih regijah.

Na kratko

Mednarodne interesne skupine za turistične delavce

Rom

ina

Coln

arič

GO SLOW 31www.finance.siFINANCE, PETEK, 13. aprila 2007

[ SPLETNO IGRALNIŠTVO ]

Za dobrega kuharja je potreben talent, za vrhunskega pa še velika porcija idealizma, ki že malce meji na fanatizem, tako da je kuhanje vsrkano v vse pore njegovega življenja, pravi Andrej Kuhar, kuharski mojster z mednarodnim slovesom in edini Slovenec, ki mu je bila podeljena Michelinova zvezdica, eno najuglednejših kulinaričnih priznanj nasploh.

Andrej Kuhar, ki je sko­raj štiri desetletja preživel v Nemčiji, kjer je zadnjih nekaj let vodil svoj hotel in restavracijo Kuhar’s Hotel Rodensteiner, je prepričan, da je danes samo kuharski talent premalo. »Vrhun­ski kuhar mora imeti tudi odlično razvite vodstvene in organizatorske sposobnosti, pa tudi dobro znanje psi­hologije, če želi zadovoljiti vse bolj zahtevnega gosta,« razlaga izjemni mojster, ki je pred pol leta prevzel vodenje kuhinje v hotelu Vila Bled.

Prefinjen čut za okusSvoj poklic obožuje. »Ta

poklic je danes nekaj poseb­nega, saj skrbiš za dobro počutje ljudi, hkrati pa predstavljaš tudi del kul­ture vsake države, na kar pogosto radi pozabljamo,« pravi. Tako kot imajo neka­teri prefinjen čut za glasbo in ritem, ga ima Andrej Kuhar za okus. In doslej mu je uspelo zadovoljiti tudi pričakovanja najzahtevnejših gostov, ki iščejo vrhunsko storitev in so zanjo pripravljeni plačati več, prepričal pa je tudi zahtevne Michelinove »kulinarične inšpektorje«, ki so mu se­demkrat zapored (zvezdice se podeljujejo vsako leto pose­bej, res pa je, da jih je Kuhar dobil za dve svoji restavraciji) podelili zvezdico, za katero si je prizadeval dobrih osem let.

Tradicijo ohraniti, a jo prilagoditi

Posebno rad pripravlja ribe in morske sadeže, ker je to tako občutljiva hrana, pa tudi meso, le nad sladicami ni najbolj navdušen, saj je njihova priprava zelo dolgo­trajna, pa še natančen moraš biti pri količinah, poudarja. Ne mara priprave dolgočasne hrane, kot je denimo golaž, raje ima kreativne jedi, saj zelo rad ustvarja. Pri tem veliko skrbi namenja izbiri prvovrstnih sestavin, pred­vsem mesa in zelenjave, ter ni naklonjen industrijsko pripravljenim omakam in drugim pripomočkom. Na prvem mestu je vedno ka­kovost, zatrjuje. Kar zadeva restavracije z vrhunsko nad­standardno kulinariko, je po njegovem mnenju Slovenija premajhna, da bi si jih lahko

Edini Slovenec z »michelinko« v žepu

privoščila v velikem številu, zato se moramo truditi za odličnost tudi preostalih restavracij. Pri tem pa lahko veliko črpamo iz slovenske tradicionalne kulinarike, ki jo je treba ohraniti, a jo seveda prilagoditi zahtevam sodo­bnega človeka. Ta namreč ne potrebuje več ogromnih količin mastne hrane, temveč lažje jedi.

ZANIMIVO

Znameniti francoski Le Guide Michelin, rdeča kuharska biblija, velja za najstarejši in najbolj znani vodnik po evropskih hotelih in restavracijah, zvezdice za kulinarično izvrstnost (eno, dve ali tri) namreč podeljujejo že od leta 1926. Anonimni Michelinovi »kulinarični inšpektorji«, ki so povsem nepodkupljivi, pri restavracijah upoštevajo naslednje kriterije: kakovost jedi, mojstrstvo okusov in kuhinje, osebnost kuhinje, dobljeno vrednost za denar in stalnost kakovosti pri različnih obiskih. Zvezdice podeljujejo restavracijam z odlično kulinariko ne glede na vrsto kuhinje. Pridobljeni naziv je v tem poslu izjemnega pomena, saj dodatna zvezdica ugled restavracije še poveča, odvzem pa ponavadi pomeni izgubo strank, ugleda in s tem neredko poslovni propad. Dejstvo je, da

zvezdica zahteva tudi velike finančne vložke, saj se s tem priznanjem restavracija uvrsti v višji cenovni razred, čemur je treba potem podrediti vse: ponudbo, osebje, storitev, opremo. Kar nekaj lastnikov je zvezdico vrnilo, saj se jim stvar finančno ni izšla.

Kaj pomenijo zvezdice?Tri zvezdice - izjemna kulinarika, vredna poti (“une des meilleures tables, vaut le voyage”).Dve zvezdici - odlična kuhinja, vredna ovinka (“table excellente, mérite un détour”).Ena zvezdica – zelo dobra restavracija v svoji kategoriji (“une très bonne table dans sa catégorie”).Bib Gourmand, še ena kategorija, ki so jo uvedli leta 1955, označuje dobro hrano za razumno ceno. (Poimenovanje izvira iz imena Bibendum, kot pravijo kreaturi v Michelinovem logotipu.)

»Vrhunski kuhar mora imeti poleg talenta tudi odlično razvite vodstvene in organizatorske sposobnosti, pa tudi dobro znanje psihologije, če želi zadovoljiti vse bolj zahtevnega gosta,« pravi Andrej Kuhar, kuharski mojster z mednarodnim slovesom.

Lidi

ja V

inko

vic

Na kratko o Michelinovih zvezdicah

8ŠTEVILKA

let si je Andrej Kuhar prizadeval za pridobitev Michelinove zvezdice, ki smo mu je podelili sedem let zapored.

Šparglji že od nekdaj veljajo za delikateso, pa tudi za zelo zdravo živilo, ki naj bi pomagalo pri mnogih tegobah in učinkovito večalo celo moško spolno moč. To so vedeli že stari Rimljani, ki so slastne šparglje cenili kot aristokratsko jed, nič manj pa se ni nad njimi navduševal dunajski cesarski dvor pred prvo svetovno vojno.

Še danes imajo šparglji sloves afrodiziaka, za kar se imajo ver­jetno zahvaliti obliki mladih poganjkov. Tako so že Rimljani v svoje tako imenovane ljubezen­ske napoje mešali sok špargljev. In tudi ljudsko izročilo pravi: Kdor poje veliko špargljev, ima veliko ljubimcev.

Čisti in razstrupljaČeprav je splošno prepričanje,

d a s o z e l e n i š p a r g l j i kakovostnejši od belih, to ne drži povsem, saj iz iste rast­line lahko vzgojimo tako ze­lene kot bele poganjke. Belim špargljem pravimo beluši, kar je pravzaprav ime za gojene šparglje, ki so milejšega okusa in vsebujejo manj grenčin kot zeleni ali vijolični šparglji, ki rastejo na svetlobi in se zato obarvajo. Špargelj je delikate­

[ KULINARIČNI UŽITKI ]

Kdor poje veliko špargljev, ima veliko ljubimcev

sna zelenjava, cenjena zaradi svojih zdravilnih lastnosti in na lestvici zdrave zelenjave

prav gotovo zaseda prvo mesto, saj najbolj čisti in razstruplja telo.

V Sloveniji šparglje pridelujemo na približno 55 hektarjih, količina pridelka pa je glede na povpraševanje

premajhna. Cena prvovrstnih špargljev se na vrhuncu sezone giblje okoli pet evrov za kilogram.

ZANIMIVO

V Evropi največ špargljev pojedo Nemci, kar 1,2 kilograma na osebo na leto. Slovenci smo v

tem pogledu bolj skromni, saj jih pojemo le okoli 0,1 kilograma na osebo, kar je resnično malo.

Nemci jih pojedo 1,2 kilograma na leto

Veliko povpraševanje, premalo pridelka

V piceriji Favola in gostilnici Kaval imajo vse do konca aprila dneve špargljevih jedi, kjer vam to delikatesno zelenjavo, cenjeno predvsem zaradi njenih zdravilnih lastnosti, ponujajo na sto in en način.

Privoščite si lahko pravcato špargljevo kulinarično odisejado, saj se v scenosledu, ki vam ga bo­do pripravili, šparglji ponujajo tako v različnih okusnih juhah, hladnih in toplih predjedeh, na glavnem krožniku in celo kot sladica. Če si z okušanjem te kulinarične specialitete že ne boste pridobili ljubimca ali lju­bimke, pa boste nedvomno veliko storili za svoje zdravje, zato ne zamudite dnevov špargljev v Fa­voli in Kavalu. Privoščite užitek svojim brbončicam, svojemu telesu pa blagodejne učinke te zdravilne zelenjave. Torej, vse do konca aprila vabljeni na krožnik užitka in zdravja v picerijo Fa­vola in gostilnico Kaval!

Šparglji, sloves afrodiziaka

Privoščite si špargljevo kulinarično odisejadoPridite na krožnik zdravja in kulinaričnih užitkov v Favolo in Kaval

Slastni šparglji bodo še posebno teknili v čudovitem vrtu, s katerim se ponaša gostilnica Kaval.

32 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, PETEK, 13. aprila 2007

V Loškem muzeju si svoje obiskovalce prizadevajo zadovoljiti s kakovostnimi in raznolikimi muzejskimi zbirkami, ki navdušijo še tako različne in zahtevne ljudi.

Loški muzej ima svoje pros-tore na Loškem gradu, upravlja pa še Galerijo Ivana Groharja na Mestnem trgu in Galerijo Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki.

V muzeju imajo na novo postavljeno likovno zbirko, letos pa so na novo postavili tudi prenovljeno zbirko živali z loškega območja, ki očara predvsem mlajše obiskovalce. Popestrili so jo s fotografijami dveh priznanih fotografov, Gorazda Kavčiča in Jureta Nas-trana, zraven pa so postavili še miniaturne, iz drevesnih kore-nin izdelane skulpture Avgusta Babnika.

Veliko načrtov Pred kratkim so v Groharjevi

galeriji zelo obsežno predstavili 70-letnico muzejskega društva v Škofji Loki, ki je tudi njihov ustanovitelj. V Miheličevi galeriji pa pripravljajo kulturni dogodek ob 100-letnici rojstva

Pestrost zbirk privlači obiskovalce Loškega muzeja

Franceta Miheliča, domačina, ki je občini podaril obsežno zbirko svojih del, slednja pa zdaj kot stalno razstavo hranijo v istoimenski galeriji. In ker je letos Plečnikovo leto, skupaj z dr. Damjanom Prelovškom, direktorjem direktorata za dediščino, junija načrtujejo večjo razstavo o Plečniku na Loškem. Predvidoma jo bodo odprli 16. junija, na Noč slo-venskih muzejev.

Loški muzej je privlačen prav zato, ker si zaposleni v njem prizadevajo kar najbolje združevati kakovostne muze-jske vsebine z lokalnimi poseb-nostmi in jih približati kar najširšemu krogu obiskoval-cev. Da jim to odlično uspeva, dokazuje tudi vsako leto večje število obiskovalcev, samo lani jih je bilo kar 55 tisoč.

INFORMACIJE Loški muzej Škofja Loka

Grajska pot 13SI-4220 Škofja LokaTel.: 04 517 04 00Faks: 04 517 04 12E-pošta: loski.muzej@guest.arnes.siSplet: www.loski-muzej.si

PREDSEDOVANJE SLOVENIJE EU KOT PRILOŽNOST ZA MUZEJE Pri predsedovanju Slovenije EU bo pomemben tudi medkulturni dialog.

Kje vidite pri ložnost za muzeje v tem predsedovanju?

Se muzeji te bližnje priložnosti dovolj zavedajo?

Kakšno je sodelovanje med slovenskimi muzeji? Obstaja konstruktivni dialog?

Bojana Rogelj Škafar, direktorica SEM

Medkulturni dialog je pravzaprav stalnica delovanja SEM in njegovo poslanstvo. Velik del razstavne dejavnosti in pro­gramov je namenjen spoznavanju tako svoje kot tudi drugih kultur.

Muzejem se ponuja velika priložnost za predstavitev na eni strani zlasti slovenskih muzejskih zbirk ali vsebin, ki so lahko enkratna promocija slovenske kul­ture, na drugi strani pa je to priložnost, da pokažemo vpetost slovenske kulture v evropski prostor, saj nas in naše povezave z njim še vse premalo poznajo.

Na to vprašanje bi težko odgovorila na splošno. Prepričana pa sem, da bodo kolegi muzealci priložnost znali izkoristiti.

Če izhajam iz naše izkušnje, potem lahko trdim, da je sodelovanje s slovenskimi muzeji od nekdaj dobro in obojestransko. Kot slov­enska matična ustanova za etnologijo je naš muzej v nenehnih stikih zlasti s kolegi etnologi, ki delajo v drugih muzejih, tako glede strokovnega sodelovanja kot pri iz­posoji predmetov. Menim, da so takšni odnosi tudi med drugimi muzeji.

Mag. Barbara Ravnik To-man, direktorica Goren-jskega muzeja

Zavedamo se, da je lahko prva polovica leta 2008 za nas velika priložnost, ki pa je seveda povezana tudi z odgovornostjo. Kranj je blizu Brda, ki bo središče vseh protokolarnih de­javnosti, zato skupaj z mestno občino Kranj in Zavodom za turizem pripravljamo projekt Barve Evrope. Za ta čas načrtujemo tudi nekaj večjih razstav, s katerimi moramo poudariti vrhunce naše ustvarjalnosti. Prepričani smo, da bo vso prvo polovico prihodnjega leta mesto živahno in privlačno za domače in tuje obiskovalce.

Za naš muzej lahko rečem, da nam bo že priprava na dejavnosti, povezane s predsedovanjem, prinesla ko­risti. Delo je v polnem teku, srečujemo se s številnimi predstavniki tujih držav, s katerimi bi se sicer verjetno nikoli ne srečali. Že posameznikom odstiramo pogled v globine naše dediščine in obenem spoznavamo zanimive elemente tujih. Tkejo se delovne vezi, od katerih upamo, da jih bo čim več preživelo tudi čas po predsedovanju. Dodatna prednost je to, da smo se v dejavnostih tesneje povezali lokalno; ne le javni zavodi.

Težko govorim za druge, a sem prepričana, da ne razmišljajo dosti drugače od nas. Morda smo tisti, ki smo bliže Brdu in Lju­bljani, pri svojih načrtih smelejši, toda za­vedati se moramo, da so razdalje v Sloveniji res majhne in da se je sodobni Evropejec vajen gibati na večjih razdaljah. Številni tuji predstavniki, ki bodo bivali v Sloveniji, si bodo zagotovo želeli ogledati naše zna­menitosti, tako naravne kot kulturne, in zagotovo jih bomo v naših muzejih pričakali pripravljeni.

Sodelovanje je zagotovo tema, ki ji pri nas na­menjamo premalo pozornosti. Za naš muzej lahko rečem, da išče pot do drugih. Pri tem so naše izkušnje zelo dobre. Z drugimi gorenj­skimi muzeji sodelujemo že tradicionalno, res pa je, da se je delovni tempo tako pospešil, da smo prekinili naša redna srečanja in se več »pogovarjamo« po elektronski pošti. Kar z nekaj drugimi muzeji skupaj pripravljamo občasne razstave.

Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija

Medkulturni dialog med kulturniki, tudi evropskimi, vsekakor že obstaja. Imamo več združenj, kjer ta poteka, za muze­alce je gotovo eno najpomembnejših Evropski muzejski forum, ki deluje v ok­viru Sveta Evrope in podeljuje nagrado evropski muzej leta. Naš muzej je bil leta 1997 razglašen za najboljšega v kategoriji industrijske in tehniške dediščine. Uspešno smo sodelovali tudi pri različnih evropskih projektih, denimo Kultura 2000 s projektom Land of lace. Težav pri komunikaciji v tem kulturnem prostoru pravzaprav ne vidim.

Prej bi rekla, da mora država videti priložnost, da se skozi slovenske muzeje predstavi evropski javnosti. Kajti velika večina naših ustanov sodi med dobro urejene, sodobno zastavljene, aktivne muzeje, na katere smo upravičeno lahko ponosni. Tudi številčnost slovenskih muzejev ni zanemarljiva, od zasebnih pobud do muzejev, ki delujemo na medobčinski oziroma državni ravni. Tudi vsebine v muzejih oziroma dediščina, ki jo predstavljamo, je evropsko pomembna. Idrija, denimo, ni mesto, ki bi bilo »evropsko« šele od leta 2004, temveč so naše povezave z Evropo zaradi rudnika živega srebra z evropskimi znanstveniki in strokovnjaki že od 16., 17. stoletja naprej zelo intenzivne. Prav zato se danes Idrija trudi za vpis svoje dediščine na Unescov seznam svetovne dediščine.

Absolutno se priložnosti zavedamo, čeprav organizacijsko zadeve morda niso bile zadosti pripravljene. Vsi imamo neke ideje, projekte, s katerimi želimo oživiti kulturno dogajanje v prvi polovici prihodnjega leta, kakšni bodo rezultati, pa še ne vemo. Ver­jamem, da so nekateri med temi projekti resnično pomembni in evropski, zato bi bilo prav, da gostom omogočimo, da si jih ogledajo. Naša partizanska bolnišnica Franja, denimo, je bila pred kratkim vpisana na seznam evropske dediščine in se ponaša z znakom evropske dediščine.

V slovenskem prostoru strokovno sode­lovanje na področju vsebin in projektov zelo dobro poteka. Res je sicer, da smo muzeji zelo različni po svojem statusu, da se morajo nekateri, predvsem manjši, ukvarjati s celo kopico statusnih vprašanj ter imajo bistveno manj časa in denarja za vsebine. Na splošno pa strokovne muzejske organizacije, ki nas povezujejo – predvsem Slovensko muzej­sko društvo, Skupnost muzejev Slovenije – vsekakor opravljajo svojo funkcijo in nas združujejo.

Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja

Sama upam, da se bo medkulturni dia­log okrepil. Prepričana sem, da so te medkulturne izmenjave zelo strokovno zahtevne, pa tudi drage.

To je priložnost, da tujci dobijo zaupanje v nas kot enakovredne partnerje, predvsem kar zadeva stro­kovno in vrednostno plat.

Mislim, da se kar zavedajo. Predvsem mislim, da bodo veliko dosegli že, če bodo te ljudi, ki bodo ob tej priložnosti prišli v Slovenijo, pritegnili na ogled našega bogastva.

Muzeji se trudimo sodelovati med seboj, koliko je to uspešno, pa je drugo vprašanje. Gotovo pa gre to naprej v pozitivni smeri.

Čas predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta bo tudi odlična priložnost za promocijo slovenske kulture, kulturnega življenja in njenih nosilcev. Tudi muzeji bodo prihodnje leto pripravili različne prireditve, ki bodo poudarjale evropsko razsežnost, medkulturni dialog, predvsem pa povezovalno vlogo muzejev v družbi.

Še intenzivnejši medkulturni dialog Pri nas obstaja troje

s t a n o v s k i h m u z e j s k i h združenj, in sicer Skup-nost muzejev Slovenije (SMS), Slovensko muzejsko društvo (SMD) in ICOM Slo-venija oziroma Mednarodni muzejski svet – slovenski odbor. Skupaj načrtujejo vključevanje v večje akcije, kot so letos denimo Muzej-ska poletna noč (16. junij), Mednarodni muzejski dan (18. maj), Dnevi evropske kulturne dediščine DEKD

(22. do 29. september), podobne akcije pa bodo imeli tudi prihodnje leto. Gotovo bo večina sloven-skih muzejev tudi za med-narodni muzejski dan ICOM 18. maja pripravila številne prireditve, ki bodo poudar-jale evropsko razsežnost, m e d k u l t u r n i d i a l o g i n povezovalno vlogo muze-jev v družbi. Na splošno se muzeji pri takšnih projek-tih povezujejo in mrežno sodelujejo.

Muzeji so se že pred časom evropeizirali

Sicer pa so se sloven-ski muzeji že v 90. letih prejšnjega stoletja zelo ev-ropeizirali, tako glede stan-dardov strokovnega dela in tematskih usmeritev kot tudi glede povezovanja z evropskimi ustanovami. Z vstopom v EU pa so se jim še dodatno odprle številne nove možnosti za sodelovan-je v evropskih projektih in s tem razširjanje vedenja

Že več kot pol stoletja Gorenjski muzej svoje poslanstvo uspešno gradi na številnih zbirkah, veliko pozornost namenja tudi Prešernovi dediščini in smelo stopa v korak s časom, saj nenehno uvaja različne novosti.

Muzej želi biti kraj srečevanja vseh tistih, ki jim je mar za kulturo, še posebno za ohranitev bogate dediščine. Zato svoje programe oblikujejo za ljudi, in to s pomočjo čim več zunanjih sodelavcev, ki pripo-morejo k temu, da so njihovi obiskovalci zadovoljni.

Zavezanost fotografijiLani so izdali prvo publikacijo

iz sicer že tradicionalnega niza Gorenjski kraji in ljudje, ki so ga z zvezkom Svitki nadgradili s sistematičnimi objavami. Prip-ravili so več razstav, med njimi je še posebno izstopala arheološka postavitev Zlata doba Karnija. Vse

bolj se kaže tudi zavezanost muzeja fotografiji, saj njihove fotografske razstave preraščajo lokalne okvire. Kranj je mesto Janeza Puharja, izumitelja posebne tehnike foto-grafije na steklu, tradicijo pa na-daljuje vrsta izvrstnih fotografov. Velika pridobitev za muzej so tudi zanimivi predmeti iz arheoloških

najdišč, ki so jih odkrili ob gradnji gorenjske avtoceste – razstave so že v pripravi. Skupaj s kranjskim Zavodom za turizem so zastavili projekt Sejem bil je živ, ki črpa sredstva iz norveškega finančnega mehanizma.

Smeli načrti Brez načrtov seveda ni napred-

ka. V tem letu se bo do jeseni zvrstilo več večjih razstav, denimo velika likovna razstava, posvečena 100-letnici rojstva Lojzeta Spacala, razstava staroegipčanskih pred-metov, razstava sit iz konjske žime, organizirajo pa tudi prvo resno gostovanje naše razstave Pivsko posodje v tujini.

Gorenjski muzej je stičišče ljubiteljev kulture

vitr

ina

mes

eca

Vračate se iz trgovine, roki vam težijo prena-polnjene plastične vrečke. Najraje se zapelje-te z avtomobilom, da se ne mučite toliko z na-dležnim prenašanjem. Le kako je bilo v starihčasih brez avtomobilov in plastične em-balaže? Le v čem so prenašali stvari?Od pradavnine so iz šibja izdelo-vali košare, vendar se je od tegakomajda ohranila kakšna sled. Zashranjevanje tekočine in hrane seže skoraj sedem tisoč let uporabljakeramično posodje. V antiki se je vsredozemskih deželah razvila am-fora, transportno posodje, prilago-jeno ladijskemu prevozu. Amforeso bile na začetku vinsko posodje,kajti z vinom so v starih dobah tr-govali na veliko. V rimskem časuse vinu pridružijo še oljčno olje, ri-bje omake in suho sadje. To so vvelikanskih ladjah skupaj z žitomprevažali iz sredozemskih dežel navse konce imperija. Do konca rimskedobe, leta 476, je oblikovanje amfordoseglo vrhunec skladja med namem-bnostjo in potrebami transporta. Oprem-ljene z žigi izdelovalcev ali napisi, ki oz-načujejo vsebino posode, so izjemen do-kument. Zaradi dovršene oblike in kvalite-te izdelave jih še danesobčudujemo.Med keltskim življem seje v istem času razširilauporaba lesenih sodov.

Najdbe železnih obročev in pipic, pa tudi so-darskega orodja, kot je to v primeru zakladnenajdbe z Grdavovega hriba pri Radomljah, soohranila pričevanje na to prastaro, za mnoge

namene uporabljeno transportno in hra-mbeno posodje.

Vse do modernega časa predsta-vlja keramično in leseno posodjeter pletene košare, v posamičnihprimerih tudi v slamo ovito steklo,glavnino embalaže. Globalizacija moderne dobe ust-varja transport neizmernih razsež-nosti. Glavnina služi prestižnim po-trebam bogate zahodne družbe.Posledica potrošništva, ki se niti zaceno svoje prihodnosti ne zmoreodpovedati nenadzorovani porabi,je onesnaženje preko vseh mer.Večina moderne embalaže in tran-sportnih sredstev je za okolje uni-

čujoča, medtem ko so še do nedav-nega uporabljali preproste in učinko-

vite pripomočke, ki okolja niti maloniso obremenjevali.

Eden takih pripomočkov je tudi svitek.Narejen je kot blazinica v obliki obroča,ki so si jo položili na glavo. Nanj so posta-vili vedro, škaf, košaro, jerbas ali vrečo, ta-

ko da embalaža ni priti-skala neposredno na gla-vo, kar je obenem olajša-lo ohranjanje ravnotežja.S pomočjo svitka so bre-

Rimskodobne amfore so bile transportno posodje, prilagojeno prevozu v ladijskem trupu. V njih so

prevažali vino, oljčno olje in ribje omake, neredko pa tudi suho sadje in konservirane oljke.

S pomočjo svitka so še nedavno tega prenašali na glavi razna bremena, npr. vreče, jerbase alivedra z vodo. Svitek je preprečeval, da bi teža pritiskala neposredno na glavo in obenem lajšalohranjanje ravnotežja.

GORENJSKIMUZEJ

O AMFORAH, SVITKIH IN PLASTIČNIH VREČKAH

GO SLOW 33www.finance.siFINANCE, PETEK, 13. aprila 2007

Slovenski etnografski muzej (SEM) obiskovalcu ponuja številne možnosti prijetnega preživljanja prostega časa, obisk muzejske trgovine in na koncu kavarne, kjer si lahko uredi številne vtise in poklepeta z družino, znanci in prijatelji. Lani ga je obiskalo prek 30 tisoč obiskovalcev.

Imajo bogato razstavno dejavnost, ki jo spremljajo različni programi in dogodki. Še vedno navdušujeta stalna razstava Med naravo in kul­turo ter občasna razstava Srečevanja s Kitajsko.

Kaj se dogaja? Kar zadeva občasne pos­

tavitve, ki jih pripravljajo v sodelovanju s partnerji, letos predvsem z veleposlaništvi v Ljubljani, so marca odprli raz­stavo Ebru – sanje o vodi, kjer so predstavili turškega umet­nika Hikmeta Barutcugila, ki se ukvarja z večstoletno slikar­sko tehniko marmoriranja. Pravkar so odprli fotografsko razstavo Edvard S. Curtis in severnoameriški Indijanec, ki predstavlja del opusa vrhun­skega ameriškega fotografa s preloma 19. in 20. stoletja. Dan pred svetovnim dnevom muzejev, 17. maja, bodo odprli

SEM je muzejska hiša z dušo

razstavni projekt Taxialaksi francoske umetnice Alexandre Filiatreau, ki je lani s taksijem vozila prebivalce slovenskih mest in s kamero beležila med­kulturni dialog.

Številni lastni projektiIntenzivno pripravljajo

tri lastne projekte: konec junija bo predstavitev foto arhiva Antona Codellija in Lea Poljanca, ki sta pred prvo svetovno vojno v Togu postav­ljala prvo brezžično radijsko postajo. Konec oktobra bo razstava o fenomenu narod­nozabavne glasbe na Sloven­skem Od godčevskega tria do Avsenikov in Slakov, konec leta pa še druga stalna razstava Jaz, mi, drugi, ki bo zgodba o človekovih identitetah od roj­stva do smrti. V pripravi je tudi spletna razstava Ročna dela avstralskih Slovencev, trenutno pa je na ogled raz­stava otroških umetnin z 12. festivala Ciciumetnije.

Bogata vsebinska ponudba Poleg tega v muzeju delu­

jeta tkalski in lončarski atelje, kavarna, ki je vsak dan bolj živahna, skrbijo tudi za pro­grame za tretjo univerzo (pre­davanja, strokovne ekskurzi­je). Ob sobotah organizirajo

delavnice za otroke, do poletja načrtujejo dva koncerta, in sicer tajske zasedbe v sklopu Druge godbe in gostovanje japonskega glasbenika, ki igra tradicionalno japonsko flavto. V muzeju poteka tečaj japon­skega čajnega obreda čado, aprila bodo organizirali tečaj ikebane in septembra razstavo japonskih lutk.

SEM je muzejska ustanova s pestro ponudbo tako raz­stavnih kot tudi drugih kul­turnih vsebin in dom sloven­ske kot tudi zunajevropske etnološke dediščine, torej dediščine nekdanjih načinov življenja, kultur in identitet, ki jih nenehno povezujejo s sodobnostjo in so tako še kako aktualni za slehernega sodobnika.

INFORMACIJE

Slovenski etnografski muzejMetelkova 2SI-1000 LjubljanaTel.: 300 87 00Faks: 01 300 87 36E-pošta: etnomuz@etno-muzej.siSplet: www.etno-muzej.si

Slovenska cesta 51,1000 Ljubljana

Brezplačni telefon 080 19 60www.lastminutecenter.si

MEHIKA8.5. - 1384 € / 331.661,76 sitEl Tukan 3*14 dni, vse vklju eno,

DOM. REPUBLIKA12.,19.5. - 999 € / 239.400,36 sitTropical casa Laguna 3*14 dni, vse vklju eno,

KUBA10.5. - 1093 € / 261.926,52 sitCuatro palmas 3/4*14 dni, vse vklju eno,

PORE21.4.- 6.5. - 72 € / 17.254,08 sitHotel Zagreb 3*3 dni, polpenzion

MALI LOŠINJ28.4.- 6.5. - 81 € / 19.410,84 sitHotel Vespera 3*3 dni, polpenzion

FRANCIJAAzurna obala in Provansa26.4. - 234 € / 56.075,76 sitHotel 2/3*, 5 dni, zajtrk,

080nute

.0

DJERBA23.,30.4. - od 359 € / 86.030,76 sitMariqueen 4*7 dni, polpenzion, iz LJ

SHARM EL SHEIKH5.,12.,19.5. - 465 € / 111.432,60 sitNoria resort 4/5*7 dni, polpenzion, iz LJ

KRETA2.5. - 386 € / 92.501,04 sitDimiko 3*4 dni, polpenzion, iz LJ

RODOS27.4. - 426 € / 102.086,64 sitAls 2/3*5 dni, zajtrk, iz LJ

ŠPANIJACosta Brava in Barcelona26.4. - 279 € / 66.859,56 sitHotel 3/4*, 8 dni, pol/polni penzion,

TELEFONSKE INFORMACIJE IN REZERVACIJE

tel: 01/ 234 8888; LJUBLJANA I., Slovenska cesta 51, Slovenska cesta 27 • KRANJ, Koroška cesta 4 • DOMŽALE, Ljubljanska c. 80, (Vel. Vele) Mesni Trg 1 • JESENICE Titova 7 • NOVO MESTO, Novi trg 10 • MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 • CELJE, Cankarjeva 1 (nasproti Kina Metropol) • PTUJ, Miklošičeva 2 • MURSKASOBOTA, Slovenska 40 • VELENJE, Šaleška 20 • SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 9 • NOVA GORICA, Kidričeva 20 • SEŽANA, Partizanska 37 A • KOPER, Pristaniška 2

PREDSEDOVANJE SLOVENIJE EU KOT PRILOŽNOST ZA MUZEJE Pri predsedovanju Slovenije EU bo pomemben tudi medkulturni dialog.

Kje vidite pri ložnost za muzeje v tem predsedovanju?

Se muzeji te bližnje priložnosti dovolj zavedajo?

Kakšno je sodelovanje med slovenskimi muzeji? Obstaja konstruktivni dialog?

Bojana Rogelj Škafar, direktorica SEM

Medkulturni dialog je pravzaprav stalnica delovanja SEM in njegovo poslanstvo. Velik del razstavne dejavnosti in pro­gramov je namenjen spoznavanju tako svoje kot tudi drugih kultur.

Muzejem se ponuja velika priložnost za predstavitev na eni strani zlasti slovenskih muzejskih zbirk ali vsebin, ki so lahko enkratna promocija slovenske kul­ture, na drugi strani pa je to priložnost, da pokažemo vpetost slovenske kulture v evropski prostor, saj nas in naše povezave z njim še vse premalo poznajo.

Na to vprašanje bi težko odgovorila na splošno. Prepričana pa sem, da bodo kolegi muzealci priložnost znali izkoristiti.

Če izhajam iz naše izkušnje, potem lahko trdim, da je sodelovanje s slovenskimi muzeji od nekdaj dobro in obojestransko. Kot slov­enska matična ustanova za etnologijo je naš muzej v nenehnih stikih zlasti s kolegi etnologi, ki delajo v drugih muzejih, tako glede strokovnega sodelovanja kot pri iz­posoji predmetov. Menim, da so takšni odnosi tudi med drugimi muzeji.

Mag. Barbara Ravnik To-man, direktorica Goren-jskega muzeja

Zavedamo se, da je lahko prva polovica leta 2008 za nas velika priložnost, ki pa je seveda povezana tudi z odgovornostjo. Kranj je blizu Brda, ki bo središče vseh protokolarnih de­javnosti, zato skupaj z mestno občino Kranj in Zavodom za turizem pripravljamo projekt Barve Evrope. Za ta čas načrtujemo tudi nekaj večjih razstav, s katerimi moramo poudariti vrhunce naše ustvarjalnosti. Prepričani smo, da bo vso prvo polovico prihodnjega leta mesto živahno in privlačno za domače in tuje obiskovalce.

Za naš muzej lahko rečem, da nam bo že priprava na dejavnosti, povezane s predsedovanjem, prinesla ko­risti. Delo je v polnem teku, srečujemo se s številnimi predstavniki tujih držav, s katerimi bi se sicer verjetno nikoli ne srečali. Že posameznikom odstiramo pogled v globine naše dediščine in obenem spoznavamo zanimive elemente tujih. Tkejo se delovne vezi, od katerih upamo, da jih bo čim več preživelo tudi čas po predsedovanju. Dodatna prednost je to, da smo se v dejavnostih tesneje povezali lokalno; ne le javni zavodi.

Težko govorim za druge, a sem prepričana, da ne razmišljajo dosti drugače od nas. Morda smo tisti, ki smo bliže Brdu in Lju­bljani, pri svojih načrtih smelejši, toda za­vedati se moramo, da so razdalje v Sloveniji res majhne in da se je sodobni Evropejec vajen gibati na večjih razdaljah. Številni tuji predstavniki, ki bodo bivali v Sloveniji, si bodo zagotovo želeli ogledati naše zna­menitosti, tako naravne kot kulturne, in zagotovo jih bomo v naših muzejih pričakali pripravljeni.

Sodelovanje je zagotovo tema, ki ji pri nas na­menjamo premalo pozornosti. Za naš muzej lahko rečem, da išče pot do drugih. Pri tem so naše izkušnje zelo dobre. Z drugimi gorenj­skimi muzeji sodelujemo že tradicionalno, res pa je, da se je delovni tempo tako pospešil, da smo prekinili naša redna srečanja in se več »pogovarjamo« po elektronski pošti. Kar z nekaj drugimi muzeji skupaj pripravljamo občasne razstave.

Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija

Medkulturni dialog med kulturniki, tudi evropskimi, vsekakor že obstaja. Imamo več združenj, kjer ta poteka, za muze­alce je gotovo eno najpomembnejših Evropski muzejski forum, ki deluje v ok­viru Sveta Evrope in podeljuje nagrado evropski muzej leta. Naš muzej je bil leta 1997 razglašen za najboljšega v kategoriji industrijske in tehniške dediščine. Uspešno smo sodelovali tudi pri različnih evropskih projektih, denimo Kultura 2000 s projektom Land of lace. Težav pri komunikaciji v tem kulturnem prostoru pravzaprav ne vidim.

Prej bi rekla, da mora država videti priložnost, da se skozi slovenske muzeje predstavi evropski javnosti. Kajti velika večina naših ustanov sodi med dobro urejene, sodobno zastavljene, aktivne muzeje, na katere smo upravičeno lahko ponosni. Tudi številčnost slovenskih muzejev ni zanemarljiva, od zasebnih pobud do muzejev, ki delujemo na medobčinski oziroma državni ravni. Tudi vsebine v muzejih oziroma dediščina, ki jo predstavljamo, je evropsko pomembna. Idrija, denimo, ni mesto, ki bi bilo »evropsko« šele od leta 2004, temveč so naše povezave z Evropo zaradi rudnika živega srebra z evropskimi znanstveniki in strokovnjaki že od 16., 17. stoletja naprej zelo intenzivne. Prav zato se danes Idrija trudi za vpis svoje dediščine na Unescov seznam svetovne dediščine.

Absolutno se priložnosti zavedamo, čeprav organizacijsko zadeve morda niso bile zadosti pripravljene. Vsi imamo neke ideje, projekte, s katerimi želimo oživiti kulturno dogajanje v prvi polovici prihodnjega leta, kakšni bodo rezultati, pa še ne vemo. Ver­jamem, da so nekateri med temi projekti resnično pomembni in evropski, zato bi bilo prav, da gostom omogočimo, da si jih ogledajo. Naša partizanska bolnišnica Franja, denimo, je bila pred kratkim vpisana na seznam evropske dediščine in se ponaša z znakom evropske dediščine.

V slovenskem prostoru strokovno sode­lovanje na področju vsebin in projektov zelo dobro poteka. Res je sicer, da smo muzeji zelo različni po svojem statusu, da se morajo nekateri, predvsem manjši, ukvarjati s celo kopico statusnih vprašanj ter imajo bistveno manj časa in denarja za vsebine. Na splošno pa strokovne muzejske organizacije, ki nas povezujejo – predvsem Slovensko muzej­sko društvo, Skupnost muzejev Slovenije – vsekakor opravljajo svojo funkcijo in nas združujejo.

Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja

Sama upam, da se bo medkulturni dia­log okrepil. Prepričana sem, da so te medkulturne izmenjave zelo strokovno zahtevne, pa tudi drage.

To je priložnost, da tujci dobijo zaupanje v nas kot enakovredne partnerje, predvsem kar zadeva stro­kovno in vrednostno plat.

Mislim, da se kar zavedajo. Predvsem mislim, da bodo veliko dosegli že, če bodo te ljudi, ki bodo ob tej priložnosti prišli v Slovenijo, pritegnili na ogled našega bogastva.

Muzeji se trudimo sodelovati med seboj, koliko je to uspešno, pa je drugo vprašanje. Gotovo pa gre to naprej v pozitivni smeri.

Mestni muzej Idrija v svojih zbirkah hrani in razstavlja bogato kulturno dediščino idrijsko-cerkljanske regije. Poslanstvo muzeja je trajna in kontinuirana skrb za premično dediščino na Idrijskem in Cerkljanskem s področja zgodovine, novejše zgodovine, etnologije, zgodovine umetnosti in tehniške dediščine.

V i d r i j s k e m g r a d u Gewerkenegg je obiskoval­cem predstavljena 500­letna zgodovina mesta in njegovega rudnika živega srebra ter izjemno bogastvo idrijskih čipk, ki so znane po vsem svetu.

Bogata rudarska dediščinaV spremstvu muzejske­

ga vodnika lahko spoznate tudi idrijsko rudarsko hišo in način življenja rudarskih družin, kamšt – mogočno črpalno napravo iz 18. stolet­ja, ki se ponaša z največjim lesenim vodnim pogonskim kolesom v Evropi, ter bogat tehniški oddelek muzeja v jašku Frančiške, na Cerk­ljanskem pa muzej v Cerk­nem s pregledno zgodovin­sko razstavo in etnološko predstavitvijo pustnih mask – cerkljanskih lavfarjev ter domačijo pisatelja Franceta Bevka v Zakojci.

Pomniki minulega časaMuzej skrbi tudi za dva

izjemna pomnika iz druge sve­

Vez med pisano zgodovino in materialnimi ostanki preteklosti

tovne vojne – Partizansko tis­karno Slovenija, v kateri stroji še vedno delujejo, in Parti­zansko bolnišnico Franja, ki se zaradi svoje humanosti in solidarnosti ponaša z znakom evropske dediščine.

Mestni muzej Idrija je bil leta 1997 razglašen za najboljši muzej industrij­ske in tehniške dediščine v Evropi.

INFORMACIJE

Mestni muzej IdrijaPrelovčeva 9SI-5280 IdrijaTel.: 05 37 26 600Faks: 05 37 73 580E-pošta: tajnistvo@muzej-idrija-cerkno.siSplet: www.muzej-idrija-cerkno.si

Živo srebro

Odprto:od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00

izven urnika po predhodnem dogovoru

Dnevi odprtih vrat:8. februar, 18. maj, 3. november, 3. decemberZaprto: sobota, nedelja, prazniki

MUZEJSKA TRANSVERZALAŠe intenzivnejši medkulturni dialog o slovenski dediščini v ev­ropski prostor. Sloveniji se leta 2012 obeta tudi gos­tovanje evropske kulturne prestolnice. Poleg večje pre­poznavnosti mesta v svetu organizacija takšnega pro­jekta dolgoročno spodbudi kulturno življenje v mestu, izboljša razmere za delo umetnikov, proces priprav na izvedbo projekta pa pogosto vključuje tudi bolj ali manj celostno ureditev urbane krajine mesta gostitelja.

Gorenjski muzej je stičišče ljubiteljev kulture

INFORMACIJE

Gorenjski muzejTomšičeva 44SI-4000 KranjTel.: 04 201 39 50Faks: 04 201 39 51E-pošta: info@gorenjski-muzej.siSplet: www.gorenjski-muzej.si

Lani je muzej obiskalo rekord­nih 113 tisoč ljudi. Zasluga za to gre odličnim razstavam, še bolj pa iz­piljenemu pedagoškemu programu, ki ga pripravlja njihova kustosinja pedagoginja.

MAU 2 finance feb.07.indd 1 20/2/07 0:15:53

34 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, PETEK, 13. aprila 2007

Cena vključuje: • 4 oz. 5 polpenzionov po osebi• Neomejeno kopanje v termalni vodi v Prestige room• Neomejeno kopanje v hotelu• Neomejeno kopanje v Termah 3000• Neomejen vstop v svet Savn

•Neomejenvstopvfitnesstudio •Izposojokopalnegaplašča. •Izposojokopalnihbrisačobhotelskembazenu

LAST MINUTETermin: 15.‡19. 4. in 22. do 27. 4.

LAST MINUTETermin: 15.‡19. 4. in 22. do 27. 4.

Hotel LIVADA PRESTIGE***** PRESIGE ROOM 4 noči (15.-19.4.) 330,00 EUR/79.081,20 Sit

PRESIGE ROOM 5 noči (22.-27.4.) 412,00 EUR/98.731,68 Sit

zdravja in lepote

DODATNI POPUSTI NE VELJAJO! ©TEVILO SOB OMEJENO!!

Projekt sta delno financirali EU in RS v znesku 1 milijarde SIT.EU je prispevala 75 %, dræavni proraËun RS pa 25 %.

• Izposojo kopalnih brisaË ob hotelskem bazenu.

Tel. 02/512 50 55 www.hotel-livada.si

Mičo Mrvaljević, Kompas:»V Kom-pasu ob prvomajskih praznikih poskrbimo

za več kot 30 tisoč potovanj in dopustov željnih gostov. Za slovenski del podjetja to finančno pomeni nekaj manj kot 20-odstotni delež let-nih prihodkov na področju potovanj in počitnic. V skupnem deležu prihodkov podjetja pa glede na našo mednarodno navzočnost (lastna predstavništva v več kot 20 državah sveta) pa je to le nekajodstotni delež. Skoraj tradicionalno in tudi letos so na vrhu lestvice množičnosti potovanj Slo-venija, Hrvaška in Italija, ki pa jim tesno sledijo Fran-cija, Španija, Avstrija in Ve-lika Britanija. Za počitniške destinacije pa velja, da je za uživanje na prvem soncu še zmeraj najbolj množično obiskana Hrvaška, ki ji sledi-jo Grčija, pa tudi Italija in Tunizija. Vsako leto imamo v naši ponudbi tudi novosti, saj skoraj vse programe vsako leto spreminjamo in dodajamo nove zanimi-vosti. Letošnja novost je nedvomno Albanija, pa tudi naše ponudbe za zahtevne individualne potnike z des-tinacijami, kot so Mauritius, Dubaj, Katar, Zanzibar, Bali, Sejšeli, Maldivi … Povsod ponujamo nove hotele in drugačna doživetja.«

Pavle Žunič, Globtour:»V celotnem kolaču naših prihod-kov imajo prvomajski aranžmaji

približno pet odstotkov, vendar pa je to podatek, ki še zdaleč ni enak za vse naše oddelke. Letos se zelo dobro prodajajo vse desti-nacije ob morju. Skoraj ni tako pomembno kje, le da je ob morju. Jadran, Egipt, Tunizija … V ponudbi ima-mo več kot prejšnja leta ta-ko imenovanih družinskih klubov, kjer se lahko ob zabavi, športu, vodenih de-javnostih in izletih sprosti vsa družina. Poskrbljeno je za animacijo otrok in staršev. Take klube imamo denimo v Istri (Umag, Fun-tana, Pula).«

Matej Knaus, Palma, d. o. o.:»Delež prihodkov, ustvarjenih v prvomaj-

skih praznikih, vključno s tednom prej in tednom kasneje, pomeni v celot-nih prihodkih okoli 17 odstotkov. Težko je opre-deliti, katere destinacije so najbolj udarne, saj jih je res precej priljubljenih, recimo da v Evropi iz-stopajo Italija, Španija in Francija, v preostalem svetu pa Jordanija, Sirija, Amerika in Kuba. Seveda imamo tudi letos številne novosti, naj jih naštejem le nekaj: baltske prestolnice s posebnim letalom, Islan-dija, Apulija, Gradiščanska in romantična mesta Madžarske, Muenchen in Legoland, Canevaworld in filmski studii, Anglija-Wales-Dublin, Nordkap in Lofoti z letalom, Kijev, Albanija, zahodna ameriška obala in Havaji, Singapur, Bali, krožno potovanje po Kitajski …«

ANKETA

Sodeč po raziskavah o športnem udejstvovanju, se Slovenci najraje ukvarjamo z razmeroma poceni in organizacijsko nezahtevnimi oblikami športne rekreacije, med katerimi prevladuje hoja. Pred leti je iz Skandinavije k nam prineslo še njeno različico, nordijsko hojo.

Hoja s palicami je zelo učinkovita zdravstveno pre-ventivna športna dejavnost, ki je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, saj se intenzivnost napora lahko prilagaja stanju in potrebam posameznika.

Pri hoji sodeluje ves organizem

Nordijska hoja je varna oblika rekreacije, primer-na za vsakogar, saj ohran-ja in izboljšuje aerobno vzdržljivost, krepi mišice vsega telesa, je učinkovita pri rehabilitaciji srčnih bolnikov, razbremeni kolena, kolke in ledveni predel hrbtenice, olajša premagovanje klancev, zato je primerna tudi za tiste z degenerativnimi obolenji sklepov in hrbtenice, pa tudi za ljudi s prekomerno telesno težo.

H o d i m o l a h k o p o najrazličnejših vrstah in oblikah terena, pri čemer so

Dobrodošli v objem mediterana!

Veliki trg 11, 6310 IzolaTel.: 00386 5 66 04 100Faks: 00386 5 66 04 410

e-pošta: info@hotelmarina.siwww.hotelmarina.si

• IZVRSTNA RESTAVRACIJA A’ LA CART

• SAVNA

• BAZEN

• JAKUZI

• KONGRESNA DVORANA

[ ČAS ZA AKCIJO ] Aktivno preživljanje prostega časa

Z nordijsko hojo do zdravja

nam v pomoč posebne, lahke in ergonomsko oblikovane palice, ki so podobne pali-cam za smučarski tek, le da so krajše. Zaradi posebnih palic je vadba veliko bolj intenziv-na, saj je v gibanje vključen

ves organizem, tudi zgornji del telesa. Osnovno gibanje je podobno navadni hoji, le da so koraki nekoliko daljši in da roke bolj dejavno sprem-ljajo gibanje nog. V bistvu gre pri nordijski hoji za posne-manje osnovnega gibanja pri klasični tehniki smučarskega teka, to je dvotaktnega diago-nalnega koraka, po suhem.

Teleskopske palice niso priporočljive

In kako izberemo prave palice? Vsekakor morajo biti primerno dolge, ročaj mora biti ergonomsko ob-likovan in se dobro prile-gati zapestju. Tudi dolžina in kakovost jermenčkov naj bo prava, dolžina palic pa je ustrezna takrat, ko spuščeni nadlaket in podlaket tvorita kot 90 stopinj. Konica palice mora biti pod kotom, kar za-gotavlja dober in varen odriv od podlage. Priporočljivo dolžino palic za nordijsko hojo izračunamo tako, da telesno višino pomnožimo s faktorjem 0,72 (denimo: telesna višina 170 centime-trov krat 0,72 = približno 122 centimetrov).

Čeprav se na trgu dobi-jo tudi teleskopske palice za nordijsko hojo, jih ne priporočajo, ker je njihovo težišče preveč odmaknjeno od ročaja. Priporočljive niso niti smučarske in navadne pohodniške palice.

Izberimo naravoT a k š n a h o j a j e e n a

n a j c e n e j š i h , n a j u č i n -kovitejših in najvarnejših oblik športne rekreacije, pri-merna za vsakogar ter izv-edljiva kjerkoli in kadarkoli. Najbolj primerni so pred-vsem manj zahtevni tereni: mestne ulice in pločniki, travniki, poljske in gozdne poti, bližnji griči, s travo poraščena pobočja, peščene plaže … Čeprav jo lahko iz-

vajamo povsod, pa si, če je le mogoče, izberimo čim lepše naravno okolje, kjer se bomo tudi duševno sprostili. Za bolj intenzivno vadbo pa si izber-emo hojo v hrib, pri čemer se nagnemo naprej, ohranjamo ritem ter palice energično zabadamo v podlago in se od nje intenzivno odrivamo.

Hodimo lahko po najrazličnejših vrstah in oblikah terena, pri čemer so nam v pomoč posebne, lahke in ergonomsko oblikovane palice.

0,72ŠTEVILKA

je faktor za priporočljivo dolžino palic za nordijsko hojo. Z njim pomnožimo telesno višino in dobimo dolžino palic.

Kolikšen delež v celotnem kolaču vaših prihodkov imajo navadno prvomajski aranžmaji, katere prvomajske destinacije so najbolj privlačne in kakšne so novosti v ponudbi za prvi maj?

[ HRVAŠKA ] Odlične naravne danosti privabljajo predvsem alpiniste in speleologe

120ŠTEVILKA

milijard dolarjev na leto ZDA zaslužijo zgolj z adrenalinsko ponudbo.

V svetu so izjemno priljubljena pustolovska tekmovanja, na Hrvaškem pa je teh za zdaj vse manj, saj je njihova izvedba povezana s precejšnjimi finančnimi vložki, sponzorji pa ne kažejo pretiranega zanimanja zanje. Za kaj pravzaprav gre?

Za tekme, ki združujejo več športnih disciplin: planinski tek (treking), gorsko kolesarjenje, kajak, plavanje, rolanje, spust z vrvjo prek stene … Ponavadi se na taki tekmi v treh do petih dneh premaga od 300 do 500 kilometrov.

ZANIMIVO

Pustolovskih dirk vse manj

Drea

mst

ime.

com

GO SLOW 35www.finance.siFINANCE, PETEK, 13. aprila 2007

www.atlasairtours.hr

Podaljšanje turistične sezone na vse leto je eden od največjih izzivov hrvaškega turizma. Ena izmed alternativnih oblik turistične ponudbe, s katero bi jim to lahko uspelo, je pustolovski turizem.

Dežela, ki se ponaša z osmimi nacionalnimi in de-setimi naravnimi parki ter bogato kulturnozgodovinsko dediščino, namreč še vedno prodaja predvsem morje in sonce, ki pa sta aktualna le približno tri mesece na leto. Pustolovski turizem je samo ena od oblik alternativne turistične ponudbe, poleg zdravstvenega in wellness ter verskega, ekološkega in kul-turnega turizma, ki so v prim-erjavi s tako imenovanim morskim turizmom še vedno v ozadju.

Izjemne naravne danostiHrvaška ima z odlično

lego in neokrnjeno naravo izjemne danosti za razvoj pustolovskega turizma. Za-to bi lahko zgolj z drugačni p r o g r a m i a d r e n a l i n s k i h športov, seveda ob kako-vostno oblikovani ponudbi in dobrem trženju, Hrvati precej povečali turistični promet, še posebno zunaj glavne – morske sezone, na katero še vedno stavijo.

»Pustolovska turistična ponudba pri nas je precej razpršena in neorganizirana. Pravzaprav jo zastopa nekaj posameznikov in podjetij, ki jim s svojo domišljijo na različne načine uspeva prodajati svoje aranžmaje, preostalo pa je prepuščeno naključju,« razlaga Tanja Kraljić, ljubiteljica adrena-linskih užitkov. Tudi sama se je na lastno pest iz novi-narstva podala v svet pusto-lovskih avantur in postavila portal www.adventure-sport.

Priložnost za pustolovski turizem

net, ki ga po njenih besedah na dan obišče okoli štiri tisoč obiskovalcev.

Odlična tržna nišaPustolovski turizem je

gotovo odlična tržna niša, ki bi se jo splačalo izkoris-titi. Število »avanturističnih odvisnikov« na svetovnem trgu namreč vsako leto narašča, gibanje gre vse bolj v smeri aktivnega preživljanja dopusta in ne zgolj pasivnega poležavanja na plaži in preda-janja sončnim žarkom. Pus-tolovski izleti in aranžmaji bi lahko vključevali različne oblike aktivnega oddiha, denimo team building pro-grame, pustolovske dogodke in športe, oblikovane v pus-tolovske produkte: spusti z gumenjakom po reki, prosto plezanje, plezanje po neure-jenih stenah, pešačenje, kolesarjenje, gorsko kole-

sarjenje, vožnja s kajakom po reki in morju, sprehajanje po kanjonu, vožnja s kanu-jem, jamarstvo, treking s konji, avanturistično pota-pljanje, letenje z balonom, letenje z zmajem, jadranje na deski, skakanje s padalom, paintball, safari s terenskimi vozili in pustolovske tekme kot nova oblika ekstremnih športov.

Privlačne stene za vzponoljubce

Med adrenalinskimi od-visniki zelo visoko kotira alpinizem, vzponi po težko dostopnih in strmih stenah. Za to so še posebno privlačne gore, ki se dotikajo morja, predvsem Aniča kuk v Veliki Paklenici, Klek v Gorskem kotarju, srednji Velebit, Limski kanal, Mošćenička Draga, Biokovo, grebeni nad Trogirjem in Omišem.

Zanimivo je tudi športno plezanje, kjer se po strmih stenah plezalci vzpenjajo brez pomagal, oprema in vrv pa služita zgolj v varnostne namene. Najbolj priljubljena takšna plezališča so Dvigrad v Istri, Marijan nad Splitom, Golubinjak pri Lokvah, Gor-sko zrcalo na Medvednici in Kalnik. Plezalcem so vse bolj zanimivi tudi otoki Brač, Cres in Hvar, kjer turistični ponudniki načrtno gradijo podobo destinacije za pusto-lovski turizem, uredili pa so tudi plezalne stene in steze za gorsko kolesarjenje.

Speleologija vzbuja vse več zanimanja

Vse več povpraševanja je tudi po speleoloških doživetjih, vendar pa je Hrvaška kljub izjemnemu bogastvu različnih jam in špilj za turiste uredila zelo

majhen del jamskega sveta. Naša soseda se ponaša s kar 35 jamami, daljšimi od en-ega kilometra, med kateri-mi je najdaljši sistem Đulin ponor–Medvednica, saj v dolžino meri kar 16.397 me-trov. Najgloblja pa je Lukina jama na Velebitu, ki je s 1.392 metri deveta po globini na svetu. Ljubitelji jamarstva bi torej na Hrvaškem bili več kot zadovoljni.

Športi v naravi doživljajo pravo ekspanzijo

Med ljubitelji pustolovskih užitkov je vse bolj priljubljen spust z jadralnim padalom s strmih pečin. Padalci skačejo zlasti z vrha Biokova, Ravne Gore, Japetića, Vidove Gore na Braču, Ivanščice, Kleka in še od kod. Precejšnja novost na Hrvaškem je kajtanje – neke vrste zma-jarjenje na vodi, eden od najvznemirljivejših športov sodobnega časa, ki se je pred desetletjem začel širiti po svetu. Veščin tega športa vas lahko naučijo na Bolu na

Braču, v Omišu in Ninu pri Zadru, tečaj traja od tri do pet dni, zanj pa boste odšteli od 200 do 400 evrov. Pravi razcvet doživlja tudi gorsko kolesarjenje, šibeniški in dubrovniški most pa sta že tradicionalni zbirališči lju-biteljev bungee jumpinga, skakanja z elastiko.

Hrvaška je po svoji geo-grafski raznolikosti ned-vomno idealna za vse oblike pustolovskega in ekstremne-ga turizma, po katerem je v svetu vse več povpraševanja. Seveda pa to ni turizem za množice in gotovo ne bo nadomestil morskega tu-rizma, lahko pa ga odlično nadgradi.

Vse več pustolovcevAvstrija ima poleti ravno na račun pustolovskih aranžmajev več turistov kot pozimi, v Nemčiji je registriranih več prostih plezalcev kot nogometašev, samo ZDA pa zaradi avanturistične ponudbe na leto zaslužijo več kot 120 milijard dolarjev. Ta hitro rastoča skupina pustolovcev

vključuje od menedžerjev, zdravnikov, znanstvenikov do študentov in upokojencev, vsem pa je skupen globlji žep. Hrvaški vodniki trdijo, da te turiste cena posebno ne zanima. Tako Italijani uživajo v plezanju, Nemci, Francozi, Čehi in Japonci pa radi krmarijo med slapovi in brzicami.

Med adrenalinskimi odvisniki zelo visoko kotira alpinizem, vzponi po težko dostopnih in strmih stenah.

www.finance.siFINANCE, petek, 13. aprila 2007

! Katera je bila vaša največja naložba v minulem letu?Branko Seljak, direktor Hotela Marina v Izoli:

»Zadnja naložba je bila vredna približno 1,13 milijona evrov, namenjena pa je bila nakupu opreme hotelskih sob in gradnji pisarn ter servisnih prostorov. Odločili smo se za inteligentne sobe (s sistemom elektronskih ključavnic in kartičnim poslovanjem), za varčevanje z energijo (s sistemom zagotavljanja optimalne porabe energije za gretje in hlajenje) in sistem zagotavljanja požarne varnosti ter osvežili opremo sob. S to naložbo smo predvsem dvignili kakovost tehnične opremljenosti hotela, povečali privlačnost hotela z vidika opreme in storitev, pridobili optimalno funkcionalno

ureditev objekta s ciljem znižanja stroškov poslovanja in porabe energije ob maksimalni privlačnosti in udobju za ciljne skupine gostov. V prihodnjem obdobju nameravamo dograditi dodatno gostinsko sobo s prostorom za shranjevanje vin in cigar, v soglasju z občino Izola nameravamo urediti hotelsko plažo na Svetilniku, proučujemo možnost pridobitve dodatnih parkirišč za hotelske goste. Dolgoročno pa nameravamo urediti gostinski lokal na Svetilniku.«

s hitrostjo tudi do 50 kilom­etrov na uro. A medved na­pade takoj in brez zadržkov samo, če se mu človek tako tesno približa, da prekorači kritično tolerančno razdaljo. Seveda pa pri tem ni recepta, saj je pri vsakem medvedu drugačna.

Poleg sogovornika je bila

Topli pomladni dnevi so v gozdove zvabili že marsikaterega izletnika. Ker pa ljudje okrog naselij blizu gozdov v zadnjih letih pogosteje kot prej opažajo medvede, previdnost pri sprehodu v gozd ni odveč, priporoča Tone Lesnik iz Zavoda za gozdove Slovenije.

»Lani je medved napadel gobarja v bližini Ilirske Bis­trice, ta jo je k sreči odnesel brez posledic, letos je zelo odmeval napad medvedke na človeka v bližini Cajnarij pri Cerknici, nedavno pa naj bi medveda opazili tudi v okolici Bizovika in v Kočevju.«

Napade, ko se čuti ogroženMedved nikoli ne napade

človeka kot svoj plen zaradi lakote ali iz hudobije, temveč samo v stiski, ko se počuti skrajno ogrožen, medved­ka pa tudi, če domneva, da človek ogroža njene mladiče. »Najbolj nevarna je medved­ka z mladiči. Medvedka koti od decembra do januarja, do maja pa mladiče pripravlja na izhod iz brloga. Zato je to najnevarnejši čas za srečanje z njo,« razlaga Tone Lesnik. Vendar tudi medvedka ne gre takoj v napad, temveč včasih poskuša človeka odvrniti od nadaljnjega približevanja z zastraševalnim nastopom, ko se dvigne na zadnji nogi ter grozeče renči in rjove. Če se medved postavi na zadnje noge, to še zdaleč ne pomeni, da bo napadel, kot je zmotno prepričana večina ljudi. Po­navadi hoče »potencialnega napadalca« le prestrašiti in odgnati. Če mu to ne uspe, pa gre v napad.

Bodimo hrupni»Terenu, za katerega vna­

prej vemo, da lahko na njem srečamo medveda ali celo medvedko z mladiči, se ra­je izognimo, če le moremo. Vsako srečanje z medvedom, še posebno z medvedko, ki vodi mladiče (vodeča sami­ca), je lahko nevarno. Če se že gibljemo po območju, kjer je mogoče srečati medveda, pa bodimo glasni, da nas bo na daleč slišal, ker so bo umak­nil pred človekom,« svetuje Tone Lesnik.

Medved namreč zelo dobro sliši, glasovi ga opozorijo na bližino človeka in običajno se umakne. V temi pa je dober odganjalec medvedov tudi

Srečanja z medvedom so redka, a možna Najbolj nevarna je medvedka z mladiči, ti se skotijo od decembra do januarja, do maja pa se pripravljajo na izhod iz brloga

močna baterijska svetilka. Zelo dobro razvit ima tudi voh, malo manj pa vid. In še nekaj: če nas spremlja pes, ga imejmo na povodcu, saj bi ta medveda lahko kaj hitro izzval k napadu.

In če ga vendarle srečamo? »Če žival zagledamo od daleč

in nas ta ne opazi, počakajmo, da nemoteno nadaljuje svojo pot, nato pa se čim prej in čim bolj neopazno ter brez sunkovitih gibov umaknimo – v nasprotno smer, seveda,« priporoča Tone Lesnik.

B l i ž n j a s r e č a n j a s o

nevarnejša, ker se medved lahko čuti ogrožen. Poseb­no nevarna je medvedka z mladiči. Tudi ob bližnjem srečanju je treba najprej mirno obstati in se potem počasi umikati nazaj.

»Nikakor ne smemo naredi­ti gibov ali spuščati glasov, s katerimi bi hoteli žival preplašiti, ker ji vzbudimo občutek ogroženosti in nas zato napade. Tudi sunkovito poganjanje v beg ni dobro. Umikamo se naprej počasi in brez sunkovitih gibov, šele potem, ko smo že na večji razdalji in nas medved ne vidi

več, lahko tudi stečemo. Če pa žival že napade, je situacija zelo nevarna in ni receptov, kako si rešiti življenje,« pravi sogovornik.

Nedvomno je sunkovito poganjanje v beg ali plezan­je na drevo neumno dejanje, saj utegne takšno ravnanje v medvedu sprožiti nagon zasledovanja, pri teku in ple­zanju pa je medved dva­ do trikrat hitrejši in spretnejši od človeka. Kljub svojemu okornemu videzu je namreč vse prej kot počasen in nero­den. V skoku se lahko požene kar nekaj metrov daleč in teče

vir informacij tudi knjižica Srečanja z medvedom na splet-ni strani Zavoda za gozdove Slovenije.

Če opazimo mladiča, se mu ne približujmo, saj je njegova mati gotovo nekje v bližini. Nikar se ga ne dotikajmo, božajmo ali celo poskušajmo prijeti,

saj bo medvedka v takem primeru takoj napadla. Če je medvedek videti zapuščen, obvestimo Zavod za gozdove, naj preveri, kaj se z njim

dogaja. Vsi ljubitelji gozda pa se lahko o ravnanju pri srečanju z medvedom poučijo v knjižici Srečanje z medvedom, ki je dostopna tudi na spletu.

»Ljudje, ki jih medved neposredno ogroža, naj obvestijo operativno komunikacijski center ali policijo (številki 112 ali 113). Od tam obvestijo Zavod za gozdove Slovenije. Intervencijska skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja ljudi ali njihovega

premoženja zaradi medveda potem ukrepa v skladu z dovoljenjem, ki ga izda Agencija Republike Slovenije za okolje. Zagotoviti mora varnost ljudi in njihovega premoženja, zato poskuša medveda s plašenjem pregnati stran od človeških bivališč, v poštev

pride tudi odlov z uspavanjem, v skrajnem primeru pa tudi odstrel. V zadnjih letih je imela intervencijska skupina okrog 170 takih klicev na leto, o lažnih, neupoštevanja vrednih klicih bi lahko morda kaj povedali na policiji ali v centru za obveščanje,« pravi Tone Lesnik.

OPOZORILO

Kako ukrepati, če opazimo medveda?

Mladički niso igračke

170ŠTEVILKE

in več klicev na leto dobi intervencijska služba za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja ljudi in njihovega premoženja zaradi medveda.

2-do 3- krat

hitrejši in spretnejši od človeka je medved pri plezanju in teku.

300 kilogramov lahko tehta težji

odrasel medved samec.

»Ljudje, ki jih medved neposredno ogroža, naj obvestijo operativno komunikacijski center ali policijo (številki 112 ali 113). Od tam obvestijo Zavod za gozdove Slovenije,« pravi Tone Lesnik.

Preventiva je gotovo boljša od kurative: pri sprehodu v gozdu bodimo hrupni, da se nas bo medved že na daleč ognil.

Če se medved postavi na zadnje noge, to še zdaleč ne pomeni, da bo napadel, kot je zmotno prepričana večina ljudi.

Gremo na počitnice...