-
Na eni strani se priljubljenost rabe obnovljivih virov energije
– tudi lesne biomase povečuje, po drugi strani pa bo fosilnih goriv
vse manj oz. bo njihova cena vse višja. Že iz samo tega vzroka
lahko rečemo, da se bo lesna biomasa v prihod-nje pogosteje
uporabljala.
Dr. Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije je
predstavila »Stanje na trgu lesne
Možnosti uporabe obnovljivih virov energije
LESNE BIOMASEV Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 % ozemlja
in zato spada Slovenija med najbolj
gozdnate države na svetu, v evropskem merilu pa se uvršča na
tretje mesto, takoj za
Švedsko in Finsko. Pričakuje se, da bo v prihodnosti zaradi
izboljšanju življenjskega okolja
in varnejše oskrbe z energijo uporaba lesne biomase strmo rasla.
Energetika Marketing
d.o.o. je v spodbudo lesne biomase 10. aprila v Hotelu Mons
organizirala strokovni seminar
ob podpori predstavnikov fakultet, Gozdarskega inštituta
Slovenije, Eko sklada, Gorenjskih
elektrarn in soorganizatorjev strokovnih predavanj podjetij:
KWB, moč in toplota iz biomase,
Firšt-rototehnika, Ecovent ter soorganizatorja z razstavnim
prostorom Herz, ki so predstavili
novosti, izboljšave, komponente in sisteme za učinkovito rabo
lesne biomase.
MOŽNOST UPORABE OBNOVLJIVIH VIROV
- LESNE BIOMASE
biomase«. Z višanjem cen fosilnih goriv je les kot domač,
obnovljiv in cenovno ugoden energent pridobil na pomenu. Po
podatkih Statističnega urada RS je bila poraba lesnih goriv v
Sloveniji več kot 1,7 mio t (leta 2011), od tega je bilo več kot 70
% porabljenih v gospodinjstvih, ostalo pa v večjih energetskih
sistemih. Za razvoj celotne-ga področja pridobivanja, predelave in
rabe le-sne biomase je pomemben uravnotežen razvoj ponudbe in
povpraševanja. Kljub povečevanju rabe lesnih goriv tako v
gospodinjstvih kot pri drugih, večjih uporabnikih, ugotavljamo, da
je trg zalo lokalno organiziran. Izjema so lesni peleti, saj je trg
v tem primeru bolj razvejan.
Za promocijo obstoječih proizvajalcev drv in lesnih sekancev so
že v letu 2012 objavili katalog, v katerem so objavljeni konkretni
naslovi, sedaj katalog nadgrajujemo še z podatki o proizvajal-cih
lesnih pelet. Z objavo teh podatkov želijo no-vim in obstoječim
uporabnikom olajšati delo pri iskanju dobaviteljev. V letu 2012 smo
evidentirali več kot 122 proizvajalcev lesnih sekancev, ki so v
letu 2011 proizvedli več kot 850.000 nm3 lesnih sekancev.
Poleg lokacije ponudnikov lesnih goriv pa je vse bolj pomembno
vprašanje zagotavljanja ka-kovosti lesnih goriv. V EU je trenutno
veljavnih več CEN standardov, ki opredeljujejo kakovost posameznih
oblik lesnih goriv. Uveljavljanje teh standardov na domačem trgu je
ključ za na-daljnji razvoj trga ter za povečevanje zaupanja
potrošnikov.
Slika 1Dr. Nike Krajnc
STROKOVNA SREČANJA
EGES 2/201392
-
Luka Petkovšek iz Eko sklada nam je približal »Finančne spodbude
Eko sklada v letu 2013«. Eko sklad je v Uradnem listu RS dne 11.
januarja 2013 objavil javne pozive za dodeljevanje nepovratnih
finančnih spodbud za nove naložbe rabe obnov-ljivih virov energije
in večje energijske učinko-vitosti za leto 2013. Za naložbe v
stanovanjskih stavbah sta pomembna javni poziv 18SUB-OB13 (ukrepi
namenjeni eno oz. dvostanovanjskim stavbam in posameznim ukrepom v
stanova-njih v večstanovanjskih stavbah) in javni poziv 19SUB-OB13
(za skupne naložbe energijske ob-nove večstanovanjske stavbe). Med
drugimi se nepovratne finančne spodbude dodeljujejo tudi za ukrep
vgradnje kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe
na lesno bioma-so, in sicer na pelete, polena, sekance in tudi za
vgradnjo peletne peči z vodnim toplotnim pre-nosnikom oz. kamina. Z
javnim pozivom so dolo-čene toplotno-tehnične karakteristike
(izkoristek naprave in dovoljene emisije ogljikovega mo-noksida in
prašnih delcev) in obveznost vgradnje vodnega toplotnega
zbiralnika, kar je usklajeno s trenutno veljavno uredbo o emisijah
snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Seznam ustreznih
kurilnih naprav, ki izpolnjujejo pogoje veljavnega javnega poziva,
je objavljen na splet-ni strani Eko sklada in je v pomoč
vlagateljem, da lahko preverijo, ali je določen model kurilne
naprave uvrščen na seznam ustreznih naprav za pridobitev nepovratne
finančne spodbude.
Nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje kurilne naprave
za centralno ogreva-nje na lesno biomaso se dodeljujejo že vrsto
let. Zadnja leta je zanimanje za finančne spodbude za tovrstne
naložbe močno v porastu, saj cene energentov, kot sta plin in
kurilno olje, močno naraščajo in lastniki stanovanjskih stavb se
mno-žično odločajo za menjavo energenta. Tako tudi narašča višina
sredstev, ki jih Eko sklad dodeljuje za ukrepe učinkovite rabe
energije in rabo ob-novljivih virov energije. Zadnji dve leti je
bilo tako največ nepovratnih sredstev dodeljenih prav za vgradnjo
kurilnih naprav na lesno biomaso, in si-cer v okviru javnega poziva
iz leta 2012 je bilo za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso
do-deljenih več kot 27 % vseh dodeljenih sredstev, sledi ukrep
vgradnje toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode in/ali
centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, za katerega je bilo
dodelje-nih dobrih 19 % sredstev. Med kurilnimi napra-vami na lesno
biomaso je bilo največ sredstev dodeljenih za vgradnjo kurilnih
naprav na pelete (65 %), sledijo naprave na polena (31 %), naprave
na sekance (1 %) in kamini (3 %). Javni pozivi za dodeljevanje
nepovratnih sredstev bodo pred-vidoma odprti do konca leta 2013
oziroma do
Slika 2Luka Petkovšek
porabe vseh sredstev. Naložba občana, za kate-ro vlagatelj želi
pridobiti nepovratna sredstva pa pred oddajo vloge ne sme biti
izvedena.
Mag. Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn je govoril o
»Naložbah, ekonomiki in učinkih lesne biomase«. Slovenija je dežela
gozdov, saj pokri-vajo 1.184.526 ha, kar je 58,4 % površine. Po
goz-dnatosti je Slovenija na tretjem mestu v Evropski uniji, za
Švedsko in Finsko. V obdobju 2000 – 2011 se je površina gozda v
Sloveniji povečala za 4,43 %, povečala se je tudi lesna zaloga, ki
je dosegla količino 285 m3/ha. Letni prirastek lesa leta 2012 je
bil 7,10 m3/ha. Hitrejša rast poseka od rasti prirastka lesa se
kaže v višji vrednosti inten-zivnosti poseka lesa. V obdobju 2000 –
2011 se je izvoz lesa povečal za 253,56 %, uvoz lesa pa zma-njšal
za 25,33 %. Poraba lesa in lesnih odpadkov za energetske namene
narašča, v strukturi je bila Slika 3
Mag. Drago Papler
STROKOVNA SREČANJA
EGES 2/2013 93
-
leta 2008 dosežena proizvodnja 232,4 GWh in 15,68 % delež
obnovljivih virov. Politika odkupnih cen in obratovalnih podpor za
električno energi-jo proizvedeno v soproizvodnji z visokim
izkoris-tkom in v obnovljivih virih se je v Sloveniji spremi-njala
glede na velikostne razrede in vrsto naprav. Od leta 2008 je bila
politika spodbud usmerjena v bioplin v kmetijstvu in lesno biomaso.
S spreje-to novo metodologijo leta 2009 so se popravila razmerja
med spodbudami odkupnih cen tudi pri lesni biomasi. Po podatkih
registra dekleracij za proizvodne naprave električne energije iz
ob-novljivih virov energije in soproizvodnje z viso-kim izkoristkom
so po inštalirani moči konec leta 2012 imele elektrarne na lesno
biomaso 0,9 %
delež, naprave na sosežig lesne biomase pa 8,5 % delež. V
Sloveniji je bila januarja 2013 izdana de-kleracija za
soproizvodnjo ORC ESOL z inštalirano močjo 950 kW. Skupno obratuje
sedem elektrarn na lesno biomaso z inštalirano močjo 12.696 kW,
oziroma s povprečno inštalirano močjo 1813,7 kW. V skupini sosežig
lesne biomase je z močjo 113.000 kW naprava v
Termoelektrarni–toplarni Ljubljana. Vse proizvodne naprave na lesno
bi-omaso (elektrarne, sosežig in soproizvodnja) so leta 2012
proizvedle 12,41 % električne energije, za kar je bilo izplačano
9,71 % sredstev državnih podpor. Elektrarne na lesno biomaso so
imele povprečno ceno 136,19 EUR/MWh, elektrarne na sosežig lesne
biomase pa povprečno ceno 69,21 EUR/MWh. Pri lesnih gorivih
predpostavljamo, da so »CO
2 nevtralna«, v 1 m3 povprečnega-srednje
gostega lesa je uskladiščenih 0,935 t CO2, ki iz
okolja veže skupno 1,25 t CO2, v primeru uporabe
v lesnih izdelkih pa v končnem izračunu zmanj-ša izpuste emisij
CO
2 v ozračju za ekvivalent 2 t
CO2. Lesna biomasa je primerna za soproizvod-
njo v parnih kotlih, se lahko uplinja in zgoreva v plinskih
motorjih ali turbinah. V študiji primera obravnavamo primer
kogeneracijske enote za soproizvodnjo električne energije na lesno
bio-maso, kjer analiziramo upravičenost odločitve za naložbo z
izračunom ekonomskih kazalnikov ob različnih pogojih. Izraba lesne
biomase se splača. To ve vse več občanov, ki se odločajo za
ogre-vanje na lesno biomaso s klasičnimi ogrevalnimi napravami in
inteligentnimi sistemi uplinjanja lesne biomase. Lesna biomasa je
za Slovenijo velika priložnost in še premalo izkoriščen poten-cial
z vidika oživitve razvoja in napredka domače lesno-predelovalne
industrije, ki bi dala nova de-lovna mesta, pri izdelkih iz lesa
dodano vrednost in pri ostankih lesa alternativo za rabo v
energet-ske namene.
Prof. dr. Franc Pohleven iz Oddelka za lesar-stvo, Biotehniške
fakultete za lesarstvo, Univerze v Ljubljani bo predstavil
»Predelavo lesa – razvoj-na priložnost Slovenije«. Živimo v času
gospo-darske in okoljske krize, ki ju je potrebno reševati v tesni
povezavi s podnebnimi spremembami. Gospodarski razvoj bi morali
preusmeriti na pre-delavo in uporabo izdelkov iz naravnih
mate-rialov, kot je les. Les je dar narave, saj nastaja s
fotosintezo iz CO
2. Je naravno obnovljiv in ustre-
za načelom trajnostnega razvoja. V primerjavi z drugimi
materiali, je za gradnjo objektov in proi-zvodnjo izdelkov iz lesa
potrebne malo energije, v njih pa se v desetletjih uporabe ohranja
CO
2.
Zato prav izdelki in objekti iz lesa največ prispe-vajo k
znižanju CO
2. 1 m3 lesnih izdelkov zniža
emisijo CO2 za 2 t. V Sloveniji, bogati z lesom,
bi se moralo gospodarstvo preusmeriti na naše
Slika 4Prof. dr. Franc Pohleven
Slika 5Rado Porenta
STROKOVNA SREČANJA
EGES 2/201394
-
danosti (les) in naše zmožnosti (malo lastne ener-gije). Na
gozdnih območjih bi morali ustanoviti Centre predelave lesa, kjer
bi potekala predelav v izdelke tam, kjer ta surovina nastaja. Tako
bi dose-gli enakomernejšo poseljenost, saj bi po odroč-nih delih
Slovenije zaposlili ljudi in tako prispevali k razvoju podeželja
(demografski vidik). Prav tako bi s tem zmanjšali dnevne migracije
v industrij-ske centre in uporabo prevoznih sredstev, obre-menitev
cest ter porabo goriv, kar bi še dodatno prispevalo k znižanju
emisij CO
2.
Rado Porenta iz Energetika Marketing d.o.o. je predstavil knjigo
»Osnove uporabe lesne bio-mase«. Lesna biomasa zaradi ugodnejše
cene v primerjavi z ostalimi energenti ponovno prido-biva na
pomenu, tako pri manjših virih toplote za sisteme ogrevanja in
priprave sanitarne tople vode, kot tudi pri velikih energetskih
postrojenjih za pretvorbo v toplotno in električno energi-jo. Vse
večje je tudi povpraševanje po kaminih, kotlih, pečeh in lončenih
pečeh za stanovanjske hiše, saj imajo številna gospodinjstva na
razpo-lago določeno količino gozda, kjer lahko slabši in odpadni
les iz sečnje in žage uporabijo v času ogrevanja.
Pri nas se večina najbolj kakovostnega lesa izvozi v Avstrijo in
Italijo in tako razvijamo pred-vsem lesno predelovalno industrijo v
tujini, kjer že postaja ena izmed najpomembnejših gospo-darskih
panog - namesto da bi to storili doma. Če bi Slovenija uspela
vzpostaviti celotno verigo od sečnje v gozdu, prevozu do žag,
predelave lesa v uporabne izdelke do energetske pretvorbe ostankov,
ki nastanejo v vseh vejah predelave in proizvodnje, bi lesna
biomasa postala strateška surovina za Slovenijo.
Prvi del knjige zajema rabo lesne biomase kot vir energije,
njeno pretvorbo v toploto za manj-še sisteme ogrevanja in pripravo
sanitarne tople vode, vse do velikih energetskih postrojenj kot so:
toplarne, elektrarne kjer se uporablja sosežig lesne biomase. V
nadaljevanju drugi del knjige obravnava predpise o uporabi lesne
biomase v Sloveniji, inženiring investicij sistemov, analize in
razvoj sistemov na lesno biomaso ter primere uspešno izvedenih
sistemov v Sloveniji. Vsa po-glavja knjige so obogatena s
številnimi tabelami, diagrami izračuni in slikami, ki dodatno
prikažejo in razložijo njeno vsebino.
Prof. dr. Alojz Poredoš iz Fakultete za strojniš-tvo, Univerze v
Ljubljani je govoril o »Trigeneraciji, daljinskem ogrevanju in
daljinskem hlajenju na lesno biomaso«. Pomembno je, da lesno
bioma-so kot energent izkoristimo čim bolj učinkovito. Samo
kurjenje lesne biomase je energetsko neu-činkovito. Iz tega
energenta moramo v prvi vrsti
Slika 6Prof. dr. Alojz Poredoš
nujno potegniti toliko električne energije, kot najbolj
kakovostne energije, kolikor je mogoče, pri tem nam še vedno ostane
veliko toplote za ogrevanje. Poleg tega je nujno, da lesno biomaso
izrabimo tudi za hlajenje, ki postaja čedalje večje-ga pomena. Vse
to nam omogočajo sistemi trige-neracije v kombinaciji z daljinskim
ogrevanjem in daljinskim hlajenjem. V govoru so bili pred-stavljeni
sistemi trigeneracijena lesno biomaso. Podane so bile možne
tehnologije za pretvorbo lesne biomase v električno energijo in
toploto. Opisane so bile prednosti in možnosti oskrbe s toplo preko
sistemov daljinskega ogrevanja. Predstavljeni so bili sistemi
daljinskega hlajenja in sistemi za proizvodnjo hladu. Vsi elementi
veri-ge energetske oskrbe so bili obravnavani v tesni medsebojni
povezavi. Posebna pozornost pa je bila posvečena energetski
učinkovitosti pri pro-izvodnji, transportu in distribuciji ter
končni rabi energije.
Doc. dr. Henrik Gjerkeš iz Poslovne–tehniš-ke fakultete in
fakultete za znanosti o okolju, Univerze v Novi Gorici ter
Gradbenega inštituta ZRMK je predstavil »Tehnologije, novosti in
traj-nostne učinke procesa«. Trajnostni razvoj z imple-mentacijo
okolju prijaznih aktivnosti in tehnologij je edini način
sinergijskega izboljšanje okoljskih, ekonomskih in socialnih
razmer, ki pa poleg traj-nih učinkov brez dvoma nudi možnosti za
aktual-no iskanje hitrejše poti iz krize in alternativ vedno
dražjim fosilnim gorivom. Decentralizirana proi-zvodnja in lokalna
oskrba sta izvedbeni prioriteti strategije EU2020, podprti s
številnimi finančnimi instrumenti, ki postavljata gospodarstvo,
nevlad-ne organizacije in lokalne skupnosti v vlogo go-nilne sile
trajnostnega razvoja. Pri tem področje energije ni edini, je pa
eden od ključnih dejav-nikov za uspeh in uravnoteženje
teritorialnega
STROKOVNA SREČANJA
EGES 2/2013 95
-
metabolizma z upoštevanjem potreb in lokalnih virov. Obnovljivi
viri energije (OVE) so neenako-merno porazdeljeni po planetu, tako
tudi na teri-toriju Slovenije. Zgolj kritičen izbor OVE z dovolj
velikim potencialom daje racionalno osnovo za celostno razvojno
politiko in smiselno uvajanje inovativnih tehnologij za njihovo
izrabo. Po še neizkoriščenem potencialu v Sloveniji na vrh OVE
sodita lesna biomasa in odpatki. Razvoj tehnolo-gij za energetsko
pretvorbo za oba OVE teče v smeri tehnologij na podlagi procesov
termične in/ali katalitične depolimerizacije in uplinjanja, ki
potekajo v sistemih kogeneracije ali trigeneraci-je. Primarni
produkt tovrstnih sistemov sta elek-trična energija in/ali sintezno
gorivo, sekundarni produkt pa toplotna/hladilna/procesna toplota.
Razvoj inovativnih tehnologij za pretvorbo le-sne biomase in
odpadkov je bliskovit in je pre-ko laboratorijskih in pilotnih
naprav usmerjen v
Slika 7Doc. dr.
Henrik Gjerkeš
razvoj komercialno dostopnih tehnologij z zane-sljivim
delovanjem. Po tem kriteriju prednjačijo tehnologije na osnovi
procesa uplinjanja lesne biomase, v prihodnjem letu ali dveh pa
lahko pri-čakujemo tudi večjo vlogo odpadkov in razmah sistemov na
osnovi depolimerizacije oz. kombi-niranih procesov. Kompleksen
proces uplinjanja lesne biomase (in tudi drugih snovi, ki vsebujejo
ogljikovodike) vključuje procese sušenja, pirolize, oksidacije in
redukcije, ne nujno v tem vrstnem redu. V sodobnih napravah
preprostejši način uplinjanje v fiksni plasti zaradi številnih
predno-sti izpodriva uplinjanje v lebdeči plasti, pri ka-terem
poleg ostalih prednosti lažje upravljamo z največjo težavo procesa
uplinjanja – katrani v sinteznem plinu. Z uporabo vodne pare (ki je
se-kundarni produkt procesa uplinjanja) kot reagen-ta nastaja
sintezni plin z višjo kurilno vrednostjo, kot z uporabo zraka.
Sintezni plin je mešanica vo-dika, ogljikovega monoksida, metana in
drugih komponent, ki se lahko uporablja neposredno za proizvodnjo
električne energije, lahko pa ga pretvorimo v biogoriva druge
generacije. Iz lesne biomase lahko tako na trajnostni način
prido-bivamo sintezni vodik, metan, metanol, dizel in druge
produkte zelene kemije in goriv, za katere še vedno večinoma
uporabljamo nafto. To daje procesu uplinjanja v nekaterih
teritorijih, predv-sem z bogatimi gozdovi, kot jih ima Slovenija,
ve-lik potencial za občuten dvig stopnje energetske lokalne
samooskrbe z vsemi pozitivnimi učinki trajnostnega razvoja.
Gregor Kušar iz Komplasta bo govoril o »Požarni varnosti
sistemov na lesno biomaso«. Les kot obnovljiv vir energije v
zadnjih letih po-novno pridobiva na veljavi. Uporablja se ga lah-ko
v različnih oblikah kot so sekanci, peleti, bri-keti, itd. Sistemi
na biomaso se nameščajo tako v novogradnjah, rekonstrukcijah kakor
tudi pri energetskih sanacijah, ki jih po Zakonu o gradi-tvi
objektov praviloma razumemo kot vzdrže-vanja. Pri novogradnjah ali
rekonstrukcijah, kjer se pripravijo projekti za pridobitev
gradbenega dovoljenja se glede zagotavljanja požarne var-nosti
izdelujejo elaborati požarne varnosti. V teh primerih se izvede
tudi končni nadzor, da se pre-veri ali so bili upoštevani ukrepi in
se izdela Izkaz požarne varnosti. V primerih, ko se vzdržuje pa se
projektna dokumentacija praviloma opušča. To pomeni, da na koncu ni
nadzora. Slednje lahko pomeni, da se v duhu racionalizacije lažje
opu-ščajo potrebni ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. V
predavanju je bilo predstavljeno kako in kaj je potrebno
upoštevati, da se bo zagoto-vil ustrezen nivo požarne varnosti v
stavbi tako v primeru novogradnje, rekonstrukcije, kakor tudi v
primeru vzdrževalnih del.
Slika 8Gregor Kušar
STROKOVNA SREČANJA
EGES 2/201396
