EVROPA Graditi bolj povezano!

SL

2

3

ZGODOVINA EVROPSKEGA ZDRUŽEVANJA Bolj se zavedati svojih korenin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

EVROPSKE POGODBE Podpisati več sporazumov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

EVROPSKI SIMBOLI Močneje poudariti našo raznolikost  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

GEOGRAFIJA EVROPE Bolj razumeti naš skupni prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE Videti dlje! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

KAZALO

742

Karel Veliki

1769

Napoleon

VOJNA

4

ZGODOVINA EVROPSKEGA ZDRUŽEVANJA Bolj se zavedati svojih korenin

Evropa, ki jo poznamo danes, sega daleč v preteklost.

Da bi razumeli, kaj Evropa danes pomeni za nas, je pomembno vedeti, kako je nastala.

Prvi poskusi ...Nekatere zgodovinske osebnosti, kot sta Karel Veliki in Napoleon I., so poskušale vse evropske države združiti v en sam narod. Vendar je bila tedanja Evropa večinoma rezultat krvavih vojn.

V 20. stoletju sta na evropski celini izbruhnili dve vojni, ki sta se nato razširili po vsem svetu. Zato ju imenujemo svetovni vojni.

Prva svetovna vojna je trajala od leta 1914 do leta 1918, približno dvajset let pozneje pa je izbruhnila druga svetovna vojna.

Ali veš, da ime Evropa izvira iz grške mitologije?

Evropa je bila zelo lepa princesa, ki je živela v mestu Tir na azijski obali Sredozemskega morja (Libanon). Vanjo se je zaljubil Zevs, kralj bogov. Uspelo mu jo je zapeljati in jo odpeljati v Grčijo. Iz njune ljubezni so se rodili trije otroci in celina je dobila ime po princesi: Evropa.

1914–1918

1939–1945

Prva svetovna vojna

Druga svetovna

vojna

5

Druga svetovna vojnaPo koncu druge svetovne vojne leta 1945 je Evropa kup ruševin.

Ta grozljiva vojna je trajala pet let in za seboj pustila 20 milijonov sirot, popolnoma uničene poti, ljudi, umirajoče od lakote, in ljudi, ki so zbežali iz svoje države. Skratka, prava katastrofa. Vse je bilo treba zgraditi na novo.

Dva bloka v nesoglasjuPo letu 1945 se v Evropo naseli mir, vendar pa je ta razdeljena na dva bloka: vzhodno Evropo in zahodno Evropo. Razdelitvena črta poteka čez Nemčijo.

Nemčija je tako razdeljena na dva dela: Zahodno Nemčijo in Vzhodno Nemčijo.

Ljudje na teh dveh ozemljih živijo zelo različno.

Kako kljub vsemu živeti v miru na zahodu?Morda se sprašuješ, kakšno povezavo ima vse to z Evropsko unijo?

9. maja 1950 se francoskemu državniku Robertu Schumanu porodi genialna zamisel: Zahodna Nemčija in Francija bosta sodelovali na področju premoga in jekla. Tako ne bosta več pomislili, da bi se vojskovali.

S tem se začne mirna obnova zahodne Evrope.

Imenuj nekaj predmetov, ki jih je mogoče izdelati iz jekla (ni jih treba narisati):

1951

ESPJ

6

Očetje EvropeUspeh zamisli o izgradnji združene Evrope ni bil zagotovljen že vnaprej. Da se je ta zamisel preoblikovala v pravi skupni projekt, se je moralo zanjo zavzeti nekaj politikov, ki so vanjo zares verjeli. Danes o njih govorimo kot o „ustanovnih očetih“. Kdo so to?

ESPJKmalu se projektu premoga in jekla pridružijo druge države: Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska.

Teh šest držav 18. aprila 1951 podpiše besedilo, imenovano „Pogodba“ o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ). Še en korak v smeri miru!

5A - 3B - 4C - 2D - 7E - 1E - 6F

‣ Odgovori

A

B

C

D

E

F

1

2

3

4

5

6

7

‣ Poveži „ustanovne očete“ z ustreznimi državami.

Robert Schuman ZAHODNA NEMČIJA

Alcide De Gasperi LUKSEMBURG

Joseph Bech NIZOZEMSKA

Johan Willem Beyen ITALIJA

Konrad Adenauer FRANCIJA

Paul-Henri Spaak BELGIJA

Jean Monnet

1957

EGS 1961

Berlinski zid

7

Evropska gospodarska skupnost Po sodelovanju na področju premoga in jekla se šest držav odloči oblikovati velik trg brez meja. Leta 1957 ustanovijo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). „Gospodarska“ pomeni vse, kar je povezano z denarjem, posli, delom in trgovino.

Gospodarstvo oživi. Vojna se zdi daleč stran. V zahodni Evropi vlada mir.

Berlinski zid (glej zemljevid na str. 9)

Ali se spomniš, da je bila Evropa po drugi svetovni vojni razdeljena na dva nasprotujoča si bloka?

Leta 1961 Vzhodna Nemčija zgradi zid, ki mesto Berlin razdeli na vzhodni in zahodni del. Prebivalci ne morejo več potovati z vzhoda na zahod ... Zid je simbol hladne vojne, ločitve med (komunističnim) vzhodom in (kapitalističnim) zahodom.

Na vzhodu je vse v lasti države, ki tudi vse organizira: kmetijsko in industrijsko proizvodnjo ter delitev blaga. Na zahodu so ljudje svobodni, lahko izrazijo svoje mnenje, ustanovijo podjetje, potujejo, izberejo svoje voditelje in volijo.

1973

Danska

1973 (1)

Združeno kraljestvo

1986

Portugalska1986

Španija

1981

Grčija

Belgija

Nizozemska

Zahodna Nemčija

Francija

Italija

Luksemburg

EGS

1973

Irska

8

Prve širitveZahodna Evropa raste in šestim državam se želijo pridružiti še druge. Leta 1973 v EGS vstopijo Danska, Irska in Združeno kraljestvo (1). Nato se

(1) Združeno kraljestvo je leta 2020 izstopilo iz Evropske unije.

USTANOVNE DRŽAVE

ŠIRITEV EVROPE

začne širitev proti jugu Evrope z vstopom Grčije leta 1981, ki se ji leta 1986 pridružita še Španija in Portugalska.

1989

Padec berlinskega zidu

Francoski sektor

ZRN Zahodna Nemčija

BERLIN

Ruski sektorBritanski

sektor

Ameriški sektor

Berlinski zid

NDR Vzhodna Nemčija

9

Padec berlinskega ziduLeta 1989 se v srcu evropske celine zgodi pomemben dogodek. Vzhodni Evropejci se znova združijo z zahodnimi Evropejci.

Berlinski zid, ki jih je ločeval fizično in simbolično, pade. Na tisoče Berlinčanov poruši zid in se snide s svojimi sodržavljani: Nemčija je ponovno združena. To je veliko ljudsko slavje v Evropi!

Ta dogodek zaznamuje konec komunizma v Nemčiji, v naslednjih letih pa se Evropski uniji postopoma pridruži veliko vzhodnoevropskih držav.

1995

Švedska

Finska

Avstrija

1992

Maastrichtska pogodba

Danes ima Evropska unija skoraj 450 milijonov prebivalcev, kar je približno toliko kot Združene

države Amerike in Japonska skupaj!

± 446 MILIJONOV PREBIVALCEV

± 326 MILIJONOV PREBIVALCEV

± 125 MILIJONOV PREBIVALCEV

10

Nadaljnje širitveMed letoma 1995 in 2013 se Evropski uniji pridruži 16 držav. Po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije leta 2020 je držav članic zdaj 27!

Rojstvo Evropske unije Leta 1992 Evropska gospodarska skupnost z Maastrichtsko pogodbo postane „Evropska unija“.

2004

Latvija

Češka

Madžarska

Estonija

Slovaška

Ciper

2007

Romunija

Bolgarija

Lizbonska pogodbaMalta

Slovenija

Poljska

Litva

2013

Hrvaška

11

Kako država postane članica Evropske unije?Vsaka evropska država lahko zaprosi za članstvo v Evropski uniji, vendar mora izpolnjevati določene pogoje:

– država mora biti demokracija; voditelje mora izvoliti ljudstvo na volitvah;

– država mora spoštovati človekove pravice, svobodo tiska in svobodo izražanja;

– gospodarstvo države mora biti zdravo;

– država mora upoštevati vse evropske odločitve in zakone.

PogodbeNaj bo na šolskem igrišču ali v celotni Evropi: več kot nas je, težje se je dogovoriti. Vsakdo želi uveljaviti svoje zamisli.

Zato se je treba pogovarjati, da bi našli rešitve. Te rešitve so zbrane v „pogodbah“.

Pogodba je sporazum, ki ga sklenejo in podpišejo voditelji držav ali vlad držav Unije. Lahko bi rekli, da so to navodila za uporabo Evropske unije.

Do danes je bilo sklenjenih sedem velikih pogodb. Na splošno pogodbe dobijo ime po mestu, v katerem so bile podpisane. Zadnja pogodba je Lizbonska pogodba.

EVROPSKE POGODBE Podpisati več sporazumov

9. maj

Dan Evrope

12

Evropsko geslo „In varietate concordia“Leta 2000 Evropska unija prvič sprejme geslo, ki pomeni „Združena v raznolikosti“.

To geslo izraža način, na katerega se je Evropska unija oblikovala, saj se je obogatila z različnimi kulturami, tradicijami in jeziki celine.

9. maj, dan Evrope9. maja praznujemo dan Evrope. Na ta dan obeležujemo obletnico „Schumanove deklaracije“ iz leta 1950, ki velja za pravi začetek Evropske unije. Ob dnevu Evrope vse institucije Evropske unije pripravijo dan odprtih vrat za javnost.

Zastava Evropske unijeZastava Evropske unije je modra, na njej pa je krog iz dvanajstih zlatih zvezd.

EVROPSKI SIMBOLI Močneje poudariti našo raznolikost

Evropska himnaEvropska himna je Oda radosti iz Devete simfonije slavnega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna.

Ta himna brez besedila izraža ideale svobode, miru in solidarnosti, ki jih uteleša Evropa.

13

Ko govorimo o „Evropi“, govorimo o različnih stvareh.

Evropa je najprej celina. Celine so veliki deli kopnega, ki jih ponekod ločujejo oceani.

Evropsko celino sestavljajo številne države ali ozemlja. Med njimi se je 27 držav odločilo, da bodo del skupnega prostora, ki ga imenujemo „Evropska unija“.

GEOGRAFIJA EVROPE Bolj razumeti naš skupni prostor

Nekatere od teh držav so se odločile, da bodo uporabljale isto valuto: evro. Te so del „območja evra“.

‣ Označi svojo državo s križcem. Pomagaj si s priloženim zemljevidom.

EVROPSKA UNIJA

EVROPSKA CELINA

‣ Predstavljaj si prihodnost. Kakšna je tvoja Evropa jutrišnjega dne?

14

Evropska unija se je oblikovala postopoma, zahvaljujoč zamislim pogumnih moških in žensk, ki so si prizadevali za mir. Je plod dolge zgodovine, katere del smo vsi mi.

Seveda pa zgodba še ni končana: to je projekt, ki se razvija vsak dan. Jutri bodo mladi tisti, ki bodo Evropsko unijo popeljali naprej.

Še vedno obstajajo velike težave, ki jih bo mogoče rešiti le, če bodo vse države sodelovale.

Toda kdo bo gradil to Evropo jutrišnjega dne? Mladi so tisti, ki jo bodo GRADILI bolj povezano!

PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE Videti dlje!

15

Če želiš bolje razumeti, kako Evropa deluje in kako v njej poteka vsakdanje življenje, si preberi naslednji brošuri:

Rokopis dokončan februarja 2020

Evropska komisijaGeneralni direktorat za komuniciranjeEnota „Redakcijska služba in usmerjeni stiki z javnostmi“1049 BruseljBELGIJA

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020https://op.europa.eu/sl/publications

Ali je bila ta publikacija za vas koristna? Sporočite nam svoje mnenje:comm-publi-feedback@ec.europa.eu

Print ISBN 978-92-76-01213-9 doi:10.2775/378488 NA-03-19-160-SL-CPDF ISBN 978-92-76-01197-2 doi:10.2775/442247 NA-03-19-160-SL-N

© Evropska unija, 2020Ponovna uporaba je dovoljena z navedbo vira.Politiko ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije ureja Sklep 2011/833/EU (UL L 330, 14.12.2011, str. 39).