Elektroenergetikaskozi~as 40LETELEKTRAGORENJSKA 1963–2003 · Elektrika je lu~, ki `ari, elektrika je mo~, ki krepi, elektrika je bila na{im prednikom vera, elektrika je v knjigi

Elektroenergetika skozi ~as40 LET ELEKTRA GORENJSKA

1963 – 2003.

Podjetje brez ohranjene zgodovineje podobno ~loveku brez rojstnega lista

CIP – Katalo{ki zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

621.31(497.4-16) "1963/2003"

PAPLER, Drago[[tirideset]40 let Elektra Gorenjska : 1963-2003 : elektroenergetika

skozi ~as : na stoletnih elektrifikacijskih temeljihpredhodnikov in ustvarjalnosti sodobnikov / Drago Papler.- 2. dopolnjena izd. - Kranj : Elektro Gorenjska, 2003

ISBN 961-91196-0-61. Gl. stv. nasl. 2. Elektro Gorenjska (Kranj)126878464

Kranj, november 2003

40ELEKTRA GORENJSKA

LET

Drago Papler

1963 – 2003na stoletnih elektrifikacijskih temeljihpredhodnikov in ustvarjalnosti sodobnikov

Elektroenergetika skozi ~as

Elektrika je lu~, ki àri,elektrika je mo~, ki krepi,

elektrika je bila na{im prednikom vera,elektrika je v knjigi ujeta 20. era.

Drago Papler

4

40 let

Ob ponatisu knjige

Elektroenergetika skozi ~as

Elektro Gorenjska, d.d. je v mesecu septembru izdala knjigo avtorja DragaPaplerja z naslovom »40 let Elektra Gorenjska (1963-2003) na stoletnihtemeljih prednikov in ustvarjalnosti sodobnikov«. Knjiga je poèla velikozanimanje tako v strokovni kot tudi lai~ni javnosti, kar je priznanje avtorjukot tudi odraz zanimanja javnosti za dogajanje na podro~ju elektro-energetike od za~etka pa do dana{njih dni. Da knjiga lahko izide, moramodolo~iti trenutek, na katerega veèmo konec knjige. @ivljenje pa gre daljein z njim dogodki, spremembe, menjajo se ljudje. Upajmo, da bomo na-slednjo izdajo nove knjige doìveli è ~ez deset let, mogo~e tudi prej.Da tak{na knjiga nastane, je obi~ajno potrebnih ve~ sre~nih okoli{~in. Inpotreben je nekdo, ki ima {e posebej posluh za spremljanje vsega v pod-jetju, da si vse, kar je pomembnega ali pa tudi manj pomembno, zapi{e,raziskuje, spremlja in na koncu vse zaokroì v knji`ni obliki. DragoPapler, zaposlen v Elektru Gorenjska, d.d., je eden od teh ljudi. Pa vendar{e tako prodoren posameznik ni dovolj, ~e za njim ne stoji celotno pod-jetje in ga pri delu ne podpira.Knjiga je v prvem delu zgodovinska raziskava organizacijskega in tehno-lo{kega stoletnega razvoja gorenjske elektroenergetike, v drugem delu40-letno dokumentarno novinarsko pri~evanje dogodkov ~asa, v tretjemdelu portretni zapis osebnosti, ki so zaznamovale gorenjsko distribucijo inv ~etrtem delu pregled aktivnih in nekdanjih sodelavcev.Podjetje s ponosom ugotavlja, da samo nekaj mesecev po izidu jubilejnaknjiga »40 let Elektra Gorenjska …« avtorja Draga Paplerja doìvljaponatis. Obsega 208 strani s sedmimi tematskimi sklopi. V 17 poglavjihvsebino dopolnjuje 130 fotografij in 100 z zgodovinsko raziskavo pridob-ljenih dokumentov in zapisov. Za dru`bo Elektro Gorenjska pomeni knjigapomemben strokovni pregled razvoja elektroenergetike skozi ~as, za zapo-slene spomin na ~as, ki so ga soustvarjali, za poslovne partnerje referencoin za dru`bo pomemben zgodovinski dokument ~asa.

Uprava Elektra Gorenjska, d.d.Predsednik upraveJoè Knavs, univ.dipl.in`.el.^lan upravemag. Andrej [u{ter{i~, univ.dipl.prav.

5

40 let

Knjigi na pot

âr elektrike

Elektrifikacija je bila kot lastovka naznanilka prebujanja pomladi, ki se jerazcvetela v elektroenergetiko neslutenih razse`nosti in v zreli dobipostala spremljajo~a in najpomembnej{a veja gospodarstva. Elektrika jesopotnica ~asa, ki ga sooblikujemo, sestavni del infrastrukture okolja, vkaterem ìvimo in ustvarjamo. Zato lahko v malo preoblikovani aktualnioznaki zapi{em, da velja »Najlep{i ~ar – elektrika« za vse generacije 20.stoletja, za prve na za~etku stoletja, ker so z njo odkrivali novo energijo,za tiste v drugi polovici stoletja, ker so elektroenergetiko povezali in vtkaliv vse sfere ìvljenja in sedanje generacije, ki s to najbolj `lahtno »~istoenergijo« povezuje v evropsko interkonekcijo, ob tem pa v svetlobnihopti~nih vodnikih zagotavlja in nudi tudi celo paleto informacijskihstoritev. Tudi mo~nej{a jakoto~na veja elektrike – elektroenergetika je pre-{la {tevilne razvojne faze. Osnovni elementi elektroenergetskih sistemovso dobili posodobitve, avtomatizacije in modernizacije. Osnovno poslan-stvo stroke ostaja vseskozi enako – nemoteno obratovanje sistema inzagotavljanje stalne kvalitetne elektri~ne energije. Zavest elektroener-getikov in duh razvoja se simboli~no odraà v sprehodu skozi prizmo~asa, ki ga lahko ponazorim v prispodobi od mehanike do informatike. V23-letnem aktivnem delu vpet med investicije, obratovanje in komercialodistribucije Elektra Gorenjska kot njen sopotnik doìvljam elektroener-getski sistem kot osnovno oìlje na{ega vsakdana, ki deluje na strokovni inkvalitetni ravni.Elektrika je imela skozi stoletje ne samo prakti~ni, ampak tudi simbolnipomen. Elektrika je prinesla s prvo elektrifikacijo na za~etku stoletja lu~napredka in s sedanjo elektroenergetiko, ki je povezana v evropsko inter-konekcijo, nepogre{ljiv najvitalnej{i del infrastrukture. [e ve~, bila jetemelj za ves nadaljnji razvoj do elektronike, ra~unalni{tva in informatike.

AvtorDrago Papler

6

40 let

7

40 let

Beseda ob jubilejih

âs velikih tehnolo{kih prelomnic

Gorenjska elektroenergetika ima temelj na stoletnih elektrifikacijskihkoreninah. V leto{njem letu praznujemo: 110-letnico prve lu~i v Kranju,90-letnico ustanovitve Kranjskih deèlnih elektrarn, mineva skoraj {estdesetletij od organiziranosti elektrodistribucijskih obratov, 50 let od na-stanka samostojnih distribucijskih podjetij in 40 let zdruène gorenjskedistribucije, katere pravni naslednik je Elektro Gorenjska d.d. iz Kranja.V povojnem obdobju je gradnja elektroenergetskih objektov potekala vtreh obdobjih: obnovi po{kodovane elektri~ne mreè in elektrifikacijipodeèlja do leta 1961, izgradnji srednjenapetostne 35 kV mreè zrazdelilnimi transformatorskimi postajami v {estdesetih letih. V sedem-desetih letih smo uvedli nov prenosni napetostni nivo 110 kV in za~elinovo etapo gradenj razdelilnih transformatorskih postaj 110/20 kV. Za~eteinvesticije na podro~ju srednje napetosti – prehod z 10 na 20-kilovoltnonapetost iz sedemdesetih let so se nadaljevale v osemdesetih letih. Velikoprelomnico so tudi v na{o distribucijo prinesle nove 400 kV prenosnekapacitete v osemdesetih letih z izgradnjo 2 x 400 kV daljnovodaBeri~evo – Okroglo in postavitvijo razdelilne transformatorske postaje400/110 kV na Okroglem. Gorenjska je dobila po 33 letih nov proizvodnivir – hidroelektrarno Mav~i~e. Gorenjski elektrodistributerji smo gradililastne male hidroelektrarne in vzpodbujali gradnjo teh malih proizvodnihobjektov pri zasebnikih. V devetdesetih letih smo sledili izsledkom novihtehnologij. Vpeljana je bila okolju prijazna gradnja ekolo{kih daljnovodovz izoliranimi vodniki, ki so bolj zanesljivi ob sneènjih in zaledenitvah. Vzaklju~eno 110 kV zanko okoli Kranja smo vklju~ili najmodernej{i raz-delilni transformatorski postaji v oklopljeni izvedbi RTP 110/20 kV Zlatopolje in RTP 110/20 kV Labore, leto{nja skupna nalo`ba s Savskimi elek-trarnami Ljubljana pa je izgradnja RTP 110/20/6,3 kV v HE Medvode.Sledimo tr`nim tokovom, ki nam jih prina{a odprti trg z elektri~no ener-gijo za upravi~ene odjemalce. Pri~akovanje jubilejnega leta na{ihzgodovinskih prelomnic je pomenilo za nas nov izziv, ko smo ga dosegli spridobitvijo certifikata kakovosti po evropskem standardu ISO 9001.Delovna elektrotehnika je bila ~as velikih tehnolo{kih prelomnic. Jubilejiso tudi prilo`nost, da se ozremo na prehojeno pot.

Direktor*mag. Drago [tefe

* direktor podjetja Elektro Gorenjska, d.d., do 30. 9. 2003

8

40 let

Stoletni organizacijski razvoj je bil temelj za nastanekdistribucijskih podjetij

Od elektrarn ... do obratov DES

Mineva stoletje od nastanka prvih zasebnih elektrarn, 90 let od ustanovitve Kranj-skih deèlnih elektrarn, {est desetletij od organiziranosti elektrodistribucijskihobratov. Stoletni organizacijski razvoj od elektrarn in obratov je bil osnova, da sopred 50 leti nastala samostojna distribucijska podjetja. Deset let kasneje, leta1963, je bilo z njihovo spojitvijo ustanovljenih pet distribucijskih podjetij kotsamostojnih regionalno zaokroènih podjetij, ki so obseg in teritorialno celovitostobdràla do danes, ~eprav so se nazivi podjetij spreminjali. Menjavali so se naziviin reorganizacije, ni pa se spremenilo teritorialno obmo~je pokrivanja elektro-distribucijskega omre`ja in odjemalcev. Pred {tiridesetimi leti je dejansko nastalopodjetje Elektro Gorenjska na zaokroènem obmo~ju, ki obsega desetino Sloveni-je in zagotavlja odjemalcem desetino slovenskih potreb po elektri~ni energiji.

Industrijske elektrarne

Prve àrnice so na obmo~ju Gorenjske zasvetile v Majdi~evem mlinu in vrudniku ìvega srebra pri Sveti Ani nad Trì~em (Podljubelj) leta 1893.[kofja Loka je bila prvo mesto na Slovenskem, ki je dobilo javno cestnoelektri~no razsvetljavo 4. avgusta 1894. Razsvetljava je bila napajana izindustrijske elektrarne v tovarni sukna v [kofji Loki, last podjetnika AloisaKrennerja. Kranj je leta 1898 dobil svojo drugo elektrarno, ki jo je zgradilkavarnar Adolf Kreutzberger v soteski Kokre in {ele ~ez leta uspelprepri~ati ob~inske odbornike za razsvetljavo kranjskih mestnih ulic z

9

40 let

1903 Strojnica HE Vintgar nareki Radovni – Foto: KID, arhiv:Drago Papler

elektriko. V Trì~u je elektrarna lesnega trgovca Matevà Lon~arja popogodbi z ob~ino zagotavljala elektriko za mestno razsvetljavo.Elektrika se je prete`no za~ela uporabljati v industriji.Kranjska industrijska dru`ba – KID, predhodnica jeseni{ke @elezarne, je èpred ve~ kot sto leti spoznala, da brez zelo potrebne energije ne more bitijekla. Prvo elektrarno z izmeni~nim trifaznim sinhronskim generatorjem jeKID postavila na reki Savi, kjer si je pridobila vodne pravice od takratnihoblasti leta 1899. Za drugo elektrarno je KID za~asno è dobljene vodnepravice na reki Radovni odstopila upravi avstrijskih èleznic, ki je leta1903 zgradila HE Vintgar. Elektri~no energijo so namre~ potrebovali prigradnji èlezni{kega karavan{kega predora Hru{ica – Podro`ca. Hkrati sozgradili tudi 5 kV daljnovod Vintgar – Hru{ica. Ko je bil 1906. predorkon~an in odprt za promet, je KID po dogovoru za 150.000 kron odkupilaHE Vintgar.

Kranjske deèlne elektrarne

@e v prvih letih 20. stoletja se je elektrifikacija na Gorenjskem {ir{e za-stavila. Tako kot v vseh deèlah tedanje Avstrije so se tudi na Kranjskempojavili obse`ni elektrifikacijski na~rti.@e pred prvo svetovno vojno je takratni deèlni odbor spoznal, da bi bilaelektrifikacija kranjske deèle izredno va`na za gospodarsko osamo-svojitev Slovencev. Javna elektrifikacija ima korenine davnega leta 1908,ko je v Kranjskem deèlnem zboru dr. Evgen Lampe, politik Slovenskeljudske stranke, prevzel referat za melioracije ter za~el razmi{ljati, kako bimogla deèla izrabljati sile svojih rek za proizvodnjo elektri~ne energije.

Kranjske deèlne elektrarne, javno podjetjevojvodine Kranjske in njenih naslednic zaproizvajanje, prenos in razdeljevanje elek-tri~ne energije ter za gradnjo elektri~negaomre`ja, so bile ustanovljene pred 90 leti,leta 1913. Moderen poseg deèle je bilpomemben za razvoj slovenskega narod-nega gospodarstva. Deèlni odbor je 8.novembra 1913 dejansko izvedel lo~itevuprave nastajajo~ega podjetja od deèlneuprave. Podjetje je postavil na trgovskopodlago in ga protokoliral 25. avgusta1915 pod imenom Kranjske deèlne elek-trarne (KDE) s sedeèm v Ljubljani.

10

40 let

1916 Obnovljena stolpasta trasformatorska postajaKDE Mo{nje – Foto: Drago Papler

Na podlagi pridobljene koncesije za izrabo vodnih sil so se Kranjskedeèlne elektrarne lotile za tisti ~as zahtevne gradnje prve HE Zavr{nicapri @irovnici z dvema generatorjema po 875 kW (1914/1915). 25.februarja 1915 je prvi~ stekel tok v elektri~ne daljnovode izhidroelektrarne Zavr{nica pri @irovnici. Potegnjeni so bili daljnovodi doBleda, Jesenic in Radovljice, s ~imer so bili podani pogoji za nadaljnjoelektrifikacijo omenjenih mest in njihove okolice. Z dograditvijoelektrarne na Zavr{nici so bile Kranjske deèlne elektrarne registrirane leta1915 kot samostojno gospodarsko podjetje.

Elektrifikacija iz zasebnih elektrarn

V Kranju, [kofji Loki in Medvodah, na Jesenicah in v Lescah se jerazmahnila industrija, za kar je seveda potrebovala tudi elektri~noenergijo. Tako se je do za~etka 2. svetovne vojne na tem koncu zgradilove~ kot 130 ve~jih ali manj{ih elektrarn; slednje so oskrbovale le lastnikain njegove sosede. Elektrifikacija se je lo~eno {irila iz ve~ zasebnihelektrarn, iz elektrarne dr. Borna v Pristavi pri Trì~u za trì{ko obmo~je,iz prve javne deèlne elektrarne Zavr{nica za osrednje zgornje in spodnjegorenjsko obmo~je Kranjskih deèlnih elektrarn, v dvajsetih letih iz elek-trarne Vinko Majdi~ za kranjsko obmo~je, iz elektrarne na Sel{ki Sori v[kofji Loki za lo{ko obmo~je in po njenem prevzemu Kemperlove elek-trarne v Rudnem tudi Sel{ke doline.

KDE pod upravo komisije za upravo deèlne imovine

Po razpadu Avstro-Ogrske so KDE pri{le v dràvno posest in leta 1920 podupravo komisije za upravo deèlne imovine (1921 – 1927 sosvet za likvi-dacijo deèlne imovine) v Ljubljani. Komisija je odlo~ala o vseh podrob-nostih in ne samo o nastavitvi osebja, nabavah elektri~nega materiala,pla~ah ali razvoju podjetja. Ravnatelj je moral za vsako pomembnodejanje dobiti privoljenje komisije.V letih, ko je komisija zaupravo kranjske deèlneimovine vodila KDE, je nji-hov razvoj skoraj popolnomazastal. Takrat {e ni bilojasno, kaj po~eti s podjetjem.

11

40 let

1923 Kranjske deèlne elektrarneso vzorno skrbele za elektrarni{keobjekte – Foto: Franc [olar, arhiv:Marjan [olar, Bled

Leta 1921 so mislili dati podjetje v zakup ali pa ga celo prodati oziroma somislili na ustanovitev nekak{ne elektri~ne zadruge ali delni{ke dru`be, prikateri bi sodelovale gorenjske ob~ine, porabniki elektri~nega toka in drugiinteresenti. Ta namera je naletela na veliko nasprotovanje. Pokrajinskauprava okoli HE Zavr{nica ni marala ustvarjati politi~nega vpra{anja, zatoje takoj opustila misel o njenem zakupu in o prodaji. Decembra 1922 seje sede` podjetja KDE preselil iz Lesc v elektrarni{ka poslopja v @irovnici.Potekala je {iroka elektrifikacija krajev na Gorenjskem, svoj proizvodnipotencial so KDE pove~ale z nakupom HE Zagradec leta 1927.

KDE najprej pod ljubljansko, nato pod Banovinsko oblastnoupravo

V smislu 332. ~lena finan~nega zakona za leto 1927 – 1928, s katerim jevsa posest biv{e deèle Kranjske postala last ljubljanske oblastnesamouprave, je 1. aprila 1927 ljubljanska oblast dobila v last KDE. Uprav-ljal jih je oblastni odbor. Ta je v za~etku maja 1927 sklenil, da naj upravaostane {e naprej lo~ena od oblastne uprave.Dravska banovina je dobila lastni{tvo nad KDE s sklepom z dne 23. oktob-ra 1929. Prepis KDE z vojvodine Kranjske na dravsko banovino pa soformalno opravili {ele leta 1930.Po letu 1930 so Kranjske deèlne elektrarne pokupile manj{e hidro-centrale, ki so nastale v prvih letih po kon~ani prvi svetovni vojni. KDE sodobile v last elektrarni{ke obrate: TE Ko~evje leta 1932, HE @iri leta 1933in Mayerjevo HE Kranj na Kokri leta 1937. Z raz{iritvijo podjetja je bilsede` KDE prenesen iz @irovnice v Ljubljano.KDE so se povezale {e z ve~ drugimi elektrarnami. Pomemben dogodek vrazvoju je priklju~itev kranjske elektrarne Vinka Majdi~a na omre`jeKranjskih deèlnih elektrarn, in sicer po pogodbi o medsebojni pomo~i,sklenjeni po dolgih pogajanjih leta 1937. V ta namen je bil zgrajen 20 kVdaljnovod do zvezne transformatorske postaje KDE na Polici pri Naklem,

ki je bila preko RTP ^rnu~epovezana v takratno sloven-sko visokonapetostno elek-tri~no mreò. Po zgraditvi

12

40 let

1937 HE Vinka Majdi~a je polegkranjski industriji dobavljala ener-gijo tudi industriji v Medvodah –Foto: Drago Papler

visokonapetostnega daljnovoda od Ve-lenja do ^rnu~ so se KDE usmerile naDolenjsko in Notranjsko. Postopno sogradile visokonapetostne razdelilne vodeproti Rede~am, Kr{kemu in Senovem,Ko~evju, proti Vrhniki, Morav~am in Litiji,iz transformatorske postaje Podlog pa sonapajale visokonapetostna voda v Celje inBraslov~e ter Meìco. KDE so sameprojektirale in gradile vse svoje omre`je into po standardih, ki so veljali v Nem~iji.Za omre`ne naprave: drogove in transfor-matorske postaje so imele izdelane ve~tipov. Za izdelavo konstrukcij vodov soimele KDE v @irovnici delavnico, ki so jopo zgraditvi delavnice v ^rnu~ah po letu 1934 ukinile. V ~rnu{ki delavnicije delalo 40 kvalificiranih delavcev. Opravljali so kova{ka in klju~av-ni~arska dela, popravljali transformatorje in {tevce. Pri delavnicah v^rnu~ah so leta 1939 zgradile tudi ve~je skladi{~e.

Dva obrata Kranjskih deèlnih elektrarn na Gorenjskem

Z rastjo KDE so nastajali posamezni obrati, ki jih je bilo tik pred drugosvetovno vojno deset: Delavnica ^rnu~e, Obrat ^rnu~e, Obrat Podlog –Vojnik, Obrat [o{tanj – Meìca, Obrat @irovnica (HE Zavr{nica, TFPPolica, HE Kranj), Obrat Grosuplje (Ko~evje, HE Zagradec, ^rnomelj),Obrat Sevnica, Obrat @iri – Notranjska, Obrat Bohinj, obrat Lendava.Vodili so jih obratovodje, ki so se ravnali po navodilih iz centralne upravev Ljubljani. Obrati so se delili v rajone.

13

40 let

1932 RTP Polica KDE – Foto: Joè Papler, arhivdruìna Papler

1938 Stara voja{ka elektrarna Sa-vica (1916) je obratovala oto~no inz elektriko oskrbovala obmo~jeObrata Bohinj – Foto: Franc [olar,arhiv: Marjan [olar, Bled

14

40 let

1938 Elektrifikacija Dravske banovine, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939

Gorenjska obrata vklju~ena v Elektrizitäts-werke des Reichsgaue Kärnten

Z okupacijo Slovenije aprila 1941 je pri{lo dorazkosanja KDE med okupatorje, lendavski obrat jepri{el pod madàrsko okupacijsko oblast in je obra-toval pod njeno kontrolo naprej po starem. Podlo{ki,{o{tanjsko-meì{ki in sevni{ki obrat so pri{li podnem{ko okupacijsko oblast, ki jih je vklju~ila po za-plembi z uredbo z dne 6. junija 1941 v novo ustanov-ljeno podjetje Energieversorgung Südsteiermark vMariboru, obrate na Gorenjskem pa so Nemci vklju~iliv Elektrizitätswerke des Reichsgaue Kärnten v Celovcu.Le grosupeljski in notranjski obrat sta pri{la skupaj vcentralno upravo v Ljubljani pod italijansko okupa-cijsko oblast in sta poslej sestavljala okrnjeno podjetjeKDE.

Kranjske deèlne elektrarne so v 32 letih pomembnovplivale na razvoj elektrifikacije. êprav niso bile naj-ve~ji proizvajalec elektri~ne energije na Slovenskem,so bile pa zanesljivo najodlo~nej{i in najbolj podjetenelektrifikator v obdobju med obema svetovnimavojnama.

KDE v proizvodnji elektri~ne energije v banovini niso pomenile veliko.Ve~ so pomenile v povezovanju elektrarn, v distribuciji, torej v graditvielektroenergetskega sistema na Slovenskem, in najve~ v elektrifikaciji.Kranjske deèlne elektrarne so obstajale do leta 1945, ko je z uredboNarodne vlade Slovenije z dne 4. oktobra 1945 pre{lo njeno premoènjev sestav Dràvnih elektrarn Slovenije (DES). Le-te so v novih dru`beno-ekonomskih razmerah z velikim zamahom nadaljevale delo KDE.Naprave, ki so jih ustvarile KDE, so bile pomembna osnova za nadaljnjoelektrifikacijo Slovenije.

Oddelek za elektrifikacijo pri Ministrstvu za industrijo

5. maja 1945 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za industrijo in rudarstvoLjudske republike Slovenije z ukazom Predsedstva SNOS o imenovanjuNVS. Navodila za ustanovitev ministrstva so dobili od Poverjeni{tva zaindustrijo in obrt NKOJ. Odsek za industrijo in obrt pri Predsedstvu SNOSje med vojno (leta 1945) izdelal na~rt za organizacijo ministrstva, zbralstatisti~ne podatke o rudarstvu, industriji in obrti na Slovenskem. Najpo-membnej{i nalogi sta bili postavitev najnujnej{ega aparata ministrstva inprevzem podjetij, ki so jih zaplenili oziroma nacionalizirali. Med {estimi

15

40 let

1941 Transformatorsko postajo vSenici je zgradila Elektrarna za[kofjo Loko in okolico d.d., potemjo je prevzela Elektrarna Majdi~ –Foto: Mile Vozel (1941), arhiv:Drago Papler

oddelki Ministrstva za industrijo inrudarstvo (MIR) je bil tudi oddelek zaenergijo in elektrifikacijo. Sestavljen je biliz odseka za proizvodnjo in prenos ener-gije, odseka za razdelitev in potro{njoenergije, odseka za elektroindustrijo indistribucijo elektromateriala in odseka zastatistiko. Z nastankom oddelka za elek-trifikacijo, ki je kasneje raz{iril dejavnosttudi na elektroindustrijo, je bilo ustanov-ljeno tudi prvo administrativno operativnovodstvo slovenskega elektrogospodarstva.Za~ela se je prva ~asovna etapa v razvojuelektrogospodarstva v svobodni Sloveniji.Za~asno organizacijsko stanje je zahte-

valo ~vrsto povezavo med terenom in oddelkom za elektrifikacijo vLjubljani. Zato je Ministrstvo za industrijo in rudarstvo è maja 1945postavilo svoje delegate pri vseh pomembnej{ih elektrogospodarskihorganizacijah. Delegate so dobile Kranjske deèlne elektrarne, E.V. Süd,Elektrarna Fala, Elektrarna Dravograd, Elektrarna Mariborski otok inElektrarna Pristava pri Trì~u, navaja knjiga Razvoj elektroenergetike Slo-venije.

Dràvne elektrarne Slovenije,Obrat Kranj in Obrat @irovnica

4. oktobra 1945 je bilo ustanovljeno Podjetje Dràvne elektrarne Slove-nije (DES) s sedeèm v Ljubljani za izvajanje vseh elektrogospodarskihdejavnosti (proizvodnja, prenos in distribucija elektri~ne energije).Podjetje je bilo 12. decembra 1945 vpisano v trgovski register Okro`negasodi{~a v Ljubljani. Dejavnost je izvajalo na vsem obmo~ju Slovenije in

pod svoje okrilje vklju~ilovsa predvojna elektri{ka pod-jetja. V novo podjetje DES sose vklju~ile predvsem Kranj-ske deèlne elektrarne, ki sopomenile na za~etku ne-kak{no jedro, vklju~ila se je

16

40 let

1945 [e pritrdimo vodnike, potem pa ho-ruk in dvigA-droga s "piknami" – Arhiv: Drago Papler

1946 Spajanje vodnikov je bilo vpovojnih letih improvizirano – Ar-hiv: Drago Papler

Mestna elektrarna Ljubljana. V prvi fazi so ostala zunaj DES: od pomemb-nej{ih podjetij Elektrarne êsenj, [kofja Loka, Majdi~ in Pristava.11. oktobra 1946 je bila z odlo~bo Ministrstva za industrijo FLRJ ustanov-ljena glavna uprava za elektri{ko gospodarstvo (UPEL) s sedeèm vZagrebu, ki naj bi poslovala tudi na podro~ju Slovenije. Isto~asno jeMinistrstvo za industrijo FLRJ ustanovilo Podjetje za elektrifikacijo zapada(Elektrozapad) s sedeèm v Zagrebu, ki naj bi upravljalo elektri{ke napravezveznega pomena v vsej Sloveniji in v zahodnem delu Hrva{ke. Napraveso bile razdeljene 19. novembra 1946 med DES in Elektrozapad. Organi-zacijska koncepcija je bila preuranjena, po devetih mesecih je podjetjeElektrozapad pre{lo v likvidacijo.

Podjetje za razdeljevanje elektri~ne energije, DES – Uprava zaljubljansko okro`je

Po prenehanju Podjetja za elektrifikacijo zapada sta bili na obmo~juSlovenije ustanovljeni dve podjetji, Elektri~no podjetje Ljubljana, ki jeimelo svoj sede` najprej v Mariboru in nato v Ljubljani ter Podjetje zarazdeljevanje elektri~ne energije – DES s sedeèm v Ljubljani. Dejavnostelektrodistribucije so opravljale uprave okroìj: Celje, Ljubljana, Mariborin Primorska s svojimi obrati. Obmo~je dana{njega Elektra Gorenjska jebilo razdeljeno na dva distribucijska obrata: Kranj in @irovnica, ki sta bilaorganizacijsko vezana v Upravo za ljubljansko okro`je. 28. februarja 1947je z ve~jo reorganizacijo Ministrstva za industrijo in rudarstvo (MIR) bilo zUredbo o ustanovitvi glavnih direkcij MIR, kot operativno upravnega vod-stva industrijskih in rudarskih podjetij republi{kega pomena, ustanovljenodeset podro~nih direkcij, med njimi Glavna direkcija za elektrifikacijo inelektroindustrijo (ukinjena je bila 5. maja 1948). Leta 1947 se je MIR zakratek ~as preimenovalo v Ministrstvo za industrijo, rudarstvo in elektrifi-kacijo LRS. Leta 1948 je bilo v organizacijski strukturi MIR {est sektorjev,tudi sektor elektrogospodarstva.

17

40 let

1947 Armiranje A-droga –Arhiv: Drago Papler

DES – Podjetje za razdeljevanje elektri~ne energije, Direkcijaza ljubljansko okro`je

Dràvne elektrarne Slovenije (DES), Ljub-ljana so opravljale vse elektrogospo-darske dejavnosti. 28. junija 1948 je vokviru DES-a nastala Direkcija za ljub-ljansko okro`je.Dràvne elektrarne Slovenije so bile 25.decembra 1948 z ukazom prezidija Fede-rativne ljudske republike Jugoslavije pro-gla{ene za podjetje splo{nega dràvnegapomena in so bile 31. decembra 1948postavljene pod administrativno operativ-no vodstvo novoustanovljene Generalnedirekcije elektrogospodarstva Ljudskerepublike Slovenije (GEDES).

Nacionalizacija zasebnih elektrarn javnega zna~aja

Pomembnej{e manj{e elektrarne, ki so imele javni zna~aj in so bile vzasebni lasti, so nacionalizirali in zdruìli pod skupno upravo DES. Vdrugi fazi nacionalizacije je vlada Ljudske republike Slovenije (LRS) 1.aprila 1948 sprejela odlo~bo S-zak.360, s katero je vse premoènjepodjetij za proizvodnjo, razdeljevanje in prodajo elektri~ne energije, ki sopomembna za zvezno in republi{ko gospodarstvo, pre{la na ozemlju LRSv dràvno last, in sicer v sestavo dràvnega gospodarskega podjetjarepubli{kega pomena Dràvne elektrarne Slovenije (DES) v Ljubljani. Topodjetje je centralisti~no vodilo Ministrstvo elektrogospodarstva v vladiFNRJ.Po nacionalizaciji in primopredaji Elektrarne Vinko Majdi~ 28. aprila1948 so bili z objektom vsi zaposleni prevzeti v dràvno slu`bo v okviruDES – Obrata Kranj.

Podjetje za razdeljevanje elektri~ne energije – DES, ObratKranj in Obrat @irovnica

2. februarja 1949 je bil z ukazom o spremembi MIR preimenovan vMinistrstvo za industrijo LRS. Leta 1949 se je proizvodnja dejavnost lo~ilaod dejavnosti prenosa in distribucije elektri~ne energije. DES se je razdelilv Gorenjske elektrarne in Podjetje za razdeljevanje elektri~ne energije –DES. V novo distribucijsko organizacijsko obliko sta pre{la Obrat Kranj inObrat @irovnica. Podjetje za razdeljevanje elektri~ne energije – DES je

18

40 let

1948 Dovod daljnovoda v stolpasto transformator-sko postajo – Arhiv: Drago Papler

19

40 let

1949 Velike gradnje na{e petletke – Tovari{ {t. 44, 4. 11. 1949

20

40 let

1949 Otvoritev HE Savica v Ukancu, Bohinj, 30. decembra 1949, Tovari{ {t. 1, 6. 1. 1950

postalo nosilec nove akcije za osnovno elektrifikacijo podeèlja, ki je vnekaj letih ob bolj{i materialni in tehni{ki osnovi dosegla velik razmah.

Gorenjske elektrarne Kranj

Dne 31. marca 1949 je vlada Federativne narodne republike Jugoslavije(FNRJ) s sklepom {t. IV. Br. 1895/49/8 ukinila podjetje vsedràvnegapomena Elektri~no podjetje Ljubljana in ustanovila ve~ samostojnih pod-jetij, in sicer: Elektrarna Trbovlje, Elektrarna Velenje, Elektrarna Dravograd,So{ke elektrarne, Gorenjske elektrarne in Elektromehani~ne delavnice^rnu~e. Vsa podjetja so delovala v sklopu Dràvnih elektrarn s centra-listi~nim vodenjem Ministrstva elektrogospodarstva FNRJ.Osnovna in obratna sredstva tem podjetjem je odredil minister elektro-gospodarstva FNRJ s prenosom teh sredstev iz Elektri~nega podjetjaLjubljana in tudi DES v novoustanovljena podjetja, ki so poslovala kotpodjetja za proizvodnjo in prodajo elektri~ne energije. Tako je Ministrstvoelektrogospodarstva pri vladi FNRJ s sklepom {t. Br. 13243, izdanim dne26. aprila 1949, iz podjetja DES, s katerim je administrativno-operativnoupravljala Generalna direkcija elektrogospodarstva za NR Slovenijo,preneslo naslednje elektrarne v novoustanovljeno podjetje Gorenjskeelektrarne Kranj, ki je ostalo v upravljanju iste direkcije: TermoelektrarnoLjubljana, Hidroelektrarno Sava Brod, Elektrarno Sava Kranj (novo ime zanacionalizirano Elektrarno Vinko Majdi~), Elektrarno Kokra Kranj, Hidro-elektrarno Pristava Trì~, Hidroelektrarno @irovnica, HidroelektrarnoKranjska gora, Hidroelektrarno Sora Fuìne, Hidroelektrarno Sora [kofjaLoka, Hidroelektrarno Savica Bohinj, Hidroelektrarno Cerklje, Hidro-elektrarno Krka Zagradec, Hidroelektrarno Pre~na pri Novem mestu.Vlada FLRJ je 16. marca 1950 sprejela odlo~bo IV {t. 1284/3, s katero jeodlo~ila, da se elektrogospodarska podjetja vsenarodnega pomena nateritoriju Ljudske republike Slovenije predajo v upravljanje vladi Ljudskerepublike Slovenije. Na podlagi te odlo~be je minister za elektrogospo-darstvo LRS podal vladi LRS predlog o prevzemu elektrogospodarskihpodjetij na obmo~ju LRS.Vlada LRS je 5. maja 1950sprejela odlo~bo S-zak.200,

21

40 let

1950 Delo na terenu se jeopravljalo ro~no, za velika dela soimeli kamion – Arhiv: Drago Papler

s katero je ustanovila Generalno direkcijo za elektrogospodarstvo LRS.Istega dne, 5. maja 1950, je sprejela tudi odlo~bo {t. S-zak.214, s katero jev pristojnost LRS prenesla naslednja dràvna elektrogospodarska podjetja:HE Sava Moste, Elektrarna Senovo, Elektrarna Trbovlje, Elektrarna Velenje,Elektrarna Fala, Elektrarna Dravograd, So{ke elektrarne Doblar, Gorenjskeelektrarne Kranj, Elektromehani~ne delavnic ^rnu~e, Podjetje zarazdeljevanje elektri~ne energije Slovenije Ljubljana, Nabavno podjetjeelektrogospodarstva za LRS »Elektronabava« Ljubljana. Podjetja so bilapostavljena pod operativno upravno vodstvo Ministrstva zaelektrogospodarstvo LRS. Ministrstvo za finance pri LRS je izdalo odlo~bo{t. 243-426-1950 z dne 23. avgusta 1950, s katero je Gorenjske elektrarneregistriralo kot dràvno gospodarsko podjetje. Pod njihovo upravo so bilevklju~ene {e elektrarne: Hidroelektrarna Rudno, HidroelektrarnaDol-Beri~evo in Termoelektrarna Ko~evje. Operativno-upravni upraviteljje bila Generalna direkcija za elektrogospodarstvo LRS, predmetposlovanja pa proizvodnja in prodaja elektri~ne energije.Podjetje za proizvodnjo elektri~ne energije Gorenjske elektrarne s sede-èm v Kranju je, pod vodstvom Draga Chvatala, upravljalo 14 in poznejecelo 16 elektrarn od Kranjske gore do Ko~evja.

Elektro-Ljubljana – Obrat Kranj in Obrat @irovnica

10. januarja 1950 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za elektrogospodarstvoLRS, ki je delovalo le tri mesece. 28. aprila 1950 so bila z ukazomPrezidija Ljudske skup{~ine LRS ukinjena posamezna ministrstva zaindustrijo, rudarstvo in elektrogospodarstvo in namesto njih ustanovljenadva sveta: Svet za predelovalno industrijo in Svet vlade za energetiko inekstraktivno industrijo (SEEI). Bil je organ vlade za vodstvo dela napodro~ju rudarstva, elektrogospodarstva in vodnega gospodarstva. 5. maja1950 je bilo v okviru Sveta ustanovljenih pet samostojnih organov, mednjimi Generalna direkcija za elektrogospodarstvo LRS (predhodnik je biloMinistrstvo za elektrogospodarstvo LRS).Z reorganizacijo vlade se je leta 1951 generalna direkcija preimenovala vGlavno direkcijo elektrogospodarstva LRS. Organizirana je bila v {estihproizvodnih in {tirih distribucijskih podjetjih. Obrata Kranj in @irovnica staod 1. januarja 1951 sodila v distribucijsko podjetje Elektro Ljubljana.Kljub temu, da so se dolo~ila zakona o upravljanju gospodarskih podjetijpo delovnih kolektivih v elektrogospodarstvu po~asneje uveljavljala kot vdrugih gospodarskih panogah, je treba poudariti, da so bili è v za~etkuseptembra 1950 v organizacijah elektrogospodarstva Slovenije izvoljenidelavski sveti.8. oktobra 1951 je bil Svet vlade LRS za energetiko in ekstraktivnoindustrijo ukinjen, njegove pristojnosti ter pristojnosti generalne direkcije

22

40 let

pa je prevzel Svet vladeLRS za industrijo, ki jeimel {tiri organizacijskapodro~ja. Pri svetu je po-krivala eno izmed petihpano`nih podro~ij –Glavna direkcija elektro-gospodarstva. Z odlokomo reorganizaciji vladeLRS je postal svet planskokontrolni in koordina-cijski organ; koordiniralje delo glavnih direkcij inuprav, ki so bile v nje-govem sestavu, odlo~alna drugi stopnji o pri-to`bah zoper odlo~be di-rektorjev, izdajal splo{nepredpise. V njegovi pristojnosti so bili tudi Hidroelektroprojekt, In{pekcijaza energetiko, In{pekcija za stroje ipd.

Savske elektrarne Kranj

Minister za finance pri vladi LRS je 15. januarja 1951 izdalo odlo~bo {t.243 45-1951, s katero je bila Hidrocentrala Sava Moste registrirana kotdràvno gospodarsko podjetje s spremenjeno firmo, podjetja in sicer kotSavske elektrarne, ki so imele sede` v Kranju. V svoji sestavi je imelo ènavedene objekte, ob tem pa {e objekte vizgradnji: Hidroelektrarno Moste, Hidro-elektrarno Medvode in planirano Hidro-elektrarno Predaselj.Na predlog v.d. direktorja novoustanov-ljenega podjetja Savske elektrarne z dne11. januarja 1952 je ministrstvo za financeLRS izdalo odlo~bo {t. 243 27-1952 z dne15. januarja 1952, s katero je registriralokot dràvno gospodarsko podjetje Savske

23

40 let

1951 Gonilnik iz strojniceHE Savica – Foto: Drago Papler

elektrarne Kranj z direkcijo oziroma upravo podjetja v Kranju na Stari cesti{t. 5. Z isto odlo~bo pa sta se zaradi spojitve isto~asno izbrisali iz registraGorenjske elektrarne in Savske elektrarne Moste. Osnovna in obratnasredstva je tvorilo premoènje obeh podjetij. Novoustanovljeno podjetjeje poslovalo s prodajo in proizvodnjo elektri~ne energije in izgradnjonovih hidroelektrarn pod operativno – planskim vodstvom Generalnedirekcije elektrogospodarstva LRS.Prakti~no je podjetje pod imenom Savske elektrarne Kranj poslovalo od 1.januarja 1952 do konca tega leta, 31. decembra 1952.

Elektrarna Sava Kranj

25. novembra 1952 je bilo z odlo~bo Vlade LRS {t. II-1133/1-52 ukinjenopodjetje Savske elektrarne Kranj in z isto odlo~bo ustanovljeno novopodjetje Elektrarna Sava – Kranj s sedeèm v Kranju na Stari cesti 5.Delovalo je v okviru Gospodarskega zdruènja v sklopu Elektroener-getskega sistema Slovenije, ki je bilo ustanovljeno z odlo~bo Vlade LRS,{t. II-75/2-53 z dne 22. januarja 1953. V njeno sestavo so spadale: Hidro-elektrarna Sava Kranj, Hidroelektrarna Pristava Trì~, HidroelektrarnaCerklje, Hidroelektrarna Sora [kofja Loka, Hidroelektrarna Rudno, Hidro-elektrarna Sora-Fuìne in Hidroelektrarna Kokra Kranj.V za~etku leta 1953 sta bili namre~ ustanovljeni kot samostojni podjetjiElektrarna Moste z Elektrarno Savica in Elektrarna Medvode, tako da jeostalo le sedem malih elektrarn od 1. januarja 1953 zdruènih v novempodjetju Elektrarna Sava Kranj.

Zgrajena nova hidrocentrala Moste

Hidroelektrarna Moste, katere gradnja se je pri~ela februarja 1946 in jezaradi Informbiroja zastala, je za~ela obratovati 29. junija 1952 z dvemaagregatoma po 5,5 MW mo~i, tretji agregat je stekel tri leta kasneje. Takratje gradbeni izvajalec Gradis zaklju~il glavna dela na 50 metrski betonskipregradi, zvrtal 840 metrov dovodnega rova, 21 m globoko strojnico in1.500 metrov odto~nega rova.»Hidrocentrala Moste, ki so jo gradili {est let (1946 – 1952), se je vklju~ilav elektri~no omre`je in njena prva agregata bosta dajala letno okrog 38milijonov kilovatnih ur. Ko bosta delovala {e dva agregata, bohidrocentrala v Mostah proizvajala letno okrog 75 milijonov kilovatnih urelektri~ne energije. Nova elektrarna je velikega pomena za na{egospodarstvo, saj bo znatno razbremenila druge elektrarne. Hidrocentraloje gradil kolektiv »Gradis Ivan Ma~ek-Matija« od leta 1946. Vsa oprema,razen generatorjev, je izdelek doma~ih podjetij (Litostroj, Elektroprojekt,Elektrosond, Franc Leskov{ek, Tretji maj, Iskra, Rade Kon~ar itd.). S

24

40 let

pritiskom na gumb je 1. julija 1952 ~lan Politbiroja CK KPJ omogo~ilzavrtitev osi generatorja in po tehle ìcah je stekla svetloba in mo~. StrugaSave je zdaj zalita in spremenjena v jezero, v katerem bo okrog 7milijonov kubikov vode,« je poro~al o zgodovinskem dogodku Tovari{ {t.29, 18. 7. 1952.

Elektri~no energijo v vsak slovenski dom

Toliko snega, kolikor ga je padlo februarja 1952, niso pomnili è kakih stolet. Povzro~il je precej {kode tudi na prostozra~nem nizkonapetostnemomre`ju in visokonapetostnih daljnovodih.Pove~ane zahteve industrije po novi elektri~ni energiji so narekovalegradnjo novih ve~jih proizvodnih virov, izgradnjo prenosnih daljnovodovin raz{iritev distribucijskega omre`ja. Na Gorenjskem sta potekali gradnjiHE Moste in HE Medvode, ki sta z za~etkom obratovanja postalisamostojni podjetji. V elektrifikacijo so bili vloèni veliki delovni napori infinan~na sredstva. Pod geslom "Elektri~no energijo v vsak slovenski dom"je hkrati stekla tudi gradnja novega omre`ja. Opravljena je bila prete`no sprostovoljnim delom in materialom, ki so ga darovali ljudje. Akcija jepotekala do konca petdesetih let, ko je bila Gorenjska elektrificirana dozadnjega zaselka.Iz oglasa v Tovari{u {t. 8, 22. 2. 1952, je razvidna organiziranost ElektraLjubljana, Direkcija Ljubljana, ki je imela 9 pogonskih obratov, med njimitudi gorenjska – Obrat @irovnica in Obrat Kranj. Dru`beno-ekonomskirazvoj, povezan s procesom samoupravljanja delovnih kolektivov indecentralizacije upravljanj, se je za~el z zakonom o samoupravljanju terse nadaljeval z zakonom o ljudskihodborih leta 1952.

25

40 let

1952 Izdelava kabelske spojke; na sliki JoèPapler, ki se je leta 1952 izu~il in zaposlil priElektru Ljubljana, Obrat Kranj – rajon Podbrezje.Leta 1953 je pre{el v novoustanovljeno podjetjeElektro Kranj in se po 40 letih konec junija 1993upokojil kot vodja nadzorni{tva Podbrezje – Arhivdruìne Papler

Petdeset let samostojnih distribucijskih podjetij

Podjetji Elektro-Kranj in Elektro-@irovnica v slu`bi ljudstva

Z Zakonom o ljudskih odborih leta 1952 se je elektroenergetski sistemza~el decentralizirati in vpeljana je bila komunalna elektrogospodarskaorganizacija.Leta 1953 je za~ela poslovati krovna organizacija Elektroenergetski sistemSlovenije, ki je vodil republi{ko elektroenergetsko razvojno, obratovalnoin cenovno politiko. V njegovem okviru je poslovalo 12 proizvodnihpodjetij in 14 distribucijskih podjetij.Obrati so 1. januarja 1953 dobili status podjetij za prenos in distribucijoelektri~ne energije. V Kranju je Ob~inski ljudski odbor Kranj ustanovilsamostojno distribucijsko Podjetje Elektro-Kranj za obmo~je spodnjeGorenjske, na obmo~ju okraja Kranj. Za obmo~je zgornje Gorenjske jebilo ustanovljeno samostojno distribucijsko Podjetje [email protected] direktorja Podjetja Elektro-Kranj je bil imenovan Joè Be{ter, za direk-torja Podjetja Elektro-@irovnica pa Viktor Poga~ar.V samostojnih podjetjih se je uspe{no uveljavilo delavsko upravljanje, obaorgana, upravni odbor in delavski svet, sta razpravljala o vseh bistvenihproblemih.

26

40 let

1953 Prevozi po terenu so bili zamonterje ve~inoma s kolesi, redkiso è imeli motorje – Arhiv: JanezGr~ar

27

40 let

28

40 let

Elektroenergetski sistem Slovenije je 1. januarja 1953ob direktorju in`. Vekoslavu Koro{cu dobil nova orga-na, upravni odbor in delavski svet. Predsednik prvegaupravnega odbora je bil Mile Vozel iz Kranja, pred-sednik delavskega sveta pa Lado Tom{i~.Elektroenergetski sistem Slovenije se je med letompreimenoval v Elektrogospodarsko skupnost Slovenije(ELES).30. januarja 1953 je bil z Ustavnim zakonom o temeljihdru`bene in politi~ne ureditve in o organih oblasti LRSin z Zakonom o izvr{itvi Ustavnega zakona o temeljihdru`bene in politi~ne ureditve in o organih oblasti LRS(Ur. list LRS, {t. 3/53) ustanovljen Dràvni sekretariat zagospodarstvo LRS, ki je dobil in prevzel gospodarskepristojnosti. 12. aprila 1953 sta z ukinitvijo Sveta vladeLRS za industrijo (Ur. list LRS, {t. 3/53) njegovo deloprevzela Dràvni sekretariat za gospodarstvo LRS doleta 1956 in Republi{ki zavod za gospodarsko plani-ranje LRS do leta 1961. Leta 1956 je bil na podlagiZakona o upravnih organih LRS ukinjen Dràvni sekretariat za gospo-darstvo LRS, njegove pristojnosti pa so se razdrobile in pre{le na sedemsekretariatov Izvr{nega sveta LS LRS, podro~je elektrogospodarstva naSekretariat Izvr{nega sveta Ljudske skup{~ine LRS za industrijo in obrt. Vsestavi Sekretariata je bil Elektroenergetski in{pektorat.

Obilica dela, pomanjkanje elektromonterjev

Vsa deèla je bila prepreèna s {tevilnimi ìcami, po katerih se je pretakanevidna energija – elektrika. @i~no omre`je na Gorenjskem je postalogosto. V kranjskem okraju so ostale le {e zelo redke gorske vasice brezelektri~ne energije. Elektro Kranj je s svojimi elektri~nimi napravami segalvse do Medvod, preko {kofjelo{kih hribov v Sel{ko dolino, meja jepotekala preko Jelovice doBrezij v Trì~, na Ljubelj, naJezersko, v Cerklje in v Med-vode. V tem obmo~ju so bile

29

40 let

1955 Kriànje visokonapetostnihvodnikov daljnovoda preko ceste –Arhiv: Drago Papler

1954 35 kV betonski daljnovodKle~e – Moste – Arhiv: Drago Papler

zajete ob~ine Kranj, [kofja Loka,@elezniki, Trì~ in {tevilni kraji takratnihkomun.Sredi petdesetih let je imel kolektivElektra Kranj 120 ~lanov. Pove~anje jebilo predvsem na ra~un terenskih delav-cev. V enakem obdobju so se elektri~nenaprave s svojo kapaciteto pove~ale za300 odstotkov. Ta podatek je jasnopokazal, da je moral delovni kolektiv vse-stransko izbolj{ati storilnost dela inorganizacijo dela. Za nemoteno in pra-vilno vzdrèvanje vseh naprav je takratpodjetje potrebovalo {e 50 monterjev in

6 tehnikov. Le-teh pa podjetje ni lahko dobilo, predvsem zaradi napor-nega in odgovornega dela na terenu.Samoupravni organi in uprava podjetja, so se svojih uspehov veselili, v {eve~je zadovoljstvo pa jim je bilo, ~e so bili z njihovim delom zadovoljnitudi potro{niki, zato so sku{ali skupno vsak problem kar najuspe{nejere{iti. In ko je v krajih posvetila »mo~nej{a lu~« so doma~ini iz zado-voljstva, radi pripravili likof. Potrdilo se je reklo: Najlep{i ~ar je (bil takrat)elektri~ar.

Elektrogospodarska skupnost LRS, Elektrarna Sava Kranj

Leta 1957 je novi zakon o elektrogospodarstvu odlo~il, da se maleelektrarne pripojijo distribucijskim podjetjem. To se je zgodilo drugod poSloveniji, na Gorenjskem pa so ob vztrajanju in dokazovanju {e nadaljeostale male elektrarne zdruène v podjetju Elektrarna Sava Kranj. To jebilo sicer vklju~eno 1. julija 1957 v poslovno zdruènje za distribucijoelektri~ne energije Slovenije, vendar pa je bilo zelo samostojno. Uradni

naziv je bil: Elektrogospo-darska skupnost LRS, Elek-trarna Sava Kranj.

30

40 let

1956 Izdelava kabelske glave – Arhiv: Drago Papler

1957 HE Kokra – Foto: Drago Pap-ler

Strokovno zdruènje za distribucijo elektri~ne energije – DES

1. januarja 1958 je po Zakonu o elektrogospodarskih organizacijah na-stala tristopenjska organizacija Elektroenergetskega sistema Jugoslavije:Elektrogospodarska skupnost (ELES), Skupnost jugoslovanskega elektro-gospodarstva (JUGEL). Elektrogospodarskapodjetja so se organizirala lo~eno poproizvodni, prenosni in distribucijski de-javnosti, s tem da so bila distribucijskaelektrogospodarska podjetja kot podjetjakomunalnega pomena izlo~ena iz elektro-gospodarske skupnosti. Distribucijskapodjetja Slovenije so se izlo~ila iz ELES-ain ustanovila Strokovno zdruènje podjetijza distribucijo elektri~ne energije – DES ssedeèm v Ljubljani. Distribucijska pod-jetja Elektro Kranj in Elektro @irovnica sosklepala z ELES-om pogodbe o nakupuelektri~ne energije na bazi ekonomskopotrebnih stro{kov. 1. julija 1958 se jepodjetje Elektrarna Sava Kranj oddvojilo od Elektrogospodarske skupnostiELES-a in vklju~ilo v Strokovno zdruènje podjetij DES, ker so bilezmogljivosti njegovih elektrarn pod 10 MW.

31

40 let

1958 Monterji Elektra Kranj ob montaì TP Planina– Arhiv: Drago Papler

Majhen kolektiv – velika energija

Intenzivna 15-letna povojna elektrifikacija je imela za posledico visokporast porabe elektri~ne energije, tako da 20 kV prenosni daljnovodi nisobili ve~ kos svoji nalogi. Re{itev te pomanjkljivosti je bila v vi{ji, 35 kVprenosni napetosti, ki so jo na Gorenjskem za~eli v polni meri uvajati poletu 1959. Kot prva je bila leta 1959 zgrajena razdelilna transformatorskapostaja RTP Labore 35/10 kV s transformatorjem 8 MVA, ki so jo napajali

po 35 kV daljnovodu Medvode – Labore.Nova transformatorska postaja je bilalocirana v sredi{~e industrijskega bazena,kjer je prevzela poleg oskrbe industrijetudi del mestnih naselij na vzhodnemrobu Kranja. Prvotno je bila ta transfor-matorska postaja zgrajena z monta`nimicelicami, kasneje pa so pri nadaljnjihrekonstrukcijah stikali{~a za 35 in 10 kVpostavili zidano stavbo.

Od projekta do transformatorja

Elektro-Kranj je skrbelo za vzdrèvanje in gradnjo novih naprav:transformatorskih postaj, razdelilnih postaj in omre`ja. Novogradnje sorazumljivo narekovale potrebe, ki so bile iz dneva v dan ve~je. Delovnikolektiv podjetja je sam skrbel in izdeloval projekte ter sam gradil. Razen

tega je imelo podjetje vpe-ljano tudi servisno slu`bo vKranju: instalacije in popra-vila sodobnih gospodinjskihpripomo~kov. Vsekakor pa jebila osnovna dejavnostpodjetja: redno dobavljanjeelektri~ne energije na vsem

32

40 let

1960 Polaganje 10 kV kablaNKBA v Straì{~u – Arhiv: DragoPapler

1959 RTP Labore je bila s slavnostno otvoritvijo 26. novembra 1959 predana namenu kot prva postajas transformacijo 35/10 kV na Gorenjskem. Njej so v obdobju od leta 1960 do 1979 sledile razdelilnetransformatorske postaje Zlato polje v Kranju, Jesenice, Radovljica, [kofja Loka, Trì~, Medvode, Bitnje,Kranjska gora in @elezniki s pripadajo~imi daljnovodi – Arhiv: Drago Papler

obmo~ju. Zahtevno in naporno je bilo to delo, zato je podjetje pogostoob~utilo tudi veliko pomanjkanje delovne sile. Terensko delo ob vsakemvremenu res ni bilo mikavno, ve~krat pa je bilo tudi dokaj nevarno.

900 kilometrov ìc

Na obmo~ju podjetja Elektro-Kranj jepotekalo 300 kilometrov daljnovodovvisoke napetosti, 600 kilometrov nizko-napetostnega omre`ja, v obratovanju jebilo 155 transformatorskih postaj in 5razdelilnih postaj. Vse te elektri~nenaprave so imele skupno mo~ 23 MW.Kolektiv je zgradil letno preko tridesettransformatorskih postaj 10/0,4 kV povaseh in ljudem izbolj{al napetostnerazmere. V [kofji Loki, Poljanski in Sel{kidolini so potekale rekonstrukcije daljno-vodov s 5 oz. 6 kV na 10 kV napetost. Tudi v Trì~u so prenosno mo~dvignili s 3 kV na 10 kV predelan je bil postavljen tudi daljnovod HEPristava – Trì~ – Sebenje ter odsek proti Gori~am. Zaklju~ena je bilaelektrifikacija Krvavca, Jezerskega in Kokre, izvedeno oja~enje transfor-matorskih postaj in omre`ja Podnart – Ovsi{e – Polj{ica – Naklo, rekon-strukcija visokonapetostnih daljnovodov v Medvodah.

Poslovno zdruènje DES

1. januarja 1961 se je Strokovno zdruènje podjetij za distribucijo elek-tri~ne energije v Ljubljani preoblikovalo v Poslovno zdruènje DES ssedeèm v Ljubljani. Vanj sta bili vklju~eni podjetji Elektro-Kranj [email protected] spremembami in dopolnitvami zakona o elektrogospodarstvu je biladistribucija tudi ekonomsko izlo~ena iz drugih elektrogospodarskih dejav-nosti in je pre{la na samostojno gospodarsko poslovanje. 9. aprila 1963 jebilo z Odlokom o razglasitvi ustave SRS in Zakonom o izvedbi ustave SRSpreimenovano v Republi{ki sekretariat za industrijo SRS, v svoji sestavi paje imel tudi Republi{ki elektroenergetski in{pektorat.

Industrijski razvoj in vedno ve~je potrebe po elektriki

Podjetje so naprave in ljudje. Po uresni~enih obnovitvenih in elektrifi-kacijskih na~rtih je elektrika postala nepogre{ljiva za skoraj vsak gorenjskidom. Potrebe po elektriki so postajale vedno ve~je zaradi velikega

33

40 let

1961 Prevoz transformatorja – Arhiv: Drago Papler

industrijskega razvoja, ki ga je na za~etku {estdesetih let doìvelaGorenjska. Vse ve~ja gradbena dejavnost v {estdesetih letih, ko se je vKranju na Zlatem polju gradilo 500 novih stanovanj, urbanizacija ingradnje naselij v okolici ter razvijajo~a se industrija, sta povzro~ili potrebopo elektri~ni energiji. V podjetju Elektro-Kranj so se odlo~ili za izgradnjodruge kranjske razdelilne transformatorske postaje za pokritje potreb{iroke potro{nje in industrije za zahodni in severni del Kranja. RTP KranjII. – Zlato polje 35/20/10 kV mo~i 2 x 8 MVA je bila na slovesnosti 10.julija 1962 predana namenu. Postaja je imela osem 10 kV celic ter deset20 kV do 35 kV celic. Oktobra 1962 je zasvetila na Voglu v Bohinjuelektri~na lu~. 10 kV daljnovod je postavilo podjetje Elektro @irovnica znajdalj{o, 780 metrov dolgo razpetino v Sloveniji, ki je imela 444 metrovvi{inske razlike in {tiri oporne to~ke s predal~nimi jambori. Daljnovod jeomogo~il energijo za oskrbovanje ì~ni{kih naprav in doma na Voglu.

34

40 let

1962 Otvoritev RTP Kranj II – Zlato Polje 35/20/10 kV je bila 10. julija 1962 – Arhiv:Janez Gr~ar

[tirideset let zdruìtve gorenjske elektrodistribucije

Elektro Kranj

Zgodovinski temelj dana{njega podjetja Elektro Gorenjska ima 40-letnitemelj, ko je nastalo podjetje Elektro Kranj na sedanjem gorenjskem elek-troenergetskem obmo~ju, ki ga je leta 1963 uzakonil Temeljni zakon oelektrogospodarskih organizacijah.Objavljen je bil v Uradnem listu FLRJ, {t. 16/63 in je vseboval naslednje:Distribucijska podjetja, ki so bila doslej komunalne gospodarskeorganizacije, naj bi bile odslej gospodarske organizacije, ki jih ustanavljarepubli{ki izvr{ni svet. Male elektrarne do zmogljivosti 10 MW, vezane nadistribucijska omre`ja, preidejo v sestavo distribucijskih podjetij. Elektro-gospodarske skupnosti prodajajo elektri~no energijo neposrednimodjemalcem in distribucijskim podjetjem po enotnih tarifnih postavkah, kijih na predlog skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva predpi{eizvr{ni svet. Tarifne postavke za porabnike elektri~ne energije dolo~adistribucijsko podjetje v okviru splo{ne kontrole cen in v soglasju spristojnim republi{kim organom.Po sprejetju tega zakona o elektrogospodarskih organizacijah v letu 1963je republi{ki izvr{ni svet z odlo~bo 16 komunalnih elektrogospodarskihorganizacij zdruìl v regijska podjetja zadistribucijo elektri~ne energije, in sicer:– podjetji Elektro Maribor-mesto in Mari-

bor-okolica se spojita v podjetje ElektroMaribor,

– podjetja Elektro Celje, Slovenj Gradecin Kr{ko se spoje v podjetje ElektroCelje,

– podjetji Elektro Kranj in @irovnica sespojita v podjetje Elektro Kranj,

35

40 let

1963 Monta`na dela na TP Naklo Novo, prvi jam-borski transformatorski postaji v Elektru Kranj –Arhiv: Joè Papler

– podjetja Elektro Ljubljana-mesto in Ljubljana-okolica, Ko~evje, Novomesto, in Trbovlje se spojijo v podjetje Elektro Ljubljana,

– podjetja Elektro Gorica, Tolmin, Seàna in Koper se spojijo v podjetjeElektro Gorica.

Dolo~eno je bilo, da vsa novo ustanovljena podjetja pri~nejo poslovatihkrati 1. julija 1963, vendar je ustanovitelj formalne odlo~be izdajalposami~no, zato ta datum ni bil realiziran.Odlo~ba Izvr{nega sveta Skup{~ine Socialisti~ne republike Slovenije {t.023-14/63 z dne 19. julija 1963 (Uradni list SRS 34/63), je dolo~ala, da se

36

40 let

Komentar ob ustanovitvi petih distribucijskih podjetij

V Sloveniji odslej pet distribucijskih podjetij, jedokon~ni sklep Izvr{nega sveta SRS, ki je imenovalv.d. direktorje do konstituiranja podjetij. Odlo~ba jebila objavljena v Uradnem listu SR Slovenije, za njopa je sledilo {e pet odlo~b, ki so govorile o usta-novitvi posameznih podjetij, dolo~ale njihovo dejav-nost in direktorje, ki bodo gradili podjetja v izgradnjido njihovega dokon~nega konstituiranja.

»Tako so bila z dokon~nim sklepom zaklju~enave~mese~na ugibanja, razprave delavskih svetov insindikalnih organizacij v slovenskih distribucijskihpodjetjih, hkrati pa velika negotovost, ki je vladalaves ~as,« je novico o pomembnem dogodku prineslona ~asopisnih straneh glasilo Elektrogospodarstvo {t.8., 15. avgusta 1963 in odlo~itev za nadaljnji razvojpokomentiralo:

»Zamisel o integraciji dosedanjih 16 podjetij se jeporodila è pribli`no pred dvema letoma, pobudo zato je dal nekdanji Republi{ki odbor sindikata kovi-narjev Slovenije. Zamisel je bila povsem razumljiva,ker bi zdruìtev podjetij okrepila ekonomsko mo~ inbolj koordinirala delo. Toda Republi{ki odborsindikata kovinarjev je tedaj predlagal, naj se podjetjazdruìjo v eno skupno podjetje za vso Slovenijo. Vsirazlogi so govorili v prid tak{ne zdruìtve, zlasti pazdruìtev raznih razdrobljenih dejavnosti, ki bi boljefunkcionirale v skupnih slu`bah. Do uresni~itve tegapredloga torej ni pri{lo, nasprotno pa so se kasnejepojavile zamisli o organiziranju sedmih podjetij,dokler ni Izvr{ni svet SR Slovenije sprejel sedanjidokon~ni sklep o petih podjetjih.

Kako torej v prihodnje?

Novo ustanovljena podjetja so torej pred dokaj od-govornimi nalogami. Prva od njih bo konstituiranje,izvolitev delavskih samoupravnih organov in s tem vzvezi torej utrditev notranje organizacije. Brez dvoma

pa bo njihova odgovornost zlasti pomembna obtehni~nih nalogah, ki bodo spri~o vednonara{~ajo~ih potreb po {iritvi omre`ja zaradi vsemo~nej{e potro{nje elektri~ne energije vednote`je. Torej jih bo treba tako poglobiti, da bodopodjetja stopala v korak s potrebami. Prav takobodo potrebne poglobljene ekonomske analize,poraja pa se tudi vpra{anje, kako bodo podjetjauskladila svoja stremljenja po koordinaciji.Nekateri so mnenja, da bi bilo to la`je v sklopuenega podjetja. Morda drì, kdo ve? Sicer pa bopokazal razvoj novih podjetij, ali je tak{naformacija stoodstotno najbolj{a. Vsekakor èlimo,da bi nova podjetja delala kar najuspe{neje v pridrazvoja elektrogospodarske dejavnosti, zlasti pa {ev korist potro{nikom, katerih {tevilo hkrati znjihovimi potrebami iz leta v leto nara{~a.

Poslovno zdruènje {e naprej?

Pozanimali smo se pri nekaterih vodilnih strokov-njakih distribucije, ali bo ob tak{ni organizacijskiobliki dosedanje poslovno zdruènje imelo {enaprej tak{no funkcijo kot doslej. Dejali so, da boto pokazala prihodnost, seveda pa je obstojposlovnega zdruènja odvisen od odlo~itve novihpodjetij. Nek strokovni organ bi moral koordini-rati delo vseh petih podjetij, zlasti zaradi realiza-cije nalog, ki stojijo pred distribucijo na podlagisprejetih zaklju~kov nedavnega posvetovanja vGorici. To narekuje, da bi morale skupne slu`bepovezovati delo po strokovni plati.

To so na kratko mnenja in èlje ob ustanovitvinovih podjetij distribucije v Sloveniji. Sicer papo~akajmo, zakaj ~as bo pokazal, po kak{ni potibo treba kreniti, da bo vse prav in za vsekoristno.«

Elektrogospodarstvo – bilten, glasilo delovnih kolektivov elektrogospodarskih organizacijSlovenije, {t. 8, 15. 8. 1963, str. 1 in 5, ~lanek: V Sloveniji odslej pet distribucijskihpodjetij)

od 1. avgusta 1963 dalje spojijo tedanja podjetja za distribucijo elektri~neenergije Elektro-Kranj in Elektro-@irovnica ter podjetje za proizvodnjoelektri~ne energije Elektrarna Sava Kranj v podjetje za distribucijo elek-tri~ne energije Elektro Kranj. Firma podjetja se je glasila: Podjetje za di-stribucijo in proizvodnjo elektri~ne energije Elektro Kranj. Skraj{ani intelegrafski naziv firme podjetja je bil: Elektro Kranj, Kranj s sedeèm vKranju. Za direktorja do konstituiranja je bil imenovan Igor Mervi~.Podjetje je bilo na vlogo pod reg. {t. Rg III. 349/1-Kr z dne 9. avgust 1963vpisano v register gospodarskih organizacij pri Okro`nem gospodarskemsodi{~u v Ljubljani dne 27. februarja 1964.Novoizvoljeni delavski svet Podjetja za distribucijo elektri~ne energijeElektro Kranj je imel 1. redno zasedanje 25. septembra 1963 v dvoraniDelavskega doma v Kranju. Prisotni so izvolili predsednika delavskegasveta Andreja Vidica iz distribucijske enote @irovnica ter ~lane in namest-nike upravnega odbora. Imenovali so odbore delavskega sveta indisciplinske komisije. Obravnavali so osnutek statuta podjetja in imenovaliob~asno komisijo za razpis direktorja podjetja.

37

40 let

Elektrarna Sava Kranj – enakopravni partner

19. julija 1963 je Izvr{ni svet SRS izdal odlo~bo {t. 023-14/63, s katero jeustanovil podjetje za distribucijo elektri~ne energije Elektro Kranj ssedeèm na Stari cesti 3 in spojil distribucijska podjetja Elektro-Kranj inElektro-@irovnica. Ob~inska skup{~ina Kranj – oddelek za gospodarstvo jeizdala odlo~bo {t. 023-58/63-4 z dne 16. avgusta 1963, s katero jeodlo~ila, da podjetje Elektrarna Sava Kranj preneha delovati s 1. julijem1963 in jo prevzame novo distribucijsko podjetje Elektro Kranj sprevzemno bilanco na dan 30. junija 1963. Nestrinjanje z odlo~bo {t.023-58/63-4 sta podala Delavski svet Elektrarne Sava Kranj s sklepom {t.5/2192-63 z dne 27. avgusta 1963, ki je predlagal, da se podjetjeElektrarna Sava Kranj zdruì s podjetjem Elektro Kranj kot enakopravnipartner. Direktor ob~inskega oddelka za gospodarstvo je podal pripombona odlo~bo {t. 41/8379/MM z dne 28. avgusta 1963 in predlagal, da sepodjetji spojita v eno podjetje. Na podlagi teh dveh predlogov je Ob~in-

38

40 let

ska skup{~ina Kranj izdala pojasnilo k odlo~bi {t. 023-58/63-4 z dne 16.avgusta 1963 in spremenilo 2. in 3. to~ko izdane odlo~be tako, da jepodjetje prenehalo s 1. julijem 1963 in se spojilo s podjetjema Elektro-Kranj in Elektro-@irovnica. Likvidacijski postopek se ni izvedel inzaklju~na bilanca je bila sestavljena po stanju 30. junija 1963. V sestavinovoustanovljenega distribucijskega podjetja Elektro Kranj je biv{epodjetje Elektrarna Sava Kranj delovalo kot samostojna enota z nazivomProizvodna enota Elektro Kranj. V njej sta poleg obstoje~ih elektrarndelovali {e hidroelektrarna Kranjska Gora in hidroelektrarna Savica –Bohinj.Pri tem je zanimivo, da se je po desetletju pod okrilje kranjske proizvodneenote Sava Kranj vrnila vsem k srcu prirasla HE Savica in HE KranjskaGora, ki sta bili od za~etka obratovanja priklju~eni HE Moste.Vodja Proizvodne enote Kranj vokviru podjetja Elektra Kranj DragoChvatal je zaposlene v obeh elek-trarnah seznanil s posebnim obve-stilom. Dopis poslan Mirku Ko{nikuse je glasil:

39

40 let

Sprejem v delovno razmerjeNa podlagi Zakona o elektrogospodarskih orga-nizacijah (Uradni list FLRJ, {t. 13/63) in odlo~beIS SRS {t. 023-14/63 od 19. 7. 1963 o ustanovitvipodjetja Elektro Kranj sta bili v podjetje ElektroKranj, Proizvodna enota vklju~eni tudi HE Savicain HE Kranjska Gora, s tem pa tudi osebje,zaposleno v omenjenih elektrarnah. ElektrarnaMoste, v katere sestavi sta bili HE Savica in HEKranjska Gora do 31. 12. 1963 je v zvezi s temizdala odlo~bo o razre{itvi {t. 01-2923/1963.

Tov. Mirko Ko{nik, s 1. 1. 1964 ste sprejeti vdelovno razmerje pri podjetju Elektro Kranj,Proizvodna enota v obratu HE Savica kot vodjaelektrarne.

Elektro Kranj, Proizvodna enota KranjVodja enote Drago Chvatal

40

40 let

Organi samoupravljanja Elektro Kranj

14. septembra 1963 so potekale volitve novega delav-skega sveta pri podjetju Elektro Kranj. Volili so na trehvoli{~ih. Iz Distribucijske enote Kranj (DEK) je biloizvoljenih devet, iz Distribucijske enote @irovnica (DE@)sedem in iz Proizvodne enote Kranj (PEK) pet ~lanov.Elektro Kranj je spadal med {tevil~no najmo~nej{e delav-ske svete; Elektro Maribor je imel 31 ~lanov, ElektroLjubljana 26 ~lanov, TE Trbovlje 25 ~lanov, Dravskeelektrarne 23 ~lanov ...

^lani prvega delavskega sveta podjetja Elektro Kranj sobili:

Predsednik: Alojz Vidic (PEK), ~lani: Janez [tros (PEK),Stane [trukelj (PEK), Ivo in`. Rakovec (DEK), RudolfPoto~nik st. (DEK), Milan Starman (DEK), Joè Kankelj(DEK), Anton Vidic (DEK), Albert [majdek (DEK),Franc Koro{ec (DE@), Avgust Pozni~ (DE@), Drago in`.[tefe (Uprava DE Kranj), Joè Jenko (DEK), Joè Koèlj(DEK), Valentin Lavtar (Uprava DEK), Peter Bitenc(Uprava DEK), Alojz Jo{t (Uprava DEK), Franc Markun(PEK), Anton Gerkman (PEK), Vinko Klemenc (DE@),Joè Hlebanja (DE@), Franc P{enica (DE@), AntonijaBernard (DE@). Od skupaj 5.605 zaposlenih v celotnemslovenskem elektrogospodarstvu je bilo vklju~enih vdelavsko samoupravljanje v delavskih svetih podjetij (pritem niso bili {teti sveti distributivnih enot) skupaj 301delavcev od tega 19 ènsk ali 5,4 %. Distribucijskapodjetja so imela skupaj 123, proizvodna in prenosnapodjetja pa 146 ~lanov delavskih svetov.

41

40 let

1963 Sklep o vpisu v register podjetja ElektroKranj, ki ga je izdalo Okro`no sodi{~e v Ljub-ljani, 6. 8. 1963

Konstituiranje distribucijskega podjetjaElektro Kranj

Pogovor z v.d. direktorjem tov. Igorjem Mervi~em o konsti-tuiranju podjetja Elektro Kranj, objavljen v glasilu Elektro-gospodarstvo {t. 10, 25. oktobra 1963, je nakazal glavnenaloge, ki ga je imelo zdruèno gorenjsko distribucijskopodjetje na zaokroènem regijskem preskrbovalnem obmo~juGorenjske.

– Kak{na naj bi bila organizacija novega podjetja?

»Reorganizacija distribucije se izvaja s precej{njo zamudo, kerse je izdaja odlo~b o ustanovitvi novih distribucijskih podjetijzelo zavlekla. Tako je uredba o enotnih tarifnih postavkah zadobavo elektri~ne energije distribucijskim podjetjem stopila vveljavo è s 1. julijem 1963, ni pa {e bila tedaj znana bodo~aorganiziranost distribucijskih podjetij. Distribucijsko podjetjena Gorenjskem zdruùje pod imenom Elektro Kranj biv{aPodjetje Elektro-Kranj, Podjetje Elektro-@irovnica in po 30.~lenu zakona o elektrogospodarstvu elektrarne do 10 MW tudipodjetje Elektrarna Sava s sedmimi HE ter HE Savica in HEKranjska gora. Bojazen pri tej zdruìtvi je nastala predvsem izvzroka o ve~jih premikih kadra. Na prvih sestankih komisijeza organizacijo, ki jo sestavljajo ~lani prizadetih podjetij, se jeugotovilo, da ve~jih premikov kadra ne bo in da ve~inazaposlenih ostane na svojih dosedanjih delovnih mestih.Organizacija podjetja naj bo enostopenjska, ker za kolektiv s320 ljudmi ni smiselna druga~na organizacija. Temeljito pa jepotrebno pripraviti vse stvari do 31. decembra 1963, z letom1964 pa naj se z vsem elanom pri~ne razvijati delo po noviorganizaciji.«

– Kako so potekale volitve?

»Volitve novega delavskega sveta so potekale po delovnihenotah Kranj, v delovni enoti @irovnica in v delovni enotiproizvodnja. Posamezne delovne enote bodo imele tudi svetdelovne enote. V kolikor bo pravilno razumevanje na terenu,ima podjetje Elektro Kranj najidealnej{e pogoje za dobrogospodarjenje, ker je teritorij, ki ga obsega, strnjena enota znaravnimi mejami.«

– Ali ste pri formiranju podjetja opazili kak{ne probleme?

»Teàve in problemi nastopajo v glavnem zaradi zelo razli~nedosedanje organizacijske oblike podjetij in miselnosti, da boeno ali drugo podro~je dela zapostavljeno in da novo podjetjene bo v zadostni meri skrbelo za proizvodne obrate (elek-trarne), ali pa da bi bila enota, kjer ima sede`, glede investicijin splo{nega proteìrana. Vse gornje ne more imeti dobrepodlage, ker bo moralo novo podjetje v prvi vrsti gledati naekonomsko plat, na ekonomsko upravi~ene investicije in teme-ljito vzdrèvanje svojih distributivnih naprav in proizvodnihkapacitet in v kolikor bo ekonomsko dokazano, tudi pove~e-vanje proizvodnih kapacitet oz. gradnjo novih.«

– Kako si zami{ljate bodo~o ekonomsko politiko podjetja?

»Ukrepi z novimi ekonomskimi odnosi pa naj bi bili, da bopodjetje pravilno izkori{~alo svoje proizvodne enote zaradizbijanja konice, po drugi strani pa za~elo ~imprej sestavoprograma del za leto 1964 ter programa vsaj za 5-letno dobovnaprej, uredilo konzumno politiko in pravilen odjem.«

Organizacija podjetja je potekala v naslednjihenotah: Uprava s sedeèm v Kranju, Distributivnaenota Kranj (DEK) s sedeèm v Kranju, Distributivnaenota @irovnica (DE@) s sedeèm v @irovnici inProizvodna enota Kranj (PEK) s sedeèm v Kranju. Sspremembami statuta 17. decembra 1969 in veljav-nostjo 1. januarja 1970 je bila oblikovana tudiStanovanjska enota s sedeèm Kranj, ki je bilaorganizacijsko zdruèna z enoto uprave.Podjetje je imelo direktorja in pomo~nika direktorja,ki je opravljal prioritetne naloge tehni~nega zna~aja.

Uprava podjetja je bila organizirana v strokovnih slu`bah: splo{na slu`ba,finan~na slu`ba, slu`ba razvoja, projektiranja in investicij, slu`ba obrato-vanja in energetike in konzumna slu`ba.

Poslovno zdruènje podjetij za distribucijo elektri~ne energijev Sloveniji

Nara{~ajo~i vpliv skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki so gaomogo~ala zlasti pomanjkljiva in nejasna dolo~ila zakona o elektro-gospodarskih organizacijah in na podlagi tega zakona izdani predpisi, jepo letu 1961 povzro~al stalna nasprotja med Jugelom in Elektrogospo-darsko skupnostjo Slovenije. Jugel je v sodelovanju z zveznimi upravnimiorgani spretno pove~eval svoje pristojnosti, zlasti pri dolo~anju norma-tivov za stro{ke poslovanja, dohodka in centralnega obra~una, ki ga jesku{al na vse na~ine uveljaviti pri aktivnih elektrogospodarskih skup-

42

40 let

1964 Julija 1964 je bila sve~ano izro~ena namenu RTP [kofjaLoka 35/10 kV z mo~jo 3×8 MVA in 35 kV napajalnidaljnovod HE Medvode – [kofja Loka – Arhiv: Drago Papler

1965 RTP Naklo s transformacijo110/35 kV (1964) je bila s pomo~jofrekven~nih zvez in relejno tehnikodaljinsko upravljana iz RTP Kle~e,kot prva v dràvi. Iz nje je bil leta1965 grajen 35 kV daljnovod Trì~in RTP Trì~ 35/10/6 kV – Foto:Drago Papler

43

40 let

nostih. Zaradi nezakonite prakse so se steàvo uveljavila republi{ka stali{~a v zveziz novim zakonom o elektrogospodarstvu.Elektrogospodarskim organizacijam je vnasprotju s prej{njim zakonom priznavalstatus podjetij, vendar je tudi po tem

zakonu tarifni sistem dolo~al Zvezni izvr{ni svet, ki je bil poobla{~enpredpisati najvi{je tarifne postavke za prodajo elektri~ne energije vprenosni mreì.Nov temeljni zakon o elektrogospodarstvu, ki je za~el veljati 8. aprila1965, je ukinil republi{ke elektrogospodarske skupnosti, med njimi tudiElektrogospodarsko skupnost Slovenije (ELES), s 30. junijem 1965. Posto-pek likvidacije je trajal eno leto. Premoènje je pre{lo na elektrogospo-

44

40 let

Uvedba enotnega ìro ra~unaDelavski svet podjetja Elektro Kranj je sprejel sklep ouvedbi enotnega ìro ra~una, preko katerega posluje è od1. aprila 1965; dalje je po poprej{nji temeljiti razpravi vodborih, komisijah ter na sestankih vseh kolektivovsprejel vse poslovnike strokovnih slu`b, na koncu koncevpa je {e omembe vredno obravnavanje stanovanjskeproblematike, ob ~emer so ~lanom kolektiva zagotovilipomo~ pri gradnji stanovanj.

Prvo praznovanje dneva podjetja

Po zdruìtvi Elektrarne Sava, Elektra @irovnica inElektra Kranj se je 29. maja 1965 prvi~ ponudilaprilo`nost, da zdruène enote skupno praznujejo svojdan podjetja. Ni naklju~je, da sta proslava dnevapodjetja in proslava 20-letnice osvoboditve sovpadlina isti datum. Gospodarska potreba je narekovalazdruìtev vseh enot v skupno distribucijsko inproizvodnjo podjetje na Gorenjskem. In tako so seveselili delovnih uspehov, ki jih je podjetje doseglo vnekaj ve~ kot enoletnem skupnem poslovanju.Sve~ana proslava je ozna~evala {tiriletno borbo protiokupatorju, dan zmage in dvajsetletni boj delavcev zabolj{e ìvljenje delovnih ljudi na Gorenjskem. Mnogidelovni tovari{i so se tokrat prvi~ videli in sespoznali, zato je bilo prijateljsko popoldne {e temboljprisr~no. Navzo~e je seznanil z uspehi gledeelektrifikacije Gorenjske direktor tov. Mile Vozel, kije na sve~ani proslavi med drugim dejal:

»Elektrifikacija je dobila v letih svobode pri nas polnrazmah. Na~elo, da je prav elektrifikacija osnova zarazvoj gospodarstva in s tem osnova za dvig ìv-ljenjske ravni ter za razvoj socialisti~ne dru`be, nas jevodilo do na{ih uspehov. V tem ~asu so bile naGorenjskem zgrajene tri nove elektrarne, 110 kVdaljnovod, RTP postaje od 110 kV navzdol in mnogostotin kilometrov daljnovodov napetosti 35, 20 in 10kV, ter nizkonapetostnega omre`ja. Skupno zna{adolìna vseh daljnovodov nad 600 kilometrov indolìna nizkonapetostnega omre`ja nad 1.200 kilo-metrov. Razen tega imamo nad 310 transformatorskihpostaj s priklju~no mo~jo 100.000 kVA. Za realiza-cijo teh elektrogospodarskih naprav je bilo potrebnomnogo truda, prizadevanj in iznajdljivosti. Samo-upravni organi so se zavedali svojih nalog, ki jih jeprednje postavila dru`ba. Te so bile dostikrat videtinere{ljive, saj je primanjkovalo sredstev, materiala in

tudi kvalificiranih kadrov. Zato se lahko sponosom ozremo nazaj na opravljeno delovdvajsetih svobodnih letih in ugotovimo, da smosvoje naloge izpolnili tako, kot se je od naspri~akovalo. Obmo~je, za katero smo zadolèni,da ga oskrbujemo z elektri~no energijo, je v celotielektrificirano. Na proslavi so delavci v svoji sredinavdu{eno pozdravili vse svoje tovari{e, ki èdeset in ve~ let delajo v okviru podjetja za njegovrazcvet. Priznanje so dali tovari{ici Rozmanovi, kidela v Distribucijski enoti @irovnica è polnihdvajset let. Buren aplavz je potrdil njeno priljub-ljenost, ko je sprejela nagrado za svoj trud. Enakoso sodelavci izrazili priznanje 10 leto{njimjubilantom: tov. Gr~arju, enemu izmed pionirjevustanovitve Elektra Kranj, tovari{icama êmaàr-jevi in Dolànovi, tovari{em Rantu, ZmaguNov{aku, P{enici, Pfajfarju in Strgarju, ki jimgredo ~estitke za njihovo vztrajno dolgoletnodelo.

Po kon~ani proslavi je bilo {portno tekmovanje vSavskem logu v Kranju, nato pa vesela zabava inpodelitev nagrad.

Elektro Kranj, tako delavski svet in uprava pod-jetja sta posvetila veliko pozornost {portni rekre-aciji, ki je delavcem zelo potrebna in koristna.Zato so dobili ob proslavi dneva podjetja najbolj{i{portniki plakete, najzaslu`nej{i {portni delavci papriznanja. Spominske plakete za dolgoletno {port-no delo so prejeli tovari{i: Ivan Boncelj, DragoChvatal, Just Godni~, Bogomir Gr~ar, Ivan Jo{t,Franc Koro{ec, Franc Markun, Albin Nov{ak,Viktor Nov{ak, Viktor Poga~ar, Janko Pristavc,Andrej Ropret, Slavko Studen, Matev` Svetina,Milan [egula, Vladimir [emrov in Joè Turk;pismena priznanja pa: Ana Hiter, Cilka Kova~,Pavle Ga{pari~, Joè Hladnik, Igor Mervi~, FrancP{enica in Franc Topor{.

darske organizacije kot njene pravne naslednike: Dravske elektrarneMaribor, Savske elektrarne Ljubljana, So{ke elektrarne Nova Gorica, TE[o{tanj – Velenje, TE Trbovlje in TE Brestanica. Proizvodne organizacijeso bile vklju~ene leta 1965 v Poslovno zdruènje energetike SR Slovenije,distribucijske organizacije pa v Poslovno zdruènje podjetij za distribucijoelektri~ne energije v Sloveniji. V glavah uradnih dokumentov zasledimonaziv Poslovno zdruènje DES, Elektro Kranj.

45

40 let

V znamenju gospodarske refor-meDelavski svet, upravni odbor in kolegij podjetjaElektro Kranj so è pred uvedbo gospodarskereforme razpravljali o predvidevanjih glede rela-cije cen v splo{nem ter tudi glede elektri~neenergije. Ugotovili so, da je poraba elektri~neenergije v Kranju in na obmo~jih, ki jih ima voskrbi podjetje, tako ugodna, da je nova tarifa zaelektri~no energijo v slovenskem merilu spre-jemljiva. S posebnim gledanjem na reformo paso, skupno z uvedbo 42-urnega delovnega tedna,ugotovili, da bodo izvedli dolo~ene ukrepe stem, da bodo pre{li na uvedbo pravilnika o nor-mah in premijah – v posameznih distribucijskihenotah è obstaja – ki ga bodo primerno prila-godili. Na priporo~ilo ob~inske skup{~ine Kranjbodo pre{li na nagrajevanje po u~inku oziromapo delovnih uspehih delavcev. Tako se namera-vajo vklju~iti pri Elektru Kranj v gospodarskoreformo.

Prakti~na organiziranost podjet-ja leta 1966Po virih iz leta 1966 je celotno poslovanjepodjetja vodil delavski svet podjetja ElektroKranj s 23 ~lani iz vseh distributivnih enot.Sestajal se je po programu in sprejel vsesamoupravne akte v skladu z veljavnimi zakoni:statut, pravilnik o delovnih razmerjih ter pravil-nik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki jebil glede na merila enoten za vse podjetje,ugotavljanje in delitev osebnih dohodkov pa stabila prepu{~ena enotam. Enote so imele vsakasvoj svet, na katerem so sklepali o lastnidejavnosti in dajali skupne predloge delavskemusvetu podjetja glede splo{nih zadev celotnegapodjetja. V okviru svojega podro~ja so odlo~alisveti enot sami. Poleg delavskega sveta podjetjaje deloval tudi upravni odbor, ki je imel 9~lanov, obema pa so pomagale {e razne komi-sije, ki so pripravljale gradivo za delavski svet.Na skupne slu`be so bila prenesena nekateradela, ki jih je bilo mo~ bolj smotrno in ekono-mi~no izvajati.

1966 Prevoz transformatorja je bil zahteven in od-govoren – Arhiv: Drago Papler

Centralni obrati Distributivne enote Kranj na Primskovem priKranju

Elektro Kranj, Distributivna enota Kranj,biv{e podjetje Elektro Kranj je è odosvoboditve dalje èlelo zgraditi za svojepotrebe centralne obrate DEK na pod-ro~ju Kranja. Dosedanji prostori so bili narazli~nih mestih v Kranju ter v neustrez-nih in ve~krat zelo neprimernih pogojih.V komunalni coni na Primskovem v Kra-nju je leta 1967 stekla gradnja centralnihobratov s prostori za skladi{~a, delovneskupine s pripadajo~imi priro~nimi delav-nicami, prostori za obratno in terenskovodstvo, prostori za skladi{~enje transfor-matorjev, ve~je opreme materiala tergaraè.

V zgrajeno upravno stavbo se je leta 1967 vselilo tehni~no-operativnoosebje DEK in prostore v neboti~niku prepustilo Upravi podjetja ElektroKranj. Na Primskovem so bili urejeni skupni prostori za centralno skla-di{~no poslovanje, ki je zdruìla prej tri decentralizirane skladi{~ne slu`bena terenu v Kranju, v [kofji Loki in Trì~u.

Prvi cevni agregat

V Elektrarni Sava Kranj so zgradili prvocevno turbino v takratni dràvi Jugoslaviji,z mo~jo 505 kW, ki je bila skupaj zgeneratorjem potopljena v vodni tok.Turbina je bila propelerskega tipa in se jeprvi~ zavrtela 30. avgusta 1967, v rednoobratovanje je {la 29. januarja 1968,tehni~ni prevzem pa je bil opravljen 10.decembra 1968. Ta agregat je bil primerza gradnjo cenenih elektrarn, ker je bilakonstrukcija sorazmerno preprosta.Izku{nje cevne turbine so sluìle izgradnjinadaljnim podobnim konstrukcijam. Obtem je zanimivo, da je bil ves proces ploddoma~ega znanja in misli.

46

40 let

1967 Zgradba uprave Distributivne enote Kranj –Arhiv: Drago Papler

Obratovalni energetski center na Zlatem polju

Leta 1968 je bil zgrajen obratovalni energetski center na Zlatem polju vKranju. Prva daljinsko upravljana postaja na Gorenjskem je bila RTPNaklo iz RTP Kle~e, ki pa se je leta 1969vklju~ila tudi kot prva daljinsko uprav-ljana postaja v na novo zgrajen distribu-cijski center vodenja ob sodelovanjuSavskih elektrarn in distribucije Gorenj-ske.

47

40 let

1968 Obratovalni energetski center Zlato polje –Foto: Drago Papler

1969 Nedeljski remont naprav ob-rata Trì~; na sliki v ospredju trì{kiobratovodja Albin Nov{ak, na{ naj-bolj{i predvojni smu~arski skakalecz najdalj{im skokom 103 metre zdotikom (Planica 1941) – Arhiv Jo-è Papler

48

40 let

49

40 let

Normativna dejavnostv Kranju, 1970

XV. ustavni amandma in nekaterizvezni zakoni so prinesli precejsprememb, s katerimi je bilotreba uskladiti samoupravne aktedelovnih organizacij. Rok za tespremembe je potekel v ve~iniprimerov 31. decembra 1969.Podjetje Elektro Kranj se je tega

roka dràlo in je delavski svetpodjetja na celodnevnem zase-danju 17. decembra 1969 sprejelspremembe, dopolnitve oziromanove normativne ureditve enain-dvajsetih samoupravnih aktov,potem ko je bil prej opravljenpredpisan postopek od upravnegaodbora, odborov in komisijdelavskega sveta, svetov enot inzborov delavcev. Dne 19. janu-arja 1970 so bile è po novih

predpisih izvedene volitve delav-skega sveta, nakar je bil na prviseji izvoljen {e 7-~lanski poslovniodbor, katerega predsednik jepostal podro~ni nadzornik [kofjeLoke Franc Luskovec. Za pred-sednika delavskega sveta pa je bilsoglasno izvoljen JanezGa{per{i~, referent za tehni~nodokumentacijo pri upravipodjetja.

1970 Ob 25-letnici novaRTP Bled 35/10 kV; gla-silo Elektrogospodarstvo,{t. 6-7, junij-julij 1970

Nove naprave v razvijajo~ih se turisti~nih centrih

Na za~etku sedemdesetih let je bila na Gorenjskem vedno ve~ja porabaelektri~ne energije. Pove~anje odjema so povzro~ali: {iritev stanovanjskihgradenj, hotelski odjem in odjem lesne industrije. Nastale so razli~nemotnje na Bledu. Re{itev je bila v izgradnji nove RTP Bled 35/10 kV zmo~jo 2 x 4 MVA, ki je bila vkju~ena v daljnovod RTP Radovljica – RTPBitnje (Bohinj) in kasneje s tretjim daljnovodom povezana {e neposredno sHE Moste. Sve~ana otvoritev je bila 23. maja 1970. Za potrebe zimsko{portnega in turisti~nega centra Kranjske gore je bil zgrajen 35 kVdaljnovod Jesenice – Kranjska gora v zgornjo savsko dolino. Zaradipove~evanja obratov podjetja Alples v ê{njici in zatem podjetij Iskra terNiko v @eleznikih je bilo napajanje Sel{ke doline urejeno z izgradnjo 35kV daljnovoda [kofja Loka – @elezniki, ki je bil zgrajen leta 1970,vklju~en v obratovanje pa ob ob~inskem prazniku [kofje Loke 9. januarja1971.

50

40 let

1971 Nov 35 kV daljnovod v Sel-{ki dolini; glasilo Elektrogospodar-stvo {t. 1, januar 1971, str. 9

Zdruèno podjetje za distribucijo elektri~ne energije Slovenije– DES

Spremembe in dopolnitve statuta delavskega sveta Elektro Kranj, Kranj zdne 11. decembra 1970, ki so stopile v veljavo 1. januarja 1971, so funk-cijo upravnega odbora prenesle na funkcijo poslovnega odbora. Delavskisvet organizacije Elektro Kranj, Kranj je 26. aprila 1972 sprejel spremembestatuta in se spojil v Zdruèno podjetje za distribucijo elektri~ne energijeSlovenije z dne 1. julija 1971.Septembra 1971 je za~elo poslovati Zdruèno podjetje za distribucijoelektri~ne energije v Sloveniji – DES, v katerega se je zdruìlo vseh petdistribucijskih podjetij. Ta sprememba v organiziranju elektrodistribucijeSlovenije je bila prvi~ opravljena s svobodnim odlo~anjem vseh delavcevv elektrodistribuciji z referendumom. Vse prej{nje reorganizacije elektro-distribucije so predpisali organi dru`benopoliti~nih skupnosti, delavcielektrodistribucije pa niso imeli pravice odlo~anja o svojem samouprav-nem organiziranju.Z ustanovitvijo Zdruènega podjetja za distribucijo elektri~ne energijeSlovenije pa je prenehalo poslovati Poslovno zdruènje za distribucijoelektri~ne energije v Sloveniji, ki je namesto biv{ega strokovnega zdru-ènja vrsto let zdruèvalo podjetja elektrodistribucije v zadevah, ki so bileskupnega pomena. Oblika zdruènega podjetja je bila zelo blaga pove-zava in je tudi po tej reorganizaciji samostojnost elektrodistribucijskihpodjetij v sestavi zdruènega podjetja ostala neokrnjena. 1. januarja 1972je bila v praksi uveljavljena sprememba naziva: Zdruèno podjetje zadistribucijo elektri~ne energije Slovenije, Elektro Kranj.

51

40 let

110 kV prenosna napetost z direktno transformacijo

Po devetih letih je potekalo posvetovanje o tehni~nih problemih distri-bucije Slovenije v Portoroù od 9. do 12. maja 1972, ki ga je organiziralonovo Zdruèno podjetje za distribucijo elektri~ne energije Slovenije.Posvetovanje je bilo razdeljeno na {est tematskih skupin: energetika ininvesticije, izpopolnjevanje obratovanja, varstvo pri delu, standardizacijain tipizacija, telekomunikacije in avtomatizacija, dobava in prodajaelektri~ne energije. Zaklju~ki: za kon~no obdobje na~rtovanja omreìj seza vsa omre`ja izven mest predvideva stopnjevanje napetosti 110/20/0,4kV, pri ~emer naj se v omre`jih s prete`no 10 kV omre`jem izdelajoprogrami dolgoro~nega prehoda s srednje napetosti 10 kV na 20 kV.Naprave kot so transformatorji, daljnovodi, kablovodi ter izolacija vtransformatorskih postajah in RTP, namenjene za napajanje omreìj izvenve~jih mest, pa se takoj izdelajo za nazivno napetost 20 kV. Nadaljuje se s{tudijo morebitnega prehoda na 20 kV tudi za ve~ja mesta Ljubljana,Maribor, Celje in Kranj.Za povezavo nove postaje RTP Labore 110/10 kV je bil z daljnovodom 2 x110 kV Kle~e – Naklo zgrajen 1,6 kilometra dolg dvojni daljnovod 110 kVod Labor do Bitenj s sedmimi jeklenimi stebri, hkrati pa je bil za nadaljnjopovezavo zgrajen {e dvojni daljnovod Labore – Primskovo, kjer je kranjskiobro~ kasneje leta 1979 dopolnila {e tretja kranjska RTP Primskovo.Zaradi mo~ne industrije in visoke gostote naseljenosti se je na nekaterihobmo~jih è v sedemdesetih letih pokazala potreba po vi{ji prenosninapetosti – 110 kV, ki se je za~ela vpeljevati v vsej Sloveniji in tudi naGorenjskem. Januarja 1973 je bila zaklju~ena prva etapa gradnje RTP110/10 kV Labore, ki je bila prvi 110 kV objekt in pomeni pomemben

tehnolo{ki mejnik v 30-letni prizmi ~asa.S {tudijami je bilo ugotovljeno, da jenajprimernej{i napetostni nivo 110 kV zdirektno transformacijo 110/20 kV in110/10 kV. Ta napetost se je za~ela vpe-ljevati v celotni Sloveniji, na Gorenjskempa je bil spet prvi tak objekt razdelilnatransformatorska postaja Labore 110/10 kV.

52

40 let

1972 Jamborski daljnovod; motiv iz ciklusa Im-presije sopotij, posnet septembra 2003 – Foto: DragoPapler

Ekonomi~nost obratovanja je kazala na to,da je bila za konico preko 15 MW èupravi~ena gradnja transformacije 110/10kV z enotami po 20 MVA.V januarju 1973 je bila zaklju~ena prvaetapa gradnje RTP 110/10 kV Labore, ki jeobsegala: 110 kV daljnovod iz Kle~, 110kV daljnovod iz Naklega, 110 kV merilnopolje, transformatorsko polje, ureditev pla-toja z ozemljitvijo, ograjo, priklju~ke nacesto, gradbeni del stikali{~a, prestavitevobstoje~ega 35 kV daljnovoda, ureditev 10kV kabelske povezave z obstoje~im stika-li{~em in 10 kV celico. 28. januarja 1973je transformator 110/10 kV, 20 MVAprevzel obte`bo namesto transformatorjev35/10 kV, 2 x 8 MVA.

Zdruèno podjetje za distribucijo elektri~ne energije Slovenije– DES, OZD Elektro Kranj

Z ustavnimi amandmaji SFRJ je bila predpisana nova oblika organiziranjadelavcev v zdruènem delu, in sicer temeljna organizacija zdruènegadela. Delavci v delu podjetja so dobili pravico (a pozneje tudi dol`nost),da ustanovijo ta del kot temeljno organizacijo zdruènega dela, ki jenamesto dosedanjega podjetja postala osnovna celica gospodarjenja inposlovanja. Na podlagi ustavnih amandmajev je bil leta 1973 izdan zakono konstituiranju organizacij zdruènega dela in njihovem vpisu v sodniregister. 1. novembra 1973 je bila registrirana Organizacija zdruènegadela za distribucijo elektri~ne energije Slovenije Elektro Kranj. V praksi seje uporabljal nov naziv: Zdruèno podjetje za distribucijo elektri~neenergije Slovenije – DES, OZD Elektro Kranj.

[tiri temeljne organizacije zdruènega dela

V skladu z Zakonom o elektrogospodarstvu je urejanje dejavnosti izzvezne pre{lo v republi{ko pristojnost, elektrogospodarska dejavnost pa jebila kot edina dejavnost na podro~ju energetike progla{ena za dejavnostposebnega dru`benega pomena. Vse to je imelo za posledico popolnomanovo urejanje zadev elektrogospodarstva tudi na ravni samoupravnihinteresnih skupnosti elektrogospodarstva. Proizvodnjo, prenos in distribu-

53

40 let

1973 RTP Labore 110/10 kV, prvi110 kV objekt gorenjske elektro-distribucije – Foto: Drago Papler

cijo elektri~ne energije so opravljali de-lavci v TOZD, v Skupnosti TOZD, vdelovni organizaciji in sestavljeni organi-zaciji zdruènega dela.Popolna reorganizacija podjetij je bilarazpisana v novi ustavi leta 1974 in vzakonu o zdruènem delu. Zakon o kon-stituiranju organizacij zdruènega dela jepredvideval tudi nove oblike organizacijzdruènega dela in zdruèvanje dela insredstev v zdruèna podjetja in vskupnost temeljnih organizacij kot ~etrteoblike organizacije zdruènega dela.V tem obdobju so delavci za~eli orga-nizirati temeljne organizacije zdruènegadela, ki so bile nadaljevanje predhodnihDistributivnih enot: TOZD Elektro Kranj,TOZD Elektro @irovnica, TOZD ElektroSava. Iz skupne organizirane oblike teh-ni~nih in splo{nih skupin dejavnosti –

Prenos, transformacije, skupne slu`be Kranj je nastala nova TOZD Elektrorazvod in transformacija Gorenjske.Namre~, na Gorenjskem je nastala posebnost, da se je manj{a skupinadelavcev na lokaciji Distribucijskega centra vodenja na Zlatem poljuorganizirala in sprejela samoupravne akte in ustanovila tudi ~etrtoorganizacijsko zaokroèno enoto: TOZD Elektro razvod in transformacijaGorenjske Kranj.

DES – Podjetje za distribucijo elektri~ne energije Slovenijezdruènih TOZD-ov

Marca 1974 je bila ustanovljena delovna organizacija DES – Podjetje zadistribucijo elektri~ne energije Slovenije s sedeèm v Ljubljani, v katero seje zdruìlo 26 TOZD-ov (z Gorenjske Elektro Kranj, Elektro @irovnica,Elektro Sava in Elektro razvod in transformacija Gorenjska), in sicer 21 spodro~ja elektrodistribucije in 5 s podro~ja stranskih dejavnosti. Tako jebilo z ustanovitvijo te republi{ke delovne organizacije za elektrodistri-bucijo ukinjeno Zdruèno podjetje za distribucijo elektri~ne energije.[estindvajset temeljnih organizacij je ustanovilo delovno skupnost tedelovne organizacije za zadeve skupnega pomena s samoupravnimsporazumom o zdruèvanju v Podjetje za distribucijo elektri~ne energijeSlovenije. Na posamezna dolo~ila tega sporazuma je dal izvr{ni svet SRSsvoje soglasje v skladu z Zakonom o elektrogospodarstvu septembra 1974.

54

40 let

1974 Sinopti~na plo{~a visokonapetostnega om-re`ja Gorenjske v Distribucijskem centru vodenjaElektra Gorenjska – Foto: Drago Papler

Po izvedenih referendumih v temeljnihorganizacijah in delovni organizaciji se jeDES – Podjetje za distribucijo elektri~neenergije Slovenije skupaj z drugimi de-lovnimi organizacijami elektrogospodar-stva zdruìl 31. julija 1974 v sestavljenoorganizacijo zdruènega dela elektrogos-podarstva Slovenije s sedeèm v Maribo-ru. Za opravljanje del, ki so bila skupnegapomena za delovne organizacije v SOZDElektrogospodarstva Slovenije, je bila ssporazumom o zdruìtvi v SOZD obli-kovana delovna skupnost SOZD.

Registracija {tirih TOZD-ov na Gorenjskem

Vseh 26 TOZD Podjetja za distribucijo elektri~ne energije Slovenije – DESje bilo registriranih 13. marca 1975, z obmo~ja Gorenjske pa naslednje:TOZD Elektro Kranj, TOZD Elektro @irovnica, TOZD Elektro Sava Kranj inTOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske Kranj. RegistracijaTOZD in Skupnosti TOZD bi morala biti hkrati, ker sicer ne bi mogli ponovem poslovati.

Skupnost TOZD preskrbovalnega obmo~ja Kranj Elektro Go-renjska

Naslednja faza je bilo ustanavljanje Skupnosti TOZD petih preskrbovalnihobmo~ij, in sicer v Ljubljani, Celju, Kranju, Mariboru in Novi Gorici.Zataknilo se je pri organiziranju Skupnosti TOZD, ker TOZD Elektro@irovnica ni v roku podpisala samoupravnega sporazuma o zdruèvanjuTOZD v OZP, po 30. juniju 1974 pa je pristojnost za vpis v gospodarskemregistru TOZD pre{la na Zdruèno podjetje za distribucijo elektri~neenergije Slovenije. Konec leta 1974 so skupne slu`be podale predlog zaregistracijo Skupnosti TOZD PO Elektro Gorenjska. Medtem ko so TOZD-izaìveli pa niso bile registrirane skupnosti posameznega preskrbovalnegaobmo~ja in so tako {e obstajali OZP-ji, ker ob registraciji TOZD niso biliizbrisani. V procesu ustanavljanja Skupnosti TOZD v Sloveniji je bilaGorenjska med zadnjimi. Kon~no je 4. septembra 1975 Registrsko sodi{~ev Ljubljani izdalo sklep o registraciji Elektra Gorenjska, skupnosti temelj-nih organizacij zdruènega dela preskrbovalnega obmo~ja Kranj, CestaJLA 6 n.sol.o., zaradi prakti~nosti najbolj uporabljano pa skraj{ano imeElektro Gorenjska, Kranj, n.sol.o. S tem je bilo kon~ano obdobje pravnenegotovosti in srame`ljivega skrivanja pod imenom OZP Elektro Kranj, ko

55

40 let

1975 Preureditev razdelilne postaje HE Cerklje –Foto: Drago Papler

Zdruènega podjetja è nekaj ~asa ni bilo ve~. S tem je bilo tudi kon~anodolgotrajno sporazumevanje med TOZD o vsebini Samoupravnega spo-razuma o zdruèvanju TOZD v Skupnost TOZD.

56

40 let

Organizacijske oblikeso se tako pogostospreminjale, da je biladopisna glava sestav-ljena iz predtiska indodanih novih nazi-vov.

1976 Postavljanje droga – Foto:Drago Papler

Reelekcija v skupnih slu`bah Skupnosti TOZD PO Kranj

Januarja 1977 je vodjem slu`b Skupnosti TOZDpotekla 4-letna mandatna doba in so bila ta delovnamesta razpisana. Na razpis so se prijavili dosedanjivodje slu`b. Delavski svet SSST, ki je bil za izbiropristojen, je sprejel sklep, da se za vodjo finan~neslu`be izbere Staneta Sor~ana, za vodjo splo{ne slu`-be Lada Lo~ni{karja, dipl. iur., za v.d. vodje slu`beobratovanja in energetike Bogomirja Gr~arja in v.d.

vodje konzumne slu`be Ivana Bernika. Slednja stabila izbrana za v.d. vodji slu`b zaradi pobudedru`benega pravobranilca samoupravljanja, ker sobile po Samoupravnem sporazumu o zdruèvanjuTOZD v Skupnost TOZD predvidene med pogojiza zasedbo tri alternativne izobrazbe, kar je bilo vnasprotju s 5. ~lenom Zakona o medsebojnihrazmerjih delavcev v zdruènem delu.

Zunanjetrgovinska registracija Elektra Gorenj-ska

V sodni register organizacij zdruènega dela re-gistrskega sodi{~a v Ljubljani je bila leta 1977 priSkupnosti TOZD Elektro Gorenjska vpisana dejavnostza zunanjetrgovinsko poslovanje: »Izvoz in uvozelektri~ne energije«. To je bila edina Skupnost v slo-venski distribuciji, registrirana za zunanjetrgovinskoposlovanje.

1977 Stikalne manipulacijes progovnim stikalom – vklop

ali izklop 20 kV daljnovoda Teneti{e;na sliki Matja` Kotnik iz nadzorni{tva

Visoko – Foto: Drago Papler

Uresni~evanje srednjero~nega razvojnega programa 1976 –1980

Elektro Gorenjska je izdelala srednjero~ni program razvoja elektroener-getskih objektov na Gorenjskem za obdobje 1976 – 1980 in predvidelaporast potro{nje elektri~ne energije in maksimalnih urnih obremenitev.Program gradnje je predvideval med drugim tudi kasnej{o gradnjorazdelilnih transformatorskih postaj: RTP @elezniki 110/20 kV v prvi fazi35/10 kV, RTP [kofja Loka – rekonstrukcija 35/10 kV, RTP [kofja Loka110/20/10 kV, RTP Primskovo 110/20/10 kV, RTP Trì~ 110/20 kV, RTPVisoko 110/20 kV, RTP Radovljica 110/20 kV, RTP Jesenice II 110/20 kV,rekonstrukcija stikali{~a HE RTP Medvode, HE Soteska 0,4/20 kV.RTP Labore 110/10 kV je leta 1978 v drugi etapi z raz{iritvijo s tretjimtransformatorjem mo~i 20 MVA, sledila zahtevam razvoja industrije in stem pove~anju elektri~neenergije na desnem breguSave v Kranju.

57

40 let

1978 Raz{iritev RTP Labore 110/10kV – II. etapa s tretjim transfor-matorjem – Foto: Drago Papler

V I. etapi izgradnje RTP Primskovo leta1978 je bila zgrajena stavba, 20 kV, 10kV stikali{~e. RTP je obratovala kotRP-razklopi{~e, ki je bilo napajano izRTP Labore in RTP Zlato polje. RTPPrimskovo je pomembna, ker je ob~utnorazbremenila ostale kranjske razdelilnetransformatorske postaje in je pomembnaza napajanje novega naselja na Planini.Novo investicijo so si ~lani kolektivaogledali è ob dnevu samoupravljalcev26. maja 1979, uradna slovesnost pa jebila ob kranjskem ob~inskem prazniku 1.avgusta 1979, ko jo je odprl predsednikizvr{nega sveta ob~ine Kranj Drago [tefe.

Prizadevanja za regijsko delovno organizacijo

Po dolgotrajnih razpravah o organiziranosti novih oblik delovnih organi-zacij so se na Gorenjskem odlo~ili, da ustanovijo regijsko zaokroènodelovno organizacijo. Iz Podjetja DES so se izlo~ile {tiri temeljne organi-zacije in ustanovile novo delovno organizacijo za distribucijo in proiz-vodnjo elektri~ne energije Elektro Gorenjska s sedeèm v Kranju.

58

40 let

1979 RTP Primskovo je omogo~ila bolj{o oskrbo zelektri~no energijo v smeri proti Letali{~u Brnik, Cer-kljam in Krvavcu ter stanovanjskemu kompleksuPlanina – Foto: Drago Papler

DES v organizacijskem pomenu skozi ~as 1945 – 1981DES se je kot kratica uporabljala skozi obdobja za razli~ne pomenske okraj{ave pri organiziranju elektro-gospodarskih in predvsem distribucijskih organizacij.

– Podjetje Dràvne elektrarne Slovenije DES (od leta 1945)

– DES – direkcija za ljubljansko okro`je (od leta 1948)

– Podjetje za razdeljevanje elektri~ne energije – DES (od leta 1949)

– Strokovno zdruènje za distribucijo elektri~ne energije – DES (od leta 1958)

– Poslovno zdruènje DES (od leta 1961)

– Poslovno zdruènje podjetij za distribucijo elektri~ne energije v Sloveniji DES (od leta 1965)

– Zdruèno podjetje za distribucijo elektri~ne energije Slovenije – DES (od leta 1971 do ustanovitvepetih distribucijskih delovnih organizacij; DES je bil ukinjen leta 1981)

Delovna organizacija

Elektro Gorenjska, n.sub.o.

13. avgusta 1979 je Temeljno sodi{~e v Kranju vpisalo v sodni registernovo delovno organizacijo z imenom Elektro Gorenjska, delovna organi-zacija za distribucijo in proizvodnjo elektri~ne energije, n.sub.o., Kranj,Cesta JLA 6. S tem imenom je zaìvela in poslovala, kon~ana so biladolgotrajna prizadevanja kot rezultat samoupravnih odlo~itev. Prehojenapot je bila dolgotrajna in naporna, saj je bilo treba usklajevati razli~neinterese, hotenja in trenja.Gorenjci so izbrali svojo pot, ko so se gorenjske TOZD izlo~ile iz PodjetjaDES. Ostali del slovenske distribucije je ubral drugo pot in si prizadevalustanoviti regionalne delovne organizacije po poti reorganizacije DES,vendar se je situacija zapletla, ker niso vse TOZD (TOZD Elektro Kr{ko inTOZD Elektro Koper) sprejele predlaganih sprememb samoupravnegasporazuma o reorganizaciji DES-a in je bila s tem onemogo~ena reorga-nizacija tudi ostalim. Delovno organizacijo Elektro Gorenjska so poureditvi formalnosti ~akale nove naloge z vsebinsko preobrazbo, razprave

59

40 let

in odlo~itve o organizaciji Delovne skupnosti skupnih slu`b, razpis zanovega direktorja delovne organizacije in razpisi za vodje slu`b.Nova delovna organizacija Elektro Gorenjska se je nadalje samostojnovklju~ila v SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije kot sestavni del elektro-energetskega sistema Slovenije in JUGEL. Takrat se niso zavedali va`nostitrenutka, uporne in smele odlo~itve, ki je za vsa naslednja obdobja ElektruGorenjska zagotovila organizacijsko samostojnost!19. septembra 1979 so bile s sklepom registrskega sodi{~a v Ljubljaniizbrisane iz sestava DES vse 4 gorenjske TOZD, tega dne je prenehala zizbrisom tudi Skupnost TOZD PO Elektro Gorenjska.

Posvet z novoimenovanim direktorjem Dragom [tefetom

8. novembra 1979 je bil na pobudo direktorjev TOZD DO ElektroGorenjska in v dogovoru z novoimenovanim direktorjem DO tov. Dragom[tefetom sklican posvet o aktualnih vpra{anjih o organiziranosti in

nadaljnjem samouprav-nem in ekonomsko-teh-ni~nem razvoju novedelovne organizacije.Pred obravnavo dnev-nega reda je vse navzo~epozdravil novoimeno-vani direktor Drago[tefe in se delegatomdelavskega sveta, pred-sedniku in ~lanomrazpisne komisije terdru`benopoliti~nim or-ganizacijam zahvalil zazaupanje, ki mu je biloizkazano z imenova-njem za poslovodnegaorgana delovne organi-zacije. Poudaril je, da jeto zanj predvsem napo-tilo na delovne dol-`nosti, ki so v interesuvseh delavcev, zdru-ènih v TOZD indelovno skupnost in dabo najbolj odgovorno,strokovno in samo-

60

40 let

upravno izvajal tiste naloge, ki bodo po samoupravni poti dogovorjene nasamoupravnih organih. Vse obveznosti, ki jih bo imel na svojih delovnihpodro~jih, pa bo izvajal ~im bolje in ~im hitreje. Verjetno so tudi vseTOZD zdruìle svoje interese v delovno organizacijo zato, da bi zdruènodosegali maksimalne uspehe, tako v osnovni dejavnosti, kot vpridobivanju dohodka. Vse to bomo lahko dosegli tudi z med~love{kimiodnosi na podlagi zaupanja in samoupravnega dogovarjanja.V.d. direktor delovne organizacije Bogomir Gr~ar je uvodoma prikazalorganiziranost celotne elektrodistribucije, tako na podro~ju proizvodnje,distribucije in prenosa. Povedal je, da so do sedaj è potekale raznereorganizacije. V svojem poro~ilu je tudi prikazal povezanost na{eorganizacije do DES in EGS. Pri sedanji reorganizaciji je bila na{aorganizacija zelo uspe{na, saj je bila prva v Sloveniji, ki je bila registriranakot delovna organizacija.Potrebno je stremeti, da bi delovna organizacija ~im hitreje zaìvela kotcelota in dobro ekonomsko, tehnolo{ko in gospodarno poslovala. TOZDin delovna skupnost se morajo dobro organizirati in medsebojnosodelovati kot enakovredni partnerji. Odnosi med TOZD in delovnoskupnostjo ne smejo biti prora~unski, ampak morajo sodelovati nasvobodni menjavi dela. Delovna organizacija si mora prizadevati, danajde pot do skupnega planiranja, gospodarjenja in sodelovanja. Ker pavsi stremimo, da bi bila delovna skupnost dobro organizirana, naj tudiTOZD povedo, kak{no delovno skupnost èlijo oziroma katere naloge indela èlijo zdruèvati. Direktor TOZD Elektro Kranj Ivo Rakovec,dipl.el.ing., je povedal, da so TOZD kadrovsko sestavljene le iz tehni{kegakadra in niso ve~ sposobne zadostiti vsem zahtevam in nalogam, ki jihdru`ba, predvsem pa zakonodaja od njih pri~akuje. To je predvsempodro~je planiranja in zapleteni sistem dohodkovnih odnosov v elektro-gospodarstvu. Teàve imajo z odjemalci in in{pekcijskimi slu`bami. Pravtako so tudi vedno bolj zahtevni delavci, ki zdruùjejo delo v TOZD in vprimerih nezadovoljstva i{~ejo svoje pravice na sodi{~u zdruènega dela.Direktor TOZD Elektro @irovnica Janez P{enica, dipl.el.ing., je prikazalproblematiko organiziranosti celotnega elektrogospodarstva, predvsemorganiziranje TOZD do EGS. Izrazil je èljo, da TOZD {e naprej èlijosodelovanja oziroma povezanosti preko DES, ker bi le tako lahkouveljavljali pravice distribucije v okviru Slovenije. Nakazal je tudiproblem razre{itve in obstoja ERTGK. V smernicah plana razvoja zasrednjero~no obdobje 1981–85 pa TOZD Elektro @irovnica ugotavlja, dabi se morala stranska dejavnost v TOZD {e naprej razvijati v nezmanj{aniobliki, ker v nasprotnem primeru nastopi vpra{anje odve~ne sile, kakortudi problem pridobivanja dohodka. Direktor TOZD Elektro Sava KranjVladimir Premrou, dipl.el.ing., je izrazil bojazen, da je delovna skupnostkadrovsko zelo oslabela in ni ve~ sposobna opravljati vseh nalog. Nedeluje informacijski sistem, postopek informiranja je nepravilen. TOZD

61

40 let

neposredno prejemajo ves material, tako od interesnih skupnosti, kakortudi EGS. Pri tem pa so postavljene pred dejstvo, da same pre{tudirajomaterial in podajajo predloge delavcem brez predhodno dobro strokovnopregledanega materiala in podanih primerjav in predlogov. To pomeni, dase delo podvaja po TOZD, namesto da bi to opravile strokovne slu`be nadelovni skupnosti. Potrebno bi bilo okrepiti in aùrirati razvoj kot celotopredvsem zaradi odnosov delovne organizacije do EGS.Drago [tefe je povedal, da bomo v bodo~e zaradi ekonomske situacijeprisiljeni zdruìti vse napore za uspe{no nadaljnje delo organizacije. Vplanskem obdobju 1981-85 pa bo interes delovne organizacije in vsakeTOZD dobro gospodarjenje in to bomo morali postaviti v ospredjesamoupravnim procesom. Vizija delovne organizacije bo s planiranjemusmerjena v maksimalno pridobivanje prihodka. Ta pa naj tudi temelji narazvoju, na med~love{kih odnosih in finan~ni politiki. Vse te elemente jepotrebno postaviti v pravo organizacijsko strukturo. To pa bo doseèno spravilno kadrovsko politiko in pravilno izbiro vodstvenega kadra, saj nov~as zahteva nov tip vodstvenega kadra. Vsak delavec mora svoje deloopravljati strokovno in odgovorno. Dogovoriti se bo treba, kje se bodoposamezne naloge najbolj racionalno opravljale, ali na delovni orga-nizaciji ali na TOZD. Pri vsem tem je tudi problem razvoja v {ir{empomenu, kjer je tudi vklju~eno uvajanje nove tehnologije in pretokainformacij. Ni~ manj ni pomemben razvoj plansko analitske slu`be, ki bomorala strokovno delati in dajati kvalitetne podatke glede na nadaljnjirazvoj dru`beno-ekonomskih odnosov. Izven delovne organizacije pa seDrago [tefe namerava mo~no angaìrati glede pridobivanja in delitvedohodka v EGS, za pravilnej{o izdelavo normativov za pridobivanje do-hodka ter za objektivne cene elektri~ne energije, kakor tudi na pomemb-nih mestih dru`beno-politi~nih skupnosti. V sami delovni organizaciji papredvsem na nere{enih podro~jih kot so: kadrovska politika, vpra{anjeTOZD ERTGK in slu`be obratovanja, ustanovitve TOZD posebnegadru`benega pomena, plansko analitske slu`be, imenovanja vodje delovneskupnosti in razporeditve kadra na vseh podro~jih in nivojih. Ker je bil {ena funkciji predsednika izvr{nega sveta ob~ine Kranj, je dol`nostidirektorja delovne organizacije Elektro Gorenjska prevzel 1. marca 1980.

Ukinitev ERTGK

TOZD Elektro Razvod in transformacija Gorenjske je bil 31. decembra1980 z referendumom ukinjen. Ustanovljen je bila leta 1974 z namenom,da se v tej temeljni organizaciji skupaj vzdrùjejo elektroenergetskenaprave nivoja 110 kV (takrat je energija nara{~ala, vi{ale so se napetosti)distribucijskega zna~aja, telekomunikacije, daljinsko upravljanje termeritve in relejna za{~ita, enotno za vso Gorenjsko. To naj bi vna{aloelemente delitve dela znotraj preskrbovalnega obmo~ja Elektra Gorenjska,

62

40 let

ustanavljali naj bi tudi specializirane ekipe za opravljanje tovrstnih del. Ovpra{anju statusa TOZD ERTGK je bilo v vsem obdobju obstoja mnogorazprav. Vpra{anje je znova zaìvelo ob nastanku delovne organizacijeElektro Gorenjska v zvezi z reorganizacijo delovne skupnosti, saj je biloprisotno vpra{anje dokon~ne ureditve slu`be obratovanja in energetike. Zavsak obstoj temeljne organizacije zdruènega dela so morali biti pozakonu o zdruènem delu izpolnjeni trije pogoji, in sicer da je bil TOZDzaokroèna celota, njen rezultat se je moral meriti navzven ali v organiza-ciji, in da lahko delavci uresni~ujejo dru`benoekonomske, samoupravnepravice in obveznosti. Prva dva pogoja sta bila izpolnjena, medtem kotretjega TOZD ERTGK ni mogel zagotoviti, saj je bil po {tevilu zaposlenihpremajhen; imel je le 15 delavcev. Zato je bila podana in 21. novembra1980 referendumsko izglasovana odlo~itev o pripojitvi TOZD ERTGK sTOZD Elektro Kranj.Tako je bilo ob koncu leta 1980 zdruènih namesto 26 samo 21 temeljnihorganizacij v delovni organizaciji DES. Po gorenjskem zgledu je procesregijske organiziranosti distribucije nastal z ustanovitvijo {tirih delovnihorganizacij: Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje in ElektroPrimorska.

Predelave srednjenapetostnih naprav z 10 na 20 kV

Na obmo~ju @irovnice so po sprejetju sklepov DES v Portoroù leta 1972nove srednjenapetostne naprave gradili za 20 kV napetost, na obmo~juKranja nad vi{jim napetostnim nivojem niso bili navdu{eni in so prakti~nodelali po starem.Na Gorenjskem so okoli{~ine, kot je razvita industrija ter visok dru`beni inosebni standard prebivalstva, vplivale na visoko porabo elektri~ne energijein velike pretoke mo~i.Delovno organizacijo je absolutna vrednost porabe elektri~ne energije in stem tudi koni~na mo~ presenetila. Na dolo~enih obmo~jih je bila

63

40 let

1980 RTP Radovljica, prvi distri-bucijski objekt 110/20 kV – Foto:Drago Papler

elektroenergetska mreà na nivoju srednje napetosti obremenjena blizutermi~ne meje ob nastopu letne konice, zato v ve~ini primerov ni bilomo`no zagotoviti rezervnega napajanja. Analiza razdelilnega napajanjamreè na Gorenjskem je pokazala, da so bili na dosedanjem 10 kVnapetostnem nivoju kriti~ni napetostni padci in da mreà ni bila sposobnaprena{ati obremenitev ob rezervnih pogojih napajanja, medtem ko so bilenapajalne to~ke RTP in napajalne povezave vi{jega napetostnega nivoja,takrat {e sposobne prena{ati potrebne mo~i. Za izbolj{anje obratovanjaelektroenergetske mreè je bil s strokovnimi referati in {tudijami dokazankot najustreznej{i ukrep prehod z obstoje~ega 10 kV napetostnega nivojav razdelilnem omre`ju na 20 kV napetostni nivo. Ekonomsko opravi~ljiv jebil za celotno elektroenergetsko mreò Gorenjske, vklju~no s kabelskimomre`jem v mestu Kranju. Na obmo~ju TOZD Elektro Kranj je poleg 20kV naprav na cerkljanskem obmo~ju prehod na~rtovan v naslednjem20-letnem obdobju, je ugotavljal Mitja Anèj, dipl. el. in`., razvojnik elek-trodistribucijske mreè.Elektroenergetska mreà zgornje Gorenjske, ki jo je upravljal TOZDElektro @irovnica, je plan prehodov na 20 kV napetostni nivo od za~etka

osemdesetih let è realiziral.Obmo~je Radovljice je poizgradnji RTP Radovljica110/20 kV, s transforma-torjem 20 MVA postopnopre{lo na 20 kV napetostninivo.RTP Radovljica 110/20 kVkot prvi gorenjski distribu-cijski objekt s transformacijo110/20 kV pomenila prelom-nico pri napajanju odjemal-cev z 20 kV napetostjo inza~etek nove dobe izgradnjeobjektov. »Izgradnja noveRTP Radovljica nas je pri-silila, da smo izvr{ili prehodna 20 kV na obmo~ju Ra-dovljice in to od Krope,Radovljice, Begunj do @irov-nice,« je ob dnevu samo-upravljalcev Elektra Gorenjskas slavnostnim odprtjem 22.novembra 1980, dejal direk-tor TOZD Elektro @irovnicaJanez P{enica.

64

40 let

Srednjero~ni na~rt Elektra Gorenjska 1981 – 1985

Elektro Gorenjska je prva distributivna delovna organizacija, ki se jeorganizirala po poslovnih in ekonomskih izhodi{~ih sindikata elektro-gospodarstva, slovenskega izvr{nega sveta in komiteja za energetiko. Vsrednjero~nem na~rtu 1981 – 1985 je izpostavila kot prioritetno investicijona Gorenjskem izgradnjo RTP 400/110 kV Kranj in daljnovoda 400 kVLjubljana – Kranj. Zaradi termi~ne preobremenjenosti obstoje~ih 110 kVdaljnovodov je bila situacija è zelo kriti~na. Pri planiranju lastnihinvesticij so se dràli na~ela enakomernega razvoja celotnega obmo~ja.V TOZD-ih so bili kriti~ni do zdruèvanja dolo~enih del in nalog vdelovni skupnosti skupnih slu`b delovne organizacije. Zahtevali sodosledno in kvalitetno izvr{evanje zastavljenih nalog. Planiranje je teme-ljilo na dohodkovnih odnosih, tipizaciji elektroenergetskih naprav, uskla-jenosti tehnologije in kadrovski politiki.

Nov znak delovne organizacije Elektro Gorenjska

Komisija za izbiro znaka delovne organizacije Elektro Gorenjska je izbralaza nov znak DO Elektro Gorenjska, prispevek pod {ifro »Modul«, kateregaavtor je bil Drago [tefe. Drugo nagrado je dobil znak pod {ifro »78 550A«, ki ga je izdelal [tefan Franko, tretjo nagrado je dobil prispevek AntonaHodnika pod {ifro »Zadnji trenutek«. Delovna organizacija Elektro

65

40 let

Energetska problematika na seji Skup{~ine gorenjskih ob~in

Skup{~ina gorenjskih ob~in je uvrstila v svoj dnevnired tudi problematiko z oskrbo elektri~ne energijena Gorenjskem in sicer za obdobje jesen-zima1980-81 in srednjero~ni plan 1981-85. To je bilaprva tovrstna informacija na tem nivoju in pomnenju razpravljalcev zelo koristna. V uvodnemdelu razprave je bilo pojasnjeno, da energetskegaproblema ni mogo~e obravnavati lo~eno od skupneenergetske situacije v Jugoslaviji in celo do pove-zave s svetovnim poloàjem energetike. Gorenjskanima surovin, razen lesa, zato bo usklajevanje vsehoblik porabe energije nujno. Gorenjska je v zadnjihdesetih letih postala energetsko najbolj pasivna vSloveniji kljub njeni poprej{nji razvitosti. Zato jenujno potrebno maksimalno angaìranje pri gradnjielektroenergetskih objektov, gradnji lastnih virov inv povezovanju vseh vrst energije. Tako bi bilaelektrarna-toplarna v Kranju za obmo~je mesta èdanes rentabilna. Za izpeljavo takega programa bibilo potrebno najbolj{e sodelovanje vseh prizadetihin {ir{a dru`benopoliti~na podpora. Ker je finan-

ciranje elektroenergetskih objektov specifi~no, sajso za to potrebna velika sredstva, v glavnemsredstva interesne skupnosti elektrogospodarstva, bibila potrebna podpora vse dru`benopoliti~neskupnosti Gorenjske, da predvidena sredstva ISEtudi Elektro Gorenjska pridobi za gradnjo objektovin tudi ustrezno politiko pridobivanja tujih virov zapravo~asno izgradnjo.

Za normalno preskrbo obmo~ja Gorenjske po letu1981 je na Gorenjskem nujno potrebno zgraditiRTP 400/110 kV Kranj s povezovalnimdaljnovodom 2 x 400 kV Kranj – Beri~evo, saj jegradnja elektroenergetskih objektov najvi{jihnapetosti z energetskega in politi~no-ekonomskegastali{~a nujno potrebno, zato so se na koncurazprave dogovorili, da naloge, ki izhajajo izzaklju~kov, dolo~neje opredelijo in jih skupaj sSkup{~ino gorenjskih ob~in po{ljejo na ustrezneinstitucije.

Drago Papler(Glasilo Elektrogospodarstvo, 1, 15. 1. 1981, str. 5)

Gorenjska je vse tri znake odkupila. Prvi je dobil denarnonagrado 2.000 din, drugi 1.500 din in tretji 1.200 din. Avtorprvega znaka Drago [tefe je nagrado za svoj prispevekodstopil osnovni {oli Helene Puhar Kranj. Nov znak DOElektro Gorenjska – modul z magnetilno histerezno krivuljoin {tirimi rde~imi polji dopolnjujeta v levem zgornjem delu~rka E v desnem spodnjem pa ~rka G, ki ponazarjataokraj{avo za Elektro Gorenjska – se je za~el uporabljati vletu 1981.

1981 Vse razdelilne transformatorske postaje indelno hidroelektrarne so bile v za~etku osem-desetih let è daljinsko nadzorovane in upravljaneiz Distribucijskega centra vodenja na Zlatem polju.Vzporedno je bil zgrajen sistem telekomunika-cijskih zvez in to predvsem usmerjevalnih radijskihzvez, radialnega UKV omre`ja ter kabelskih zvez.Na fotografiji RTP [kofja Loka v motivu: Prispodo-ba, ciklus Impresije sopotij – Foto: Drago Papler

Delovna skupnost skupnih slu`b Elektra Gorenjska

Na nivoju delovne organizacije Elektro Gorenjska je bila s 1. januarjem1982 organizirana Delovna skupnost skupnih slu`b. Do njenega obliko-vanja so bili v TOZD kriti~ni. Kon~no je prevladalo mnenje, da je trebadolo~ena dela in naloge zdruèvati v delovni skupnosti skupnih slu`bdelovne organizacije. Temeljne organizacije so imele mo`nost za zahtevopo doslednem in kvalitetnem izvr{evanju zastavljenih nalog. Prakti~no jeto pomenilo, da je TOZD posredno dobil nazaj sredstva, ki jih je zdruìl vdelovno skupnost. Namre~, v procesu planiranja je bila ena pomembnihpostavk plana. Delovna skupnost skupnih slu`b je prevzela strate{koposlovne in klju~ne koordinativne vloge operativnih temeljnih organizacijkot nekak{na plju~a nove delovne organizacije.

Samoupravna interesna skupnost za preskrbovalno obmo~jeKranj

Razprave v skup{~ini samoupravne interesne skupnosti na preskrbovalnemobmo~ju Elektra Gorenjska, med temeljnimi organizacijami zdruènegadela Elektra Gorenjska, pa tudi na drugih ravneh, so leta 1982 pokazale,

66

40 let

da je za to podro~je smotrno organizirati eno energetsko skupnost, ~epravje zakon predvideval mo`nost manj{ih ob~inskih energetskih skupnosti.Svoja stali{~a so utemeljevali s tem, da je v energetskem smislu preskrbo-valno obmo~je Gorenjske zaokroèna tehni~no-tehnolo{ka in nedeljivacelota: skupno odjemno mesto, enoten center vodenja, najracionalnej{ina~in prenosa elektri~ne energije ne glede na ob~inske meje. Tudi na~rto-vanje izgradnje elektroenergetskih objektov je bilo na preskrbovalnemobmo~ju celovito in vsako delno na~rtovanje bi lahko imelo za poslediconeracionalno rabo razpolo`ljivih investicijskih sredstev za podvajanjezmogljivosti. Ker je zakon predvideval tudi mo`nost oblikovanja delovneskupnosti v energetski skupnosti, se ugotovili, da bi se z ve~ skupnostmizelo razbohotila administracija, ki bi zopet pove~ala stro{ke.

RTP [kofja Loka 110/20/10 kV in ra~unalni{ko vodenje DIPS11/300

Dne 8. aprila 1982 je pri~ela s poskusnim obratovanjem RTP 110/20/10kV [kofja Loka, katere gradnja se je pri~ela oktobra 1979 s prestavitvijokablovodov in dveh daljnovodov, ki so potekali preko gradbi{~a. Jeseni1981 so bila opravljena zaklju~na elektromonta`na dela in daljinskoupravljanje. Transformatorska postaja je bila v prvi etapi opremljena zenim transformatorjem 110/10 kV, mo~i 20 MVA, z dvema daljnovodnimain enim transformatorskim poljem 110 kV. V 20 kV stikali{~u pa je bilomontirano devet 20 kV celic ter pomo`ne naprave in napeljave. Zgrajen jebil priklju~ni 2 x 110 kV daljnovod, ki je bil vzankan v daljnovod 110 kVKle~e – Cerkno. Zaradi podvajanja {tevila informacij nove RTP 110/20 kVin stare 35/10 kV, ki jih je bilo treba prena{ati v Distribucujski centervodenja Zlato polje, so prvi~ uporabili za daljinsko upravljanje kompletneRTP novo aparaturo DIPS 11/300, ki je pomenila prelomnico na podro~judaljinskega upravljanja v Elektru Gorenjska. Telemehanski sistem DIPS11/300 je bil popolnoma ra~unalni{ko orientiran in je ponudil nizprednosti pred starim sistemom.

67

40 let

1982 RTP [kofja Loka 110/20/10kV – Foto: Drago Papler

68

40 let

25. junija 1982 je bil z za~et-kom gradbenih del simboli~niza~etek gradnje RTP Kranj(Okroglo) 400/110 kV; Elektro-gospodarstvo, {t. 13, 15. 7.1982, str. 7

Ustanovljena Energetska skupnostGorenjskeZ ustanovitvijo Energetske skupnosti Gorenjske 21. junija 1983je prenehala delovati SIS preskrbovalnega obmo~ja (SISPO)Elektro Gorenjska, ki je bila kot edina energetska dejavnost èsamoupravno organizirana. Energetska skupnost Gorenjske jepokrivala obmo~je petih ob~in: Jesenice, Kranj, Radovljica,[kofja Loka in Trì~. Povezovala je premogovni{tvo, jedrskodejavnost, naftno-plinsko dejavnost, elektrogospodarstvo, kotposebnost na Gorenjskem pa je vklju~evala tudi Gozdno gospo-darstvo kot dobavitelje drv. Iniciativni odbor za ustanovitevenergetske skupnosti Gorenjske je poldrugo leto podpredsednikovanjem Janeza P{enice vestno vodil priprave zaustanovitev, izdelal akcijski program, izdelal samoupravnisporazum o ustanovitvi energetske skupnosti za Gorenjsko,pripravil njen statut ter vse potrebno do ustanovne seje

skup{~ine. Z obmo~ja Gorenjske se je v skup{~inienergetske skupnosti v zboru izvajalcev – dobaviteljevenergije vklju~evalo osem delegatov – izvajalcev spodro~ja elektrogospodarstva, {tirje s podro~janaftno-plinskega gospodarstva, {tirje s podro~ja dobavetrdih goriv in dva delegata s podro~ja gospodinjskega(butan) plina. V skup{~ini energetske skupnosti so bilizastopani z 18 delegatskimi mesti. Delovni ljudje inob~ani z vseh gorenjskih ob~in pa so se preko svojihsamoupravnih organizacij ter preko krajevnih skupnostikot uporabniki vklju~evali v zbor uporabnikov s 25delegatskimi mesti. V vsaki ob~ini se je oblikovalakonferenca delegacij, ki je delegirala 5 delegatov v zboruporabnikov energetske skupnosti. Od 704 podpisnikov vorganizacijah zdruènega dela in krajevnih skupnostih jesamoupravni sporazum do ustanovne seje skup{~inepodpisalo 415 organizacij zdruènega dela in krajevnihskupnosti, kar je bilo 59 odstotkov, ostali pa so kpodpisovanju pristopili kasneje. Energetska skupnost zaobmo~je ob~in Jesenice, Kranj, Radovljica, [kofja Lokain Trì~ je imela nalogo ugotavljati in usklajevati skupnepotrebe po energiji, sprejemati planske akte in programerazvoja graditve distribucijskih objektov in skladi{~energetskih virov. Sprejemala je programe racionalnegaravnanja z energijo ter dolo~ala na~in in vrstni redomejevanja dobav energije ter oblikovala smernice zadelo delegatov v energetski skupnosti Slovenije. DirektorElektra Gorenjska Drago [tefe je ob zaklju~ku poudaril,da bo osnovna naloga Energetske skupnosti Gorenjskeizdelava energetske bilance, ki jo doslej {e ni (tudi vrepubli{kem smislu), da se bo lahko usklajevala preskrbain poraba energije ter na~rtovanje potreb za ~im boljnemoten razvoj.

Drago Papler(Elektrogospodarstvo, {t. 17, 1. 10. 1983, str. 6)Stikali{~e RTP Labore 110/10 kV – Foto: Drago Papler

îstilni stroj zamenjal delavce

Re{etk na pretoku vode k turbinam v manj{ih hidroelektrarnah naGorenjskem delavci od leta 1983 niso ~istili ve~ ro~no z grabljami, ampakje to delo opravil poseben stroj. Ta je bil {e posebno dobrodo{el obvisokih vodah. Stroj za ~i{~enje re{etk so v Elektru Sava izdelali sami.Najprej so ga naredili za svojo hidroelektrarno Sava Kranj, kasneje pa {eza druge, ki so jih upravljali. Pri izdelavi so si pomagali s tujo tehni~noliteraturo, sicer pa so stroj razvili po svoji zamisli in na podlagi svojihizku{enj. Ker se je nova naprava obnesla, so dobili naro~ila tudi za neka-tere druge manj{e hidroelektrarne po Sloveniji. Najve~jega med enajstimi~istilnimi stroji so izdelali za hidroelektrarno Glava Zete v ^rni gori.

Skrajno var~evanje z elektriko – redukcije 1983

Oskrba z elektri~no energijo je bila novembra 1983 skrajno zaostrena.Zaradi okvare so morali ustaviti Nuklearno elektrarno v Kr{kem, vodneelektrarne so delale s 30 % nazivno mo~jo. Distributerji so morali pose~ipo skrajnem ukrepu – izmenoma so odklapljali posamezna obmo~ja. NaGorenjskem so 17. novembra 1983 dopoldne za {est ur izklopili 13 odvo-dov, porabo so morali reducirati tudi popoldne od 15. do 21. ure.

Redukcije so se nadaljevale v ponedeljek, 5. decembra 1983, zve~er od19. do 23. ure, ko so izklopili eno od {tirih skupin. Redukcije so namre~enakomerno porazdelili po vsej Gorenjski, posamezne odvode izrazdelilnih transformatorskih postaj so razdelili v {tiri skupine, ki so jihizmenoma odklapljali. Posamezno gospodinjstvo je pri{lo na vrsto vsak~etrti dan, v primerih, ko je var~evanjedoseglo 10 % zniànje porabe, pa je bilizklop kraj{i. V Distribucijskem centruvodenja Zlato polje v Kranju so bili teh-ni~no tako opremljeni, da so lahko vsakouro preverili, ~e je poraba presegla dovo-ljeno mejo in so sproti ukrepali. Podobnoso preverjali porabo elektri~ne energije vgorenjskih tovarnah, ki so same sprotipo{iljale poro~ila o porabljeni elektriki.

69

40 let

1983 Krajevni nadzornik Podbrezij Joè Papler obodklopu nizkonapetostnih odcepov v jamborskitransformatorski postaji Posavec – Foto: Drago Pap-ler

Ker se stanje ni izbolj{alo in so bile redukcije potrebneves december 1983, je Elektro Gorenjska za bolj{einformiranje odjemalcev objavila v Gorenjskem glasu9. decembra 1983 podroben na~rt omejevanja porabeelektri~ne energije s seznamom krajev po skupinah, kiso jih izmenoma odklapljali. Redukcije so bile vsakdelavnik od ponedeljka do vklju~no petka od 19. do23. ure, deùrni po nadzorni{tvih pa so odklapljaliposamezne odvode po transformatorskih postajah injih pozno pono~i v enakem vrstnem redu spet postop-no priklapljali. Z odklapljanji so imeli veliko dela inskrbi, saj so jih najbolj skrbela pregreta stikala. 23.decembra 1983 je deèvje napolnilo re~na korita,elektrarne so delale z ve~jo mo~jo in redukcije so bileukinjene. Ostala je prva stopnja omejitev, ki jezahtevala polovi~no osvetljevanje z javno razsvetlja-vo, uga{anje reklamnih napisov in dodatno ogrevanjeposlovnih prostorov.

Referendum o zdruìtvi v sestavljeno organizacijo Elektrogo-spodarstva Slovenije

31. januarja 1984 je bil v vseh temeljnih organizacijah zdruènega delaelektrogospodarstva in premogovni{tva izveden referendum o »Spremem-bah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o zdruìtvi v sestavljenoorganizacijo Elektrogospodarstva Slovenije.« Referendum je v celoti uspel.Za novo organizacijo je glasovalo prek 17.000 delavcev, ki so zdruèvalidelo v prek 130 temeljnih organizacijah zdruènega dela v elektrogospo-darstvu in premogovni{tvu.

Monterji premagali vihar

Orkanski veter, ki je v ~etrtek, 9. februarja 1984, zve~er za~el pihatipreko Gorenjske in Primorske in je divjal tudi v petek, {e celo soboto innedeljo, je povzro~il velikansko {kodo. Sredi najhuj{ega vetra so biligorenjski elektrodistributerji è na delu. Njihova prva skrb je bila, da soelektri~no omre`je toliko usposobili, da bi bila elektrika ponovnodostopna ob~anom in {e zlasti industriji. Vihar se je v soboto {e boljrazbesnel, v nedeljo nekoliko umiril in le ob nad~love{kih naporih jegorenjska industrija v ponedeljek, 13. februarja 1984 zjutraj lahko za~elaz delom. Ob maksimalnih naporih 21 ekip Elektra Gorenjska in 5 ekip izElektra Ljubljana so odpravili preko 500 defektov na distribucijskihnapravah. Koordinacija dela in angaìranje {tevila ekip je bilo optimalno,

70

40 let

Omejitve elektri~neenergije

Zaradi izpada Nuklearne elektrarneKr{ko in nizkih dotokov vode je pri{lodo pomanjkanja elektri~ne energije velektroenergetskem sistemu Slovenije.Zato je skladno z odlokom o za~asnihukrepih za zmanj{anje porabe elektri~neenergije po ~lenu 2 to~ka 3 – 6 odloka,kar pomeni, da morajo vsi odjemalci nadistribucijskem omre`ju (tako gospodinj-stva kot tudi delovne organizacijezmanj{ati porabo za 10 %). V primerunespo{tovanja in nedoseganja zahtevanevi{ine omejitev elektri~ne energije bomoprisiljeni izklapljati potro{nike.

Omejitve veljajo do ponovnega obrato-vanja Nuklearne elektrarne Kr{ko, to jepredvidoma do 20. novembra 1983.

DO Elektro Gorenjska(Gorenjski glas, 18. 11. 1983)

tako da so bile vse ekipe pravilno zapo-slene in oskrbljene z materialom. Ob{tevilnih ekipah, te`kih delovnih pogojih,utrujenosti in nepoznavanju terena tujihekip, ki so pri{le na pomo~, se je pri deluves ~as postavljalo vpra{anje varnosti. V~asu divjanja viharja so izvajali le provi-zori~na popravila, kasneje so ocenilipo{kodbe in pristopili k sanaciji. Najve~ji problem ob prekinitvi dobaveelektrike pri odjemalcih ni bila lu~ ali gretje, ampak problem hladilnihskrinj in molè. S sobote, 11. februarja na nedeljo, 12. februarja 1984, sov trebanjskem Trimu za~eli s proizvodnjo valovite plo~evine, ki so jo takojdobavili v Kranj za zasilno prekritje odkrite RTP Primskovo. Hitra pomo~je pri{la v pravem trenutku.

71

40 let

1984 Orkanski veter je uni~il mnoge daljnovode innizkonapetostna omre`ja na Gorenjskem – Foto:Mirko Kun{i~

Obse`ne po{kodbe zaradi orkanskegaviharja na GorenjskemOrkanski veter, ki je v dneh od 9. do 12. februarja 1984divjal na Gorenjskem, je na elektroenergetskih napravah ingradbenih objektih povzro~il veliko {kodo. Posledice sohude, po{kodb ne bo mogo~e povsod odpraviti v kratkem~asu.

Pokrivanje nastale {kode je potekalo iz sredstev zavarovanjapri Zavarovalni skupnosti Triglav, obmo~ni skupnosti Go-renjske Kranj, iz celotnega prihodka elektrogospodarstva insolidarnostnih sredstev republi{kega sklada za elementarnenesre~e. Sanacija naprav je potekala v dveh fazah; prva fazasanacije je è bila v ~asu katastrofe ter v dneh po njej, insicer v taki meri, da je bila zagotovljena dobava elektri~neenergije vsem odjemalcem. Takrat so bili napravljeni naj-nujnej{i provizoriji za napajanje stalno naseljenim odjemal-cem. Na obmo~ju TOZD Elektro Kranj je bilo po{kodovanih96 kilometrov in na obmo~ju TOZD Elektro @irovnica 32kilometrov prostozra~nih vodov visoke (srednje) in nizkenapetosti. Ogromno je bilo polomljenih drogov zaradine{tetih kratkih stikov med vodniki, tako da so bili o`ganiter jih je potrebno nadomestiti z novimi. Zaradi zeloobse`nega dela bo sanacija potekala leta 1984 in 1985.

Drago Papler(Elektrogospodarstvo {t. 7, 15. 4. 1984, str. 5)

Drago [tefe, predsednik skup{~ine ISEP

14. februarja 1984 so bile volitve nove skup{~ine posebne samoupravneinteresne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovni{tvo, na kratko:skup{~ine ISEP. V novo skup{~ino so bili izvoljeni: Drago [tefe (Energet-ska skupnost Gorenjske) za predsednika skup{~ine, Ivan Pari{ (Energetska

skupnost Ljubljana) za podpredsednika(edina profesionalna funkcija). Pred-sednik zbora uporabnikov je postal SilvoGorenc, podpredsednik pa Franc Kranjc.Za predsednika zbora izvajalcev je bilizvoljen Sre~ko Ber~i~ (RU@V), podpred-sednik Niko Ribi~ (DO Elektro Maribor).Oblikovani so bili odbor za plan inrazvoj, odbor za dru`beno ekonomskezadeve, odbor za oskrbo, odbor za samo-upravni nadzor (v njem je bil namestnikpredsednika Janez P{enica) in odbor zaljudsko obrambo in dru`beno samoza-{~ito, ki mu je predsedoval Drago [tefe.

Kranjski terminal

Marca 1983 je bilo sklenjeno prvo leto poskusnega obratovanja novega I.IBM sistem terminala, ki je bil montiran v prostorih TOZD Elektro Kranj ins CF linijo priklju~en na centralni ra~unalnik v ERC v Ljubljani. V oddelkuza prevzem in prodajo elektri~ne energije so s to pridobitvijo pospe{ilimo`nost preverjanja aùrnosti podatkov na mati~nih datotekah ERC,isto~asno pa so z interaktivnim posegom direktno prena{ali podatke izizvirnih dokumentov preko omenjenih linij na magnetne medije v

ra~unskem centru. Tako so odpadli fizi~niprenosi datotek in drugega materiala vljubljanski ra~unski center. Predvsem pa jebil doseèn takoj{en prenos podatkov vra~unalnik in ve~ja aùrnost.

72

40 let

Najte`ji mre`ni transformator v Jugoslaviji 400/110kV mo~i 300 MVA je bil 20. julija 1984 prepeljan naOkroglo – Foto: Drago Papler

Nov 400 kV dvosistemskidaljnovod za GorenjskoDaljnovod 2 x 400 kV Ljubljana –Kranj je aprila 1984 kon~no dobilzeleno lu~. 34 kilometrov dolgdaljnovod od RTP Beri~evo do RTPOkroglo (Kranj) so za~eli graditi julija1984. Nov daljnovod je bil potreben zapove~anje proizvodne kapacitete@elezarne Jesenice za dve novi 100tonski elektrooblo~ni pe~i mo~i 2 x 50MVA, obenem pa bil pomembnaokrepitev za prenosno mreò. Napa-janje Gorenjske, ki kar »kri~i« poenergiji, se bo okrepilo, ljubljanskopodro~je pa bo pridobilo rezervo.

Elektro Kranj in avtocesta

V letih 1983 – 1984 je potekala gradnja29 kilometrov dolge gorenjske avtocesteNaklo – Ljubljana, ki jo je investira Repu-bli{ka skupnost za ceste, dela pa soizvajali SGP Slovenija ceste – Tehnika,SGP Primorje Ajdov{~ina in Gradis. Zadela na elektroenergetskih napravah je bilazadolèna DO Elektro Ljubljana, TOZDElektroservisi kot glavni izvajalec, pomedsebojnem dogovoru pa so biliizvajalci tudi delavci TOZD Elektro Kranj.Za potrebe cestnih objektov so senapeljevali nizkonapetostni priklju~ki,visokonapetostni kablovodi, elektrificiralenadomestne stanovanjske hi{e v MalemNaklu in na Gorenjah pri Kranju.

Ob 60 letnici HE Sava obnovljena HE Standard

V spomin na za~etek obratovanja elektrarne Vinka Majdi~a leta 1924 so12. oktobra 1984 praznovali 60-letnico delovanja elektrarne, ki je stakratno mo~jo 200 kW in razmerah {tela v sam vrh elektrarni{kihpostrojev in omogo~ila razvoj nastajajo~e industrije v Kranju. Slovesnostje sovpadala z jubileji: 300-letnico izkori{~anja reke Save v energetskenamene, 100-letnico elektrifikacije Slovenije in 90-letnico prve uporabeelektrike na Gorenjskem. Ob tej prilo`nosti so se po temeljnih analizah inraziskavah v TOZD Elektro Sava Kranj odlo~ili, da obnovijo leta 1919zgrajeno HE Standard z generatorjem mo~i 200 kW. Agregat je bilavtomatiziran in daljinsko upravljan.

73

40 let

Spominsko obele`je prednikom

»Spominja naj na napredne in pogumne prednike,ki so s trudom in zanosom gradili elektrarno inprodrli na trg. Spomenik naj bo tudi spomin na vsedelavce, ki so v teh letih delili dobro in zlo vse zablagor potro{nikov, porabnikov elektri~ne ener-gije,« je na prireditvenem prostoru pri biv{i Maj-di~evi, sedanji HE Sava, poudaril Anton Treven,

predsednik delavskega sveta TOZD Elektro SavaKranj, in se zahvalil vsem graditeljem, obrato-valcem in vzdrèvalcem za opravljeno delo. Zatemje slovesno odkril spominsko obele`je – li~noizdelan podstavek z name{~eno staro turbino, ki seje nekdaj vrtela v elektrarni Savica v Bohinju.

D. Papler(Informacije DO Elektro Gorenjska {t. 9,

avgust – september 1984)

Helikopter je postavljal drogove26. oktobra 1984 na nedostopnemterenu nad @elezniki –Foto: Drago Papler

Napajanje Gorenjske ne bo ve~kriti~no

V ~etrtek, 17. oktobra 1985, sta si grad-bi{~e razdelilne transformatorske postajeOkroglo pri Kranju ogledala Jakob Pisker-nik, predsednik republi{kega komiteja zaenergetiko in Martin Ko{ir, republi{ki se-

kretar za ljudsko obrambo. S predstavniki elektrogospodarstva in gorenj-skega dru`benopoliti~nega ìvljenja sta se pogovarjala o problematikielektrogospodarstva in gradnji prenosnih naprav na Gorenjskem ter vodneelektrarne v Mav~i~ah.

Listina o prijateljskem sodelovanju nadzorni{tva Podbrezje ininvesticijske skupine Ko~evje

V petek, 8. novembra 1985, so se v dvorani Gorenjskega sejma v Kranjuna vsakoletnem sre~anju delavcev Elektra Gorenjska zbrali aktivnizaposleni, upokojenci in gostje. Na sre~anju 485-~lanskega delovnegakolektiva Elektra Gorenjska, ki je imel dve temeljni organizaciji v Kranju,eno pa v @irovnici, sta Ivo Rakovec, direktor TOZD Elektro Kranj in FrancGa{perlin, predsednik centralnega delavskega sveta Elektra Gorenjska,podelila priznanja delovnim jubilantom: 17 za trideset let dela, 22 zadvajset let in devet za deset let dela. Podpisali so tudi Listino o prija-

74

40 let

1985 Pobrateni skupini: Investi-cijska skupina TOZD Elektro Ko-~evje in nadzorni{tvo PodbrezjeTOZD Elektro Kranj – Foto: DragoPapler

teljskem sodelovanju nadzorni{tva Podbrezje inInvesticijske skupine Ko~evje, ki sta leta 1984sodelovali pri odpravi posledic orkanskega vetra in jemed njima pri{lo do trajnega prijateljstva.

Srednjero~no obdobje 1986 – 1990

V zahtevni tehnologiji je imela Elektro Gorenjska enonajdalj{ih tradicij, kar se je odraàlo v kadru, ki je bilpripaden, strokoven, po`rtvovalen. V srednjero~nemobdobju 1981 – 1985 so bile poleg nizkonapetostnegaomre`ja, daljnovodov 10 kV in 20 kV in pripadajo~etransformacije zgrajene: RTP Radovljica, RTP [kofjaLoka, RTP Primskovo. Leta 1985 je bila vklju~ena vdaljinsko upravljanje tudi RTP Medvode. NaGorenjskem je obratovalo 15 distribucijskih razdelilnihpostaj z 32 transformatorji ter dve pomembnej{irazklopi{~i – razdelilna postaja Primskovo in razdelilnapostaja Naklo. Na obmo~ju Elektra Gorenjska je sistemdaljinskega nadzora in vodenja dosegel tako stopnjo,

75

40 let@led 1985Zaradi `ledu v dneh od 12. do 15. novembra 1985je nastala na elektroenergetskih napravah TOZDElektro Kranj velika {koda. @led se je pojavil vvi{inskem pasu od 500 do 1000 metrov nadmorskevi{ine, v dolo~enih primerih je nanj vplival tudiveter. Zaradi `leda so bili direktno ali posredno –zaradi podrtega drevja, po{kodovani 10 in 20 kVdaljnovodi ter nizkonapetostna omre`ja v {kofje-lo{ki, kranjski in trì{ki ob~ini. Najbolj prizadetaobmo~ja so bila v ob~ini [kofja Loka: dolinaHrastnice, Poljanska dolina, Sel{ka dolina, okolicaStarega vrhain podro~je Lubnika; v ob~ini Kranj:obmo~je Jo{ta, vzno`je Krvavca, [entur{ke gore,doline Kokre, Jezerskega, Nemilj, Podblice inJamnika; v ob~ini Trì~: obmo~je Ljubelja in okliceKrièv. Najbolj po{kodovane so bile naprave naobmo~ju Lo{kega hribovja, to je predelu sti~i{~aGorenjske in Primorske, kjer je mo~an `led vprerezu meril do 10 centimetrov. Nekatera obmo~jaso bila nedostopna in neprevozna zaradi podrtegadrevja. S pomo~jo krajanov so bile za~asno urejenepoti. Za odpravo okvar je bil angaìran vesmonterski kader, vklju~eni so bili tudi delavcidrugih dejavnosti, ki so bili za ta dela usposobljeni;delavci skupine javne razsvetljave, konzumnegaoddelka, gradbenih skupin, monta`ne skupine,delavci z obmo~ja neprizadetih nadzorni{tev tertehni~ni kader. Na pomo~ so prisko~ili delavci

Dalekovoda Zagreb, prizadeti krajani, vojaki{kofjelo{ke garnizije, ~lani Planinskega dru{tva[kofja Loka, Gorske re{evalne slu`be in Gozd-nega gospodarstva Kranj. Delo je potekalo vizrednih razmerah od jutra do ve~era, opravljenaso bila fizi~no zelo naporna in odgovorna dela.Najprej so bili usposobljeni visokonapetostnidaljnovodi, nizkonapetostna omre`ja pa so bilaprovizori~no popravljena. Dolo~eni deli elektri~nemreè so bili dobesedno zasuti z drevjem, za kar jekot tipi~ni primer nizkonapetostni priklju~ek zaRTV pretvornik Lubnik, do katerega je bil poloènsnopasti kabel po drevju in tleh. Posebnost `leda jebila, da je trajal, pri{el je v ve~ valovih. Ko sodelavci na terenu è zasilno popravili naprave, jepri{lo do dodatnih obremenitev `leda, posledica jebilo novo lomljenje drevja na elektri~no mreò inokvare so se za~ele ponavljati. Zaradi velikonastalih kratkih stikov, ki so se pojavljali nadaljnovodih, je bilo potrebno izdelati sproti revi-zije stikal v razdelilnih transformatorski postajah.Prete`ni del odjemalcev je bil z elektri~no energijopreskrbljen è v petek, 15. novembra 1985, vsoboto in nedeljo pa so delavci TOZD ElektroKranj popravili {e posamezne odcepe za nekatereodjemalce.

Drago Papler

(Elektrogospodarstvo, {t. 12,23. december 1985)

@led je povzro~il veliko {kode –Foto: Drago Papler

da so nadzorovali vse pomembnej{e distribucijske RTP, vendar ne vseenako kvalitetno. Bodo~e naloge v prihodnjem obdobju 1986 – 1990 sobile prav {irjenje daljinskega nadzora in upravljanje najpomembnej{ihrazklopi{~ in teì{~nih postaj v visokonapetostni mreì ter zagotavljanjekvalitetnih zvez in {irjenje programske opreme za procesni sistemvodenja. Razvojni vidiki pri nadaljnji izgradnji elektroenergetskegasistema na Gorenjskem so zahtevali vse ve~jo tehnolo{ko zahtevnost, sajso morali poleg skrbi za nemoteno dobavo energije posve~ati pozornostkvaliteti, ki se je odraàla v zmanj{anju izgub. Dolgoro~ni cilj je bilooptimalno in varno obratovanje, zato so na~rtovali postavitev noverazdelilne transformatorske postaje v Trì~u 110/20 kV, mo~i 2 x 20 MVA,s pripadajo~im daljnovodom 2 x 110 kV, razdelilne transformatorskepostaje na Zlatem polju v Kranju 110/20 kV ter druga transformatorja vRTP [kofja Loka 110/20 kV in RTP Radovljica 110/20 kV. Planirali soavtomatizacijo v srednjenapetostnem omre`ju in vklju~evanjekondenzatorskih baterij za zmanj{anje pretokov jalovih mo~i.

Daljnovod Naklo – Radovljica: staro za novo

Delavci Dalekovoda Zagreb so aprila 1986 podrli èlezo-betonske daljno-vodne drogove od razdelilne transformatorske postaje Naklo doRadovljice. Na trasi 110 kV daljnovoda, ki je bil zgrajen pred {tiridesetimi

76

40 let

Osebne dohodke elektromonterjev izena~iti z rudarjiDelovna organizacija Elektro Gorenjska je pripravila 4.marca 1986 razpravo o problematiki nizkih osebnihdohodkov proizvodnih poklicev – elektromonterjev vdistribuciji. Razgovora v radovlji{kem nadzorni{tvu se jeudeleìla tudi podpredsednica republi{kega sveta Zvezevsindikatov Slovenije Francka Herga ter predstavniki delovneorganizacije Elektro Ljubljana ter Elektro Gorenjska. Vrazpravi so delavci opozorili na izredno te`ke delovnepogoje, problematiko prehrane na terenu, poklicna obolenja,mo`nostih skraj{anja delovne dobe, pokojnine upokojenihmonterjev, primerjavo z osebnimi dohodki rudarjev, o~itkejavnosti v sredstvih javnega obve{~anja in odjemalcev obpodraìtvah, ~e{ »zopet si boste popravljali pla~e,« dejanskopa se to ni~ ne odraà pri osebnih dohodkih. Zna~ilna jedosti visoka starostna struktura elektromonterjev, saj mladipo prihodu iz JLA kmalu zapu{~ajo monterske vrste.Fluktuacija je visoka, delavci pa odhajajo v industrijo,turizem in celo dru`bene dejavnosti. Delo je strokovno, za-htevno, kjer je treba {ir{e poznati elektroenergetske naprave,se stalno izobraèvati z napredkom. Delavci opravljajo dela,kjer so stalno v ìvljenjski nevarnosti zaradi morebitnenapetosti dotika. V primeru okvar v vsakem ~asu in pogojihdela nemudoma z zavestjo in visoko moralo, hitijoodpravljati okvare, kar se je videlo pri odpravi okvar zaradiorkanskega vetra leta 1984 ali `ledu leta 1985, ko je bilo

delo opravljeno z odgovornostjo. Kaj se lahko zgodi, ~edistribuciji zmanjka strokovnega kadra in se to odraà vprimerih odprave okvar? Kak{no {kodo lahko utrpi indu-strija, ~e bo brez energije? so se vpra{ali prisotni obzaskrbljujo~ih podatkih kr~enja monterskih vrst. Za kader, kise upokoji, ne dobijo ustreznega nadomestila, mladi odhaja-jo, za {tipendije pa tudi ni pravega zanimanja. Monterskikader je klju~nega pomena, a je v sistemu delitve osebnihdohodkov preslabo nagrajevan in stimuliran. Bole~e soprimerjave z osebnimi dohodki v industriji z obratnimielektri~arji. Ker kader odhaja, je ponekod è ogroènoorganiziranje delovnega procesa in obratovalne pripravlje-nosti v primeru okvar na elektroenergetskih napravah.Osebni dohodki se vedno usklajujejo z rastjo gospodarstva,vendar energetska stroka pada v merila povpre~nosti, kamorne sodi …

Kot kaèjo vsi osnovni ekonomski pokazatelji, jerazporejena masa za osebne dohodke v distribuciji o~itnopremajhna in bi bilo potrebno zagotoviti dodatni del mase.Prisotni so kot zaklju~ek ugotovili, da monterji v distribucijielektri~ne energije delajo v enako te`kih pogojih kot rudarjiin enakopravno z njimi prispevajo k skupnemu prihodku.

Drago Papler(Elgo, 3, 24. 3. 1986, str.8)

leti, je bilo osemintrideset no-silnih to~k. Po kon~anih ru{it-venih delih so na istem

koridorju è pri~eli z gradnjo novega dvosistemskega 110 kV daljnovodaod nove razdelilne transformatorske postaje na Okroglem pri Kranju doJesenic za potrebe napajanja Jeklarne 2 z elektri~no energijo.

Hidroelektrarna Mav~i~e

Na podro~ju prenosa elektrike, za kar je skrbela delovna organizacijaSavske elektrarne Ljubljana, so bile leta 1986 velike nalo`be pri izgradnjirazdelilne transformatorske postaje Okroglo, {iritvi stikali{~a pri vodnielektrarni Moste, postavljanju 400 kV daljnovoda od Beri~evega doOkroglega in v nadaljevanju dvosistemskega 110 kV daljnovoda doJesenic ter izgradnji vodne elektrarne Mav~i~e z mo~jo 38 MW.Ob ob~inskem prazniku ob~ine Kranj je bila 31. julija 1986 sve~anaotvoritev hidroelektrarne Mav~i~e, ko je bil vklopljen v obratovanje prviagregat 19 MW mo~i, drugi z enako mo~jo je stekel v pogon oktobra

77

40 let

Nadzidava upravne stavbe TOZD Elektro Kranj naPrimskovem v letih 1985–1986 – Foto: Drago Papler

Klub upokojencev Elektra GorenjskaLeta 1986 ustanovljen Klub upokojencev ElektraGorenjska je imel osnovni namen ohranjati neposrednestike s sodelavci, ki so s svojim delom do upokojitveprispevali k razvoju delovne organizacije in delovnim po-gojem za bodo~e generacije. Usmeritve kluba bodo pove-zovanje upokojenih in aktivnih sodelavcev ter razvijanjekulturne, {portne in druàbne dejavnosti, organiziralibodo strokovne ekskurzije (pripravljalni odbor je organi-ziral pet ogledov novih elektroenergetskih naprav inobjektov) zanimivih elektroenergetskih naprav. Zamiselni nova, stanovsko povezovanje upokojencev è uspe{nodeluje v Emoni, Litostroju, Ljubljanskih mlekarnah,Nami, Lesnini, vendar so tovrstni klubi {e redko organi-zirani. Klub upokojencev Elektro Gorenjske je imel sede`v Kranju v Domu upokojencev. Sedem~lanskemu izvr{ne-mu odboru je predsedoval Mile Vozel, podpredsednik jebil Igor Mervi~, tajnik pa Bogomir Gr~ar.

Drago Papler(Elgo, {t. 7, 15. 7. 1986, str. 14)

1986 Hidroelektrarna Mav~i~e zmo~jo 38 MW je bila slavnostnoodprta 31. julija 1986 ob ob~in-skem prazniku Kranja. – Foto: Dra-go Papler

1986. Hidroelektrarna Mav~i~e je bila zadnji energetski objekt iz prej-{njega srednjero~nega obdobja in edini proizvodni slovenski elektroener-getski objekt v gradnji. Po sporazumu med ob~ino Kranj in investitorjemSavske elektrarne Ljubljana iz leta 1980 je bilo predhodno zgrajenokanalizacijsko omre`je in ~istilna naprava v Zarici.Po 33 letih, ko je za~ela obratovati HE Medvode, so ponovno na Savi daliv obratovanje novo hidroelektrarno, HE Mav~i~e. Bila je rezultat doma-~ega znanja in pameti in po tehni~nih karakteristikah, re{itvah in vgrajeniopremi najsodobnej{i energetski objekt. V obratovanje jo je s pritiskom nagumb vklopil predsednik izvr{nega sveta Socialisti~ne Republike SlovenijeDu{an [inigoj. Ob tej prilo`nosti je bila podeljena plaketa Nikole Teslepredsedniku skup{~ine samoupravne interesne skupnosti za elektrogospo-darstvo in premogovni{tvo Slovenije ISEP in direktorju Elektra GorenjskaDragu [tefetu. Ob kranjskem ob~inskem prazniku 1. avgustu 1986 je bilapodeljena velika plaketa ob~ine Kranj in`. Francu Vov~aku za strokovnovodenje izgradnje HE Mav~i~e in delovni organizaciji Savske elektrarneLjubljana za izjemno sodelovanje pri gradnji elektroenergetskih objektov vob~ini Kranj.

Enourni mrk na ~rni petek, 1. avgusta 1986

Razpad zahodnega dela elektroenergetskega sistema Jugoslavije nazloglasni »~rni petek«, 1. avgusta 1986, ob 14 uri in 52 minut, ko jezaradi pre{ibke povezave na 220 kV nivoju pri{lo do poru{itve sloven-skega in delne poru{itve jugoslovanskega elektroenergetskega sistema, jepovzro~il ogromno gospodarsko {kodo.

V distrubuciji vre …

Na seji delavskega sveta TOZD Elektro Kranj 12. septembra 1986 sodelavci izrazili nezadovoljstvo nad vi{ino izpla~il akontacije osebnihdohodkov za mesec avgust 1986 in stali{~em izvr{nega odbora ROSenergetike Slovenije ter zavzeli stali{~e, da se nikakor ne morejo strinjati znjunimi zaklju~ki, ker osebni dohodki v TOZD Elektro Kranj mo~nozaostajajo za osebnimi dohodki v podobnih poklicih v drugih organi-zacijah zdruènega dela ob tem, da delavci Elektra Kranj v polni meriizpopolnjujejo svoje delovne obveznosti. Delavski svet je zahteval sklicposebnega zbora delavcev, na katerem mora biti obvezno prisoten tudipredstavnik odbora za spremljanje in izvajanje usmeritev resolucije zarazporejanje dohodka v letu 1986 (Republi{ki komite za delo) inpredstavnik izvr{nega odbora ROS energetike Slovenije. Problematiko soobravnavale tudi dru`benopoliti~ne organizacije TOZD Elektro Kranj 16.septembra 1986 ter dale vso podporo zaklju~kom delavskega sveta.

78

40 let

79

40 let

80

40 let

Matija Kenda, delovni predsednik na izrednem zborudelavcev TOZD Elektro Kranj ob problematiki osebnihdohodkov 25. septembra 1986: »V slovenskem elektro-gospodarstvu so nepravilna delitvena razmerja po panogah.Osebni dohodki se v javnosti prikazujejo z etiketo pov-pre~ja, po sistemu segedin golaà. Nerazumljivo se mi zdi,da se ta povpre~ja za celotni sistem skupaj prikazujejo in nepo panogah. Nekdo ima na kro`niku zelje, drugi meso, vsiskupaj pa jemo dober segedin. Vendar povejmo, kdo pojemeso, saj distribuciji ostane le zelje?!«

(Elgo, {t. 10, 20. 10. 1986, str. 1)

Skraj{ana pot podatkov

Leta 1986 so v TOZD Elektro Kranj pri~eli s paketnimprenosom vseh podatkov po VF liniji na posebnodatoteko v ra~unski center v Ljubljani. S tem se jebistveno skraj{al ~as od zajemanja podatkov ternjihove obdelave. Isto~asno so precej prihranili pristro{kih, saj ni bilo ve~ potrebno prena{ati disket v ERCLjubljana. Aprila 1986 so za~eli v kranjskem oddelkuza prevzem in prodajo elektri~ne energije z inte-raktivnim delom nekaterih podatkov aùriranja (ro~niobra~un ter popravek obra~una). S tem je bilo omo-go~eno direktno spremljanje podatkov na mati~nidatoteki ter takoj{nja izdelava to~nih obra~unovoziroma popravkov obra~unov. Preko VF linij so dobilitudi povratne informacije o pora~unu, ki se je kom-pletno prikazal na ekranu oziroma izpisal na tiskalniku,ki je bil montiran v TOZD Elektro Kranj. Prenospodatkov je potekal preko modemov ter lastnih linijmed TOZD Elektro Kranj ter centralnim ra~unalnikomERC v Ljubljani.

81

40 let

Lipnica in Brezje na 20 kVDaljnovoda RTP Zlato polje – Lipnica in RTPZlato polje – Brezje, ki tvorita zanko s pre~nopovezavo preko Podnarta in z elektri~no energijonapajata vasi Naklo – Podbrezje – Oto~e doPodnarta ter desni breg Save do Okroglega, prekoBesnice do Lipnice, sta bila od 20. decembra 1986napajana z 20 kV napetostjo. »Prehod daljnovodovz 10 na 20 kV obratovalno napetost je bil potreben,da so se izbolj{ale napetostne razmere na temobmo~ju, saj sta bila daljnovoda v skupni dolìni39 kilometrov in z 62 transformatorskimi postajamiobremenjena s 3,3 do 3,5 MW mo~i. S prehodomna 20 kV napetostni nivo so se pri istih presekihzmanj{ali padci napetosti, pove~ala se je prenosnamo~. Omogo~ena je bila mo`nost kompletnegaprenapajanja obeh daljnovodov, kar je bilo prej pri

napetosti 10 kV zaradi prevelikih tokov è pro-blemati~no. Hkrati pa je tudi pridobljena mo`nostprenapajanja kranjskega obmo~ja iz Elektra @irov-nica in obratno s povezavami na radovlji{ki 20 kVsistem pri Brezjah in Lipnici,« je povedal vodjaobratovanja TOZD Elektro Kranj in`. Peter Lavtar.Delavci nadzorni{tva Podrezje, nadzorni{tva Stra-ì{~e, gradbene skupine Trì~, gradbene skupineKranj so obse`no delo opravili v dveh letih. Zame-njali so celotno izolacijo, zanka zveznih daljnovo-dov ima v celoti vodnike Al-Fe 70 mm2, razen na èobstoje~ih kratkih odsekih so ostali vodniki prvot-nega preseka Al-Fe 50 mm2. Zamenjana je bilacelotna transformacija in oprema transformatorskihpostaj z 20 kV.

(Elgo, {t. 6, 28. 4. 1987, str. 5)

V ~asu predelave transformatorskepostaje – TP Dolenja vas Podbrezjein montaè 20 kV opreme je na-pajanje odjemalcev potekalo prekoprovizori~ne blindirne monta`netransformatorske postaje – Foto:Drago Papler

Male HE na pohodu

Naraslo je zanimanje zasebnikov za gradnjomalih vodnih elektrarn na Gorenjskem. Konecleta 1986 sta bili dani v obratovanje dvezasebni elektrarni na Kokri v kranjski ob~ini inCesarjeva v Bohinju; obratovale so lahko vizrednih razmerah oto~no, kar je bilopomembno za potrebe splo{nega ljudskegaodpora (SLO). Podobna mala hidroelektrarna,imenovana tudi MHE 920 v Dav~i, ki jo jezgradila TOZD Elektro Sava Kranj, je za~elaleta 1987 obratovati kot ena izmed sto malihHE iz programa SLO. Kot so kazali podatki, seje uresni~ila postopna jasna dru`bena usme-ritev izkoristiti ~imve~ majhnih vodotokov, sajje bila Gorenjska siroma{na z energetskimi ozi-roma vodnimi dobrinami in je morala vsopotrebno energijo dobiti iz drugih delovrepublike.

Raz{iritev 110 kV stikali{~a HE Moste

Obsegala je izgradnjo dveh dodatnih polj vprvi fazi, ki so bila potrebna za napajanje nove

82

40 let

1987 Hidroelektrarna Dav~a (na sliki) z dvemageneratorjema mo~i 270 kW je bila zgrajena leta 1987.Istega leta je bila rekonstruirana tudi hidroelektrarnaRudno (zgrajena leta 1935) z generatorjem mo~i 175 kW– Foto: Drago Papler

RTP Jeklarna 2 Jesenice. V okviru raz{iritve se je izvajala tudirekonstrukcija obstoje~ega stikali{~a, in sicer sekundarni del (zamenjavarelejnih za{~it, komandne plo{~e, naprav za meritve in signalizacijo).Montirana je bila nova telefonska centrala z napravami za zveze inkomandna miza s posrednikom. Stikali{~e je bilo pomembno vozli{~e,predvsem za @elezarno Jesenice. Da je bilo mo`no kon~ati z deliraz{iritve je bila potrebna zamenjava pre~k na obstoje~ih portalih, kar jebilo povezano s popolnim izklopom stikali{~a. Le-to pa je bilo povezano zza~etkom obratovanja v RTP Okroglo aprila 1987. Zaradi potrebe ElektraGorenjska, da je bila z majem 1987 napajana nova RTP Jesenice 110/20kV, so bili roki medsebojno zelo napeti in pogojeni. Zaradi zamude Iskrepri dobavi daljinskihkomand so se 30. marca1987 dispe~erji iz ob-mo~nega centra vodenjaBeri~evo preselili na loka-cijo v RTP Okroglo, kjerso opravljali operativnefunkcije. Prestavitev Ob-mo~nega centra vodenjaSavskih elektrarn je tra-jala leto dni. Tehni~nipregled 400 kV stikali{~ain transformatorja 300MVA je bil 4. junija 1987in takoj zatem se jepri~elo poskusno obrato-vanje RTP z lokalnim vo-denjem.

83

40 let

Joè in Martin v pokojuSodelavci iz tehni~nih slu`b TOZDElektro Kranj so se tovari{ko posloviliod Joèta Koèlja, nadzornika Kranja(peti v prvi vrsti) in Martina Dolinarja,vodje gradbene skupine Kranj (sedmi vprvi vrsti), ki sta po polni delovni dobiv elektrogospodarstvu od{la v zaslu-èni pokoj. Na sliki ves tehni~nioperativni kader TOZD Elektra Kranjiz leta 1987 – Foto: Drago Papler

(Elgo, {t. 6, 28. 4. 1987, str. 4)

Velike prenosne investicije na Gorenjskemuresni~ene

Od marca 1985 do julija 1987 so Savske elektrarne Ljubljana naGorenjskem zgradile naslednje investicijske objekte: DV 2 x 110kV HE Mav~i~e – @abnica dolìne 4,7 km, DV 2 x 400 kVBeri~evo – Okroglo dolìne 31 km, DV 2 x 110 kV Okroglo –Jeklarna 2 (Jesenice) dolìne 26,3 km, DV 110 kV Okroglo –Radovljica, odsek Dobro polje – Radovljica dolìne 3,2 km, DV110 kV Moste – Radovljica, odsek Hlebce – Radovljica dolìne3,4 km, DV 35 kV Naklo – Asfaltna baza (Trì~) dolìne 2,2 km,DV 35 kV Moste – Radovljica, prestavljen iz lesenega naobstoje~i èlezni 110 kV (tip Jelka) dolìne 2 km, DV 2 x 110 kVrazplet Okroglo (5 dvosistemskih priklju~nih daljnovodov)dolìne 3,4 km, DV 2 x 110 kV Moste – @elezarna, vzankanje vRTP 110/35/5 kV Jeklarna 2 (Jesenice) dolìne 1,8 km, DV 2 x110 kV Kle~e – [kofja Loka – Okroglo, odsek DV 2 x 110 kV[kofja Loka – Gode{i~ dolìne 1,9 km. Ukinili so provizorije inobstoje~e DV 110 kV na Okroglem in pred RTP Naklo terizdelali nove priklju~ke DV 110 kV na RTP Naklo, prestavili 110kV DV pred RTP Moste, povezali oziroma prevezali daljnovodev RTP Kle~ah v Gode{i~u in [kofji Loki ter demontirali 110 kVdaljnovodov v dolìni 29,7 km.


Daljnovod in RTP Jesenice 110/20 kV

Konec julija 1987 je bil pod investitorstvom DO Elektro Gorenjska zgrajenin vstavljen v poskusno obratovanje 2 x 110 kV daljnovod RTP HE Moste– RTP Jesenice in razdelilna transformatorska postaja Jesenice 110/20 kV.Dvosistemski 110 kV daljnovod je zgrajen na 9,4 kilometra dolgi novi trasis 33 jeklenimi drogovi tipa sod, na katere so name{~eni vodniki presekaAl-Je 240/40 mm2 in kabel SLK za strelovodno vrv, ki obenem sluì tudi zaprenos informacij. Trasa je bila dokaj problemati~na, dvakrat je pre~kalareko Savo, dvakrat èlezni{ko progo Jesenice – Nova Gorica, petdaljnovodov, od tega vse obstoje~e daljnovode, ki napajajo @elezarnoJesenice. Daljnovod, ki je bil potreben za napajanje nove RTP Jesenice inperspektivno kasneje (po letu 2005) s podalj{kom {e RTP Kranjska gora, seje pri~el graditi leta 1985. Vzrok za dalj{o ~asovno izvedbo je bilopomanjkanje sredstev, delni vzrok pa je bil tudi v prezasedenosti izvajalcaDalekovoda Zagreb, ki je na Gorenjskem gradil leta 1985 in 1986 tudidaljnovod 2 x 400 kV Okroglo – Jeklarna 2, s celotnim razpletom naOkroglem. V 110 kV stikali{~u sta bili v prvi etapi izvedeni dvedaljnovodni polji 110 kV z dovozom iz RTP HE Moste in vgrajen transfor-mator 110/20 kV, mo~i 20 MVA. V 20 kV stikali{~u je bilo montiranih 15celic 20 kV s {estimi odvodi: v tej fazi je bila vgrajena tudi kompenzacija2,4 MVA. Kasneje bo dograjen {e 110 kV dovod iz RTP @elezarne in 110kV odvod za bodo~o RTP Kranjsko goro. V kon~ni fazi bo RTP Jesenice110/20 kV imela: tri transformatorje po 40 MVA mo~i, tri daljnovodna 110kV polja, 30 celic 20 kV. RTP bo daljinsko vodena iz DCV Kranj naZlatem polju. Izgradnja RTP Jesenice je bila potrebna zaradi pove~ane

84

40 letZadnja doma~ija dobila lu~

30. julija 1987 je doma~ija Lindav v dolini Dov naJezerskem kot zadnja stalno naseljena stanovanjskahi{a v ob~ini Kranj dobila elektriko. Po objaviodmevnega ~lanka v regijskem ~asniku Gorenjskiglas, da Lindavovi {e vedno uporabljajo petrolejko,likajo na oglje, kuhajo na {tedilnik na drva inperejo na roke, je stekla {ir{a dru`bena akcija medkranjsko ob~ino, krajevno skupnostjo Jezersko,Gozdnim gospodarstvom Kranj in Elektrom Kranjo mo`nosti elektrifikacije zaselka Zabukovec. Prvidogovor je bil è leta 1985, vendar se je zataknilopri zbiranju finan~nih sredstev, dokon~en dogovorje bil sklenjen 16. aprila 1985. Za priklop na novotransformatorsko postajo Zabukovec sta bila dvainteresenta – stanovanjski objekt Lindav na Sp.Jezerskem {t. 13 in bli`nji po~itni{ki objektkranjskega Gozdnega gospodarstva, kasneje pa jeDomplan Kranj, ki zastopa Kranjsko samoupravnostanovanjsko skupnost, sporo~il, da se predvidi tudielektrifikacija ni`je leè~ega, delno poru{enega

objekta. Investiranje je prevzela Krajevna skupnostJezersko, izvajanje elektromonta`nih del TOZDElektro Kranj, gradbena dela pa je opravilo Gozdnogospodarstvo Kranj, Krajevna skupnost Jezersko,Lindavovi oz. KOGP Kranj. Projektivni biro DOElektro Gorenjska je izdelal projekt in s pomo~joostalih pridobil upravno tehni~no dokumentacijo.Maja 1987 so se pri~ela dela in do kranjskegaob~inskega praznika 1. avgusta je bil 20 kVdaljnovod v dolìni 1,5 kilometra s 24 drogovi invodniki Al-Fe 3 x 35 mm2 zgrajen. Isto~asno je bilazgrajena transformatorska postaja Zabukovec nalesenem A-drogu s transformatorjem mo~i 50 kVA,20/0,4 kV ter poloèn nizkonapetostni kabel dopriklju~nih kabelskih omaric na objektih. S sim-boli~nim pritiskom na stikalo zunanje lu~i je objektpredal namenu predsednik kranjske ob~inskeskup{~ine Ivan Torkar.


porabe odjema na {ir{em obmo~ju Jesenic ter zaradi gradnje cestnegapredora skozi Karavanke. Napajanje predora je bilo predvideno ponovozgrajenem 20 kV daljnovodu iz nove RTP Jesenice. Rezervnonapajanje predora je bilo v za~etku po obstoje~em 20 kV daljnovodu zJesenic, kasneje pa po 20 kV kablovodu iz nove RTP Jesenice. Obstoje~aRTP Jesenice 35/10/20 kV je bila preimenovana v RTP Ukova. Po prehoducelotnega jeseni{kega podro~ja srednje napetosti z 10 na 20 kV nivo jeRTP Ukova pre{la na obratovanje s transformacijo 35/20 kV. Z uvedbo110/20 kV napetosti je zgornjesavsko obmo~je Gorenjske pre{lo v tretjoetapo elektrifikacije, po obdobjih, ko je bil v prvi etapi leta 1915 odelektrarne @irovnica do Jesenic zgrajen prvi 10 kV daljnovod in drugi etapileta 1960, ko je bila zgrajena RTP Jesenice na 35/10 kV nivoju.

Ra~unalniki v pomo~ pri delu

Leta 1987 so v Elektru Gorenjska pri~eli uporabljati prve PC-je (osebnira~unalniki), sprva v administrativne birotehni~ne namene, proti konculeta 1987 pa tudi kot urejevalnike datotek in preglednic Lotus predvsem zapodro~je slu`be za ekonomiko in plan, izra~unov obratovalnepripravljenosti, kalkulacij ponudbenih elementov v investicijah. Leta 1988so pri~eli z zbiranjem podatkov za zbirni prikaz elementov visokona-petostne mreè (paso{ naprav). Ra~unalnik so za~eli uporabljati pri risanjustandardnih elementov za tipske projekte transformatorskih postaj.

85

40 let

Demontirali zra~no omre`je vstarem mestnem jedru [kofje Loke

Tiso~letno mesto [kofja Loka, ki jeelektriko dobilo prvo v Sloveniji, leta1894, je s pomo~jo prizadevanj ElektraKranj dobilo prvotno obliko. V nadzor-ni{tvu [kofja Loka so se na~rtno lotilizamenjave dotrajanih zra~nih vodov, ki so

sluìli svojemu namenu preko 50 let. @e ob praznovanju tiso~letnicemesta so odstranili zra~no omre`je na Mestnem trgu, Blaèvi ulici inCankarjevem trgu ter poloìli zemeljske kable. Kasneje so se delanadaljevala v Blaèvi ulici, na Kapucinskem mostu in okrog po{te. Nazadnji poseg v starem mestnem jedru – na Spodnjem trgu – pa so setemeljito pripravili in è leta 1986 poloìli zemeljske nizkonapetostnekable in vgradili kabelske omarice. Leta 1988 so odstranili zadnje deledotrajanega nizkonapetostnega omre`ja. Tako je Spodnji trg dobil prvotnoobliko brez zra~nih vodov in stre{nih stojal. Tako je [kofja Loka kot drugonajstarej{e mesto na Slovenskem, ki je tiso~letnico praznovalo leta 1973,tako ponovno dobilo podobo iz 19. stoletja.

Hitra izgradnja daljnovoda Moste – Bled

Obmo~je Bleda je bilo enostransko napajano po slabem 35 kV lesenemdaljnovodu iz RTP Radovljica. Prepotrebna izgradnja 110 kV daljnovodaMoste – Bled pa je bila vklju~ena po programu samoupravne interesneskupnosti elektrogospodarstva in premogovni{tva ISEP (energetskasredstva) {ele za prihodnji srednjero~ni program. Zato so se v TOZDElektro @irovnica zaradi velikih potreb napajanja obmo~ja Bleda inBohinja z novim daljnovodom odlo~ili, da se tega zalogaja lotijopred~asno in za izgradnjo namenijo lastna sredstva iz amortizacijeosnovnih sredstev. Odlo~itev je padla na za~etku leta 1987; lokacijskadokumentacija je bila pripravljena aprila, decembra 1987 pa je nov 110kV daljnovod Moste – Bled è {el v poskusno obratovanje. V zelo kratkem~asu devetih mesecev je bila celotna gradnja izvr{ena in je za tovrstnadela, {e posebno tista, ki se financirajo iz energetskih sredstev, pravirekord brez primere. Zaradi hitre gradnje je bil objekt zgrajen z bistveno

86

40 let

1988 Z avtodvigalom so delavci nadzorni{tva[kofja Loka demontirali dotrajane vodnike in stre{nastojala, ki so è odsluìla svojemu namenu – Foto:Drago Papler

manj{imi sredstvi kot pri po-dobnih dalj ~asa trajajo~ihgradnjah. Daljnovod ima dvaj-set to~k z èleznimi jamboritipa »sod«, krià reko Savo inje dolg {est kilometrov, zgradilpa ga je Dalekovod Zagreb poprojektu IBE ElektroprojektLjubljana. Pri tem je potrebnopoudariti veliko angaìranost delavcev TOZD Elektra @irovnica inDelovne skupnosti skupnih slu`b delovne organizacije Elektro Gorenjskapri urejanju dokumentacije in pri spremljanju ter nadzoru gradnje. Zizgradnjo daljnovoda je bil na tem obmo~ju pogojen tudi prehod na 20 kVnapetostni nivo na Bledu. Z vzpostavitvijo v obratovanje je bil sistem èpriklopljen na 20 in 35 kV napetost. Hkrati je bilo v RTP Bled predelano10 kV stikali{~e na 20 kV napetostni nivo.

Daljinsko razklopi{~e @ele~e

Leta 1988 je bilo izvedeno prvo daljinsko upravljanje razklopne postaje –RP @ele~e pri Bledu. Med raz-delilno transformatorsko postajoBled in razklopi{~em @ele~e jeè prej potekal telekomunika-cijski kabel, kar so delavciSlu`be obratovanja in energe-tike delovne organizacije Elek-tro Gorenjska in TOZD Elektro@irovnica izkoristili za daljinskiprenos podatkov za potrebe RP@ele~e, ki je potekal iz Distri-bucijskega centra vodenja naZlatem polju.

87

40 let

Volitve v skup{~ini ISEP7. junija 1988 je potekel mandat skup{~ini Interesneskupnosti elektrogospodarstva in premogovni{tva ISEP,katere dosedanji predsednik je bil Drago [tefe, direktorElektra Gorenjska. Za~astno, torej neprofesionalnofunkcijo predsednika ISEP za naslednji dveleten mandatje kandidiral in bil izvoljen Silvo Gorenc, diplomiranipolitolog in direktor \ura Salaja iz Kr{kega.

(Elgo, {t. 12, 27. 6. 1988, str. 3)

Male HE Jelendol, Sorica in Mojstrana

Na obmo~ju Gorenjske so bile leta 1988 zgrajene tri male hidroelektrarnena lokaciji Jelendol, Sorica in Mojstrana. HE Jelendol in HE Sorica sta biliz dokon~no montaò naprav na zajetjih, cevovodu in strojnicah terpovezavo s srednjenapetostno elektri~no mreò povsem zaklju~eni. HEJelendol je imel en generator z mo~jo 50 kW, HE Sorica pa en generator zmo~jo 100 kW. HE Mojstrana je bila konec leta 1988 v zaklju~kugradbenih del, opravljen je bil tla~ni preizkus cevovoda, zgrajen objektzajetja in strojnice.Leta 1989 je bila izvedena montaà opreme in generatorja z dejanskomo~jo 540 kW. Male HE Jelendol, Sorica in Mojstrana so bile po zagon-skih in funkcionalnih preizkusih vstavljene leta 1989 v poskusno obrato-vanje. Leta 1989 sta bili opravljeni rekonstrukciji malih hidroelektrarn: HECerklje (iz leta 1924) z generatorjem 90 kW in HE [kofja Loka (iz leta1919) z generatorjem mo~i 282 kW.

Trì{ki novi objekti

Poleg elektrarne Lom{~ica je bila v Trì~u leta 1989 zelo pomembnaizgradnja razdelilne transformatorske postaje Trì~ 110/20 kV s stika-li{~em. Gradbena dela so bila opravljena leta 1989, monta`na dela so bilaopravljena za vso opremo. Teàve so bile zaradi financiranja in dolgebirokratske poti odlo~anja republi{ke komisije za oceno investicij in jezaradi tega potrjevanja inflacija na~ela sredstva v tak{ni meri, da jezmanjkalo sredstev za kompenzacijsko napravo in daljinsko upravljanjeobjekta. Investitor delovna organizacija Elektro Gorenjska je manjkajo~asredstva zagotovila z aneksom. Bolj nejasna je bila investicija priklju~negadaljnovoda 110 kV Okroglo – Trì~, ki je bil osnova za napajanjetrì{kega elektroenergetskega obmo~ja. Glede na razmere, ki bodo nastales pri~etkom obratovanja nove razdelilne transformatorske postaje v Trì~u,na Loki 110/20 kV, so potekala obse`na dela pri zamenjavi izolacije in

88

40 let

1989 Gradnja razdelilne transfor-matorske postaje Trì~ 110/20 kV,na Loki – Foto: Drago Papler

vodnikov ter opreme transforma-torskih postaj na 20 kV napetostninivo. Zaradi slabih napetostnihrazmer nizkonapetostnega omre`jaje bilo v gradnji nekaj novih trans-formatorskih postaj.V TOZD Elektro @irovnica je biloleto 1989 zelo uspe{no, zaklju~iliso predelave srednjenapetostneelektri~ne mreè na 20 kV nape-tostni nivo po programu iz leta1972, ostalo je le nekaj kraj{ihodcepov iz RTP Radovljica. Zaklju-~ena je bila pomembna povezava35 kV (zgrajena za 110 kV) Moste– Bled – Bohinj, ki je dolga 25 kilo-metrov, brez nje pa Bled in Bohinjne bi bila ve~ kvalitetno napajana.

HE Lom{~ica pod vodo

Gradbena dela na hidroelektrarni Lom{~ica so bila leta 1990 popolnomaizgotovljena in za funkcionalne potrebe zaklju~ena, tako da so èpreizkusili akumulacijski bazen s polnjenjem vode s srednjim pretokom1 m3/sekundo. Popolnoma je bila izgotovljena hidromehanska oprema nazapornicah in cevovod, zmontirana turbinska oprema tipa Francis ingenerator Rade Kon~ar z delovno mo~jo 1.760 kW. Nabavljen in mon-tiran je bil transformator 2,5 MVA in transformator lastne rabe 250 kVA termontirana visokonapetostna oprema s celicami. Predhodno so bilipoloèni 20 kV povezovalni kablovod med RTP Trì~ Balos in strojnicoHE Lom{~ica, ter signalni innapajalni kabli na relacijistrojnica, akumulacija ter za-jetje.

89

40 let

Janez P{enica, predsednikcentralnega delavskega svetaElektrogospodarstva Slovenije29. junija 1989 je bila prva seja novoizvoljenegacentralnega delavskega sveta, ki je {tel 39 ~lanoviz DO EGS, opazovalca iz RU@V ter tri delegateiz uporabni{kih vrst. Za novega predsednikacentralnega delavskega sveta SOZD Elektro-gospodarstvo je bil izvoljen Janez P{enica, popoklicu diplomirani elektroinènir, zaposlen kotdirektor TOZD Elektro @irovnica delovne organi-zacije Elektro Gorenjska.

Pohvale za KrvavecMaja 1989 so delavci kranjskega Gradbinca podrlistari Po~itni{ki dom Elektrogospodarstva naKrvavcu in do jeseni zgradili novega. Konferencasindikata SOZD-a EGS je na seji 30. oktobra1989 dala posebna priznanja najbolj zaslu`nim vodboru za izgradnjo nadomestnega doma naKrvavcu. Priznanja so si prisluìli Drago [tefe ssodelavci, Danilo Ritlop, Stanislav Po{trak,Venceslav Pirc in Marjan Sre{.

1990 Akumulacijski bazen hidro-elektrarne Lom{~ica v Lomu podStorì~em je bil obdan s posebnimpenobetonom – Foto: Drago Papler

90

40 let

Obratovalni dogodki 1990

Leta 1990 je bilo v TOZD ElektroKranj priklopljenih 11 novih TP10(20)/0,4 kV, 42 km daljnovodov 10(20) kV in 8 km kablovodov 10 (20)kV. Od Savskih elektrarn Ljubljana jebila prevzeta RTP Naklo 110/35 kV vupravljanje in osnovna sredstva. Zjavno mreò je bilo vzpostavljenoparalelno obratovanje {tirih tujih elek-trarn Bomba`ne predilnice in tkalniceTrì~ z mo~jo 3,2 MW.

13. septembra 1990 je bil opravljenprehod na indirektno ozemljeno nev-tralno to~ko 20 kV mreè RTPPrimskovo. Pripravljena za prehod naindirektno ozemljeno nevtralno to~koje bila RTP Jesenice 110/20 kV,vklju~no z 20 kV mreò. S prehodom na 20 kV obratovalno napetost naobmo~ju mesta Radovljica je bil zaklju~en celotni prehod srednje-napetostne mreè na obmo~ju Elektra @irovnica.

Vzpostavljena je bila VF zveza po 2 x 110 kV daljnovodu RTP Jesenice –Predor preko VF mostu po 35 kV daljnovodu Predor – Kranjska gora zaRTP Kranjska gora in krajevno nadzorni{tvo Kranjska gora. Zaradi

91

40 let

Poplave na GorenjskemNarasli potoki in reke ter zemeljski plazovi so od 1.do 4. novembra 1990 povzro~ili na distribucijskihnapravah TOZD Elektro Kranj veliko {kodo.Po{kodovani so bili 10 in 20 kV daljnovodi ternizkonapetostno omre`je v ob~inah [kofja Loka({e posebej v Sel{ki dolini), Kranj in Ljubljana[i{ka (Medvode). Po{kodovan je bil visoko-napetostni daljnovod na Zalem logu in daljnovodniodcepi za Martinj vrh, Osojno Dav~o in Ojstri vrhv nadzorni{tvu @elezniki. Po{kodovanih je bilo {eveliko drogov, vodnikov in samonosilnih kablov.Direktor TOZD Elektro Kranj in`. Ivo Rakovec jepovedal, da so angaìrali vse delavce, v @eleznikihpa so jim pomagali tudi Trì~ani. Kljub slabemuvremenu so z za~asnimi, provizori~nimi popravilizelo hitro spet zagotovili odjemalcem elektriko. VTOZD Elektro Sava Kranj, ki skrbi za vodneelektrarne na gorenjskih vodotokih, so imeli naj-ve~je teàve na [kofjelo{kem. Narasle vode vSel{ki Sori in njenih pritokih so zasule z napla-vinami vtoke v elektrarne Dav~a, Sorica, Rudno in

[kofja Loka. Ob po{kodbah, ki so bile stacioniranena jezovih, pa so bile v HE [kofja Loka zasute tuditurbinske komore.

»Z nanosom naplavin je bil prepre~en dotok vodein pri{lo je do izpadov elektrarn, ki so se avtomat-sko zaustavile. Sora v [kofji Loki je doseglastoletni nivo, kar je bilo ve~ kot tri metre nadnormalno re~no gladino. Potem ko so strokovnekomisije na terenu pregledale naprave, je so~asnopotekala sanacija za za~asno obratovanje elek-trarn,« je povedal direktor TOZD Elektro SavaKranj Darko Koèlj.

Jezovne in zaporni{ke naprave so bile po{kodovanetudi na elektrarnah Jelendol in Pristava v trì{kiob~ini ter elektrarnah Sava, Kokra in Cerklje vkranjski ob~ini. Ve~jo {kodo so prepre~ili s hitrimukrepanjem in angaìranjem vseh razpolo`ljivihdelavcev, da so zavarovali objekte.


Po poplavah na GorenjskemPrva faza zasilne sanacije se je po poplavahopravljala è v dneh od 1. do 4. novembra1990. V prizadevanju, da se usposobijo vsipomembni daljnovodi, nizkonapetostnaomre`ja in zagotovi vsem odjemalcem naprizadetem obmo~ju normalno oskrbo zelektri~no energijo, so bili angaìranirazpolo`ljivi delavci podjetja.

Najbolj problemati~na so bila popravilanizkonapetostnih omreìj in daljnovodov obstrugah reke Sore Sel{~ice in hudournikaZadnja Smoleva. Sanacija je bila opravljena vsodelovanju vodnogospodarskega in cestnegapodjetja, delno je bila prestavljena trasa.Ve~ja sanacija je bila potrebna s poglobitvijozasute struge potoka Da{njica in izdelavaopornega zidu, da voda ne bi ve~ ogroàlanaprav v pritli~ju razdelilne transformatorskepostaje 35/10 kV @elezniki.

Drago Papler(Elgo, {t. 22, 10. 12. 1990, str. 7 )

izgradnje avtoceste so bile v Elektru @irovnica opravljene prestavitve 20kV daljnovodov na odseku Vrba – Karavan{ki predor, prevezave in aktiv-nosti pri spremljajo~i elektroinfrastrukturi na platojih.Rekonstruirani sta bili HE Kranjska gora (zgrajena leta 1915) z generator-jem mo~i 152 kW in HE Kokra (zgrajena leta 1908) z mo~jo 228 kW.

Prehod iz dru`bene organizacije v javno podjetje

S 1. januarjem 1990 je bila uradno ukinjena Interesna skupnost zaelektrogospodarstvo in premogovni{tvo ISEP, posle je prevzel Republi{kikomite za energetiko. Izvr{ni svet Socialisti~ne Republike Slovenije jesprejel odlok o reorganizaciji organizacij zdruènega dela elektrogospo-darstva in premogovni{tva in ustanovitvi javnih podjetij s polno odgo-vornostjo, ki morajo v pol leta sprejeti statute. Centralni delavski svetsestavljene organizacije zdruènega dela Elektrogospodarstva, ki ga je kotpredsednik vodil Janez P{enica, direktor TOZD Elektro @irovnica jedeloval v duhu sprememb. Iz podjetij so se umaknile partijskeorganizacije, ~lanstvo se je za~elo osipati. Sindikat je doìvel prenovo.Predvolilni boj pred aprilskimi volitvami leta 1990 je posegel tudi napodro~je elektroenergetike, ki se je v glavnem odvijal okoli Rudnika urana@irovski vrh in kr{ke nuklearke. Aprila 1990 so v Sloveniji potekaledemokrati~ne volitve. Mandat za sestavo vlade je dobil Alojz Peterle,minister za energetiko je postal dr. Miha Tom{i~. Na Gorenjskem se jedelovna organizacija Elektro Gorenjska s tremi samostojnimi TOZDElektro Kranj, Elektro @irovnica in Elektro Sava Kranj pripravljala naukinitev TOZD in transformacijo v enotno javno podjetje.

92

40 let

Javno podjetje

Elektro Gorenjska, p.o.

Izvr{ni svet Republike Slovenije je 3. oktobra 1990 sprejel odlok oustanovitvi javnega podjetja za prenos elektri~ne energije in petih javnihpodjetij za distribucijo elektri~ne Energije (Ur. list RS, {t. 38/90). Od-pravljeni so bili vsi dvomi o bodo~em skupnem delu, ki so se porajali spredhodnimi poskusi reorganizacij.Temeljno sodi{~e v Kranju je v sodni register s sklepom Srg. 1630/90 zdne 26. decembra 1990 vpisalo firmo s polnim imenom: Elektro Gorenj-ska, javno podjetje za distribucijo elektri~ne energije, popolna odgo-vornost, Kranj, Cesta JLA 6 in skraj{anim imenom: Elektro Gorenjska, p.o.,Kranj, Cesta JLA 6. Vlada je imenovala za direktorja javnega podjetjaElektra Gorenjska mag. Draga [tefeta.

93

40 let

Organiziranost je zaìvela s 1. januarjem 1991, ko so za~ela delovatiJavno podjetje za prenos elektri~ne energije Elektro Slovenija – ELES in petjavnih podjetij za distribucijo elektri~ne energije, med njimi ElektroGorenjska. Kot pravna oseba je nastala enovita organizacija p.o., TOZD-iso postali Poslovne enote, in sicer: Poslovna enota Kranj, Poslovna enota@irovnica in Poslovna enota Sava. Delovna skupnost skupnih slu`b pa jebila razdeljena na organizirane sektorje, in sicer: Tehni~ni sektor,Finan~no ra~unovodski sektor in Splo{no kadrovski sektor.Leta 1992 je Ministrstvo za energetiko z novo organiziranostjo VladeRepublike Slovenije postalo del Ministrstva za gospodarske dejavnosti,energetsko podro~je pa je pre{lo v resor dràvnega sekretarja za ener-getiko.

Kupoprodajne pogodbe

Leta 1991 je za~ela veljati nova organiziranost, konstituiran je bil delavskisvet in nadzorni odbor, za katerega je zunanje ~lane imenovala vlada. Prinakupu elektri~ne energije se je spremenil kupoprodajni odnos. Vposami~nih pogodbah med elektrarnami in Elesom ter Elesom indistribucijskimi podjetji so bili opredeljeni mese~ni nakupi {tevila kWh inobra~unska mo~, pa tudi povpre~ni dnevni odjem po posameznihmesecih, tako za delovne kot za sobotne, nedeljske in prazni~ne dneve.22. aprila 1991 je 14 direktorjev elektrogospodarskih podjetij seglo v roke,potem ko so slovesno podpisali pogodbe o nakupu in prodaji elektri~neenergije z Elesom. Med podjetji za proizvodnjo elektrike je manjkalaedino Nuklearna elektrarna Kr{ko, ki je zaenkrat odklanjala podpispogodbe zaradi prenizke odkupne cene za kilovatno uro. Kupoprodajnepogodbe so bile zametek novih ekonomskih odnosov med elektrogospo-darskimi podjetji, ki so se è sku{ale zgledovati po tr`nih na~elih.

Trì{ke investicije

20. maja 1991 je bil priklopljen v poskusno obratovanje dvojni 110 kVdaljnovod @eje – Trì~ in razdelilna transformatorska postaja stransformacijo 110/20 kV Trì~. S tem je obmo~je Trì~a dobilo solidnodvostransko napajanje. Opravljena je bila rekonstrukcija in prehod na 20kV napetostni nivo stikali{~a razdelilne postaje RP Balos v Trì~u.Zaklju~en je bil tudi prehod celotnega 10 kV omre`ja na obmo~ju Trì~ana 20 kV. V RTP [kofja Loka so bila dokon~ana monta`na dela natransformatorju II. 110/20 kV. Zgrajena je bila 20 kV kabelska povezavaSmlednik – Zbilje.

94

40 let

@irovni{ke investicije

Na obmo~ju Poslovne enote @irovnica je bila vzpostavljena nova 20 kVpovezava RTP Zavr{nica – RTP Radovljica z uporabo delov nekdanjihvodov Mlaka in 35 kV daljnovoda Radovljica – Moste. V RTP Jesenice jebila izvr{ena ozemljitev zvezdi{~a transformatorja preko upora. V RTPRadovljica je bila ukinjena transformacija 35/10 kV in celotno 35 kVstikali{~e zaradi gradnje novega nadzorni{tva. RTP Kranjska gora je bilavklju~ena v daljinsko upravljanje iz DCV Elektro Gorenjska Kranj.Zaklju~ena je bila 20 kV povezava med zgornjo in spodnjo dolino vBohinju. 1. junija 1991 je bil odprt Karavan{ki predor, 7.864 metrov dolgcestni predor, pomemben in zahteven potro{nik elektri~ne energije.

Odklopi voja{kih objektov v osamosvojitveni vojni so bilinevarni

25. junija 1991 je skup{~ina Republike Slovenije sprejela osamosvojitvenezakone in razglasila samostojno in neodvisno dràvo Slovenijo. V no~i s26. na 27. junij 1991 se je za~ela vojna za osamosvojitev Slovenije. EnoteJugoslovanske armade so napredovale proti dràvnim mejnim prehodom.@e od prvega dne vojne je bila oskrba z elektri~no energijo zelopomembno sredstvo pritiska na vojsko. Deùrni delavci Elektra Gorenjskaso dobili ukaz, da vsem voja{kim objektom odklopijo elektriko. Pri tem jepri{lo do incidentov. 27. junija 1991 so vojaki pretepli Franca Ga{perlina,nadzornika v nadzorni{tvu Visoko, ob odklopu voja{kega prislu{kovalnegacentra na Suhi pri Kranju. V Karavli Korensko sedlo sta bila pridràna IvkoBlenku{ in Marjan Cuznar iz nadzorni{tva Kranjska gora. Boris Fras,nadzorni monter v Elektro Ptuj, ki {e danes ~uti posledice, se spominja,kako mu je Elektro Gorenjska po incidentu, ko je bil v neposredni bliìniptujske voja{nice ranjen, ponudila brezpla~no po~itni{ko kapaciteto zaokrevanje. Ob raketiranju RTV oddajnika Krvavec je bila po{kodovanatransformatorska postaja, sledovi streljanja so {e vedno vidni natransformatorski postaji Karavan{kega platoja. Prestreljen je bil daljnovodRTP Ukova – RTP Kranjska gora in prekinjen na odcepu za letali{~e Brnik.26. decembra 1991 je elektrogospodarstvo Slovenije prejelo eno izmeddeset velikih plaket ministrstva za obrambo za zasluge med vojno. Velikapo`rtvovalnost in pogum delavcev v distribuciji, prenosu in elektrarnah prioskrbi z elektriko v vojnih razmerah je bila s tem priznanjem postavljenaob bok drugim dobitnikom, kot so Ministrstvo za informiranje, Ministrstvoza notranje zadeve, @elezni{ko gospodarstvo, PTT podjetja, Letali{~e Brnikin nekatera druga.

95

40 let

HE Lom{~ica priklju~ena

Po preizkusih in tehni~nih preverjanjih jebila 29. avgusta 1991 izvedena ro~nasinhronizacija hidroelektrarne Lom{~ica,dne 30. avgusta 1991 pa tudi popolnaavtomatska sinhronizacija agregata spriklopom na elektrodistribucijsko om-re`je. Gradnja akumulacijske vodne elek-trarne Lom{~ica se je za~ela leta 1987,objekt je bil leta 1990 gradbeno-tehni~noprevzet, leta 1991 je bila dokon~novgrajena elektrostrojna oprema. Objekt jebil za izvajalce zelo zahteven. Od zajetjapoteka 263 metrov dolg betonski dovodni

kanal do akumulacijskega jezera, ki se nahaja v naravni globeli velikosti66.000 kubi~nih metrov in se popolnoma sklada z okoljem. Od njega vodimetrski jeklen cevovod, dolg 720 metrov, do strojnice, ki stoji 30 metrovnad soto~jem rek Lom{~ice in Trì{ke Bistrice. Litostrojeva turbina tipaFrancis izkori{~a 118 oziroma 110-metrski padec in poganja generatorRade Kon~arja z delovno mo~jo 2 megavata. Elektrarna je priklju~ena nadistribucijsko omre`je Elektra Gorenjska po 20 kilovoltnem kablovodu inje zasnovana tako, da je sposobna samostojnega oto~nega obratovanja,lo~eno od ostale mreè, za napajanje obmo~ja Trì~a. Namenjena je zapokrivanje koni~ne elektri~ne energije, torej v ~asu, ko je najve~ja porabaelektrike oziroma ko jo primanjkuje. Ob srednji vodi dnevno oddaja osemur vr{ne energije ob polni mo~i, ostalih {estnajst ur pa se polni akumu-lacijsko jezero. Elektrarna je zasnovana tako, da ob nizkih pretokih lahkokompenzira jalovo energijo v omre`ju. Dnevna proizvodnja je 16 MWhelektri~ne energije in pokriva potrebe po koni~ni energiji z 2 – 3 kratdnevno prakti~no uporabo.

Mednarodne strokovne povezave

15. januarja 1992 je bil v Ljubljani ustanovljen Slovenski nacionalnikomite Svetovnega energetskega sveta WEC. Med ustanovnimi kolek-tivnimi ~lani je bilo tudi distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska. Vsvetovni energetiki ima WEC velik pomen in vpliv, ker predstavlja pregleddogajanja ne samo v energetiki, ampak tudi v drugih sferah, od varstvaokolja, dru`benih sprememb do eti~nosti razvoja energije. Na ustanovniskup{~ini marca 1992 v Ljubljani so izvolili slovenski nacionalni komiteCIGRE. S tem se je tudi slovenska elektroenergetska stroka neposrednopovezala z Mednarodnim pari{kim komitejem za velika elektroenergetskaomre`ja (CIGRE).

96

40 let

1991 HE Lom{~ica z mo~jo 1 MW je bila 30.avgusta 1991 sinhronizirana na distribucijsko om-re`je – Foto: Drago Papler

Od opozorilne k splo{ni stavki

18. februarja 1992 je bila v elektrogospodarstvu opozorilna stavka, ki jepotekala kulturno, brez izgredov in po stavkovnih pravilih. Energetskisindikat je nadaljeval 18. marca 1992 s splo{no stavko. Odklopi elektrikeza tri ure in pol so {okirali porabnike, pa tudi razdelili mnenje meddistributerji. Pojavila so se vpra{anja, ali ni bila odlo~itev o stavkanju zodklopi kljub vsemu sprejeta prehitro in brez treznega predvidevanjaposledic. êprav je po drugi strani res, da se je stavkovni odbor na samotehni~no izvedbo odklopov temeljito pripravil in izdelal natan~nanavodila za koordinacijo med distribucijo, prenosom in proizvodnjo.Distributerji so po stavkovnih navodilih z odklopi zmanj{ali za 600.000kWh dnevno dobavo elektrike porabnikom. Revolt predvsem gospodinj-skih porabnikov, s katerimi imajo za razliko od delavcev v elektrarnah in vprenosu, distributerji stik na vsakem koraku in vsak dan, je pretreseldistribucijske delavce predvsem na Gorenjskem, ki so javno napovedali,da v prihodnjih stavkah ne bodo ve~ odklapljali odjemalcev. V javnihob~ilih je prizadeto izrazil svoje nestrinjanje z redukcijami in posledicamiTone [karja, delavec Elektra Ljubljana in med drugim v ~lanku »Sabotaàali stavka« zapisal: »Prvi~ po skoraj {tirih desetletjih, kar sem v elektro-gospodarstvu, smo prestopili prag lojalnosti do prebivalcev Slovenije, pragciviliziranosti. Ker je intelektualno povpre~je elektrogospodarstva visoko,verjamem v zmago razsodnosti in v sposobnost, da uredimo odnose zdru`bo bolje in bolj kulturno, kot smo poskusili 18. marca 1992, na no~polne lune. Morda je to olaj{evalna okolnost ...«

Transformator 20 MVA 110/20 kV v RTP [kofja Loka

Leta 1992 so na obmo~ju Poslovne enote Kranj zgradili 3,5 kilometradaljnovodov, 3,7 kilometrov visokonapetostnih kablovodov, 17 novihtransformatorskih postaj, rekonstruirano je bilo 15 obstoje~ih transfor-matorskih postaj. Pri odjemalcih je bilo vgrajeno 0,2 megavara kompen-zacije jalove energije. V RTP [kofja Loka je bil vklju~en v obratovanje novtransformator 110/20 kV, mo~i 20 MVA in 20 kV celice. Opravljen je bilprehod na 20 kV na odvodu Poljanska dolina. Na 35 kV daljnovodu Zlatopolje – Naklo je bila zamenjana dotrajana strelovodna vrv. Izvedena jebila montaà in priklop novega razklopi{~a RP Medvode z lokalnoavtomatiko izvodov. V razklopi{~u RP Brnik je bilo izvedeno daljinskoupravljanje iz Distribucijskega centra vodenja Elektro Gorenjska inpriklopljene nove celice. V RTP Kranjska gora je bil dan v obratovanje novrekonstruiran 20 kV daljnovod Vr{i~, ki napaja obmo~je med TP Pi{nica inTP Ti~arjev dom na Vr{i~u. Na obmo~ju Poslovne enote @irovnica je biloleta 1992 zgrajenih 9 novih transformatorskih postaj s priklju~nimivisokonapetostni in nizkonapetostni vodi, od tega trije za tuje naro~nike.

97

40 let

Julijska in avgustovska su{a leta 1992 se je mo~no odraàla priproizvodnji v hidroelektrarnah. Po dveh letih presledka je gorenjski danelektrodistributerjev dobil novo obliko druènja z jesensko organizacijo 1.{portnih in druàbnih iger Elektra Gorenjska v Zavr{nici, ki je postal na-slednje desetletje tradicionalno sre~anje. 29. septembra 1992 so spomo~jo helikopterja AB 212 letalske policijske enote Brnik delavciElektra Gorenjska PE Kranj opravili najzahtevnej{a obnovitvena dela na 20kV daljnovodu od TP Zanjivec do TP Kabinska ì~nica Krvavec. 16.novembra 1992 je delni razpad elektroenergetskega sistema Slovenijeprizadel tudi celotno obmo~je Elektra Gorenjska.

Obmo~ni center vodenja Beri~evo

31. julija 1992 je minister za energetiko mag. Franc Avber{ek s pritiskomna gumb simboli~no sproìl enoletno poskusno obratovanje Obmo~negacentra vodenja Beri~evo. Pridobitev je bila pomembna za vso Slovenijo,

98

40 let

Zra~ni traktorji na Krvavec –Krvav{ki daljnovod so obnavljalis pomo~jo helikopterja letalskepolicijske enote, kar je izvajal-cem zelo olaj{alo delo; avtorDrago Papler, Slovenske novice{t. 228, 2. 10. 1992, str. 1, 8, 9

ker je to eno najpomembnej{ih vozli{~ v slovenskemelektroenergetskem sistemu, pomembno kriì{~e tran-zita elektri~ne energije in povezave s sosednjimi drà-vami, pa tudi telekomunikacijsko vozli{~e. Vklju~evalje visokonapetostno omre`je nivojev 400 kV, 220 kV in110 kV s pripadajo~o transformacijo in napajal osrednjidel Slovenije, Gorenjsko, del Notranjske, Zasavje inDolenjsko.

Transformator 8 MVA 35/20 kV v RTP@elezniki

Leta 1993 je bil v RTP @eleznikih montiran trans-formator mo~i 8 MVA 35/20 kV s pripadajo~o za{~itoin montirane 20 kV celice s pripadajo~o za{~ito.Izvedena je bila antikorozivna za{~ita vseh kovinskihdelov aparatov in jeklenih konstrukcij v 110 kVstikali{~u RTP Primskovo, razen transformatorjev;priklopljeno je bilo sedem 20 kV dvosistemskih celic,montirano daljnovodno polje 110 kV Okroglo s pripadajo~o za{~ito.V RTP Zlato polje je bila opravljena montaà dveh odvodnih celic 20 kV,v RTP Letali{~e Brnik montaà in priklop dveh celic 20 kV, v RP Balos pamontaà {tirih 20 kV celic.

99

40 let

1992 Transformatorska postaja Kri-è tik pred ru{enjem – Foto: DragoPapler

Gorenjski odjemalci so informiraniNovi tarifni sistem, ki je za~el veljati marca 1992, jeprinesel dolo~ene spremembe predvsem za potro{nikegospodinjskega odjema. Za bolj{e informiranje jeministrstvo za energetiko izdalo zloènko Spremembetarifnega sistema za obmo~je celotne dràve Slovenije, kije nazorno opisala in s primeri razloìla tarifnespremembe za potrebe petih slovenskih distribucijskihpodjetij. Po besedah Mihe Skubra, vodje oddelka zaprevzem in prodajo elektri~ne energije v Poslovni enotiKranj Elektra Gorenjska, so se odlo~ili in zloènkepriloìli naro~nikom Gorenjskega glasa iz oddaljenej{ihkrajev. Odjemalci po{t iz mestnih podro~ij [kofja Loka,Trì~, Kranj, Radovljica, Jesenice in krajev Bled in@irovnica, ki imajo sedeè krajevnih nadzorni{tev aliposlovnih uprav, zloènk niso prejeli, ker jih lahkodobijo na sedeìh krajevnih nadzorni{tev ali pa nablagajnah Poslovne enote Kranj in @irovnica.

Ker tarifni sistem predvideva ni`jo tarifo tudi v ~asupraznikov, je bilo è veliko reklamacij, ~e{ zakajodjemalci niso imeli v ~asu prvomajskih praznikov ni`jetarife.

Drago Papler(Na{ stik, {t. 12, 18. 3. 1992, str. 7)

V Elektru Gorenjska so opozarjali na dotrajano opremo in zastarelenaprave. Pri pregledu so ugotovili, da je povpre~na odpisanost njihovihosnovnih sredstev kar 65-odstotna. Stanje je bilo alarmantno, saj so teàvev obratovanju in vzdrèvanju neposredno ogroàle temeljni poslovniproces. Narava se je kaj hitro ma{~evala. @e jeseni 1993 so bile v ElektruGorenjska zaradi mo~nega vetra, de`ja in snega hude teàve. Sneènje niprizana{alo elektrodistribucijskim napravam, drevje je trgalo tokovodnikekot za {alo na obmo~ju Bohinja in Kranjske gore. Na obmo~ju Poslovneenote @irovnica je bila izvedena rekonstrukcija 20 kV daljnovoda Srednjavas – Radovljica in dela daljnovoda na Rudnem polju, pri ~emer so bilizamenjani goli vodniki z izolacijskimi vodniki. Prehod z 10 kV na 20 kVnapetostni nivo je bil opravljen z izgradnjo kablovodov TP Kav~ke – TPKalvarija – TP Zavr{nica. V Bohinjski Bistrici je bilo izvedeno kabliranje20 kV mreè v sektorju Center – Predor – LIP in ^rna prst – Pod rebrom –Zoisova plana in demontiran obstoje~i daljnovod. V obratovanje so bilevklju~ene tri nove transformatorske postaje @erjav (Rate~e), Galerije(Moste) in Lom (Uskovnica) s priklju~nimi srednjenapetostnimi vodi. Za~e-lo se je uvajanje polizoliranih vodnikov za daljnovode po skandinavskemvzoru. Uporaba nove tehnologije je zmanj{ala {irino tras srednjenape-tostnih vodov stro{ke vzdrèvanja in pove~ala obratovalno zanesljivost.

Podpisana podjetni{ka kolektivna pogodba

Sprejet je bil nov tarifni sistem, vlada je sklenila uveljavljati postopnopriblièvanje cen elektri~ne energije Evropski skupnosti, zaostrila so senesoglasja med vlado kot delodajalcem in sindikatom energetike zaradivse ve~jega zaostajanja pla~ za dogovorjenimi s kolektivno pogodbo. Ssprejetjem zakona o reorganizaciji vlade je bilo leta 1993 ukinjenoministrstvo za energetiko, ta panoga pa vklju~ena v ministrstvo zagospodarske dejavnosti. Po enoletnih pogajanjih je bila konec januarja1993 podpisana podjetni{ka kolektivna pogodba Elektra Gorenjska. Njenosnutek je pripravila pogajalska komisija, v katero sta delavski svet in

sindikat imenovala vsak po{tiri ~lane. S pogodbo so bilaurejena tri podro~ja: delovnarazmerja, osebni dohodki,sodelovanje podjetja in sin-dikata pa s posebno pogod-

100

40 let

1993 RTP @elezniki 35/20 kV –Foto: Drago Papler

bo. Sindikat si je s podjetni{ko pogodbo izboril pravico, pa tudiobveznost, enakopravnega partnerja pri urejanju obravnavanih podro~ij.25. maja 1993 je bilo v Ljubljani zasedanje prve konference SLOKOCIGRE, ki je bila namenjena strokovnemu razre{evanju problemovelektrogospodarstva in industrije za opremo elektroenergetskih sistemovter strokovnim vpra{anjem slovenske elektroenergetike. 3. novembra 1993je bilo v avli Elektra Gorenjska, Poslovne enote Kranj, odprto likovnorazstavi{~e, ki je povezalo gospodarstvo in umetnost. Zaradi svoje lege vneposredni bliìni pisarn za stike s strankami in blagajne je bilo zagotovoeno najbolj obiskanih razstavi{~.

[tudija Kelag

V Elektru Gorenjska so v treh letih zmanj{ali {tevilo zaposlenih za 90delavcev. Kvalifikacijska struktura je podobna drugim distribucijskimpodjetjem. Imajo 17 odstotkov zaposlenih z visoko in vi{jo izobrazbo, 44odstotkov s srednjo, med ostali del pa sodijo delovodski in drugi profili.Nekvalificiranih delavcev ni. Kadrovska vpra{anja so po navodilih re{evalina podlagi {tudije Kelag, vendar le globalno. Leto 1994 je bilo vznamenju nejasnosti bodo~e perspektive projektiranja in gradenjelektroenergetskih naprav, ki niso bile zajete v registraciji podjetja. VElektru Gorenjska so kot mo`no re{itev za gradnje elektroenergetskihobjektov pripravljali elaborat za izlo~itev dela podjetja v samostojnopodjetje, vendar do realizacije ni pri{lo. Na Oto~cu je bilo posvetovanje ovlogi in vzdrèvanju elektroenergetskih naprav v distribuciji.Mo~an severni in severozahodni veter, ki je pihal januarja 1994 povsodpo Sloveniji in se najbolj razbesnel v gorah, je povzro~il najve~ preglavicvzdrèvalnim ekipam Elektra Gorenjska na obmo~ju od Krvavca do Stola.V [kofji Loki so proslavili 100-letnico javne elektrifikacije [kofje Loke zBlaznikovim ve~erom o prvih korakih elektrifikacije na [kofjelo{kem,rekonstrukcije hidroelektrarne na Skalcah in prihodnjem razvojuelektroenergetike na Gorenjskem. Novembra 1994 so se zaposleni nadelnih zborih delavcev od-lo~ili za sodelovanje prisoupravljanju in na volitvahkonec leta 1994 izvolili Svetdelavcev Elektra Gorenjska.

101

40 let

1994 HE Standard (1984) po10-letnem obratovanju – Foto:Drago Papler

Letna proizvodnja v 11 tujih industrijskih hidroelektrarnah je presegla 100GWh, lastna proizvodnja v 15 malih hidroelektrarnah pa je dosegla 170GWh (prevzem iz HE Moste, HE Mav~i~e in HE Medvode je bil 181 GWh)elektri~ne energije.

V znamenju naravnih ujm ... 1995

Po vetru marca 1995, deèvju oktobra1995, je konec leta 1995 {e mo~nosneìlo. Naravne ujme so se kar vrstile,januarja 1996 je bil {e `led ... Leto 1995je likvidnost spodjedalo nepla~evanjeelektri~ne energije. Vzdrèvalci so ugo-tavljali dotrajanost gorenjskih razdelilnihtransformatorskih postaj, ki so bile nujnopotrebne posodobitve. Lastninsko preob-likovanje distribucije je bilo upo~as-njeno, ker agencija Republike Slovenijeza prestrukturiranje in privatizacijo niizdala septembra 1995 napovedanih

102

40 letVeter pusto{il na Gorenjskem ...V dneh od 28. do 31. marca 1995 se je ob dotokuzelo hladnega zraka okrepil veter, ki je na obmo~juKaravank in Kamni{kih Alp dosegal tudi mo~nesunke. To je povzro~ilo precej{nje okvare inpo{kodbe na elektroenergetskih napravah inobjektih Elektra Gorenjska, saj je veter kot za {alolomil drevje, ki je padalo preko daljnovodov intrgalo vodnike, pri{lo pa je tudi do kratkih stikov.Zaradi tega je bila dobava elektri~ne energije zlastina obmo~jih pod Karavankami in Kamni{kimiAlpami za~asno prekinjena in vzdrèvalci so imelipolne roke dela. Na celotnem obmo~ju podjetja jebilo 300 izpadov elektri~nih naprav. Na obmo~juPoslovne enote Kranj je bilo najve~ okvar naobmo~ju Visokega, Cerkelj, Trì~a in @eleznikov.Tako so zlomljene smreke po{kodovale visoko-napetostni daljnovod RTP Primskovo – Jezersko inpotrgale vodnike, na visokonapetostnem daljno-vodu RTP Zlato polje – Teneti{e, v sektorjuKokrica – Teneti{e je bilo odlomljenih osemnosilnih drogov, na obmo~ju Trì~a so bilipo{kodovani daljnovodi Viso~e, Ljubelj, Jelendol –Medvodje, na obmo~ju @eleznikov pa je divjanjevetra najve~ {kode povzro~ilo na visokonapetostnihdaljnovodih Potok, @bont in Martinj vrh.Po{kodovano je bilo tudi nizkonapetostno omre`jein kabelski snop v vaseh pod Kamni{kimi Alpamiin Karavankami: Kokra, Poto~e, Preddvor, Nova

vas, Velesovo Brezje pri Trì~u, Preska, @iganjavas, Sebenje, Slap, Retnje, Posavec, Sorica ...

Na obmo~ju @irovnice so se okvare za~ele dogajati28. marca 1995, ko so sne`ne padavine povzro~ilelomljenje drevja in s tem tudi po{kodbe tokovod-nikov, predvsem v Gornjesavski dolini in Bohinju.Naslednji dan so se pojavili mo~ni sunki vetra, kiso presegali 20 metrov na sekundo. Okvare sonastale na ravninskem predelu od Jesenic, Bleda inRadovljice ter pod gorami do Trì~a. Veter je lomildrogove na daljnovodih od Vrbe do Begunj, odBegunj do Trì~a, od Jesenic do @irovnice in od@irovnice preko Lesc do Radovljice ter od @irov-nice preko Gorij do Bleda. Prizadeta so bilaomre`ja v vaseh Vrba, Begunje, Laze, Koritno,Potoki, Breg, Re~ica, Podhom, Doslov~e, Novavas.

Ekipe Elektra Gorenjska so sku{ale okvare ~imprejodpraviti tudi s provizori~nimi re{itvami in prena-pajanji, dokon~no pa so bile posledice divjanjavetra odpravljene {ele s sanacijami. [e enkrat so sepokazale negativne posledice stalnega zmanj{eva-nja sredstev za investicijsko vzdrèvanje in investi-cije ter {tevila zaposlenih oziroma pomanjkanjamladega monterskega in tehni~nega kadra.

Drago Papler(Na{ stik, {t. 4, 30. 4. 1995, str. 6)

1995 Vetrovni sunki so mo~no po{kodovali drogove20 kV daljnovoda RTP Zlato polje – Teneti{e – Foto:Drago Papler

soglasij k programom lastninskegapreoblikovanja distribucijskih pod-jetij. Steklo je zbiranje in deponiranjecertifikatov.Prodaja elektri~ne energije je naraslana 747 GWh, ob upo{tevanju porabe@elezarne Jesenice (286 GWh) pa jeskupna prodaja na Gorenjskem pre-segla magi~no mejo 1.033 GWh.

Daljinsko vodenje progovnihstikal

Leto 1996 so spremljale podjetjeteàve zaradi neustrezne cenovnepolitike. Sprejeta je bila energetskaresolucija, mar~evska podraìtev,odprt nov center vodenja Elesa, pod-pisana kolektivna pogodba za elektro-gospodarstvo. Distribucija se jeodlo~ila za skupen nastop, zdruèva-nje poslovnih interesov pa so podjetjaformalno potrdila marca 1996 v Mariboru z ustanovitvijo gospodarskegainteresnega zdruènja distribucije.Investitorji so doìvljali vedno ve~je teàve pri pridobivanju soglasij zlastniki zemlji{~. V Kranjski gori je bila 21. junija 1996 otvoritev novegaelektronadzorni{tva Elektra Gorenjska. Jeseni 1996 je v okviru pridobljenedràvne licence ICES prvi~ organiziral vi{je{olski {tudij za poklic inènir,inènirka elektroenergetike, ki ga je simboli~no na slovesnosti umestil vslovenski izobraèvalni sistem dràvni sekretar Ministrstva za {olstvo in{port dr. Pavel Zgaga. Eles je novembra 1996 vstopil v 21. stoletje zuradno otvoritvijo dograjenih opti~nih povezav, telekomunikacijskih inpodatkovnih avtocest narelaciji Diva~a – Beri~evo –Podlog. Zgrajeno je bilo om-re`je ISDN Elektra Gorenjska

103

40 let

Voda pusto{ila na Gorenjskem ...Obilno deèvje 7. in 8. septembra 1995 se je sprevrglo v pravenalive, ki so povzro~ili vodni udar hudournikov s strmih bregov vBa{ki grapi, na Cerkljanskem, Idrijskem in v Zgornji Sel{kidolini. Hudourniki so poplavljali in odna{ali zemljo, ceste,namo~en teren je sproìl plazove ...

Deèvje je povzro~ilo tudi po{kodbe na elektroenergetskihnapravah Elektra Gorenjska v Zgornji Sel{ki dolini. Voda jespodkopala drogove visokonapetostnih daljnovodov innizkonapetostnega omre`ja, tako da je pri{lo do prvih okvar inizpadov elektri~ne energije. Sel{~ica je zaradi velike koli~inevode iz pritokov prestopila bregove in v @eleznikih spodkopala inodkopala 20 kV kablovod med transformatorskima postajamaIskra in Spodnji @elezniki, vse do temelja je odkopala èleznijambor 35 kV daljnovoda RTP [kofja Loka – @elezniki. Najboljprizadeto je bilo obmo~je, ki je bilo napajano z 20 kVdaljnovodom Zali log – Podro{t in odcepoma Dav~a in Sorica.Zemeljski plazovi so med drugim odnesli nosilne drogove vTorki, Osojni Dav~i, Zalem logu, zaradi podrtega opornega ziduso bili ogroèni drogovi daljnovoda proti Sorici. Strugahudournika se je zaradi velike koli~ine vode raz{irila vse donekaterih odsekov nizkonapetostnega omre`ja v Dav~i, kar je bilopotrebno sanirati. Delavci nadzorni{tva @elezniki so s provizorijiza~asno popravili ogroène daljnovode, za kon~no sanacijo pa sobile potrebne okrepljene ekipe delavcev Elektra Gorenjska, saj jebilo potrebno zamenjati odnesene drogove in prestaviti omre`jezunaj ogroènega plazovitega terena v Zgornji Dav~i, SpodnjihDanjah, @bontu ...

Drago Papler(Na{ stik, 9, 30. 9. 1995, str. 6 – 7)

Mehki jez HE Sava – Foto: DragoPapler

s posodobitvijo komunikacij 44 objektov na razli~nihlokacijah na Gorenjskem. Junija 1996 je pri{lo dozaustavitve HE Soteska zaradi novogradnje nove HESoteska II. 22. avgusta 1996 so bile uvedene omejitveprve stopnje porabe. Po dolgotrajnih postopkih je vladaizdala soglasje za lastninsko preoblikovanje.

Septembra 1996 je potekala zamenjava transformatorja400 kVA v HE [kofja Loka ob prehodu podro~ja z 10kV na 20 kV napetost. Novembra leta 1996 je mesto[kofja Loka pre{lo na srednji napetosti na 20 kV obra-tovalno napetost; predelanih je bilo 27 transforma-torskih postaj. Za skraj{anje izpadov zaradi defektov nasrednjenapetostni mreì je bil izveden projekt vgradnjedaljinsko vodenih razklopi{~ in dolo~enih lo~ilnihmest. Leta 1996 so bila na obmo~ju Poslovne enoteKranj postavljena prva {tiri stikala. Decembra 1996 sov Poslovni enoti @irovnica priklopili prvo daljinskovodeno progovno lo~ilno stikalo PLS-738 v Gorjah.

Konec leta 1996 je narava znova poskrbela zapresene~enje. Elektrogospodarstvo je bilo dobesedno v ledenem objemu.Velike dodatne obremenitve ve~ centimetrov debelih ledenosne`nih oblogso povzro~ile in trgale vodnike ter podirale lesene drogove in jeklenestebre. Od 23. do 28. decembra 1996 se je na obmo~ju Sel{ke inPoljanske doline, Podblice, Jamnika, P{eva, Javornika in êpulj, obpadanju de`ja, pojavil `led na na{ih napravah in drevju. Posledice so bilekatastrofalne za naprave – daljnovode in nizkonapetostna omre`ja na temobmo~ju. S skrajnimi napori in ob velikem tveganju smo uspeli do 31.decembra 1996 zagotoviti dobavo elektri~ne energije vsem odjemalcem.Nastala je velika {koda. Katastrofalne posledice je za `ledom {e poslab{alsneg januarja 1997.

104

40 let

1996 Daljinsko vodena progovnastikala so skraj{ala odpravo okvar –Foto: Drago Papler

1997 110 kV daljnovodna pove-zava RTP Zlato polje – RTPPrimskovo – RTP Labore – Foto:Drago Papler

Sanacija po `ledu

Leta 1997 so ponovno nastale okvare in po{kodbe zaradi `ledu. Izvajalase je sanacija po{kodovanih daljnovodov s polizoliranimi PAS vodniki innizkonapetostnega omre`ja. V Bohinju sta bili montirani daljinsko vodeniprogovni stikali. Potekala so nujna vlaganja v revitalizacijo visoko-napetostnih objektov, nadaljevala se je gradnja RTP 110/20 kV Zlatopolje, pripravljala se je rekonstrukcija RTP 110/10 kV Labore, izvajal se jeprehod omre`ja z 10 na 20 kV napetost in dokon~anje male HE Soteska.Pere~ je bil problem slabe finan~ne discipline odjemalcev, saj je {e izpreteklosti veljalo splo{no prepri~anje, da je elektrika {e vedno nekak{nasplo{na dru`bena dobrina in ne blago, za katerega veljajo vse tr`nezakonitosti. Porajale so se ideje o zdruìtvi vseh 15 elektroenergetskihpodjetij v koncern s h~erinskimi podjetji na ~elu z Elesom, za kar sedistribucijska podjetja niso navdu{ila. Zaposleni so sklenili nove pogodbeo prostovoljnem zdravstvenem zavaro-vanju. Z vidika varovanja okolja je bilauporabljena teko~ina MIDEL 7131 na-mesto olja. Tehnolo{ka novost je bilapomembna na ekolo{ko ob~utljivih vodo-oskrbnih obmo~jih.

105

40 let

Dogodki v obratovanju 1997Leta 1997 se je nadaljevala sanacija po `ledu nadaljnovodu Bukovica – Knape – Pozirno, odcepBodoveljska grapa, odcep Sopotnica, Njivica –Nemilje in Besnica – Podnart na odseku od odcepaza Njivico do mejnega stikala s krajevnim nadzor-ni{tvom Trì~. V Poslovni enoti @irovnica soizvedli pleskanje na 2 x 110 kV daljnovodu (2 x 20kV) Jesenice – Predor in 35 kV daljnovodu Moste– Ukova. Izvedena so bila dela na zamenjavi golihvodnikov s PAS polizoliranimi vodniki na 20 kVdaljnovodih Mojstrana – Radovna, Gorje – Zatrnikin odcepu Vitranc. Zgrajen je bil 2 x 20 kV

daljnovod RTP Bitnje – RP Jereka. Priklopljen jebil 20 kV kabelski priklju~ek za HE Soteska nadaljnovod Soteska – TP Nomenj in 20 kV kablovodTP TIO – TP Golf igri{~e. Zgrajeno je bilo 6 novihtransformatorskih postaj: TP Sp. ^rnivec, TP Golfigri{~e, TP Travnice, TP Novakov rovt, TP PodBellevujem, TP Gorica. V Bohinju so priklopili dvedaljinsko vodeni progovni stikali PLS-50 inPLS-749.

(Letno poro~ilo 1997 o proizvodnji, pretoku in raz-delitvi elektri~ne energije preskrbovalnega obmo~jaElektra Gorenjska, Kranj, julij 1998)

Elektrika, motiv iz ciklusaElpresije sopotij – Foto: Drago Papler

Delni{ka dru`ba

Elektro Gorenjska, d.d.

Na podlagi predhodnega lastninjenja je bilo podjetje reorganizirano vdelni{ko dru`bo in 27. januarja 1998 registrirano na Okro`nem sodi{~u vKranju z imenom Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijoelektri~ne energije, d.d., s skraj{anim imenom Elektro Gorenjska, d.d.,katere ve~inski delni~ar je dràva. Statut delni{ke dru`be Elektro Gorenj-ska je dolo~il, da infrastrukturnih objektov, naprav oziroma omreìj, ki sopotrebna za izvajanje gospodarske javne slu`be, ni dovoljeno prodati,zastaviti, oddati v dolgoro~ni najem ali kako druga~e odtujiti, prav tako nemore biti predmet ste~aja niti likvidacijske mase. Prvi statut je bil sprejetna upravnem odboru 1. julija 1997. Vlada Republike Slovenije je kotustanovitelj javnega podjetja imenovala upravo dru`be, ki ima enega~lana – direktorja.

106

40 let

1. novembra 1998 je z novo notranjo organiziranostjo iz ìrovni{kega inkranjskega dela slu`be za prevzem in prodajo elektri~ne energije nastalasedma zaokroèna organizacijska enota – Sektor za komercialno energe-tiko.

Uvajanje nove tehnologije SF6

Leta 1998 se je nadaljevalo kroni~no pomanjkanje investicijskih sredstev,manj preglavic je bilo pri sprotnem poslovanju, investicije so se izvajalepredvsem s posojili. Ustanovljena je bila IZS – Inènirska zbornicaSlovenije kot strokovno zdruènje inènirjev raznih strok, ki se ukvarjajo zgraditvijo objektov.Aprila 1998 je potres povzro~il vidne razpoke v 20 kV stikali{~u, pisarni,predsobi in garderobnem prostoru HE Savica. V elektrarni je potekalaprenova in avtomatizacija upravljalnega sistema.V Poslovni enoti @irovnica so v prvih transformatorskih postajah 20 kVklasi~no opremo zamenjali z novo tehnologijo SF6. Izvedena je bilazamenjava klasi~ne opreme 20 kV s celicami SF6 v TP Kazina Bled, TpProde in TP Univerzal ter RP Polj~e in RP Jereka. Opravljena je bilarekonstrukcija RTP Bled z zamenjavo oì~enja na stikalnih elementih inmontaà novega daljinskega upravljanja NEO 2000.Avgusta 1998 je predsednik dràve Milan Ku~an ob Triglavskem domu naKredarici pognal prvo vetrnico za proizvodnjo elektri~ne energije. Nabavoin postavitev agregata z mo~jo 2,5 kW sta omogo~ili distribucijski podjetjiElektro Gorenjska in Elektro Ljubljana.22. septembra 1998 je bila izvr{ena prva sinhronizacija agregata HESoteska II. z mo~jo 1.436 kW na omre`je.1. oktobra 1998 je bil pri~etek funkcionalnega poskusnega obratovanja HESavica ter tudi nove HE Soteska na zbiralnice RTP Bitnje, optimizirane zmontaò regulacijskega transformatorja 35/20/10 kV, mo~i 8 MVA.

107

40 let

1998 HE Soteska – Foto: DragoPapler

Poplave oktobra 1998 so povzro~ile {kodo na gumijastem jezu HE Sava,po{kodbe betona na opornem zidu in podslapju ter po{kodbe nivojskeregulacije agregatov v HE [kofja Loka. V HE Dav~a so nastale po{kodbena zajetju, v HE Jelendol pa na kamnito-betonskem podslapju in breìnipri zajetju.Po dolgem in napornem usklajevanju je vlada potrdila in sprejela spre-menjen tarifni sistem za prodajo elektri~ne energije. Preko opti~nih zvezElesa je bila novembra 1998 prvi~ vzpostavljena zveza na relacijiLjubljana – Maribor v okviru izobraèvalnega seminarja in tako prikazanamo`nost videokonference kot uporabnega izziva bodo~nosti.

110 kV stikali{~e GIS izvedbe izolirano s plinom SF6

Leto 1999 je zaznamoval ljudski referendum o na~inu financiranjagraditve TET 3, ki bi po letu 2004 nadomestila 125 MW blok. Izid refe-

renduma z 78 % proti predlagani re{itvi jepomenil konec idej o TET 3 in za~etekdela na sanaciji obstoje~e TET 2. Feb-ruarski sneg je povzro~il na Gorenjskemogromno {kodo, v najbolj kriti~nih tre-nutkih je brez elektri~ne energije ostalo11.500 odjemalcev. Na velik obseg okvarje vplivala tudi velika iztro{enost naprav inobjektov. Leto 1999 je bilo {e posebej

108

40 let

Sodobne re{itve teàvnega terenaV Elektru @irovnica so sanirali po{kodbe po `leduz namestitvijo PAS vodnikov, ki so bili re{itev zate`ko odpravljive defekte golih vodnikov navi{jeleè~ih hribovitih, gozdnih podro~jih. S PASvodniki so bile zgrajene zelo pomembne 20 kVdaljnovodne povezave na relacijah HE Savica vUkancu – Komna, Srednja vas v Bohinju – Rudnopolje, Kranjska gora – Vr{i~ in Bohinjska Bela –Pokljuka. Na 35(110) kV daljnovodu Bled – Bohinjso zaradi vsakoletnih teàv z otresanjem namestiliizolirane distan~nike.

Za napajanje nekaj manj{ih zaselkov, npr. vasiSlamniki nad Bohinjsko Belo na Pokljuki, so seodlo~ili za napajanje z 1 kV napetostjo, ki jeprimerna za majhne mo~i in malo {tevilo porab-nikov. Napetost 0,4 kV najprej preko transforma-torja dvignejo na 1 kV, na tem nivoju prena{ajomo~ in jo na koncu spet transformirajo na 0,4 kVnapetost.

Drago Papler(Na{ stik, {t. 2, 28. 2. 1998)

1999 Ekolo{ki daljnovod s polizoliranimi PAS vod-niki – Foto: Drago Papler

zanimivo zato, ker je v elektrogospodarstvo vneslo pojme tr`neekonomije. 19. februarja 1999 je v Evropi za~ela veljati direktiva 96/92/ESo vzpostavljanju skupnega trga z elektri~no energijo, s ~imer se je za~elob{iren proces odpiranja energetskega trga. Na podlagi evropskih smernicje bil nato po ve~letnih razpravah 16. septembra 1999 v dràvnem zboruRepublike Slovenije sprejet tudi nov slovenski energetski zakon, ki jevnesel v odnose v elektrogospodarstvu pojme tr`ne ekonomije. Obpolletju je veliko spremembo prinesel davek na dodano vrednost DDV.Vsakemu inènirju elektrotehni{ki slovar, je bilo geslo SLOKO CIGRE, kise je odlo~ila za izdajanje knjiìc Slovenskega elektrotehni{kega slovarjaIEC s podro~ja elektroenergetike.

Leta 1999 je bila realizirana protipotresna sanacija jezu HE Savica in izve-dena sanacija po{kodb podslapja na jezu HE Sava.

Septembra 1999 je bila izvedena zamenjava opreme daljinskega vodenjav RTP @elezniki. Dopolnjevala se je z opti~nimi povezavami, ki so bilezgrajene ob zamenjavi vodnikov na 35 kV daljnovodu [kofja Loka –@elezniki. RTP Trì~ je pre{el na indirektno ozemljeno nevtralno to~ko.Na obmo~ju @eleznikov je uspe{no prestala preizkuse zanka, sestavljenaiz daljinsko krmiljenih stikal, opremljenih z detekcijo vrst okvar, kiomogo~a samodejno izlo~anje okvarjenega dela voda. V RTP Labore jebila odstranjena ~etrtina 10 kV celic in zamenjana z novimi 20 kV.

8. decembra 1999 je bila Elektro Gorenjska prvo distribucijsko podjetje, kije na 110 kV napetost priklopilo stikali{~e GIS izvedbe, izolirano s plinomSF6. Konec leta 1999 je bila dana v poskusno obratovanje nova RTP Zlatopolje 110/20 kV, ki je bila vzankana med RTP Okroglo in RTP Primskovo.Po nekaj zagonskih teàvah so 17. decembra 1999 obremenili tuditransformator z odvodom proti RTP Naklo. Prenos kablov v novo 20 kVstikali{~e pa je potekal v letu 2000.

Na obmo~ju Poslovne enote @irovnica so bili priklopljeni novi objekti:priklju~ni 20 kV daljnovod in TP Zgornji Otok, priklju~ni 20 kV kablovodin TP Casino Kranjska gora, priklju~ni 20 kV kablovod in TP Merkur Lescein TP Planina Praprotnica. Klasi~ne 20 kV celice so bile zamenjane scelicami SF6 v TP Rjava skala – Vogel, TP Murova Jesenice, TP Kolodvor.Daljinsko vodena stikala so bila vgrajena v RP Polj~e, RP Jereka indaljnovodna stikala S-16, S-301 in S-707.

Vgrajeni so bili opti~ni kabli OPGW na obmo~ju @irovnice. Velikopozornost so namenili ra~unalni{kemu prehodu v leto 2000 in ga brezteàv prestali. V romanti~ni Millenium pa je distributerje popeljalo mo~nosneènje, ki je povzro~ilo vrsto izpadov in motnje pri oskrbi odjemalcevna obmo~ju Bleda, Bohinja, [kofje Loke, @eleznikov, Medvod, Kranja inPreddvora. Posledice so bile tokrat precej manj{e, kot so bile ob podobnihujmah v minulih letih, saj so omre`ja precej posodobili z uporabopolizoliranih vodnikov na novih 20 kV daljnovodih.

109

40 let

Nova upravna stavba

Interno odprtje nove upravne stavbe Elektra Gorenjska d.d. na Ulici MirkaVadnova 3a na Primskovem v Kranju je bilo 30. junija 2000. Novaupravna stavba Elektra Gorenjska pomeni uresni~itev 35-letnih èlj, da ses {tirih kranjskih lokacij zdruìjo vse tehni~ne in skupne dejavnosti na istilokaciji v Kranju.»Nemalokrat smo v zadnjih dveh desetletjih, ko vodim podjetje, doìvljali~as preizku{enj, ko smo se spopadali z naravnimi ujmami, reorgani-zacijami in delovnimi dose`ki. Distribucija je »tovarna brez strehe«. Na{idaljnovodi, omre`ja in priklju~ki so razpredeni po vsej pokrajini, na{enaprave v razdelilnih transformatorskih postajah in malih hidroelektrarnahso najvitalnej{e proizvodne in vozli{~ne to~ke, ki delujejo z o~miodjemalca neopazno in brezhibno. Elektrodistributerji prihajamo v vsakdom, danes z elektri~no energijo, morda jutri z opti~nimi vlakni, tudi zdodatno ponudbo uslug od od~itavanja na daljavo do videosignalov indrugih komunikacijskih storitev. Novi izzivi za prihodnost zahtevajo {eve~jo medsebojno povezanost. Po 35 letih smo do~akali dan, ki simbolnopovezuje na{e te`nje, ustvarjalnost, delo in pripadnost. Primskovo bopostalo elektroenergetsko in informacijsko vozli{~e in sti~i{~e poti, zizgradnjo Distribucijskega centra vodenja v najvi{ji etaì v drugi faziizvedbe na~rtovanega projekta. Tako se danes kon~uje en projekt in hkratiè nadaljuje drugi, saj èlimo ~im preje dograditi in opremiti prepotrebendispe~erski center,« je dejal mag. Drago [tefe.»V novem objektu upravne stavbe in v letu 2001 opu{~enem RTP Naklobomo z izostrenim ~utom za opravljeno delo stoletnega razvoja gorenjskeelektrotehnike postopno z dokumentarnim zgodovinskim pristopomohranili in smiselno vtkali ter trajno zabeleìli antropolo{ko in tehni~nodedi{~ino zanamcem ter uredili muzej.«Elektro Gorenjska se kot »sodobna integracijska dru`ba« zbliùje inpovezuje kot enovito podjetje, kar od nje pri~akuje trg, konkurenca,lastniki delni~arji in kupci – odjemalci elektri~ne energije. @ivljenje pod

110

40 let

2000 Nova upravna stavba ElektroGorenjska d.d. na Ulici Mirka Vad-nova 3a na Primskovem v Kranju –Foto: Drago Papler

»skupno in te`ko pri~akovano streho« pomeni {e kvalitetnej{e in ~asovnokraj{e nudenje uslug strankam.

RTP Zlato polje 110/20 kV

Leta 2000 se je GIZ distribucije za~el pogajati z Elesom pri nakupuelektri~ne energije kot celota. Vlada je sprejela prve uredbe, ki sodolo~ile, da bo distribucija opravljala tri javne slu`be. Sprejet je bil novZakon o varnosti in zdravju pri delu. Elektro Gorenjska je izvajala pilotskiprojekt sodobnej{ega na~ina daljinskega merjenja porabljene elektri~neenergije, tako pri kvalificiranih odjemalcih elektri~ne energije kot pridrugih tarifnih odjemalcih.Na investicijskem podro~ju so se nadaljevala vlaganja v prehode na 20 kVnapetost, tako da je konec desetletja ostal nepredelan samo {e delsrednjenapetostnega omre`ja Kranja in Medvod. Z namenom graditi ~imbolj zanesljive in okolju prijazne 20 kV daljnovode je bila na ve~jihzahtevnih trasah vpeljana gradnja tako imenovanih ekolo{kih daljnovodovz izoliranimi PAS vodniki. Njihova prednost je ve~ja zanesljivost obsneènju in zaledenitvah ter o`ji daljnovodni poseki.

Ob dnevu podjetja 8. septembra 2000 jeminister za gospodarske dejavnosti dr.Joè Zagoèn odprl najmodernej{o razde-lilno transformatorsko postajo 110/20 kVZlato polje v novi tehnolo{ko oklopljeniGIS izvedbi in izolirani s plinom SF6.Novozgrajeni objekt pomeni veliko prido-bitev za u~inkovitej{e napajanje mestaKranj in njegove okolice in eno zadnjihetap prehoda srednjenapetostnega distri-bucijskega omre`ja z 10 kV na 20 kVnapetost ter opu{~anje 35 kV napajalnenapetosti.

Postaja je bila prva in edina take vrste vslovenski distribuciji in lep prispevekElektra Gorenjska k manj{emu obreme-njevanju okolja. Isti dan je bilo tudiuradno javno odprtje nove upravne stavbeElektra Gorenjska, d.d. na Ulici MirkaVadnova 3a na Primskovem v Kranju.

111

40 let

Odpiranje trga z elektri~no energijo

Pri odpiranju trga z elektri~no energijo so si v Elektru Gorenjska, d.d.prizadevali, da so s 1. januarjem 2001 vzpostavili tak{ne organizacijske,kadrovske in informacijske temelje, da so sistemu omogo~ali ~im boljkakovostne in konkuren~ne storitve ob ~im manj{ih poslovnih stro{kih.Posebna pozornost je bila usmerjena odjemalcem elektri~ne energije vgospodinjstvih in upravi~enim odjemalcem nad 41 kW priklju~ne mo~i.Namre~, zakon je predvideval, da bi trg elektri~ne energije za~el delovati15. aprila 2001. Velike posledice za nadaljnji razvoj Elektra Gorenjska prinjenem prizadevanju za preoblikovanje v moderno distribucijsko dru`bopa je imel septembra 1999. leta sprejet novi energetski zakon, ki jeliberaliziral slovenski trg z elektri~no energijo po 15. aprilu 2001.

112

40 let

Otvoritve RTP Zlato polje 110/20 kV so se udele-ìli tudi gorenjski ùpani – Foto: Drago Papler

113

40 let

Investicije v Poslovni enoti Kranj 2000Poleg teko~ega in investicijskega vzdrèvanja je bila zna~ilnost dela na prehodih z 10 kV na 20 kVnapetostni nivo. Ta ve~ kot desetletje dolg proces prehoda vse srednjenapetostne mreè je v nekem smislunova investicija kot nadomestilo z zamenjavo posodobljene opreme in drugimi tehni~nimi karakte-ristikami, v bistvu pa fizi~no srednjenapetostne povezave in stikalni elementi è obstajajo. Ta vloèkomejuje dolo~ena sredstva za nove investicije, interpolacijo transformatorskih postaj in zmanj{evanjeslabih nizkonapetostnih razmer na dolo~enih podro~jih. Potrebna bo ve~ja zagotovitev sredstev, da seintenzivno dokon~a prehod, saj je dinamika preureditve v ~asu skoraj ene generacije znatno predolga. Vletu 2000 je bilo dokon~anih pet novih transformatorskih postaj, v delu so {e tri. Rekonstruiranih je bilosedem transformatorskih postaj, poloènih 4,4 km 20 kV kablovodov. Zaradi pomanjkanja denarja ni biladoseèna vrednost predhodnega leta, problem pa je bil premo{~en s tem, da so bile gradbeno izdelanekabelske kanalizacije in obenem zaklju~eni lastni{ki posegi. Tako pri kasnej{em polaganju kablovodov nebo ve~ nobenih ovir, saj je sama napeljava hitro opravljena. Poloènih je bilo 54 km nizkonapetostnikablov in montiranih 36 km polizoliranih PAS vodnikov 20 kV. Velika pozornost je bila namenjenaopornim to~kam prostozra~nih vodov in fizi~no {tevil~no velikem pove~anju zamenjav dotrajanih drogovs 506 (v letu 1999) na 928 (v letu 2000). Postavljeno je bilo 58 betonskih drogov, ki se vse bolj uveljav-ljajo, razvod elektri~ne energije pa predstavlja ve~jo kvaliteto in zanesljivost.

Vgrajeno je bilo sedem daljinskih komandnih stikal DKS v transformatorskih postajah vezanih nanapajalno energetsko to~ko iz RTP Trì~. Poleg treh tipi~no investicijskih delih je oddelek za investicijesodeloval tudi pri odpravi defektov, remontov, obnov in prestavitvi na visoko in nizkonapetostnihkablovodih, daljnovodih in omre`jih.

Oddelek za obratovanje je posredoval pri odpravi {tirih ve~jih okvar. V RTP [kofja Loka je bil marcapreboj prevodnih izolatorjev in odvodnikov na 35 kV odvodu Medvode. Tri okvare so bile v razli~nihterminih v RTP Trì~, marca 2000 je bil preboj prevodnih izolatorjev in po{kodba zbiralni~nih lo~ilnikovodvoda Balos II. Septembra je preboj med zbiralkami v 20 kV stikali{~u uni~il 12 prevodnih izolatorjev,po tednu dni pa je bilo potrebno, zaradi po~ene priklju~ne plo{~e, zamenjati 110 kV tokovni transformatorv polju transformatorja 2.

V RTP @elezniki sta bila v okviru vzdrèvalnih del septembra zamenjana 35 kV odklopnika vtransformatorskih celicah z novima vakuumskima, v novembru pa je visoka voda potoka Da{nica ponovnozalila kletne prostore pribli`no 80 cm visoko in odloìla ve~jo koli~ino mulja in blata.

V RTP Labore se opravlja rekonstrukcija celotnega objekta. Zamenjane so bile vse naprave lastne rabe,polovico celic v 20 kV stikali{~u, za{~ita 110 kV daljnovodov, prestavljeno je bilo daljinsko upravljanje110 kV stikali{~a iz stare telemehanike na novo. V teku je izdelava nove elektri~ne in{talacije in montaàcelic v novem sektorju 3. Opravljena je bila revizija transformatorja 1 in 2. Potekajo tudi aktivnosti v zveziz izgradnjo novega 110 kV stikali{~a v GIS izvedbi. Zaradi tega so bile opravljene tudi vse rekonstrukcijedaljnovodov, ki potekajo od RTP HE Medvode skozi RTP Labore do RTP Zlato polje. Na obmo~ju Laborso bili postavljeni {tirje novi poligonalni drogovi, kar je novost v slovenski distribuciji.

V 20 kV stikali{~u RTP Trì~ je bila zamenjana polovica prevodnih izolatorjev z novimi, v treh 20 kVcelicah pa so bili zamenjani malooljni odklopniki z novimi vakuumskimi. V RTP Zlato polje so bileopravljene priprave za opustitev obstoje~ih 10 kV celic iz leta 1960, ki so bile popolnoma dotrajane in so{e vedno v obratovanju. Vsi 10 kV odvodi se bodo prestavili v 20 kV celice, ki se bodo sprostile zvklju~itvijo nove RTP Zlato polje 110/20 kV GIS v obratovanje. V RTP Medvode je bila zamenjanadotrajana telemehanika z novo, proizvajalca Ensico. V RTP Primskovo je bila zamenjana opremalokalnega vodenja Scada zaradi teàv pri prehodu v leto 2000. Posledi~no je bilo potrebno opravitidelovanje vse opreme od alarmov, poloàjev do komand. Tudi v RTP Balos je bila zamenjana dotrajanatelemehanika z novo, proizvajalca Ensico. Nova naprava omogo~a daljinski nadzor po sodobnih kriterijih,zato se je pove~alo {tevilko informacij, ki se daljinsko prena{ajo.

Zahteve po kvalitetni in stalni dobavi elektri~ne energije so vedno ve~je. Pri{lo je do pove~anega trendaporabe in konice na obmo~ju Poslovne enote Kranj, razen na obmo~ju Trì~a. Obremenitve naprav sovsako leto ve~je, ker dejavnost na podro~ju investicij ne sledi pove~ani prodaji in porastu koni~nih mo~i.Posledica so padci napetosti, ki so vi{ji od dopustnih tako na srednji napetosti, kakor tudi na nizkonapetostnem omre`ju. Konkreten primer je obmo~je Krvavca na srednji napetosti. Teàve se pojavljajotudi pri prenapajanjih na 10 kV omre`ju, saj v vse ve~ primerih ni mo`no izvesti enostavnegaprenapajanja, ampak je potrebno razdeliti breme odvoda, ki se prenapaja, na dva ali ve~ odvodov.


Organiziranost po funkcionalnem principu

V skladu z zahtevami energetskega zakona (Uradni list RS, {t. 79/99 in8/2000) in uredbe o izvajanju gospodarskih javnih slu`b (Uradni list RS, {t.54/2000) so bile dejavnosti distribucijskih podjetij po izvajanju lo~ene nagospodarske javne slu`be in tr`ne dejavnosti. Kot dejavnosti gospodarskihjavnih slu`b so bile dolo~ene: distribucija elektri~ne energije, upravljanjedistribucijskega omre`ja in dobava elektri~ne energije tarifnim odje-malcem. Kot tr`ne dejavnosti pa so bile opredeljene dobava elektri~neenergije upravi~enim odjemalcem in druge tr`ne dejavnosti. Gospodarskointeresno zdruènje za distribucijo elektri~ne energije Slovenije je sprejelosklep, da konec leta 2000 v petih distribucijskih podjetjih prenehalaorganiziranost po lokacijskem principu. Nov na~in poslovanja ElektraGorenjska, d.d. je potrdil nadzorni svet 20. decembra 2000. Prvi dannovega tiso~letja, 1. januarja 2001 je za~ela veljati organiziranost pofunkcionalnem principu po dejavnostih in ne ve~ po teritorialnemprincipu, ko so distribucijske dejavnosti potekale v Poslovni enoti Kranj in@irovnici. Ostale dejavnosti proizvodnje elektri~ne energije v Poslovnienoti Sava Kranj in prodaje elektri~ne energije v Sektorju komercialneenergetike so bile è do sedaj organizirane na nivoju regije, z reorga-nizacijo so se le prilagodile zahtevanim zakonskim in uredbenimdolo~ilom. Notranjo zgradbo dru`be sestavljajo {tiri poslovne enote: zaupravljanje distribucijskega omre`ja, za proizvodnjo elektri~ne energije,za distribucijo elektri~ne energije in za dobavo elektri~ne energije ter trije

114

40 let

Investicije v Poslovni enoti@irovnica 2000V distribuciji je narava dela tak{na, da mora bitivzdrèvanje prostozra~nih srednjenapetostnihdaljnovodov in nizkonapetostnega omre`ja redno,saj so nosilne to~ke (drogovi) leseni in potrebnivsakoletne planske obnove, sicer lahko zaostanekresno ogrozi brezhibnost napajanja mreè in zanes-ljivosti dobave elektri~ne energije odjemalcem. NaGorenjskem je zahtevna konfiguracija, ki potrebujenapredni pristop do mreè. Leta 2000 so nadome-stili 613 dotrajanih drogov (683 kosov kostanjevih,12 kosov impregniranih in 22 kosov betonskih), kiimajo betonske kle{~e ali podstavke. Zgradili so stonovih priklju~kov stanovanjskih objektov. Prinovogradnjah in obnovah nizkonapetostnegaomre`ja pa so vgradili do 5 kilometrov zemeljskegakabla in preko 10 kilometrov snopastega kabla.Skupni obseg naprav na obmo~ju Elektro @irovnice523 kilometrov visokonapetostnega omre`ja (odtega 18 kilometrov 110 kV daljnovodov, 55 kilo-metrov 35 kV daljnovodov, 300 kilometrov 20 kVdaljnovodov, 150 kilometrov visokonapetostnih

kablovodov) in 1.240 kilometrov nizkonapetost-nega omre`ja.

V Elektru @irovnica so vzpodbujali razvoj malihprivatnih hidroelektrarn, ki so se za~ele pojavljati zletom 1986, kot posledica podpore SLO, potem pase je njihova izgradnja zelo intenzivirala. Kot zani-mivost kaèjo podatki, da je 46 malih hidroelek-trarn leta 2000 proizvedlo è 30 GWh elektri~neenergije, kar je bilo izena~eno s proizvodnjo lastnihhidroelektrarn PE Sava Elektro Gorenjske naobmo~ju @irovnice.

S poslovnim partnerjem Astra Telekom so se lotiliizvedbe opti~ne povezave, ki jo koristijo za daljin-sko krmiljenje sedanjih in bodo~ih elektronskihmerilnih in {tev~nih naprav pri odjemalcih. Na tana~in poskusno zajemajo podatke z elektronskih{tevcev v delu naselja na Rodnah. Pilotski projektje vzor~ni za uvedbo na {ir{em ìrovni{kem ob-mo~ju, tako reko~ na pragu stanovanjskih in po-slovnih objektov brez motenja posesti ter bo olaj{alod~itavanje z u~inkovitim in hitrim zajemompodatkov za ra~unsko obdelavo.


sektorji: tehni~ni, finan~no – ekonomski in splo{no – kadrovski sektor. Vokviru poslovne enote za distribucijo elektri~ne energije je bila lo~enaenota za tr`na dela, v poslovni enoti za dobavo elektri~ne energije pa sobile lo~ene enote nabave elektri~ne energije za tarifne in upravi~eneodjemalce, dobave tarifnim in dobave upravi~enim odjemalcem.

Revitalizirana HE Savica

24. septembra 2001 je bila predana namenu obnovljena hidroelektrarnaSavica v Ukancu v Bohinju. Dogodek je bil vsekakor zanimiv v lu~itehni~ne posodobitve in ekolo{ke izrabe energetskega vodnega poten-ciala, ki ga je stara elektrarna izrabljala od leta 1915, sedanji objekt pa odleta 1949. Leta 2001 je bila zaklju~ena posodobitev in prenova HE Savica,ki je potekala od leta 1988.

115

40 let

Pripravljeni na odprti trgV konferen~ni dvorani Zavarovalnice Triglav vKranju je 3. aprila 2001 organizator, javnopodjetje Elektro Gorenjska, d.d. v sodelovanju zdru`bami Elektronabava, d.d. in Iskraemeco d.d.pripravilo predstavitveno informativno sre~anje zupravi~enimi odjemalci z naslovom »Energetski trg2001«. Na njem so skozi niz tem posku{ali datiodgovore na temeljno vpra{anje: Kako bodopodjetja kupovala elektri~no energijo po 15. aprilu2001?

Predstavitev je bila namenjena vodstvenemu osebjuposlovnih partnerjev, ki so jih seznanili s pogledina nadaljnje uspe{no sodelovanje na podro~juoskrbe z energijo ter prisluhnili pri~akovanjem,èljam in pogledom na proces liberalizacije ener-getskega trga v Sloveniji. Predstavniki podjetij skoni~no mo~jo nad 41 kW so izkoristili sre~anje inse konkretno seznanili s prvimi informacijami, kijih prina{ajo {tevilne novostmi.

S strani Elektra Gorenjska, d.d. Kranj so posamez-ne teme povezane z odpiranjem trga z elektri~noenergijo podali:

– mag. Drago [tefe, direktor Elektra Gorenjska:Pozdrav in vizija podjetja

– Mitja Anèj, univ. dipl. in`. el., direktor PE zadobavo elektri~ne energije: Dobava elektri~neenergije

– Bo{tjan Ti{ler, univ. dipl. in`. el.: Dostop doomre`ja

– Matja` Malovrh, in`. el.: Meritve elektri~neenergije

– Marjan Jerele, univ. dipl. in`. el., direktortehni~nega sektorja: Tehni~na pomo~ insvetovanje

– Drago Papler, in`. el.: Marketing – Elektro Go-renjska trgovec za upravi~ene odjemalce

Predstavnik Agencije za energijo RS g. Sen~ar jeorisal naloge pri izdajanju licenc za opravljanjeenergetskih dejavnosti, dolo~anje cen za uporaboelektro energetskih omreìj, razre{evanje sporov ternadzor trga z elektri~no energijo in zemeljskimplinom.

Razlog za {iroko sre~anje so dodali tudi poslovnipartnerji iz energetsko-tr`nih vrst, ki se èlijotvorno vklju~iti s svojimi izdelki in storitvami priodpiranju notranjega energetskega trga. Predstavnikiz Elektronabave, d.d. je poudaril vso tehni~noponudbo opreme za meritve na odjemnih mestih, kijo zagotavlja s proizvajalcem Iskraemeco, d.d.,Kranj

Nadalje so predstavniki podjetja Iskraemeco,merjenje in upravljanje energije, d.d. iz Kranjaprikazali razvite sistemske re{itve za potrebemerjenja elektri~ne energije v skladu z novimEnergetskim zakonom. Z osnovnimi zna~ilnostmimodularnosti, univerzalnosti in nadgradljivosti soizvedli projekte kombiniranih sistemov daljinskega~itanja sistemov {tevcev.Elektro Gorenjska bo kot dobavitelj zagotavljalazanesljivo in kakovostno elektri~no energijo vsemdosedanjim tarifnim odjemalcem in upravi~enimodjemalcem. Trgovanje s slednjimi predstavljanovo vlogo Elektra Gorenjska, d.d., ki bo kottrgovec na notranjem trgu z elektri~no energijoponudila najugodnej{e pogoje vsem dosedanjemkomitentom.

Slu`ba za marketing in dobavo elektri~ne energijeupravi~enim odjemalcem

(Sporo~ilo za javnostElektra Gorenjska, 3. 4. 2001)

Hidroelektrarna Savica je najve~ja med petnajstimi malimi elektrarnamiPoslovne enote za proizvodnjo elektri~ne energije Elektra Gorenjska, d.d.,ki nadaljuje tradicijo predvojnih Kranjskih deèlnih elektrarn, povojnihGorenjskih elektrarn, ki so delo nadaljevale kot Savske elektrarne inElektrarna Sava Kranj ter v {estdesetih letih v okviru Proizvodne enoteKranj in Elektra Sava Kranj bile vklju~ene in obstale kot svoja organiza-

cijska enota v okviru ElektraGorenjska.

116

40 let

2001 Obnovljena strojnica HE Sa-vica – Foto: Drago Papler

Elektrarna Savica po klasifikaciji glede na instalirano mo~ (4,4 MVA)spada sicer med male hidroelektrarne, vendar pa ima pomembno vlogopri elektroenergetski oskrbi iz naslednjih vidikov:– izkori{~a vodni potencial in proizvaja ekolo{ko ~isto »zeleno elektriko«– glede na specifi~nost lokacije lahko samostojno napaja potro{nike v

Bohinju in okolici– elektrarna zagotavlja kvalitetno elektri~no energijo, tako po napetosti

kot po frekvenci v paralelnem in oto~nem reìmu obratovanja inprispeva svoj dele` k razvoju turizma, {e zlasti hotelov ter ì~nic nasmu~arskem centru Vogel.

Ob tej prilo`nosti je Elektro Gorenjska, d.d. iz Kranja izdala posebnotehni~no publikacijo z naslovom Hidroelektrarna Savica 1916 – 1949 –2001, ki opisuje zgodovinske mejnike s tehni~nim opisom, na~rti infotografijami. Avtor in odgovorni urednik publikacije je bil inènir DragoPapler, ki je znamenito elektrarno v bohinjskem Ukancu uvrstil med po-membne objekte na Gorenjskem, kjer se je za~ela elektrifikacija Bohinjain rodila doma~a elektro-strojna industrija od Energoinvestovih transfor-matorjev, Litostrojevih turbin, Iskrinih zvez do Kon~arjevih generatorjev.Na slovesnosti sta direktor Elektra Gorenjska mag. Drago [tefe in pred-sednik nadzornega sveta delni{ke dru`be Elektro Gorenjska Joè Resmanpodelila priznanja in zahvalo za uspe{no sodelovanje: Janku P{enici kotgraditelju prve povojne hidroelektrarne Savica zgrajene z doma~oopremo, Mirku Ko{niku kot dolgoletnemu obratovodji HE Savica odizgradnje do leta 1982 in Francu Sodji kot vodji HE Savica od leta 1982dalje, ki je sodeloval pri revitalizaciji elektrarne ter izvajalcem Turbo-in{titutu, d.d. Ljubljana, Energogrupu, d.o.o. Ljubljana in Gradbenemupodjetju Bohinj, d.d. iz Bohinjske Bistrice.Po ve~ kot {tirih desetletjih neprekinjenega obratovanja je bila potrebnarevitalizacija hidroelektrarne Savica, ki jo je Elektro Gorenjska, d.d.pri~ela leta 1988, najprej z obnovo elektro in strojne opreme, kasneje zmontaò upravljalnega sistema, ki omogo~a lokalno in daljinsko avtoma-tizacijo, leta 2001 pa zaklju~ila s popotresno gradbeno sanacijo jezu instrojnice elektrarne.Slavnostni govornik, dràvni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, je spritiskom na gumb zagnal elektrarno s {tirimi Peltonovimi turbinami ingeneratorjema s skupno mo~jo 4,4 megavoltamperov v obratovanje. Vkroniko znamenite elektrarne Savica, ki nadaljuje tradicijo izkori{~anjavodnega potenciala stare elektrarne è iz leta 1916 in sedanje iz leta1949, je zapisal, da se je s simboli~nim spustom v obratovanje zaklju~iloobdobje obse`nih obnovitvenih del. Naj se s tem dejanjem aktivnosti neprekinejo, temve~ naj strokovnjaki v Elektru {e naprej tako kot do sedajskrbno negujejo tehni~no odli~nost. Obenem jim je v novih ~asih, kinastopajo ob odprtju trga z elektri~no energijo, iskreno zaèlel, da se

117

40 let

118

40 let

Knjiga Elektro Gorenjska 1990 – 2000«»Besede preminejo, kar je napisano ostane.« To je bilo vodilo avtorjev ob nastajanju knjige »ElektroGorenjska 1990 – 2000«. Desetletno obdobje samostojnosti je prineslo v na{o dru`bo veliko novosti. Tudiv na{em podjetju se je marsikaj dogodilo, zato so popisane v knjigi, ki je zaznamovala preteklo obdobje. Vknjigi, ki je iz{la in bila predstavljena na promocijski predstavitvi 16. decembra 2001 je vtkano delo, ki soga kronolo{ko in vsebinsko zabeleìli od strokovnih do druàbnih dogodkov skozi zadnje desetletje 20.stoletja.

Elektro Gorenjska je izdal pravi kronolo{ki almanah razvoja gorenjskega Elektra, ki obsega obdobje vletih 1990 – 2000 in je nastal z èljo, da ohranijo bogato zgodovino elektroenergetike bodo~im rodovom.Knjiga »Elektro Gorenjska 1990 – 2000« je odraz marketin{kih prizadevanj in pika na i, da s prikazompreteklega dela zgodovinsko, strokovno in argumentirano prikaè tehni~no stroko, znanje in odnos, ki ganudi podjetje poslovnim partnerjem pri oskrbi s kakovostno in zanesljivo elektri~no energijo. Njihovavizija je jasna in modra kot izdana knjiga, ki daje informacije, kaj znajo in zmorejo. Informacijski inprodajni marketing sta podro~ji, ki se jih bodo {e bolj poglobljeno lotili, saj sta nedvomno celovitopovezani, kar kaè iztekajo~e se poslovno leto 2001 z dogodki pri odpiranju trga z elektri~no energijo.

»V funkciji svetovanja in vodenja marketinga in odnosov z javnostjo lahko re~em, da je knjiga tudiargument in na{ referen~ni izdelek, ki ga namenjamo aktivnim in upokojenim sodelavcem, institucijam,poslovnim partnerjem in upravi~enim odjemalcem elektri~ne energije. Je most med podjetjem in ljudmi, kiso ga marljivo ustvarjali od pionirjev elektrifikacije, graditeljev elektroenergetike do bodo~e celovitemarketin{ke ponudbe, od prodaje elektri~ne energije in kompleksnih storitev od projektiranja, inèniringa,novogradenj, telekomunikacij do informacijskih procesov,« pravi odgovorni urednik knjige in`. DragoPapler.

Kar niso pri~akovali niti najve~ji optimisti, jim je uspelo v zelo kratkem ~asu. Od 26. oktobra 2001, ko seje prvi~ sestal 5-~lanski uredni{ki odbor, je steklo delo od zasnove, priprave prispevkov devetih avtorjev,uredni{ke obdelave, korektur, oblikovanja do tiska. Odgovorni urednik in`. Drago Papler se je napromocijski predstavitvi zahvalil svojemu timu – ~lanom uredni{kega odbora in avtorjem prispevkov infotografij: mag. Dragu [tefetu, mag. Matiju Nadiàrju, dipl. in`. Tomaù Jamniku, dipl. in`. Mitju Anèju,dipl. in`. Marjanu Jereletu, dipl. in`. Marjanu Porenti, dipl. in`. Darku Koèlju, pravnici Majdi Kova~i~ inekonomistki Ivanki Jelenc. Izpostavil je pobudnika za nastanek publikacije direktorja Elektra Gorenjskamag. Draga [tefeta, leto{njega nagrajenca Mestne ob~ine Kranj in svojo desno roko pri tehni~ni pripraviknjige mag. Matijo Nadiàrja, leto{njega Vidmarjevega nagrajenca.

Knjiga vsebuje 132 barvnih strani z 21 zaokroènimi temami, ki so podkrepljene s 70 fotografijami, 10podatkovnimi preglednicami in 14 grafikoni. Iz{la je v 1.500 izvodih, formata B5, izdajatelj in zalo`nik jeElektro Gorenjska, d.d., Kranj. Povezana je z dvema preteklima publikacijama in na naslovnici prikazujepomembno gorenjsko regijo v slovenskem prostoru, na zadnji strani pa na{o proizvodnjo, distribucijsko,upravljalsko in tr`no dejavnost. Je trajen dokument ~asa. Nastanek knjige je zabeleèn tudi na kratkemvideo filmu »Elektrika v knjigi«, ki je doìvel projekcijsko premiero. Kot presene~enje je odgovorniurednik predstavil {e unikatno elektronsko varianto knjige na CD zgo{~enki, ki je nastala vzporedno in jepripravljena za kasnej{e mo`nosti distribucije v sodobnih elektronskih tehnologijah od osebnih ra~unal-nikov do interneta. Projekt je tudi nekak{en vodnik podro~ij, ki è dajejo usmeritev bodo~im tematskimpublikacijam, kot je Razvoj distribucije kranjskega in ìrovni{kega obmo~ja v osemdesetih letih, Naravne

ujme in elektroenergetske naprave,Elektro Gorenjska in osamosvojitvenavojna za Slovenijo 1991, Bibliografijeelektro osebnosti.

Elektro Gorenjska d.d.Marketing in odnosi z javnostjo

(Sporo~ilo za javnost Elektra Gorenj-ska, 17. decembra 2001)

Soavtorji knjige Elektro Gorenjska1990 – 2000 – Foto: Gorenjski glas

bodo enako uspe{no kot è v preteklosti stehnolo{kimi, kosali tudi z vsemi poslovnimiizzivi. »Proizvedena elektri~na energija izmalih hidroelektrarn »zelena elektrika«, biprav gotovo lahko sluìla kot konkuren~naprednost pri ponudbi svojih storitev odje-malcem elektri~ne energije,« je poudaril dr.Robert Golob.

H~erinsko podjetje Gorenjske elektrar-ne, d.o.o.

Od 4. januarja 2002 dalje ima ElektroGorenjska h~erinsko podjetje Gorenjske elek-trarne, d.o.o., v kateri se opravlja proizvodnjaelektri~ne energije, ki je bila dotlej orga-nizirana v Poslovni enoti za proizvodnjo elek-tri~ne energije v sklopu delni{ke dru`be.

Podpis pogodbe o izgradnji Distribucijskega centra vodenja

15. oktobra 2002 sta direktor Elektra Gorenjska, d.d. mag. Drago [tefe indirektor Ensico, d.o.o. Matja` Vuga podpisala pogodbo o dobavi tehno-lo{ke opreme in izdelavi funkcionalne aplikacije za nov Distribucijski cen-ter vodenja Elektra Gorenjska.

Center vodenja bo v novih prostorih upravne stavbe na lokaciji MirkaVadnova 3a, kjer je za postavitev predviden del petega in {esteganadstropja. Prakti~na izdelava aplikacije centra vodenja se za~enja popodpisu pogodbe in bo zaklju~ena predvidoma v mesecu juniju leta2004.

Na osnovi javnega razpisa je bilo za dobavo tehnolo{ke opreme inizdelavo funkcionalne aplikacije distribucijskega centra vodenja ElektraGorenjska, d.d. izbrano podjetje Ensico iz Ljubljane, ki je prakti~neizku{nje è pridobilo pri uspe{ni realizaciji Distribucijskega centra vo-denja Elektra Maribor.

»Podpis pogodbe je pomemben korak, ki zaklju~uje pripravljalna dela,kjer smo z intenzivno in precizno obdelavo zasnove projekta in postopkovjavnega razpisa izbrali konkuren~nega in strokovnega partnerja. Sedaj jedan signal za za~etek in uresni~itev dolgoletne potrebe in èlje pofunkcionalnem in sodobno opremljenem centru vodenja, ki bo dal trdnopodlago za vodenje elektroenergetskih in informacijskih tokov v gorenjski

119

40 let

regiji za nadaljnjih 15 do 20 let,« je ob sklenitvi pomembnega posla dejalmag. Drago [tefe, direktor Elektra Gorenjska.Izbrana dru`ba Ensico iz Ljubljane se je specializirala za opremljanjeelektrodistribucijskih centrov vodenja in stopa v korak s tujo konkurencoin konkuren~no ceno.»Center vodenja ni enostaven produkt, gre za najzahtevnej{o tehnologijo,energetsko vozli{~e in nek ìv ~len, center ìv~nega sistema, ki se bonadgrajeval in strokovno rasel z nami. S formalnim podpisom pogodbe jedan kamen~ek v mozaiku procesa novega sistema, produkt, ki bopovezoval sodelavce in ga bodo uporabljale generacije elektroener-getikov,« je ob tem povedal Matja` Vuga, direktor Ensico, d.o.o.Ob podpisu pogodbe sta sodelovala vodji projekta izgradnje novegagorenjskega distribucijskega centra vodenja – na strani investitorjatehni~ni direktor Elektra Gorenjska Marjan Jerele, na strani izvajalcaEnsica Jurij Jerina.

Distribucijski center vodenja Elektra Gorenjska predstavlja osrednje infor-macijsko vozli{~e pri zagotavljanju nemotenega procesa distribucijeelektri~ne energije. Osnovna funkcija obstoje~ega centra vodenja jepovezovanje z napravami elektroenergetskega sistema z namenom zaje-manja podatkov in njihovo upravljanje.

Elektro Gorenjska, d.d. se je v letu 2001 odlo~ila za izgradnjo novegacentra vodenja predvsem iz naslednjih razlogov:

– obstoje~a in tehnolo{ko è zastarela strojna oprema oteùje potrebneraz{iritve ter nadgradnje, ki so postale tehni~no te`ko izvedljive terekonomsko neupravi~ljive;

– deregulacija na podro~ju preskrbe odjemalcev z elektri~no energijo oddistribucijskih podjetij poleg zahteve po stalnem ve~anju kakovostidobavljene energije postavlja tudi nova merila pri zagotavljanju vsehostalih storitev, ki jih podjetjem predpisujeta tako zakonodajalec kotsam trg.

Sodobni distribucijski center vodenja je koncipiran tudi tako, da bo zago-tavljal izhodi{~e za doseganje zahtevanih strate{kih ciljev tudi v pogojihpredvidenega dereguliranega trga. Pri izboru sistema za Distribucijskicenter vodenja Elektra Gorenjska so bili upo{tevani zaklju~ki izdelanih{tudij, idejnih projektov, diskusij in usklajevanj med posameznimidistribucijskimi podjetji, tako da je izbrani koncept obdelan v optimalnivarianti in predstavlja tehnolo{ko najsodobnej{o re{itev sistema DCV.

Osnovne funkcije vodenja obratovanja elektroenergetskega sistema sorealizirane s SCADA programsko opremo, ki omogo~a zajemanje po-datkov, izdajanje komand, kreiranje poro~il ter arhiviranje podatkov.

Poleg do sedaj osnovnih pa nova programska oprema omogo~a {edodatne funkcionalnosti, imenovane DMS funkcije. Omenjene funkcije

120

40 let

podpirajo predvsem podporo ekipam v centru in na terenu pri odprav-ljanju okvar na omre`ju in pri rednih vzdrèvalnih delih, izvajanjesekven~nih komand, dinami~no barvanje prikaza elektroenergetskegasistema, avtomatsko izolacijo okvar in preureditev napajanja, sprotnoanalizo pretokov mo~i, padcev napetosti, kratkosti~nih tokov in mo~i,ovrednotenje procesnih podatkov, napoved obremenitve, statistikodogodkov, izra~un kazalcev zanesljivosti, funkcionalnosti klicnega centra,trening, ipd.Osnovna funkcionalnost DMS se bo v prihodnosti v skladu z zahtevamilahko nadgrajevala z novimi programskimi paketi, ki se bodo modularnovklju~evali v navidezno integriran sistem programske opreme.

Otvoritev RTP 110/20/10 kV Labore s tehnologijo SF6

21. novembra 2002 je Elektro Gorenjska, d.d. s slavnostnim odprtjempredala namenu posodobljeno razdelilno transformatorsko postajo RTP110/20/10 kV Labore, ki predstavlja eno od najpomembnej{ih napajalnihto~k v 110 kV obro~u za elektroenergetsko napajanje mesta Kranja innjegove okolice. Preko njega se napaja industrijska cona na jugo-zahodnem delu Kranja ter okolice Kranja, hkrati pa nudi rezervo ostalimadvema viroma: RTP 110/20/10 kV Primskovo in RTP 110/20 kV Zlatopolje. V lu~i tehni~ne modernizacije in ekolo{ke neopore~ne tehnologijeter u~inkovite izrabe prostora je RTP Labore dobila svojo tretjo tehnolo{koprelomnico z uradnim odprtjem novega 110 kV GIS stikali{~a s tehno-logijo SF6, ob prisotnosti ministra za okolje, prostor in energijo mag.Janeza Kopa~a.Skozi ve~ kot {tiridesetletno zgodovino je imel najpomembnej{i elektro-distribucijski objekt Elektra Gorenjska, ki se nahaja v teì{~u kranjskeindustrije, vlogo prve uveljavitve tehnolo{kih sprememb v praksi. Namre~z naprednim razvojnim na~rtom Save in obeh Isker se je pove~eval tudiodjem elektri~ne energije. Re{itev je bila v vi{ji napetosti prenosnih

121

40 let

RTP Labore pred ru{itvijo zuna-njega 110 kV stikali{~a, ki ga jenadomestilo stikali{~e GIS izvedbeizolirano s plinom SF6 – Foto:Drago Papler

visokonapetostnih daljnovodov: v {estdesetihletih je pre{la z 20 na 35 kV, v sedemdesetihletih pa na 110 kV napetostni nivo. Plato naLaborah je pred 43 leti postal idealno mestoza izgradnjo razdelilne transformatorskepostaje s transformacijami, ki so se venomerdopolnjevale in {irile s srednjenapetostnimiodvodi do posameznih odjemalcev. Objekt jepostal zastarel in potreben sodobneganadomestila. Celotna obnova razdelilnetransformatorske postaje je tako zajela ve~tehnolo{kih sprememb hkrati, spremembosrednjenapetostnega nivoja z 10 kV na 20 kVs postavitvijo 20 kV stikali{~a v izvla~ljiviizvedbi z vakuumskimi odklopniki in distri-buiranega sistema vodenja ter postavitevkovinsko oklopljenega, s plinom SF6 izoli-ranega 110 kV stikali{~a GIS.Modernizacija pomeni pravo revolucijo stehnolo{kega, ekolo{ko-varstvenega in pro-storskega vidika. Po besedah mag. Draga[tefeta, direktorja Elektra Gorenjska, d.d., so

realizirana prizadevanja strokovnjakov, ki so kljub zahtevnemu poseguizvedli modernizacijo z etapno gradnjo srednjenapetostnega dela s {tirimisektorji in 50 odvodi do odjemalcev od 1998. do leta 2000 ter gradnjo110 kV stikali{~a leta 2001 in 2002.Na RTP 110/20/10 kV Labore so se po vstavitvi v obratovanje novembra2001 za~eli zagonski in funkcionalni preizkusi, maja 2002 je bilodemontirano zunanje 110 kV stikali{~e, poleti 2002 so bila dokon~anaureditvena in vzdrèvalna dela, konec oktobra 2002 pa opravljen tehni~nipregled objekta. Pri tem je bila ves ~as zagotovljena nemotena inzanesljiva dobava elektri~ne energije vsem odjemalcem.

40 let

122

2002 RTP Labore 110/20/10 kV stehnologijo SF6 je odprl minister zaokolje, prostor in energetiko mag.Janez Kopa~ (desno) 21. novembra2002 – Foto: Drago Papler

123

40 let

Podelitev certifikata kakovosti po standardu ISO 9001/2000 {t. Q-4915. marca 2003 je bil v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju podeljen certifikat kakovosti po standardu ISO9001/2000 {t. Q-491 Elektru Gorenjska, d.d., Kranj. Slavnostni govornik je bil dràvni sekretar za ener-getiko g. Djordje @ebeljan, certifikat pa je direktorju Elektra Gorenjska, d.d., mag. Dragu [tefetu podelildirektor Slovenskega in{tituta za kakovost in meroslovje g. Igor Likar.

Projekt kakovosti ISO 9001 pomeni nov izziv in je opredelil strategije in cilje kakovosti v podjetju. Napoti k pridobitvi certifikata kakovosti po evropskem standardu so utrdili in pre~istili vse poslovne procese,ki bodo racionalizirali notranjo organiziranost podjetja, zniàli stro{ke poslovanja, pove~ali produktivnostin izbolj{ali storitve za odjemalce.

Ob tej prilo`nosti je direktor Elektra Gorenjska mag. Drago [tefe poudaril:

»Ne morem se pohvaliti, da smo med prvimi, ki so si ta certifikat pridobili. Z nalogo smo bili è dale~ leta1999, vendar smo zaradi energetskega zakona po~akali zato, da smo prilagodili organizacijo po temzakonu. Odlo~itev je bila pravilna, saj smo tako vse faze kakovosti natan~neje raz~lenili glede na novoorganizacijo. âka nas pa neprestano preverjanje, popravljanje napak za doseganje zastavljenih ciljev, takokratkoro~nih kot dolgoro~nih, ki so usmerjeni navzven in drugih, ki so usmerjeni navznoter.

Na{a osnovna dejavnost je distribucija elektri~ne energije odjemalcem na obmo~ju, ki ga podjetje pokriva.Dolgoro~ni cilj je zagotavljati kvalitetno dobavo elektri~ne energije vsem odjemalcem. Za besedokvalitetna dobava smo postavili merila in kriterije, da bi lahko preverjali, ali smo uspe{ni pri doseganjuzastavljenih ciljev.

Sprejetje energetskega zakona in spremljajo~e zakonodaje ima za posledico prilagajanje poslovanja tr`nimpogojem poslovanja. Temu delu poslovanja bo potrebno v slovenski distribuciji nameniti najve~jopozornost. V teh pogojih poslovanja ostaja nemotena in kvalitetna oskrba odjemalcev z elektri~no energijo{e vedno najpomembnej{a naloga. S premi{ljenimi vlaganji v preteklih letih smo uspeli delno sanirati inobnoviti omre`je, kar bo potrebno v prihodnje nadaljevati. Prioriteta bo namenjena izgradnji daljinskegacentra vodenja, nadaljevanju prehoda na 20 kV napetost, dokon~anju izgradnje RTP Medvode in RTP[kofja Loka ter delni ukinitvi 35 kV napetosti. Potrebna bodo vlaganja v zazankanje in izbolj{anjeomreìj, obnovo naprav vodenja in avtomatizacijo, vse s ciljem skraj{evanja trajanja izpadov in zagotav-ljanja neprekinjene dobave. Ob zagotavljanju nemotene in kvalitetne oskrbe odjemalcev z elektri~noenergijo bo posebna pozornost {e naprej namenjena trgovanju z elektri~no energijo. Z uvajanjemintegralnega sistema kakovosti so podane mo`nosti visoke poslovne kulture in utrditev dolgoro~negakonkuren~nega poloàja.«

Ob tej prilo`nosti se je direktor Elektra Gorenjska mag. Drago [tefe zahvalil vsem 48 sodelavcem, ki sopoleg svojih obveznosti kvalitetno opravili tudi dodatno delo pri opisu procesov podjetja. Pomembnovlogo pri vodenju in izvedbi tega projekta je odigral g. Marjan Porenta kot predstavnik vodstva za kako-vost in vsi direktorji sektorjev in dejavnosti, ki predstavljajo odbor za kakovost.

Le-ti so sestavili svoje projektne skupine z vodji slu`b, ki so popisali aktivnosti na tretjem nivoju s 103izvajalnimi procesi. Zdruùjejo se na drugem nivoju v 25 nadrejenih organizacijskih procesih slu`b.Povezani so v 6 razvojnih ali dejavnostnih procesov na prvem nivoju, nad katerimi bdi na najvi{jem nivojus strate{kim procesom kot skrbnik uprava, to je direktor Elektra Gorenjska. V projektu je bilo evidenti-ranih 887 vrst dokumentov, ki nastajajo pri posameznih aktivnostih procesov (obrazci – zapisi) ali se vnjih uporabljajo (reference) in jih aùrirajo skrbniki. Procesi in aktivnosti z vso dokumentacijo so vtkane vPoslovnik podjetja ter Organizacijske predpise in Navodila v posameznih poglavjih po vrstnem redustandarda ISO 9001/2002. Usposobljena je bila skupina zaposlenih za samostojne notranje presoje. Prioblikovanju sistema kakovosti do same pridobitve certifikata je direktno sodelovalo 48 zaposlenih. Prvipredlogi in tudi è same izvedbe nekaterih izbolj{av pa konkretno kaèjo na samo uspe{nost sistemakakovosti.

Slovenski in{titut za kakovost in meroslovje – SIQ je v sredo, 27. novembra 2002 opravil certifikacijskopresojo in ni ugotovil neskladij, podal je le nekaj priporo~il. Na podlagi poro~ila certifikacijske komisije jeskupna komisija za certificiranje pri SIQ 10. decembra 2002 sprejela sklep, da Elektru Gorenjska, d.d.podeli certifikat ISO 9001/2000 {t. Q-491 za nakup, prodajo, distribucijo elektri~ne energije in upravljanjeelektroenergetskega omre`ja in naprav ter razvoj, projektiranje, gradnjo in vzdrèvanje elektroenerget-skega in telekomunikacijskega omre`ja in postrojev. Elektro Gorenjska, d.d. je s tem dobila pravico douporabe slovenskega znaka SIQ in mednarodnega znaka IQNet.

Drago Papler, in`. el.,Slu`ba za prodajo EE UO Elektra Gorenjska, d.d.

(Sporo~ilo za javnost Elektra Gorenjska, 5. 3. 2003)

124

40 let

Podelitev certifikata kakovosti ISO9001/2000 Elektru Gorenjska – Fo-to: Drago Papler

Tretje kovinsko oklopljeno s pli-nom SF6 izolirano 110 kV stikali{~eGIS je bilo montirano v RTPMedvode – Foto: Drago Papler

Lastni{ka struktura 2002

Podjetje Elektro Gorenjska posluje kotdelni{ka dru`ba od januarja leta 1998. Vprvi izdaji delnic, ki je bila ob lastnin-skem preoblikovanju leta 1997, je biloizdanih 17.287.313 navadnih delnic znominalno vrednostjo 1.000 SIT. Ob usta-novitvi je imela dràva v lasti 94,77 %vseh delnic.V letu 1999 se je dele` dràve pove~alzaradi dokapitalizacije, v okviru katere je bilo izdanih 66.318 delnic znominalno vrednostjo 1.000 SIT. V istem letu se je zmanj{al na ra~unrealizacije odlo~be o denacionalizaciji male HE [kofja Loka, na podlagikatere so bile denacionalizacijskim upravi~encem dane delnice javnegapodjetja Elektro Gorenjska.Na osnovi Odloka o spremembi odloka o dodatnem premoènju, ki sepreda poobla{~enim investicijskim dru`bam za lastni{ke certifikate (Ur. listRS {t. 5/2000, 21. 1. 2000), je dràva v letu 2000 predala poobla{~eniminvesticijskim dru`bam za lastni{ke certifikate 1.751.205 delnic ElektraGorenjska, v letu 2001 pa {e dodatnih 1.484. Dele` dràve se je takozmanj{al in je na dan 31. 12. 2002 zna{al 79,50 %.

RTP Medvode 110/20/6,3 kV

RTP 110/20/6,3 kV Medvode, ki je skupno delo Elektra Gorenjska inSavskih elektrarn Ljubljana, je bila leta 2003 dokon~ana. Uporabljenasodobna tehnologija SF6 – kar pomeni s plinom, `veplovim heksafluori-dom SF6 izolirano stikali{~e – bo gledano skozi celotno ìvljenjsko dobonaprav omogo~ala prihranek prostora in manj{e stro{ke vzdrèvanja. Sprehodom na novo RTP se je bistveno izbolj{ala zanesljivost obratovanjaHE Medvode in kakovost napajanja distribucijskih odjemalcev naobmo~ju Medvod. 28. marca2003 je bil opravljen notranjitehni~ni pregled, 8. aprila

125

40 let

79,50

17,08

0,54

0,77

0,57

0,40

1,14

3,42

Republika Slovenija

PID - i

Kapitalski sklad d.d.

Kapitalski sklad d.d. PPS

Slovenski odškodninskisklad d.d.

Udele$enci internerazdelitve

Ostali delnièarji

Lastni{ka struktura podjetja Elektro Gorenjska nadan 31. 12. 2002

2003 RTP Medvode 110/20/6,3kV je izbolj{ala zanesljivost obrato-vanja HE Medvode in kakovostnapajanja medvo{kih distribucij-skih odjemalcev – Foto: DragoPapler

2003 je bilo stikali{~e tudi vklju~eno v110 kV daljnovodno povezavo Kle~e –Medvode – Labore in prvi~ dano podnapetost. Hidroelektrarna Medvode jetedaj oddala v omre`je prve kilovatne ureelektri~ne energije preko novega trans-formatorja 110/6,3 kV, mo~i 20 MVA, ki

mu je sledil {e drugi transformator. Zatem so bili preurejeni odvodi nanovo 20 kV stikali{~e, stare 35 kV in 10 kV naprave pa so se iz HEMedvode povsem umaknile. 15. oktobra 2003 je bilo sve~ano odprtjenove RTP Medvode 110/20/6,3 kV s tehnologijo SF6.

Dvo~lanska uprava

Vlada Republike Slovenije je s sklepom {t. 118-77/2002 z dne 30. oktobra2002 dolo~ila, da ima uprava v dru`bi Elektro Gorenjska, javnem podjetjuza distribucijo elektri~ne energije, d.d., dva ~lana in dolo~ila delovnapodro~ja ~lanov uprave. Na 13. seji Vlade Republike Slovenije z dne 20.marca 2003 je s 1. oktobrom 2003 imenovala Joèta Knavsa, univ. dipl.in`. el., za predsednika upravedru`be Elektro Gorenjska za dobo{tirih let ter za ~lana uprave mag.Andreja [u{ter{i~a, univ. dipl. prav.za dobo {tirih let.Tudi v jubilejnem letu 2003 je enaizmed tem reorganizacija, ki jih jeelektroenergetski sistem doìvel ve~kot dve desetini. GIZ za distribucijoelektri~ne energije je oblikoval dvedelovni telesi, ki imata nalogo pri-praviti vse potrebno za ustanovitevdveh h~erinskih dru`b, in sicer zaprodajo elektri~ne energije upravi-~enim odjemalcem in za upravljanjedistribucijskega omre`ja. Obe dru`binaj bi ustanovila distribucijska pod-jetja, pri prvi naj bi bila dru`beniktudi Republika Slovenija.

126

40 let

Direktor dru`be Elektro Gorenjska z direktorji sek-torjev in poslovnih enot ob koncu leta 2002

Predsednik uprave Elektra Gorenjska, d.d.od 1. 10. 2003

Joè Knavs

Vlada Republike Slovenije je na 13. seji dne20. marca 2003 imenovala Joèta Knavsa,univ. dipl. in`. el., za predsednika upravedru`be Elektro Gorenjska, javnega podjetja zadistribucijo elektri~ne energije, d.d., s 1. okto-brom 2003 za dobo {tirih let.

Joè Knavs se je rodil leta 1963 v Ljub-ljani. Po kon~ani osnovni {oli je nadaljeval{olanje na Srednji tehni{ki {oli, po oprav-ljeni voja{~ini pa ga je èlja po nadgradnjiteoreti~nega znanja usmerila v nadaljnjeuniverzitetno izobraèvanje.

Fakulteto za elektrotehniko in ra~unalni{t-vo v Ljubljani je zaklju~il 14. septembra1989 in s tem pridobil naziv univerzitetnidiplomirani inènir elektrotehnike, smerenergetika. Oktobra 1989 se je zaposlil vpodjetju Elektro Ljubljana.

Strokovno pot je za~el kot energetik v dispe~erski slu`bi na upravi pod-jetja. Avgusta 1995 je bil razporejen na delovno mesto za vodjo slu`beobratovanja v Poslovni enoti Ljubljana mesto. Opravljal je dela in nalogevodenja del na podro~ju vzdrèvanja naprav in novogradenj s podro~jaelektroenergetike, do reorganizacije aprila 2000 pa tudi vodenje del napodro~ju za{~ite in meritev ter centra vodenja za Poslovno enotoLjubljana mesto. Februarja 1999 je bil postavljen za namestnika direktorjaPoslovne enote Ljubljana mesto in poleg vodstva obratovanja opravljaltudi delo direktorja Poslovne enote v njegovi odsotnosti.

Uveljavitev energetskega zakona je za vsa slovenska distribucijska pod-jetja in tudi Elektro Ljubljana, d.d. zahtevala spremembo po funkcijski inne ve~ po teritorialni organiziranosti. 1. junija 2001 je bil tako imenovanna delovno mesto izvr{nega direktorja organizacijske enote upravljanjedistribucijskega omre`ja. Kot izvr{ni direktor ene od gospodarskih javnihslu`b se je podrobno seznanil z razmerami na podro~ju reguliranih

127

40 let

dejavnosti ter tudi aktivno sodeloval pri razvoju teh dejavnosti v slo-venskem prostoru.Joè Knavs se zaveda, da se je potrebno stalno izobraèvati in izpo-polnjevati. Tako je med drugim vseskozi dodatno izpopolnjeval znanjeangle{kega jezika, znanje na podro~ju programskih orodij, opravil je tudistrokovni izpit s podro~ja elektro stroke v skladu z Zakonom o graditviobjektov. V {olskem letu 2001/2002 pa je vpisal magistrski {tudij naPravni fakulteti – smer javna uprava.Razpis za predsednika uprave Elektra Gorenjska, d.d. v Kranju mu je bilstrokovna prilo`nost za prenos obojestranskih znanj in izku{enj, predvsempa poslovni izziv vodenja gospodarske delni{ke dru`be. Imenovanje zapredsednika uprave Elektra Gorenjska, d.d. je zanj odgovorna naloga, kise je loteva s skrbnostjo in odgovornostjo. Verjame, da se s primernimpristopom, strate{ko vizijo in javnim poslanstvom lahko dosedanjeorganizacijske, tehnolo{ke in poslovne temelje s svojim videnjem inusmeritvijo {e nadgradi, u~inkovito razvija in krepi.

128

40 let

^lan uprave Elektra Gorenjska, d.d.od 1. 10. 2003

mag. Andrej [u{ter{i~

Na 13. seji je Vlada Republike Slovenije dne20. marca 2003 imenovala mag. Andreja [u-{ter{i~a, univ. dipl. prav., za ~lana upravedru`be Elektro Gorenjska, javnega podjetja zadistribucijo elektri~ne energije, d.d., s 1. okto-brom 2003 za dobo {tirih let.

Andrej [u{ter{i~ se je rodil leta 1956 vKranju in svojo mladost preìvljal naOrehku in v Britofu pri Kranju. Po osnov-no{olskem izobraèvanju se je iz{olal zapoklic natakarja. Dokon~al je peto stopnjoizobrazbe in se leta 1981 zaposlil vorganih za notranje zadeve kot in{truktorin kasneje kot vodja usposabljanj zaspecialno uporabo psov (vodenje slepih,re{evanje ljudi izpod plazov in ru{evin,iskanje mamil in eksploziva). Slu{ateljemje predaval predmet kinologije in napisal knjigo »Slu`beni psi specialistiza iskanje mamil in minsko eksplozivnih sredstev«. Delo je nadaljeval kotkriminalisti~ni in{pektor na podro~ju gospodarskega in organiziranegakriminala. Ob delu je leta 1987 kon~al prvo stopnjo pravne fakultete inleta 1995 uspe{no zaklju~il {e drugo stopnjo pravne fakultete v Ljubljani.

V letu 1996 se je zaposlil v Ministrstvu za obrambo kot na~elnik zavarovanje in nato delo opravljal kot svetovalec Vlade za zahtevnasistemska vpra{anja. Postal je direktor logistike v obrambnem ministrstvuza celotno podro~je financ, planiranja prora~una, izvedbe javnih naro~il,opremljanja civilnega in voja{kega dela, podro~je standardizacije,skladi{~enja in delavnice. Imenovan je bil za predsednika Vladne komisijeza izvedbo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil in bil zadolèn spodro~ja obrambe za zapiranje Rudnika @irovski vrh.

Konec leta 1998 se je zaposlil na Ministrstvu za gospodarstvo kot dràvnipodsekretar, vodja sektorja za gradbeni{tvo, industrijo gradbenih mate-rialov in nekovin, na podro~ju industrijskih projektov. V okviru svojih

129

40 let

nalog je opravljal programske naloge prestrukturiranja podjetij s podro~jaazbestne proizvodnje ter gradbeni{tva in industrije gradbenih materialov(IGM). Vodil je Vladno komisijo za upokojevanje pod ugodnej{imi pogoji,sodeloval v statisti~nem sosvetu RS za industrijo ter graditeljstvo, vodilgospodarsko podkomisijo RS s podro~ja graditeljstva z Makedonijo inRusijo. Na podlagi sklepa ekonomskega sveta RS je bil odgovoren zapripravo in izvedbo ukrepov s podro~ja graditeljstva in IGM. Uspe{noopravlja naloge v dveh Upravnih odborih in dveh nadzornih svetih.V okviru svojih nalog je mag. [u{ter{i~ uspe{no vodil komisije za dajanjeporo{tev in subvencij in tvorno sodeloval pri 3. pogajalski skupini z EU priprostem pretoku storitev in pri strate{kem in operativnem mened`mentu(New Public Management) ter pri projektnem upravljanju in vodenjuposameznih programov in projektov. Bil je nosilec za pripravo spremembZakona o prestrukturiranju azbestne proizvodnje v neazbestno, tvorno paje sodeloval tudi pri pripravi Zakona o gradbenih proizvodih, Zakona ourejanju prostora in Zakona o graditvi objektov.V letu 2002 je uspe{no kon~al magistrski {tudij, ki je obsegal organizacijoin procese odlo~anja v javnem sektorju na poudarku dràvne uprave,nalogah agencij in in{pekcijskih slu`b, izvajanja javnih slu`b, sklepanjakoncesij, javnega dobra itn., ter s tem pridobil naziv magistra pravnihznanosti.Dosedanje izobraèvanje in zaposlitev na odgovornih delovnih mestih infunkcijah je mag. Andreja [u{ter{i~a vzpodbudilo k odlo~itvi, da se jeodlo~il kandidirati za mesto ~lana uprave Elektra Gorenjska, saj mu jegospodarsko podro~je v zadnjem obdobju osnovna preokupacija. Kot ~lanuprave v izhodi{~em pokrivanju tr`nega podro~ja vidi v {ir{ih globali-zacijskih povezavah mo`nost cenovno ugodnej{e skupne nabave energijein cenovno zanimivo prodajo po produktih. Pomembno nalogo vidi vraziskavi potreb trga in oblikovanju celovite ponudbe, energentov,kompleksnih storitev novogradenj in vzdrèvanju naprav od na~rtovanja,projektiranja, izvajanja do nadzora in zanesljivega obratovanjadistribucijskega sistema. Namerava se posvetiti povezovanju na podro~jucelotne energetske infrastrukture s poudarkom na ekologiji in u~inkovitirabi energije ter povezavi gorenjskih ob~in na tem podro~ju.

130

40 let

Vodstvo Elektra Gorenjska

Direktorji podjetij

Direktorji samostojnih podjetij in zdruènega podjetja pred-hodnika Elektra Gorenjska

DRAGO CHVATAL, vi{ji obratni tehn.� od 1. 6. 1945 do 31. 3. 1949 obratovodja obrata Kranj podjetja DES� od 1. 4. 1949 do 31. 12. 1951 direktor Gorenjskih elektrarn Kranj� od 1. 1. 1952 do 31. 12. 1952 direktor Savskih elektrarn Kranj� od 1. 1. 1953 do 30. 6. 1957 direktor Elektrarne Sava Kranj� od 1. 7. 1957 do 31. 12. 1963 direktor Elektrarne Save Kranj – Elek-

trogospodarska skupnost LRS� od 1. 1. 1964 do 30. 6. 1971 vodja Proizvodne enote Kranj podjetja

Elektro Kranj

JO@E BE[TER, industr. tehn.� od 1. 4. 1949 do 31. 12. 1950 obratovodja obrata Kranj podjetja

DES� od 1. 1. 1951 do 31. 12. 1952 obratovodja obrata Kranj podjetja

Elektro Ljubljana� od 1. 1. 1953 do 31. 3. 1957 direktor Podjetja Elektro-Kranj

VIKTOR POGAÂR, vi{ji industr. tehn.� od 1. 9. 1951 do 31. 12. 1952 v.d. obratovodja in obratovodja

obrata @irovnica podjetja Elektro-Ljubljana� od 1. 1. 1953 do 31. 12. 1963 direktor Podjetja Elektro-@irovnica� od 1. 1. 1964 do 30. 4. 1974 vodja Distributivne enote @irovnica

podjetja Elektro Kranj

IGOR MERVI^, vi{ji pogonski tehn.� od 1. 4. 1957 do 19. 7. 1963 direktor Podjetja Elektro-Kranj� od 20. 7. 1963 do 31. 12. 1963 v.d. direktorja podjetja Elektro Kranj� od 1. 1. 1964 do 31. 12. 1969 vodja Distributivne enote Kranj

podjetja Elektro Kranj� od 1. 1. 1970 do 1. 11. 1970 vi{ji svetnik Distributivne enote Kranj

podjetja Elektro Kranj

131

40 let

MILE VOZEL, vi{ji industr. tehn.� od 1. 1. 1964 do 31. 10. 1968 direktor podjetja Elektro Kranj� od 1. 11. 1968 do 30. 4. 1969 tehni~ni svetovalec (direktor)

MILAN KRI@NAR, univ. dipl. in`. el.� od 1. 11. 1968 do 31. 12. 1974 v.d. direktorja in direktor podjetja

Elektro Kranj� od 1. 1. 1975 do 24. 4. 1979 glavni direktor DES – Skupnosti TOZD

preskrbovalnega obmo~ja Elektro Gorenjska, Kranj� od 25. 4. 1979 do 7. 6. 1979 direktor delovne organizacije Elektro

Gorenjska

BOGOMIR GRÂR, vi{ji pogonski tehn.� od 1. 1. 1964 od 7. 6. 1980 vodja slu`be obratovanja, energetike in

bremenilstva podjetja Elektro Kranj in vodja slu`be obratovanja inenergetike delovne organizacije Elektro Gorenjska

� od 8. 6. 1979 do 29. 2. 1980 v.d. direktorja delovne organizacijeElektro Gorenjska in vodja slu`be obratovanja in energetike delov-ne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 3. 1980 do 31. 12. 1981 vodja slu`be obratovanja in energe-tike delovne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 1. 1982 do 31. 7. 1983 v.d. vodje in vodja Delovne skupnostiskupnih slu`b delovne organizacije Elektro Gorenjska

mag. DRAGO [TEFE, univ. dipl. org., in`. el.� od 1. 3. 1980 do 31. 12. 1990 direktor delovne organizacije Elektro

Gorenjska� od 1. 1. 1991 do 27. 1. 1998 direktor podjetja Elektro Gorenjska,

p.o.� od 28. 1. 1998 do 30. 9. 2003 predsednik uprave – direktor pod-

jetja Elektro Gorenjska, d.d.

Dvo~lanska uprava

JO@E KNAVS, univ. dipl. in`. el.� od 1. 10. 2003 dalje predsednik uprave Elektro Gorenjska, d.d.

mag. ANDREJ [U[TER[I^, univ. dipl. prav.� od 1. 10. 2003 dalje ~lan uprave Elektro Gorenjska, d.d.

132

40 let

Delavci s posebnimi pooblastili

Direktorji enot in sektorjev, vodje slu`b s posebnimi poobla-stili

MATIJA NADI@AR st., vi{ji industrijski tehn., absolvent tehn. fakult.

� od 1. 4. 1953 do 28. 2. 1959 tehni~ni vodja Podjetja Elektro-Kranj� od 1. 3. 1959 do 31. 12. 1963 vodja projektantskega oddelka

Podjetja Elektro-Kranj� od 1. 1. 1964 tehni~ni svetovalec podjetja Elektro Kranj

BORIS VALENÎ^, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 5. 1968 do 31. 8. 1974 pomo~nik direktorja podjetja ElektroKranj

IVO RAKOVEC, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 11. 1970 do 31. 12. 1974 vodja Distributivne enote Kranjpodjetja Elektro Kranj

� od 1. 1. 1975 do 31. 12. 1990 direktor DES – TOZD Elektro Kranjin direktor TOZD Elektro Kranj delovne organizacije ElektroGorenjska

� od 1. 1. 1991 do 14. 8. 1993 direktor Poslovne enote Kranj podjetjaElektro Gorenjska, p.o.

VLADIMIR PREMROU, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 7. 1971 do 31. 12. 1974 vodja Proizvodne enote Kranjpodjetja Elektro Kranj

� od 1. 1. 1975 do 31. 5. 1981 direktor DES – TOZD Elektro SavaKranj in direktor TOZD Elektro Sava Kranj delovne organizacijeElektro Gorenjska

JANEZ POTO^NIK, in`. el.

� od 1. 1. 1972 do 31. 1. 1989 pomo~nik direktorja Distributivneenote Kranj podjetja Elektro Kranj, Kranj in pomo~nik direktorjaDES – TOZD Elektro Kranj ter pomo~nik direktorja TOZD ElektroKranj delovne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 2. 1989 do 31. 12. 1990 vodja skupnih dejavnosti TOZDElektro Kranj delovne organizacije Elektro Gorenjska in Poslovneenote Kranj podjetja Elektro Gorenjska, p.o.

� od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000 vodja skupnih dejavnosti Poslovneenote Kranj podjetja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

133

40 let

VINKO KLEMENC, vi{ji industrijski tehn.

� od 1. 3. 1974 do 31. 1. 1989 pomo~nik direktorja Distributivneenote @irovnica podjetja Elektro Kranj in pomo~nik direktorja DES –TOZD Elektro @irovnica ter pomo~nik direktorja TOZD Elektro@irovnica delovne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 2. 1989 do 31. 12. 1991 vodja skupnih dejavnosti TOZDElektro @irovnica delovne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 1. 1991 do 24. 5. 1991 vodja skupnih dejavnosti Poslovneenote @irovnica podjetja Elektro Gorenjska, p.o.

JANEZ P[ENICA, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 5. 1973 do 31. 12. 1974 vodja Distributivne enote @irovnicapodjetja Elektro Kranj

� od 1. 1. 1975 do 31. 12. 1990 direktor DES – TOZD Elektro@irovnica in direktor TOZD Elektro @irovnica delovne organizacijeElektro Gorenjska

� od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000 direktor Poslovne enote @irovnicapodjetja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

� od 1. 1. 2001 dalje direktor Poslovne enote za distribucijo elek-tri~ne energije podjetja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

MILAN TUREL, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 12. 1974 do 1. 3. 1977 direktor TOZD Elektro razvod intransformacija Gorenjske, Kranj

JO@E HLEBANJA, univ. dipl. org., in`. el.

� od 2. 3. 1977 do 31. 12. 1980 direktor DES – TOZD Elektro razvodin transformacija Gorenjske, Kranj in TOZD ERTG delovne organi-zacije Elektro Gorenjska

IVAN BERNIK, ekon. tehn.

� od 1. 1. 1964 do 31. 12. 1982 vodja konzumne slu`be podjetjaElektro Kranj, Kranj in delovne organizacije Elektro Gorenjska

STANE SORÂN, in`. org.

� od 1. 1. 1964 do 1. 4. 1991 vodja finan~no ra~unovodske slu`bepodjetja Elektro Kranj, in delovne organizacije Elektro Gorenjska terpodjetja Elektro Gorenjska, p.o.

LADO LO^NI[KAR, univ. dipl. prav.

� od 1. 1. 1964 do 14. 5. 1980 vodja splo{ne slu`be podjetja ElektroKranj, Kranj in delovne organizacije Elektro Gorenjska

134

40 let

TOMA@ JAMNIK, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 10. 1979 do 31. 7. 1983 v.d. vodje in vodja slu`be razvoja,projektiranja in investicij delovne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 8. 1983 do 31. 12. 1990 vodja Delovne skupnosti skupnihslu`b delovne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 1. 1991 do 31. 1. 2001 direktor Tehni~nega sektorja ElektraGorenjska, p.o. (d.d.)

� od 1. 2. 2001 do 1. 3. 2003 pomo~nik direktorja podjetja ElektroGorenjska, d.d.

MAGDALENA KOVAÎ^, univ. dipl. prav.

� od 15. 5. 1980 do 31. 12. 1990 vodja splo{ne slu`be delovneorganizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 1. 1991 dalje direktorica Splo{no kadrovskega sektorja podjet-ja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

mag. MATIJA NADI@AR, univ. dipl. in`. el.

� od 15. 5. 1980 do 14. 8. 1993 vodja slu`be obratovanja, energetikein telekomunikacij delovne organizacije Elektro Gorenjska inElektro Gorenjska, p.o.

� od 15. 8. 1993 – 1. 1. 2001 direktor Poslovne enote Kranj podjetjaElektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

JELKA ERZIN, univ. dipl. ekon.

� od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1990 v.d. vodje in vodja slu`be za ekono-miko in plan delovne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 1. 1991 do 31. 12. 1996 direktorica Finan~no ra~unovod-skega sektorja podjetja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

IVAN ARTA^, el. tehn.

� od 1. 6. 1981 do 30. 9. 1981 v.d. direktorja TOZD Elektro Savadelovne organizacije Elektro Gorenjska

ALOJZ ZALO@NIK, el. in`.

� od 1. 10. 1981 do 30. 9. 1983 direktor TOZD Elektro Sava delovneorganizacije Elektro Gorenjska

DARKO KO@ELJ, dipl. in`. el.

� od 1. 10. 1983 do 31. 12. 1990 direktor TOZD Elektro Sava delov-ne organizacije Elektro Gorenjska

� od 1. 1. 1991 do 3. 12. 2002 direktor Poslovne enote Sava Kranjpodjetja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

� od 4. 1. 2002 dalje direktor Gorenjskih elektrarn d.o.o., Kranj

135

40 let

JANEZ GA[PER[I^, el. tehn.

� Od 1. 1. 1983 do 30. 6. 1988 vodja konzumne slu`be delovneorganizacije Elektro Gorenjska in vodja slu`be za prevzem in pro-dajo elektri~ne energije delovne organizacije Elektro Gorenjska

ALOJZ BOBNAR, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 8. 1983 do 31. 12. 1990 vodja slu`be razvoja, projektiranjain investicij delovne organizacije Elektro Gorenjska

MITJA AN@EJ, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 9. 1988 do 31. 10. 1998 vodja slu`be za prevzem inprodajo elektri~ne energije delovne organizacije Elektro Gorenj-ska (p.o. ter d.d.)

� od 1. 11. 1998 do 31. 12. 2000 direktor Sektorja komercialneenergetike podjetja Elektro Gorenjska, d.d.

� od 1. 1. 2001 dalje direktor Poslovne enote za dobavo elektri~neenergije podjetja Elektro Gorenjska, d.d.

ANTON KOS, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000 pomo~nik direktorja Poslovneenote @irovnica podjetja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

� od 1. 1. 2001 dalje vodja investicij Poslovne enote za distribucijoelektri~ne energije podjetja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

IVANKA JELENC, univ. dipl. ekon.

� od 1. 1. 1997 dalje direktorica Finan~no ra~unovodskega sektorjapodjetja Elektro Gorenjska, p.o. (d.d.)

ALOJZ ZUPANC, dipl. in`. el.

� od 1. 1. 2001 dalje direktor Poslovne enote za upravljanjedistribucijskega omre`ja podjetja Elektro Gorenjska, d.d.

MARJAN JERELE, univ. dipl. in`. el.

� od 1. 2. 2001 dalje tehni~ni direktor podjetja Elektro Gorenjska,d.d.

136

40 let

Osebnosti, ki so zaznamovale podobo gorenjskeelektrodistribucije

Od Draga Chvatala do Draga [tefeta

Gorenjsko elektroenergetiko so v drugi polovici 20. stoletja zaznamovaleosebnosti, ki so ji s svojim vodenjem, na~rtovanjem, vztrajanjem,odlo~itvami in ambicijami dali svoj pe~at in jo trajno zaznamovali. RazvojGorenjske v energetskem smislu gledan z vidika vodilnih elektropodob jev prizmi ~asa zaznamovana z rezultati dela od Draga Chvatala do Draga[tefeta.Direktorji samostojnih elektrodistribucijskih podjetij Elektro Kranj, Elektro@irovnica in proizvodnega podjetja Gorenjske elektrarne oziromaElektrarna Sava, ki so delovala na regijskem obmo~ju in bila vklju~enapred 40. leti v zdruèno gorenjsko distribucijsko podjetje, imenovanoElektro Kranj, katerega pravni naslednik je Elektro Gorenjska, so bili:Drago Chvatal, Viktor Poga~ar, Joè Be{ter, Igor Mervi~, Mile Vozel,Milan Kri`nar, Bogomir Gr~ar in mag. Drago [tefe.

137

40 let

Sre~anje generacij ob 90-letnici Draga Chvatala,novembra 1999. Na sliki Drago Chvatal (desno),Drago [tefe (v sredini) in Drago Papler (levo) – Foto:Arhiv: Matija Nadiàr

Direktor Gorenjskih elektrarn, Savskih elektrarn Kranj inElektrarne Sava Kranj 1949 – 1963

Drago Chvatal

Drago Chvatal je bil cenjen strokovnjak delovne elektrotehnike, sposoben direktorGorenjskih elektrarn ter Elektrarne Sava Kranj, vzgojitelj mladih kadrov in zagnanorganizator Elektrotehni{ke zveze Slovenije. Z znanjem in izku{njami je gojilnapredne ideje in zamisli, vzpodbujal inovacije in izbolj{ave. Med sodelavci inpri nadrejenih je bil spo{tovan in s svojo prepri~ljivo strokovno avtoriteto uìvalspo{tovanje in ugled.

Rodil se je 5. oktobra 1909 v Ljubljani in odra{~al kot sin mnogo{tevilnezavedne prosvetne druìne na Prulah v Ljubljani. Po osnovni in me{~anski{oli je v sebi za~util klic po tehni~ni stroki, zanimala ga novotarija, izzivelektrotehnike. V mladih letih se je odlo~il za jaki tok in mu ostal zvest vseìvljenje.

Kot mlad fant je dobil zasluèno ime in vzdevek »kota – guverner {pice«.Veljal je za po`rtvovalnega in nesebi~nega some{~ana in prijatelja, ki jevedno rad pomagal. [e posebno pa v sili, ~e je {lo za nesre~no okoli{~ino.Teh pa je bilo v Grubarjevem kanalu v Ljubljani precej in Kota je iz svojevarovane [pice velikokrat pomagal in iz vode re{eval utopljence. Za ceno

svojega ìvljenja in v~asih tudi tveganja jez dejanji izraàl svoja ìvljenjska huma-nisti~na na~ela.

Kot marljiv in stroki vdan je elektrotehni{ki{tudij leta 1931 z odliko zaklju~il indiplomiral na Tehni{ki srednji {oli vLjubljani. Poro~il se je leta 1935 in z ènoDavorino ter sinovoma Damijanom inBorutom ustvaril druìno, ki ga jepodpirala in mu stala ob strani. Okupacijaje predstavljala zanj in za njegovo druìnote`ko in nepozabno ìvljenjsko obdobje.Vojna je zahtevala dve `rtvi med bratoma,sam pa je bil zaradi sodelovanja z NOB inaktivnosti proti okupatorju aretiran in zaprtpri Beli gardi, Gestapu in v Begunjskihzaporih. Od novembra 1944 pa do konca

138

40 let

vojne maja 1945 je preìvel v ilegali. Kotpatriot in domoljub je verjel in pripo-mogel za osvoboditev domovine.Prvo zaposlitev je dobil pri Siemensu vZagrebu, na katero je posebno ponosen,ker je bil izbran med {tevilnimi kandidati.Od leta 1933 pa vse do leta 1971, ko jebil upokojen, je bil Drago Chvatal zapo-slen na raznih pomembnih delovnihmestih v okviru Elektrogospodarstva Slo-venije. Najprej je sodeloval pri izgradnjiTermoelektrarne Velenje. Od jeseni leta1933 dalje pa do zasluènega odhoda vpokoj pa je vseskozi delal na odgovornihnalogah na podro~ju Gorenjske. Od 1.novembra 1933 do aprila 1941 je bilobratovodja Kranjskih deèlnih elektrarnv obratu Bohinj in skrbel za elektrifikacijopodeèlja.[e posebno je bil navezan na Bohinj, kjer je delovno mesto obratovodjeKranjskih deèlnih elektrarn v obratu Bohinj opravljal od leta 1938. Medzgodovinskimi dokumenti, ki so se porazgubili in jih je na~el zob ~asa, jebilo te`ko slediti kronologiji bohinjskih dogodkov. V imeniku izdanihposlovnih delovnih knjiìc 1939 – 1941, ki je v Zgodovinskem arhivuLjubljana, enota za Gorenjsko, je pod zaporedno {tevilko 297, z dne 7. 5.1940 vpisan Drago Chwatal, o~etovo ime: Franjo, rojen 5. 10. 1909, popoklicu obratovodja, kar je ostal do leta 1942, ko ga je nadomestil JanezJak{e. Z Davorino Kosem, ki je bila u~iteljica v Bohinjski Bistrici, si jeustvaril druìno, rodila sta se mu sinova Damjan in Borut. Med vojno doaretacije je bil Drago Chvatal zaposlen v elektrarnah KDE v @ireh in vKranju. Od novembra 1944 pa do konca vojne maja 1945 je preìvel kotpatriot in domoljub v ilegali NOB. Takoj po osvoboditvi je bil poobla{~en,da organizira DES obrat Kranj, ki ga je kot obratovodja vodil {tiri leta. Imelje pravi ob~utek in sre~no roko pri izboru vodilnega kadra, ki ga jenastavljal na podro~ja in rajone osrednjega dela Gorenjske. Sodeloval jepri izgradnji in obnovi visoko in nizkonapetostnega omre`ja v prvihpovojnih letih intenzivne elektrifikacije podeèlja.Kar 22 let je ves svoj elan in skrb smelo in z vso vnemo vloìl v proizvod-ne objekte – elektrarne. Leta 1949 je postal direktor Gorenjskih elektrarn,leta 1952 direktor Savskih elektrarn Kranj, leta 1953 direktor ElektrarneSava, po reorganizaciji Elektrogospodarstva Slovenije leta 1963 pa je bilimenovan za vodjo Proizvodne enote Kranj, kjer se je upokojil leta 1971.Sodeloval je pri gradnjah Gorenjskih elektrarn – HE Savica, HE Moste, HEMedvode, kakor tudi pri rekonstrukciji in modernizaciji obstoje~ih elek-

139

40 let

Direktor Elesa in`. Vekoslav Koro{ec st. (levo),direktor Savskih elektrarn Kranj Drago Chvatal (vsredini), gradbeni inènir Karel Koblar (desno) obstrokovnem pogovoru – Arhiv: Gorenjske elektrarneKranj

trarn. V okviru Gorenjskih elektrarn je bilo podnjegovim vodstvom 19 objektov, v okviru Savskihelektrarn pa 22 proizvodnih vodnih elektrarn odBohinja, Kranja, Ljubljane do Novega mesta.Pet let je opravljal tudi posle dispe~erja za Gorenjsko.Oral je ledino na mnogih podro~jih, sodeloval prigradnji gorenjskih hidroelektrarn Savica, Moste,Medvode, kakor tudi pri rekonstrukciji in modernizacijiobstoje~ih elektrarn. Energetskemu izkori{~anju gorenj-skih vodotokov je posvetil vse svoje znanje in delo.Kak{no modro vizijo je imel v odlo~nem in trmastemvztrajanju malih proizvodnih energetskih virov, sezavedamo tudi danes, ko Evropa podpira in vzpodbujarazvoj zelenih, okolju prijaznih vodnih elektrarn. Zznanjem in izku{njami je vzpodbujal inovacije inizbolj{ave, med sodelavci in pri nadrejenih pa je bilspo{tovan in s svojo prepri~ljivo strokovno avtoritetouìval spo{tovanje in ugled.Drago Chvatal je bil ustvarjalen, delaven in v svojihidejah napreden. Vedno je iskal sodobne re{itve, kar

med drugim dokazuje za tisti ~as prvi jugoslovanski eksperimentalni cevniagregat, vgrajen v HE Sava Kranj, ki je vzor~en za perspektivne elektrarnespodnje Save. Bil je stalni ~lan raznih komisij za pripravo zakonskih indrugih predpisov ter organizacijskih aktov s podro~ja elektrogospodarstva.Zavzemal se je za vzgojo in strokovno pomo~ pri izobraèvanju mladihkadrov. Izàreval je vrline in delovni elan. Mnogim mladim generacijam,ki danes nadaljujejo njegovo delo, je bil za vzor in zgled.V Bohinj, to mladostno oazo spominov, kjer je z druìno preìvel prvaleta, se je vedno rad vra~al. Velikokrat je iskal mir v neznansko mikavniSavici, ki ga je navdihovala. Mogo~ni slapovi, ki so polnili elektrarni{kevtoke, so mu dajali energijo in mo~, ki jo je pri svojem delu zelo potre-

boval. Ko so mu ope{alemo~i, se je v bohinjski kotvra~al po sledovih spomi-nov. Ob pripovedovanju opredvojni elektrifikaciji bo-

140

40 let

Razpoloèni Drago Chvatal vBohinju, mladostni oazi spominov– Arhiv: Gorenjske elektrarne Kranj

Drago Chvatal je imel bogatoknji`nico – Foto: Drago Papler

hinjskega podeèlja in povojni graditvi in posodobitvielektrarne Savica so mu kar zaàrele o~i, kot bi {eenkrat podoìvljal doìveto in ustvarjeno. Tudi obobisku junija 1998 na domu na Zupan~i~evi 3 v Kranjuje z zanosom poslu{al in se obenem veselil napredkaizgradnje HE Soteska, rekonstrukcij malih elektrarn,nove RTP Zlato polje ter distribucijskih transforma-torskih postaj in omre`ja.Ob sre~anju ob pripravah na slovesnost ob 90-letnici jevesel ugotavljal, da je veliko nalog izpolnjenih. Noveso se porajale od izgradnje elektroenergetskih napravod Krvavca do Vogla, srednjenapetostne mreè doelektrifikacij novih naselij in investitorske izgradnjeskupne upravno-poslovne stavbe dru`be Elektro Go-renjska na Primskovem.Zelo vidno in pomembno je bilo delovanje DragaChvatala v strokovnih in drugih organizacijah. Zavedalse je pomembnosti povezovalne vloge elektro stroke inproizvodno-distribucijske panoge, zato je podpiral inzavzeto vzpodbujal krepitev pripadnosti branì. Velikaje bila njegova vloga pri ureditvi strokovne organizacijeslovenskih elektrotehnikov – Elektrotehni{ki zvezi Slo-venije in pri sodelovanju vseh povojnih posvetovanj insimpozijev slovenske in jugoslovanske elektrotehni~ne stroke, za kar jeprejel zaslu`no ~lanstvo Elektrotehni{ke zveze Slovenije, Zlati znak Zvezeelektro in strojnih inènirjev Jugoslavije, plaketo Nikole Tesle in zlato pla-keto Gospodarskega razstavi{~a ob uvajanju Sejma sodobna elektronika.Drago Chvatal je bil redek posebne`. Trmast, vztrajen, uporen, ki je vedel,kaj ho~e. Kadar je vedel, da ima prav, je vztrajal na svojem stali{~u. Pritem se ni pustil prepri~ati. Imel je smisel za organizacijo, odli~en ob~utekza korespondenco. Bil je pedanten in kot »{vicarska ura« natan~en.Podpiral je povezovanje elektroenergetskega sistema tudi z druàbnega in{portnega vidika. Bil je prviorganizator zimskih in letnih{portnih iger delavcev Elek-trogospodarstva Slovenije.

141

40 let

Spo~it in miren pogled Draga Chva-tala iz mikavne Savice. êprav je bilv rojstnih dokumentih njegovpriimek zapisan kot Chwatal, se jeDrago vedno podpisoval z enojnim»v« kot Chvatal – Arhiv: Gorenjskeelektrarne Kranj

Spominsko darilo varovalka, ki joje mag. Drago [tefe podaril prvemudirektorju Dragu Chvatalu obvisokem ìvljenjskem jubileju –Foto: Drago Papler

Prizadevno je sodeloval tudi v organizacijah inènirjev in tehnikov vse oddaljnega leta 1951. Bil je med ustanovitelji nekdanjega Elektrotehni{kegadru{tva, sedanje Elektrotehni{ke zveze Slovenije. Ve~ kot 20 let nepre-kinjeno je kot organizacijski sekretar urejal probleme slovenskih elektro-tehnikov. Pri Zvezi strojnih in elektrotehni{kih inènirjev in tehnikov biv{eJugoslavije je bil tudi ve~ let podpredsednik in zelo aktiven ~lan komisijeza organizacijo. Zavedal se je pomembnosti povezovalne vloge elektrostroke in proizvodno-distribucijske panoge, zato je podpiral in zavzetovzpodbujal krepitev pripadnosti branì. Prirojene organizacijske sposob-nosti je uporabil za operativno delo kot glavni izvajalec akcij, spominskihproslav, ob~nih zborov, skup{~in in izdajanja strokovnih publikacij. Zasvoje dolgoletno nadvse prizadevno delo in napore je prejel {tevilnapriznanja v obliki zaslu`nega ~lanstva, raznih plaket, vklju~no s plaketo14. april Zveze inènirjev in tehnikov biv{e Jugoslavije.Vse od ustanovitve Tehni{kega muzeja Slovenije leta 1951 je sodeloval priohranjanju tehni~ne dedi{~ine. Sodeloval je tudi v {portnih, planinskih,pevskih in drugih organizacijah, kjer je za svoje nesebi~no delo prejelvrsto priznanj. Drago Chvatal je imel svojstveni odnos do umetnosti,poezije, gledali{~a in glasbe. Kot kulturno razgledan, na~itan, je bildruàben in prijeten sogovornik. Ljubil je glasbo, {e posebno zborovskopetje, ki mu je bilo v krvi {e iz ~asov pred pol stoletja, ko je prepeval vKranjskem vokalnem kvintetu. Kot direktor elektrarn na Gorenjskem jeljubil lepoto narave.13. novembra 2000 je prenehalo biti plemenito srce spo{tovanega inuglednega gospoda Draga Chvatala, legende slovenskega elektrogospo-darstva in direktorja Elektrarne Sava Kranj v pokoju. Bil je vzornik, cenjenstrokovnjak delovne elektrotehnike, sposoben direktor, zagnan organizatorin graditelj elektrarn, ki je s svojim bogatim delom vtisnil neizbrisen pe~at.»Nanj ostaja drag spomin! Drag, spo{tovan in hvaleèn za vse, kar nam jedal kot ~lovek in strokovnjak s posluhom, preudarnostjo, ~utom odgovor-nosti in bogatimi izku{njami,« je ob zadnjem slovesu od Draga Chvatalana ljubljanskih @alah dejal mag. Drago [tefe.

142

40 let

Drago Chvatal v krogu povabljenihgostov 8. oktobra 1999 ob prazno-vanju 90-letnice – Foto: DragoPapler

Direktor Elektra-Kranj1953 – 1957

Joè Be{ter

Joè Be{ter je bil enkraten ~lovek, vedre narave, hkrati pastrog in odgovoren. V poklicu, za katerega se je odlo~il izèlje po novih spoznanjih nove tehni~ne stroke, je delal kotelektromonter, obratovodja in direktor. Vse za elektrifikacijo,je bilo geslo njegovega ~asa, ki je zaznamoval velik porastnovega omre`ja, daljnovodov in transformatorskih postaj. Bilje direktor prvega samostojnega Podjetja Elektro-Kranj, usta-novljenega pred petdesetimi leti.

Joè Be{ter se je rodil 1. januarja 1915 v vasici Polj{icapri Ovsi{ah, Podnart. Pesem Spomini je posvetildoma~i Polj{ici in mladostnim dnem in med drugimzapisal:

»Na koncu te vasice, hi{a mi stoji,Pri Tonc se ji re~e, spomine mi budi.[tevilka bila je osem, tudi osem bilo je otrok,jaz sem bil ta {esti, bilo nas je lep krog.

Ko sem malo zrasel, v {olo sem za~el,sem v Doleh krave pasel in futral jih v hlev.V~asih na Podlipi sem malo posedel,na Rjavem hribu gade sem s kamnom v roki {tel.«

V letih 1921 – 1929 je obiskoval osnovno {olo na Ovsi{ah, v letih 1929 –1933 je hodil v obrtno {olo v Kranju in se u~il pri Koncesijskemelektrotehni~nem podjetju Franc Jan{a v Kranju.»Elektro obrti se je izu~il pri meni in napravil v Ljubljani pomo~ni{ki izpits prav dobrim uspehom. Nadalje je bil zaposlen od 18. novembra 1933do 18. aprila 1936 kot elektromonter. Izvr{eval je vsa elektrotehni~nadela: in{talacije, daljnovode, transformatorske napeljave, itd., popolnomasamostojno, vestno, marljivo, po{teno, v popolno zadovoljstvo. Zapustil jeslu`bo, zdrav in izpla~an vsled odhoda k vojakom. Vsakomur ga karnajtopleje priporo~am,« je v spri~evalu o Joètu Be{tru 8. februarja 1937zapisal njegov delodajalec Franc Jan{a, dokument pa delovodja inpredsednik Ob~ine Kranj.

143

40 let

Leta 1936 je od{el na sluènje voja{kega roka, od koder je bil leta 1937poslan domov iz razloga, ker dva sinova s kmetije hkrati nista smela bitipri vojakih. Zaposlitev je dobil v Kemi~ni tovarni Poga~nik v Podnartu, odkoder je bil znova poklican na dosluènje prekinjenega voja{kega roka v1939. letu. Po vrnitvi se je 15. januarja 1940 zaposlil v Kranjski indu-strijski dru`bi in delal v jeseni{ki èlezarni do aretacije 6. marca 1942.Zaradi sodelovanja v jeseni{ki vstaji so ga aretirali Nemci. Odpeljan je bilv zapor. Avgusta 1942 je v pesmi Zami{ljen restant zapisal:

»Iz o~i mi zre hrepenenjeza prostost in pa pozabljenjena vse prestane grenke dniin ker svobode zlate ni.

Prostost èli in te`ko ~akana slovenski zemlji stvar prav vsaka,slovanska lipa àlosti, veni,{e zvon cerkveni v linah zdaj mol~i.«

Prestavljen je bil v delovno tabori{~e Kraut, od koder so ga izpustili leta1943. Takoj je od{el v partizane in prestal vse tegobe partizanstva vvoja{kih enotah po Beli Krajini in na Gorenjskem. Nazadnje je bil vinènirski enoti in osvoboditev 9. maja 1945 doìvel s prihodom vLjubljano. V uniformi je ostal do novembra 1945, takrat je bil demo-biliziran, ker je bil potreben obnovi.Zanimiv je dokument Ministrstva za notranje zadeve Narodne vladeSlovenije z dne 26. oktobra 1945, ki je zaprosilo mobilizacijski oddelekkomande IV. Armijske oblasti v Ljubljani, da se pro{nji Kranjskih deèlnihelektrarn ugodi v okviru danih mo`nosti in obstoje~ih predpisov, ker jeobnova dràvnih elektri~nih naprav v eminentnem javnem interesu.Mobilizacijsko odeljenje IV. Armije Demokratske federativne Jugoslavijega je po novem Zakonu o demobilizaciji druge partije obveznikov sta-rej{ih letnikov deaktiviralo.Joè Be{ter, elektrotehnik, je bil 29. decembra 1945 poslan v Dràvne

elektrarne Slovenije – DESObrat Kranj z nalogo, da kotrajonski monter pomaga priobnovi med vojno po{ko-dovanih elektri~nih naprav.To so bili pionirski ~asi elek-

144

40 let

Joè Be{ter (desno) s svojo ènoMarijo – Arhiv: Silva Pirc

trifikacije. Dela je bilo ogromno, zato je nemalokrat prespal kar vMajdi~evi elektrarni, da se mu ni bilo treba voziti z vlakom v Ljubno kdruìni. Kmalu, to je leta 1946, je dobil maj~keno stanovanje in druìnopreselil v Kranj. Sledila je naslednja velika naloga: elektrifikacija pode-èlja. Leta 1949 je postal obratovodja Obrata Kranj, najprej {e v sklopuDES Uprave ljubljanskega okro`ja, kasneje pa Obrata Kranj v sklopuElektra Ljubljana.

»Najstarej{i prebivalci vasi Jamnik, Jezersko, Zgornja, Srednja in SpodnjaBela, Mo`janca in drugih {e pomnijo, kako veselo je bilo, ko so »dobililu~«; mi Be{trovi otroci pa se spominjamo, kako sta se zve~er ata in mamalepo oblekla in od{la v doti~no vas na likof. To so bila za na{ega o~etagara{ka, a tudi zadovoljstva polna leta, saj je bilo veselje ljudi, ki jim jekot rajonski monter in kasneje obratovodja pomagal »pripeljati« elektriko,nepopisno. Mi, otroci, pet nas je bilo, smo se takrat najbolj bali neviht. Vpoletnih no~eh, ko je grmelo in se bliskalo, je mnogokrat zmanjkaloelektrike. Spominjam se, da je o~e vstal, se oblekel in se odpravil vnevihtno no~ popraviti elektriko tja, kjer je bilo kaj narobe. Takrat smo seza ata zelo bali. Seveda smo otroci pospali nazaj in {ele zjutraj so mokri{kornji in pelerina na obe{alniku v predsobi pri~ali, da je moral o~e itipono~i ven v nevihto delat. Za nas je bil junak,« se spominja ene odepizod obratovodje Joèta Be{tra njegova h~erka Silva Pirc.

[oferski izpit je opravil leta 1947 v Kranju, kar je bilo za tiste ~ase redkoin zelo napredno. Joè Papler, ki se je izu~il za elektromonterja in seredno zaposlil {e v ~asu, ko je bil obratovodja Joè Be{ter, se je ìvospominjal, kako je prvi avto vozil obratovodja Joè Be{ter in kasneje tudikot direktor ter prevaàl material na teren. Veseli so ga bili, kajti takrat jebilo vse ro~no delo, elektromonterji so se vozili s svojimi kolesi in zeloredki z motorji.

Joè Be{ter je bil s 1. januarjem 1953 postavljen za prvega direktorja novoustanovljenega Podjetja Elektro-Kranj. Odlo~bo o imenovanju je napodlagi Zakona o dràvnih uslu`bencih Ljudske republike Slovenije,Splo{nega zakona o dràvnih gospodarskih podjetjih ter na predlog Delav-skega sveta podjetja podpisal minister Vlade LRS, predsednik Sveta zaindustrijo Franc Lesko{ek.

Joè Be{ter je dobro poznal svoje delo, svojim sodelavcem pa je bilzahteven nadrejeni, pa tudi prijateljski, saj se je znal po kon~anih nalogahskupaj z njimi tudi poveseliti.

»Ko smo otroci rasli in je bilo stanovanje, kjer so ìveli, è davnopremajhno, je v treh letih v prostem ~asu dobesedno »na roke« sezidalhi{o na Primskovem v Kranju. Ko je tudi to veliko delo opravil, je moralizpre~i zaradi ìv~ne preutrujenosti. To je bilo leta 1956. Ko si jeopomogel, se je leta 1957 zaposlil v Planiki, kjer je do upokojitve delalkot vodja vzdrèvanja elektro podro~ja in tam do~akal upokojitev. To, da

145

40 let

je zapustil »svoje elektro«, ga je vedno nekako teìlo. Zakaj to vemo?Zato, ker o tem nikoli ni hotel govoriti, zelo pa je bil ganjen ob sre~anjih ssvojimi nekdanjimi sodelavci,« se spominja Silva Pirc.Rad je imel druìno, z èno Marijo se jima je rodilo {est otrok, pet jih ìvi.Druìl se je s prijatelji in nadvse rad uìval v naravi. Bil je vitalen, dozadnjega dneva ìvljenja se je vozil s kolesom. Bil je druàben ~lovek,postal je ~lan »pali~arjev«, dru`be kranjskih planincev, kjer je imel vlogo»kulturnega ata{eja«. Njegova narava je bila vedra, »~e smeh ni dovoljen,no~em tega«, je neko~ poudaril. Kot glasbenik samouk je igral trobento,kitaro, harmoniko, zadnji dve leti ìvljenja se je nau~il igrati na sinthe-sizer. Preigraval je petdeset narodnih pesmi, ki so jih ob njegovi sprem-ljavi doma~i prepevali. En tak{en pevski ve~er je zabeleèn na predzadnjisliki v njegovem ìvljenju, posneti 25. decembra 1999.Blizu mu je bila pisana beseda. V~asih se je umaknil v svoj kabinet in tampridno pisal. Veselja{ke pesmi je namenjal okroglim obletnicam prija-teljev, zasanjane za svojo du{o. Globlje izpovedne liri~ne pesmi pa jeredko prebral èni ali otrokom. Srame`ljivo jih je hranil za svojo du{o. V85-letu starosti je zaradi kapi umrl 10. aprila 2000. Po njegovi smrti sodoma~i na{li pesmi, ki jih je ponovno skrivoma pisal zadnjih dvajset let.Za rodbinsko kroniko so jih izdali v drobni zbirki. Ob prvi obletnici smrtiso v njegov spomin objavili v Planinskem vestniku pesem Zimski sprehod.Gorenjska ga je tako prevzela, da ji je posvetil posebno pesem:

Ej, Gorenjska ~udovita,naravnih polna si lepot,strme gore in ravnine,bistre vode vsepovsod.

Lo{ki hribi, Karavanke,veli~astni Julijciin gozdovi vsi zeleni,cvetje gorsko pa di{i.

Gornika vsa ta lepotav gore vabi spet in spet,da s srcem si ogleda~udoviti gorski svet.

146

40 let

Direktor Elektra-@irovnica 1953 – 1963

Viktor Poga~ar

Viktor Poga~ar je vse svoje ìvljenje poklonil elektriki. Vvrste elektrogospodarstva je stopil leta 1945 z izgradnjo HEMoste. Od leta 1951 je bila Elektro @irovnica nelo~ljivopovezana z njegovim imenom. âs dvaindvajsetih let jezaznamoval z delom in vodenjem kot obratovodja ObrataElektro @irovnica, prvi direktor Podjetja Elektro-@irovnica inpo spojitvi gorenjske distribucije kot vodja Distributivneenote @irovnica. Bil je cenjen in spo{tovan, strokoven,vesten in prodoren.

Viktor Poga~ar se je rodil 21. decembra 1910 na Bledu,v napol kme~ki druìni. Stara druìnska tradicija je bila»fijakarstvo«, pozneje tudi prevozni{tvo. Kot de~ek jehodil v {olo na Bledu v letih 1917 – 1925, potem vme{~ansko {olo na Jesenicah v letih 1925 – 1927. Pomali maturi je nadaljeval {olanje na Tehni{ki srednji{oli v Ljubljani v letih 1927 – 1931 in postal vi{ji industrijski tehnik elektrostroke z diplomo leta 1931. Prvo zaposlitev je dobil 23. avgusta 1931 priKranjskih deèlnih elektrarnah v @irovnici in kot tehnik delal do 15. aprila1933. Od tam ga je vodila pot k vojakom. Najprej je opravil {olo zarezervne oficirje pri aviatiki, potem je bil prestavljen v Novi Sad. Po vrnitviiz vojske 15. decembra 1933 se je javil za ponoven sprejem h KDE –@irovnica v slu`bo.Po navodilih iz Ljubljane je moral napraviti pro{njo za ponoven sprejem hKDE na Bansko upravo. Ker ni imel politi~nih priporo~il, je zaman ~akalna re{itev in bil poldrugo leto brezposeln. V tem ~asu je odsluìldvomese~no voja{ko vajo, posku{al je dobiti slu`bo tudi pri drugihpodjetjih, toda brez uspeha. Val splo{ne krize mu ni prizanesel.Zaposlitev je dobil 1. maja 1935 na Ob~ini Bled in tam delal kot upravniuradnik. Opravljal je prete`no tehni~ne posle v zvezi s komunalnimigradnjami, vzdrèvanjem elektri~nega omre`ja – kolovdacijami. Zaradislabega zaslu`ka na ob~ini se je privatno ukvarjal s popravili raznihelektri~nih strojev in aparatov in projektiranjem elektri~nih naprav ininstalacij.»Med okupacijo sem sodeloval v podpiranju osvobodilnega gibanja. Izob~inske pisarne sem dobavljal razne ~rteè, legitimacije, spiske, potrdila

147

40 let

in informacije. Delal sem skice, krokeje raznih objek-tov na Bledu, ki so bili nastanjeni z nem{kim vo-ja{tvom. Skrival sem ube`nika iz nem{ke vojske, doklerni od{el v partizane. Sodeloval sem tudi aktivno vgospodarski komisiji 7 in 8 in pri nabiranju posojila zaNOV,« je medvojni ~as v ìvljenjepisu opisal 15.februarja 1951 Viktor Poga~ar.Na Ob~ini Bled je bil zaposlen do 5. maja 1945, ko jeizstopil na lastno èljo in vstopil v NOV. Sluìl je do27. septembra 1945, ko je bil demobiliziran.Ves ~as pa ga je vleklo nazaj v @irovnico. V vrsteelektrogospodarstva je stopil 1. oktobra 1945, ko jenastopil slu`bo pri KDE – Obrat @irovnica kot tehnik innamestnik obratovodje. Kranjske deèlne elektrarne soobstajale do leta 1945, ko je z uredbo Narodne vladeSlovenije 4. oktobra 1945 pre{lo njeno premoènje vsestav Podjetja Dràvne elektrarne Slovenije (DES) ssedeèm v Ljubljani in ìrovni{ki obrat je pre{el podnovo dràvno podjetje.

Julija 1947 je Viktor Poga~ar prevzel mesto obratovodje in ostal na tempoloàju do 30. aprila 1949. Zaradi potreb pri izgradnji HE Moste je bil s1. majem 1949 preme{~en v Hidrocentralo Sava, Direkcija Moste,@irovnica, kjer je delal v tehni~ni slu`bi. Na gradbi{~u HidrocentraleMoste je bil zaposlen s kontrolo del Gradisa, Elektrosonda in Hidro-montaè ter planskimi zadevami podjetja.»Tov. Poga~ar je zaposlen s planskimi posli za gradbena, konsolidacijskain monta`na dela in kontrolo nad temi deli. Pri svojem delu se je izkazal zvestnostjo in natan~nostjo ter posebno s svojimi to~nimi preglediobra~unskih situacij podjetij in zavra~anjem nepravilnosti zniùjegradbene stro{ke. Je spreten, samostojen in ekspeditiven, zlasti ima velikoizku{enj in prakso v upravnih poslih. Razen tega je sposoben organizator.

Pri delu je marljiv, ima ~utodgovornosti in ~uva koristipodjetja. Kot obratovodja naobratu @irovnica si je pri-dobil izku{nje v zvezi spogonom, gradnjo in vzdrè-

148

40 let

V dru`bi sodelavcev se je ViktorPoga~ar vedno dobro po~util –Arhiv: Majda Maselj

Viktor Poga~ar ob otvoritvi RTPBled 35/10 kV – Arhiv: MajdaMaselj

vanjem daljnovodov, do~im se je pri sedanjem delu spoznal z gradbenimiproblemi hidrocentral. Ima sposobnosti za vodstvo ve~je gospodarskeenote ali obrata,« je v delovni oceni 2. avgusta 1951 napisal za Savskeelektrarne, Direkcija Moste, Marcel Kronegger. Pri Glavni direkcijielektrogospodarstva LRS v Ljubljani je 18. septembra 1951 z odli~nimuspehom opravil dopolnilni izpit iz stroke v nazivu vi{ji industrijski tehnik.Z 31. avgustom 1951 je bil razre{en slu`be pri podjetju Savske elektrarne,Direkcija Moste, v sporazumu z direkcijo podjetja Elektra Ljubljana in danna razpolago temu podjetju. S 1. septembrom 1951 je bil postavljen napoloàj v.d. obratovodje Obrata @irovnica podjetja Elektro-Ljubljana, 10.decembra 1951 pa obratovodja.Z ustanovitvijo samostojnega Podjetja Elektro-@irovnica 1. januarja 1953je postal prvi direktor, z njegovo spojitvijo pod skupno gorenjskodistribucijsko streho Elektro Kranj, Kranj leta 1963 je po vzpostavitvi noveorganiziranosti s 1. januarjem 1964 postal vodja Distributivne enote@irovnica (DE@), ki je nadaljevala tradicijo dobave elektri~ne energije naobmo~ju zgornje Gorenjske.»Bil sem zaljubljen v to na{e podjetje. Prav rad sem ga imel, tako rad, dasva s pokojnim Maroltom tudi popoldne hodila na teren in si ogledovala,kaj bo potrebno {e narediti in obenem odpravljala defekte. Nikoli mi nibilo odve~ iti na teren; rad sem {el tudi med ljudi, da sem videl, kako jimgre. Bilo je dosti teàv. Takoj po vojni smo dobili star avto »Ford« in znjim prevaàli vse od kraja. Takrat smo samo pe{a~ili ali se vozili skolesom,« je v pogovoru leta 1984 opisal doìvetje.Nepozaben trenutek?»Bil je zares nepozaben trenutek, saj ni dosti manjkalo, pa bi me ubilo. Na10 kV daljnovodu Pi{kovca se je odtrgalaìca. Z Maroltom sva od{la tja, da bipopravila okvaro. Daljnovod pa je bilpovezan s HE Vintgar, zato so tam poiz-ku{ali vklopiti izpadli daljnovod. Uspelojim je prav tedaj, ko sem hotel pograbitiìco, a nekaj centimetrov pred dotikom jeza{umelo. Obstal sem. Kak{na sre~a,lahko bi pri{lo do najhuj{ega,« je povedalViktor Poga~ar.Pod vodstvom Viktorja Poga~arja je Elek-tro @irovnica s hitrimi koraki sledila

149

40 let

Viktor Poga~ar (levo) ob primopredaji vodenjaElektra @irovnica nasledniku Janezu P{enici, dipl. el.in`. (desno) 30. aprila 1973 – Arhiv: Majda Maselj

razvoju. V tem obdobju je bila zgrajena vsa elektrifikacija 35 kV omreìjin razdelilne transformatorske postaje 35/10 kV v Elektru @irovnica.Vloìl je trud v izgradnjo delav~evega standarda, saj je takrat ves mladkader dobil stanovanja, ki so zrasla v delovnih sredinah od Jesenic,@irovnice, Radovljice, Bleda in Bohinja. Poskrbel je za izgradnjonadzorni{tev in ni pozabil na oddih zaposlenih.Pri poslovnem delu je bil strokoven, vesten in prodoren, vzgled vsem.Stroko je preko druàbnih aktivnosti povezoval z ostalimi dejavnostmipreko ob~inskih komisij in odborov gospodarstva in urbanizma.Upokojil se je kot vodja Distributivne enote @irovnica OZP Elektro Kranj30. aprila 1973, ko je krmilo enote predal za naslednja tri desetletjaJanezu P{enici, dipl. in`. Iz zibelke slovenskega turizma in najlep{egakraja na{e domovine, Bleda, kjer je preìvljal jesen svojega ìvljenja, se jerad vra~al v svoj kolektiv v @irovnico, svetoval in se veselil skupneganapredka. Rad se je udeleèval dnevov podjetja Elektra Gorenjska inostalih akcij.»Resni~no mi misli pogosto zaidejo nazaj v @irovnico, ob~utek imam, dasem tam kar doma in da me imajo radi. Ne vem, mogo~e sem komu storilkrivico, a ~e se je le dalo, sem sku{al vse urediti na lep na~in, saj se jevedno na{la pot za re{itev {e tako nepremagljive teàve,« je povedalViktor Poga~ar avgusta 1984 na izletu v neznano za upokojence ElektraGorenjska.Bil je ploden amaterski gledali{ki delavec. Sodelavci so se ga radispominjali s skupne prireditve Elektra @irovnica, kjer je odigral zadnjovlogo Radovana v enodejanki Pod svobodnim soncem.Viktor Poga~ar se je ukvarjal s ~ebelami. Rad je imel kegljanje, saj je billeta 1953 ustanovitelj tega {porta na Bledu. Njegov najljub{i in najve~jihobi pa je bilo gasilstvo, kar je podedoval po o~etu. Dosegel je najvi{ji ~intega humanega dru{tva, dobil je veliko zveznih, republi{kih in ob~inskihpriznanj. Najbolj pri srcu mu je bilo priznanje, kipec, izdelan v ~astMatevà Haceta, ki ga je prejel kot nagrado za ìvljenjsko delo.Umrl je v 78. letu starosti, 19. aprila 1988. Viktor Poga~ar je svojeìvljenjsko delo na podro~ju razvoja ìrovni{ke elektrodistribucije vtkal vpodjetje – v naprave in ljudi, ki z veliko zavestjo nadaljujejo izro~ilotradicije in povezovanja za skupen napredek stroke in prijetne odnosemed ljudmi.

150

40 let

Direktor Elektra-Kranj 1957 – 1963in v.d. direktorja Elektra Kranj 1963

Igor Mervi~

Igor Mervi~ je bil preprost, izredno iznajdljiv ~lovek akcije. Ni imel obstanka vpisarni, hotel je biti na terenu, prisoten pri delu in med ljudmi. Ko je prevzelmesto direktorja Elektra-Kranj aprila 1957, so bile v podjetju slabe razmere, {ibkenaprave, ki so klicale po raz{iritvi zaradi nenehnih potreb industrije in rasto~ihstanovanjskih naselij na podeèlju. Tudi pogoji in razmere za delo elektro-monterjev so bile zelo te`ke. Sprememb se je lotil zelo enostavno, industrijo inlokalno skupnost je postavil pred dejstvo, da je treba za bolj{o elektriko pla~atiizgradnjo novih objektov. V {estdesetih letih mu je tak pristop dobro uspeval inza~ele so rasti nove razdelilne transformatorske postaje, daljnovodi in obratnestavbe. Kot v.d. direktorja zdruène distribucije Elektro Kranj je vodil konsti-tuiranje podjetja in od 1. januarja 1964 prevzel mesto vodje Distributivne enoteKranj, kjer je delal do leta 1970.

Igor Mervi~ se je rodil 4. novembra 1915 v Loebnu v Avstriji. Po osnovni{oli in gimnaziji se je izu~il elektroinstalaterske obrti pri Zadru`ni elektrar-ni za Ptuj, Breg in okolico na Ptuju od 15. junija 1931 do 15. junija 1935,nakar je poloìl pomo~ni{ki izpit pri Zadrugi elektrotehni~nih obrti vLjubljani. Spominja se gradnje daljnovodov in omre`ja ter in{talacij pohi{ah vinorodnih Haloz in Slovenskihgoric, napeljave vodov po Ptuju in nape-ljave elektri~ne in{talacije v najve~jisrednjeevropski vinski kleti na Ptuju. Do31. avgusta 1935 bil nastavljen kot elek-tromonter v Zadru`ni elektrarni v Ptuju,potem je obiskoval dràvno delovodsko{olo v Ljubljani in dobil naziv mojstra –vi{ji pogonski tehnik elektrotehni{kestroke. Imel je najbolj{i uspeh v letniku indobil v dar zlato hranilno knjiìco Mestnehranilnice Ljubljana. V tem obdobju je bilaktiven telovadec, v~lanjen v Sokolskodru{tvo Ptuj in ima {e ohranjeno enoredkih izkaznic z nizko ~lansko {tevilko441/36. Kot prednjak je vodil vrsto telo-vadcev in bil kasnej{i trener na Ptuju. Vo-ja{ki rok je od 1. oktobra 1937 do 1. julija

151

40 let

1938 sluìl v Zemunu; delal je v elektrarni na zemunskem letali{~u in kotletalski elektromehanik.Po vrnitvi v Slovenijo je dobil zaposlitev v Elektrarni Velenje kot stikalecin elektrodelovodja. Seznanil se je s termotehniko velenjske elektrarne, kije bila v ~asu pred drugo svetovno vojno velik energetski objekt z dvemageneratorjem po 1 MW mo~i in drugim generatorjem mo~i 5,250 MW, kiso ju poganjale turbine s paro iz {tirih kotlov. Povezani smo bili zelektrarno Falo in naprej po 60 kV daljnovodu do razdelilnetransformatorske postaje ^rnu~e 60/20 kV, ki je bila povezana z omre`jemKranjskih deèlnih elektrarn v @irovnici.Za~etek okupacije je doìvel v Velenju in bil 20. julija 1941 v eni prvihskupin izseljen skupaj z èno. V tabori{~u Slavonska Poèga se je ukvarjalz razli~nimi dejavnostmi, na plan so pri{le tudi gimnazijske gledali{keizku{nje, ki jih je uporabil kot igralec in reìser. Igor Mervi~ se spominjapoti v Sarajevo, kjer so jih dodelili k ìdovski druìni. Kmalu je bilpregnan v Mostar na prisilno delo v rudnik premoga. Od tam je zbeàlskozi zra~nik in se zna{el v Metkovi~u. Vklju~il se je v Neretvanski odredprve dalmatinske brigade. Sodeloval je v zaledju v tehni~ni slu`bi, ki jepostavljala provizori~ne elektrarne in telefonske zveze. Po osvoboditviMetkovi~a je bil oktobra 1944 postavljen za upravnika elektrarneMetkovi~, referenta za elektri~ne centrale in daljnovode v Dalmaciji odSplita do Dubrovnika, vklju~no z otoki. Bil je zelo natan~en pri delu,ljudje so morali nekaj narediti, niso mogli ìveli od zraka.Vojna je terjala `rtve tudi med zaposlenimi v Elektrarni Velenje, ki je bilav slabem stanju. Na Igorja Mervi~a se je spomnil Franc Leskov{ek in gazaprosil za njegovo vrnitev v Slovenijo. 18. oktobra 1945 je predal posle velektrarni Metkovi~, za kar {e danes hrani primopredajni zapisnik na dveh

straneh. Z dekretom je bil 1. novembra1945 nastavljen za upravnika ElektrarneVelenje. Izvoljen je bil za prvega predsed-nika Ljudskega odbora Velenje in opravljaltudi funkcijo mati~arja.»Velenjsko elektrarno smo z vzdrèval-nimi deli in remonti turbin uredili zanemoteno obratovanje. Bila je prakti~nodruga najve~ja slovenska elektrarna, med-tem ko je bila najve~ja v Sloveniji inJugoslaviji takrat Termoelektrarna Trbovlje.

152

40 let

Igor Mervi~ pri plezanju na drog v ~asu elektrifika-cije Haloz – Arhiv: Igor Mervi~

Od tedanjega Ministrstva za elektro-gospodarstvo iz Beograda sem dobil 2.februarja 1949 nov dekret, da semimenovan za direktorja TE Trbovlje. 4.maja 1949 sem prevzel direktorsko mestoin ga opravljal do leta 1956. V upravi nasje bilo {est, ki smo skrbeli za celotenpotek obratovanja elektrarne, ob vodenjusem prakti~no vodil vse tehni~ne posle.Na pripravi premoga je bilo 400 ljudi,premog je bil transportiran po teko~emtraku iz rudnika, dobivali smo ga povagonih iz Zagorja in uvaàli iz vseJugoslavije. Veliko je bilo dela pri razkladanju. Za zanimivost naj povemdoslej {e neznano stvar, da je Franc Pokorn, elektrotehnik iz Bohinjaizkonstruiral avtomatski razkadalec premoga, ki je avtomatiziral transportpremoga z vagonov na trak in v elektrarno. V delavnici smo izdelovali vsestrojne pripomo~ke, struìli mline za premog ... Razdelilno transfor-matorsko postajo 60/35 kV smo zgradili na nasprotni strani, na desnembregu Save. Opravili smo rekonstrukcijo termoelektrarne Trbovlje, zame-njali kotle in streho,« se spominja Igor Mervi~.Na ~elo TE Trbovlje je pri{la voja{ka oseba, zato je iskal novo zaposlitev vnastajajo~i Termoelektrarni [o{tanj, èleli so ga tudi v Kidri~evo. Napredlog direktorja ELES-a in`. Vekoslava Koro{ca, se je Igor Mervi~odlo~il, da pride v Kranj.Odlo~ba o imenovanju za direktorja Elektra-Kranj z datumom 7. marca1957 je bila podpisana s strani predsednika Ob~inskega ljudskega odboraVinka Hafnerja, mesto direktorja je prevzel 1. aprila 1957. Smernice zanadaljnje delo je podal na 1. redni seji novoizvoljenega upravnega odborapodjetja Elektro-Kranj 21. maja 1957, ki so zapisane v ohranjenem zapi-sniku:»Igor Mervi~ je dejal, da se pri bodo~em delu ne bo spu{~al v potankosti,temve~ bo re{eval le na~elne probleme. Izrazil je èljo, da bi upravniodbor, kakor tudi delavski svet, sodeloval predvsem z direktorjem in ssindikalno podru`nico. Seje naj bodo pripravljene, dnevni red temeljitopre{tudiran tako, da nobena seja ne bo dalj{a od 2 uri, saj predolge sejeutrujajo ljudi in niso ve~ sposobni to~no slediti. Na vsaki seji naj bo prvato~ka pregled sklepov, kjer naj se ugotovi, ~e so bili izvedeni dopostavljenega roka. Kadar se ugotovi, da sklep ni bil izvr{en, se odgovornoosebo kli~e na odgovornost. Dnevni red seje naj bi vseboval le po dve dotri to~ke. Upravni odbor je sklenil, da se bodo seje vr{ile enkrat mese~noin sicer po 25., ker se bo na vsaki seji obravnavalo bruto bilanco zapretekli mesec, ker se bo s tem ustvarilo zanimanje upravnega odbora zagospodarstvo podjetja. Vsi ~lani so zadolèni, da prihajajo na seje to~no

153

40 let

Med sodelavci Zadru`ne elektrarne Ptuj, novembra1932 – Arhiv: Igor Mervi~

ob napovedanem ~asu in pripravljeni, da se seje ne bodo vlekle vnedogled, ampak bodo kratke in jedrnate. Kar se na sejah predlaga, zavrneali odobri je ne glede, kdo je predlagal, govoril ali bil proti, potrebnosmatrati kot sklep upravnega odbora. Isto velja za delavski svet. Potrebnoje uvesti strogo disciplino v izvajanju plana.«

Nadaljevala se je elektrifikacija. »Nava-jen sem bil udarni{kega dela iz Velenja inTrbovelj in sem v Elektru-Kranj organi-ziral kot prvo udarni{ko akcijo izgradnjodaljnovoda od Police proti Golniku inpostavitev transformatorske postaje Gol-nik poleg bolnice. Elektromonterji sopri{li iz vseh nadzorni{tev. Zgradili smonizkonapetostna omre`ja v Sel{ki inPoljanski dolini, na obmo~ju Kranjskegapolja, v Trì~u. V mestu je potekala pre-delava nizkonapetostnega omre`ja znapetosti 110 voltov na 220 voltov oz. namedfazno napetost 380 voltov. Elektrifi-ciralo se je pod Ko{uto, na Matizovca ...

Podeèlje se je polno elektrificiralo. V za~etku so ljudje potrebovalielektriko samo za lu~ in likalnik. Delali smo od jutra do ve~era in vsakpriklop je bila posebna veselica z likofom. Potem se je pokazalo, da jepre{ibka prenosna mreà z napajalnimi razdelilnimi transformatorskimipostajami,« je dejal Igor Mervi~.V za~etnem obdobju se je ukinila 20 kV napetost, daljnovodi in trans-formatorske postaje so se predelovale na 10 kV nivo, ker so bila stikala inostala oprema zelo obse`na, velika in nerodna, potreba po transfor-matorskih postajah pa ogromna. Za~ela se je lakota po elektrifikaciji,za~eli so se graditi manj{i objekti, na katere se je 10 kV oprema la`jemontirala.Zadnja petdeseta leta so bila zaradi potreb po vse ve~jih koli~inahelektri~ne energije è zelo kriti~na z oskrbo v industrijskih sredi{~ih.Posledica visokega porasta porabe elektri~ne energije je bila, da 20 kVprenosni daljnovodi niso ve~ zmogli obremenitev, re{itev je bila v vi{ji 35kV prenosni napetosti. Igor Mervi~ se je lotil sistemati~ne izgradnjerazdelilnih transformatorskih postaj 35/10 kV in 35 kV napajalnihdaljnovodov. Kot prva je bila leta 1959 zgrajena razdelilna transfor-matorska postaja RTP Labore 35/10 kV s priklju~nim daljnovodom iz HEMedvode.»Od idejnega projekta do pri~etka izgradnje RTP Kranj I. – Labore je ~aspolagoma tekel, dokler ni kon~no nastopila pomlad za pri~etek gradnje,kot za podjetje Elektro – Kranj. Stikalne celice in portalni jambori soprihajali od dobavitelja »Hidromontaè« Maribor. Vzporedno z gradnjo

154

40 let

Obujanje spominov Matije Kenda in Igorja Mervi~aob 35-letnici nadzorni{tva Visoko, novembra 2002– Foto: Drago Papler

RTP Kranj I. – Labore je potekala gradnja 35 kV daljnovoda HE Medvode– Labore (Energoinvest Sarajevo). 35 kV daljnovod je montirala gradbenomonta`na skupina Elektra Gorica in sicer monta`no. Kljub teàvam prinabavi materiala je bil uspeh iz dneva v dan vidnej{i, kajti treba je bilohiteti z montaò kabelskih glav, razklopnih in stikalnih celic, kriti~nodobavo elektri~ne energije industriji in {iroki potro{nji pa bo do nabaveEBG 8 MVA omilil transformator RK 4 MVA 20/10 kV. Preko kabelskihpriklju~kov in prostih vodov se bo pretakala elektri~na energija v tovarnoSavo, Inteks, Zvezdo, {iroko potro{njo onkraj Save in ustvarila zadovolj-stvo na{im odjemalcem. Pred zaklju~kom gradbenih in monta`nih del sosi ~lani delavskega sveta in upravnega odbora podjetja ogledali doseènevidne uspehe izgradnje in ugotovili, da njihov trud ni bil zaman. Zmontaò transformatorja EBG 8 MVA v maju 1960 in prehodom RTP KranjI. na 35/10 kV smo zagotovili na{i industriji in {iroki potro{nji kvalitetno innemoteno dobavo elektri~ne energije. Slavnostni otvoritvi RTP Kranj I. –Labore dne 26. novembra 1959 so prisostvovali predstavniki oblasti inELES-a, ko je ob 11. uri predsednik Ob~inskega ljudskega odbora Kranjatov. Puhar Aci vklju~il stikalo – preko katerega je stekla elektri~na energijak zaèlenemu cilju,« je v prebiranju znova najdene zapra{ene arhivskefotodokumentacije podoìvljal Igor Mervi~, ki je s svojim prosja~enjem pridirektorjih kranjskih in gorenjskih podjetij dosegel, da so segli v èp insofinancirali izgradnjo nove generacije naprav.Organizacijsko je Podjetje Elektro-Kranj z zdruìtvijo leta 1963 pre{lo podokrilje zdruènega distribucijskega podjetja Elektro Kranj s skupno upravo;Distributivna enota Kranj je kot ena izmed treh enot naprej opravljalaterensko delo.Po izgradnji RTP Labore 35/10 kV s priklju~nim 35 kV daljnovodom izRTP Medvode – Kranj je sledila izgradnja RTP Zlato polje 35/10 kV, RTPMedvode 35/10 kV, RTP [kofja Loka 35/l0 kV, RTP Naklo 110/35 kV(kombinirana z Elektroprenosom Kle~e je bila prva daljinsko vodena RTP),RTP Trì~ 35/10/6 kV, ukinitev in ru{itev RTP Polica ...»Razdelilne transformatorske postaje so bile od Energoinvesta, ki jedobavil tudi jeklene daljno-vodne konstrukcije, ki jih jemontirala skupina ElektraGorica. Zelo teàk teren jebil na trasi 35 kV daljnovodaNaklo – Trì~. Prvi velik

155

40 let

S ~lani kluba upokojencev ElektraGorenjska na ogledu HE Solkan 20.junija 1986 – Arhiv: Igor Mervi~

transformator mo~i 8 MVA smo postavili v RTP Polica,ki je bila vklopna razdelilna transformatorska postaja.Vklop je bil Energoinvestov, dejansko pa sva gapriklju~ila s takratnim tehni~nim vodjem MiromGr~arjem. To so se hudovali, ker so potem odpadle vseotvoritvene ceremonije z visokimi funkcionarji. Uvajalismo plo~evinaste transformatorske postaje, ki so bilebolj enostavne, hitreje postavljene in manj{ega obsegakot zidane. Prva monta`na transformatorska postaja10/0,4 kV je bila TP Runo v nadzorni{tvu Trì~, prvajamborska transformatorska postaja je bila TP NovoNaklo nad asfaltno bazo v nadzorni{tvu Podbrezje«opisuje tehnolo{ke spremembe {estdesetih let IgorMervi~.

Na terenu se je delalo ro~no, ni bilo mehanizacije, neprevoznih sredstev. Elektromonterji so se v prvih letihvozili s kolesi ali hodili pe{. Imeli so le star tovornjak,ki je bil vedno v okvari in star osebni avto. Drogove sofantje vozili na kolesih. Igor Mervi~ je uvidel, da takone gre ve~. Lotil se je izbolj{anja izredno slabih razmer

na terenu. Terenci so dobili usnjene pla{~e, rajonski monterji so dobilislu`bene mopede. Kasneje so bili nabavljeni prvi poltovorni avtomobili,enota je kupila tudi prvi tovarni avto z dvi`no HIAB napravo, ki je zeloolaj{ala fizi~no delo.

»Navajen sem bil reda in discipline. Ljudje so me imeli radi, moralo je pabiti narejeno tako kot sem rekel. Ob dobro opravljenem delu se je tudi zaveselje na{el ~as. Takrat je pri{lo do potrebe, da se tudi delovne razmeredelavcem izbolj{ajo. Terenci niso imeli svojih prostorov, monterji sogostovali po svislih, {talah, privatnih hi{ah. Prve delovne priprave pa sopotrebovale svoj prostor. Nastopilo je obdobje gradnje prostorov krajevnihnadzorni{tev od Medvod do Trì~a. Nadzorni{tvo Kranj se je od Jer{inapreselilo k Majerju, nadzorni{tvo [kofja Loka je dobilo prostore v sklopuizgradnje RTP, nadzorni{tvo @elezniki se je preselilo v kupljeno privatnohi{o, nadzorni{tvo Medvode je dobilo barako, zgrajena je bila stavbanadzorni{tva Trì~ s stanovanji, za nadzorni{tvo Cerklje je bila kupljenaprivatna hi{a, zgrajena je bila stavba za nadzorni{tvo Visoko in Podbrezje.Za potrebe Distributivne enote Kranj smo v komunalni coni na Prim-skovem kupili zemlji{~e in z velikim nasprotovanjem takratnega vodstvapodjetja zgradili centralne obrate z upravno stavbo, delavnicami, skladi{~iin garaàmi,« je povedal Igor Mervi~.

Zahtevni distribucijski objekti so terjali mnogo sredstev, ki jih podjetjesamo ni moglo zbrati. Ob~inska skup{~ina in zainteresirana industrijskapodjetja so s svojimi prispevki omogo~ili zgraditev pomembnih elektro-energetskih objektov. Najve~je breme pa je kljub pomo~i nosilo podjetje

156

40 let

Igor Mervi~ s sinom Branetom, ki je{el po o~etovih stopinjah – Foto:Drago Papler

Elektro Kranj, ki je vse svoje skladenamenilo za gradnje, s ~imer je delovnikolektiv pokazal dobro zavest k hitremure{evanju elektroenergetskega poloàja.Igor Mervi~ je imel zamisel o gradnjitoplarne v Kranju, ki se mu je porodila èleta 1957, ko so strokovnjaki za~eliuvidevati koristnost proizvodnje elektri~ne in toplotne energije v velikihindustrijskih sredi{~ih. Kljub temu, da takrat kranjske tovarne niso bilenavdu{ene nad gradnjo toplarne, so leta 1964 spet oìvele ideje o temprojektu. Vsa kranjska industrijska podjetja so bila zainteresirana zaizgradnjo, projekt je drugi~ zamrl, ko mu je podporo odrekla tovarnaSava. Pravi, da je bil to njegov edini nerealiziran projekt, ki {e danes kli~epo vnovi~nem premisleku oìvitve.Igor Mervi~ je bil ~lovek prakti~ne elektrotehnike, ki je dobro opravljalsvoj posel. Vodja Distributivne enote Kranj je bil od 1. januarja 1964 do31. decembra 1969, ko je bil razre{en funkcije. Imenovan je bil za vi{jegasvetnika z bolj pisarni{kimi nalogami, kar pa mu niso bile pisane na koò.Po naravni je bil terenski ~lovek, ki je uìval ob novih izgradnjah in seveselil pridobitev. 1. novembra 1970 je prekinil delovno razmerje v Elek-tru Kranj in se zaposlil v predstavni{tvu Energoinvesta v Ljubljani. Delovnipotencial je nadaljeval kot nadzorni vodja obse`nih elektroenergetskihizgradenj Energoinvesta v Libiji. Napori in vro~a afri{ka klima sopovzro~ili sr~ni infarkt. Vrnil se je v Slovenijo, kjer so mu zdravnikinapovedovali skoraj{nji zaton ìvljenja.Upokojil se je leta 1975. Slovenskogori{ki klen je z dobro voljo prema-goval vse teàve do dana{njih dni. êprav si pri hoji pomaga s pal~ko, {evedno kolovrati naokrog. Z druìno ìvi na Partizanski cesti v Kranju, kjersem ga obiskal v spremstvu njegovega sina Braneta Mervi~a, ki je tudi {elpo o~etovih stopinjah v elektrotehniko in je v Elektru Gorenjska prehodilpot od projektanta do referenta za upravno tehni~no dokumentacijo.88-letni Igor Mervi~ mi je ob poletnem obisku povedal svoj recept zadolgo ìvljenje: »Dobro vino daje voljo do ìvljenja in dela.«

157

40 let

Spomin je {e vedno zelo ìv, misli so jasne in po-datki to~ni ... – Foto: Drago Papler

Direktor Elektra Kranj 1964 – 1969

Mile Vozel

Bil je organizator predvojne elektrifikacije, energetik, direktor elektrarne Medvodein direktor gorenjske elektrodistribucije Elektro Kranj, Kranj, kronist in elektropublicist, ki se je ob poklicni jakoto~ni elektriki ljubiteljsko ukvarjal z elektroniko,radioamaterstvom in konstruktorstvom. Mile, kot so ga poznali stanovski kolegi, jebil elektrotehnik z du{o in s srcem.

Mile Vozel se je rodil 23. decembra 1908 v Vi{nji Gori na Dolenjskem inse je è kot 12-letni fant zaljubil v elektriko, ko je delal poizkuse v elektrostatiki. Po ni`ji gimnaziji se je hotel vpisati na srednjo elektrotehni{ko{olo, pa takrat ta smer {e ni obstajala. Najbli`ja mu je bila srednja tehni{kastrojna {ola v Ljubljani, v drugem letniku pa se je preusmeril na novo-ustanovljeni elektrotehni{ki odsek.

Leta 1929 je {olanje zaklju~il kot eden izmed 16 diplomantov prve gene-racije novoustanovljenega elektrotehni{kega odseka srednje tehni{ke {ole.Elektrotehnika mu ni sluìla samo kot sredstvo za vsakdanje delo v slu`bi.Njej se je zapisal z du{o in srcem. Dokopal se je do nujnih, najglobljihskrivnosti, do spoznanj in znanja, ki ga je dvignilo visoko nad pov-

pre~nega tehnika.

Usoda pa je nanesla, da je po naklju~jupri{el v Kranj. Svoje ìvljenjsko delovnopodro~je je za~el leta 1929 kot elektro-tehnik pri takratni privatni ElektrarniMajdi~ v Kranju. Skupaj z lastniki insodelavci je preìvljal dobre in slabe stranitakratnega ~asa. Kot mlad elektrotehnik jeizpolnjeval sebe, ker je è takrat spoznal,da so knjige za du{o, to pa je tudi hrana zatelo. Prav v tisti dobi je elektrifikacija naGorenjskem pri~ela s svojim izrednohitrim razvojem, ki mu je sledil razvojindustrije in gospodarstva. Kot izobraènenergetik je dajal predloge takratnimgospodarjem, da so izbolj{ali naprave zaproizvodnjo elektri~ne energije. Ker je

158

40 let

imela elektrarna prese`ke elektri~neenergije, je leta 1928 zgradila 35-kilo-voltni daljnovod od Kranja do Medvod inz elektriko za~ela postopno oskrbovatiindustrijo in 34 krajev v okolici Kranja inMedvod. Zadolèn je bil za elektrifikacijopodeèlja in omre`je {iril v vasi podesnem bregu Save ~ez Sor{ko polje,mimo Meje, na medvo{ko podro~je:Soro, Gori~ane, Drago do vasi okrog[marne gore, Vikr~ in Zavrha. OkrogKranja je lu~ zasvetila v Straì{~u,Orehku in Bitnjah. Kot tehni~ni uradnikje pridobival potro{nike za elektri~noenergijo po vaseh na obronkih Jo{ta. Ponujal je elektriko od hi{e do hi{e innapredne gospodarje prepri~eval o prednostih v kmetijstvu, ki jih nudielektri~na energija; trije monterji pa so zatem naredili priklju~ke ininstalirali hi{e.Prestal je vojno vihro, pa ~eprav ga je okupator zaradi sodelovanj z narod-noosvobodilnim gibanjem konfiniral v zloglasnih begunjskih zaporih.Kot prerojen se je v letih povojne izgradnje vrnil na delo, na njegovo naj-ljub{e podro~je – energetiko. Postal je vodilni dispe~er za Gorenjsko.Od leta 1948 do leta 1958 je bil Mile Vozel energetik, bremenilec tretjegarajona za Gorenjsko in spadal pod Centralno slovensko dispe~erskoslu`bo DES Ljubljana. To so bili hudi ~asi za elektrogospodarstvo, ki nisledilo z nalo`bami nara{~ajo~i porabi elektrike in je bilo potrebnoizvajati neljube omejitve. V ~asu od leta 1953 do 1955 je bil tudipredsednik Upravnega odbora ELES-a.Leta 1959 je postal direktor Elektrarne Medvode, ki jo je vodil {tiri leta.Razmere so narekovale ve~je povezave in zdruèvanje. Z odlo~bo jeRepubli{ki izvr{ni svet leta 1963 spojil prej lo~ena podjetja Elektro Kranj,Elektro @irovnica in Elek-trarna Sava. Nastalo je pod-jetje Elektro Kranj, Mile

159

40 let

Mile z malo gramofonsko plo{~o s himno Elektrika –Foto: Drago Papler

Mile Vozel s sinom Igorjem, dolgo-letnim vodjem oddelka za obrato-vanje Delovne skupnosti skupnihslu`b Elektra Gorenjska na sre~anjuupokojencev 17. decembra 1998 –Foto: Drago Papler

Vozel pa s 1. januarjem 1964 direktor zdruène elektrodistribucije gorenj-skega preskrbovalnega podro~ja. Od vsega za~etka, ko je nastopil mestodirektorja, se je zavzemal za ~im ve~jo enotnost, njegove tehni~ne,tehnolo{ke in ekonomske prednosti. Delo z ljudmi pa ni bilo lahko.Pojavljali so se razli~ni interesi, èlje, stremljenja in nagibi, ki jih je bilopotrebno usklajevati, usmerjati, zavra~ati in pospe{evati, to pa je bilo

delo, ki je iz~rpavalo njegovo ìvljenjskosilo. @ivo so ga vedno prizadeli notranjiin zunanji premiki in konflikti, ki se vrazgibanem ìvljenju nujno pojavljajo inkaterih razre{evanje zahteva mnogo dela,~asa, naporov in skrbi. Njegova prioritet-na naloga je bila uskladitev na finan~nempodro~ju. Naloge direktorja je opravljaldo 31. oktobra 1968, upokojil se je poprete~enem polletnem odpovednem roku30. aprila 1969.Kot kronist in publicist je sodeloval prizbiranju gradiva in zapiskov za knjigi:Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta

1945 (TZS, 1976) in Razvoj elektroenergetike Slovenije od leta 1945 –1980 (TZS, 1982) in zapisu Kranjskega zbornika »Elektrifikacija v ob~iniKranj od leta 1940 do leta 1980«. Nedvomno gre za dokumentarnezapise, ki ohranjajo spomin na tehni~ne in druge zanimivosti.Dokumentarni zapisi ohranjajo spomine in tehni~ne zanimivosti predpozabo in ob dana{njem hitrem razvojnem tempu opozarjajo na skrb zavodenje dokumentarne kronike. Ob obiskih je ponovno izrazil èljo inpobudo po novi kriti~ni zgodovinski obdelavi zbranih podatkov z vidikazaslu`nih osebnosti, ki so sodelovale pri elektroenergetskem razvojuSlovenije.Kot napreden se je zanimal za tehni~ne in umetnostne vede. Na njegovihpolicah so bile strokovne knjige in knjige prave literature od romanov,

leposlovja in poezije. Priteg-nila ga je fotografija inbeleìl je dogodke in motive,ki so ga privla~ili è vtridesetih letih. Zaljubljen je

160

40 let

Mile je veliko bral – Foto: Drago Papler

Mile Vozel se je {e zadnje letoìvljenja zanimal za razvoj elektro-energetike, publicistike in elektron-skih medijev – Foto: Drago Papler

bil v glasbo, v mladih letih je igral na mandolino in kitaro. Pokojna ènaPerina je bila iz glasbene druìne, nam je pripovedoval ob sre~anjih.Klasi~na glasba ga je pomirjala, bogatila du{evnost. Rad je obiskovalopere, zahajal na koncerte v Slovenskofilharmonijo. Bil je eden prvih, ki je imelgramofon in z veseljem poslu{al klasi~noglasbo. Ta ljubezen ga je med vojnoprivedla v zapor, ker je bil ovaden, da jeposlu{al 5. simfonijo ruskega skladateljaPetra Ili~a âjkovskega. Po pol letazapora v Begunjah so ga izpustili in jedelo nadaljeval v Majdi~evi elektrarni.Imel je skrbno ohranjene plo{~e, ki so muob posebnih trenutkih napolnjevale duhas klasi~no glasbo. Ob zadnjem obisku, koje è pojemalo ìvljenje, mi je dejal, daje plo{~e oddal v trajno hrambo Narodniin univerzitetni knji`nici, v spomin pa mi je podaril zelo iskano plo{~o sprvo himno elektrogospodarstva Elektrika iz leta 1960.Pritegnila ga je fotografija in beleìl je dogodke in motive, ki so gaprivla~ili è v tridesetih letih. Hobi si je na{el blizu osnovnega poklica.Kot navdu{enega elektrotehnika ga je zanimal {ibki tok, zato je za~elspoznavati to podro~je. V prostem ~asu se je zamotil v svet elektronk,tranzistorjev, kondenzatorjev in uporov, in tako ob {tudiju in ustvarjanjuin v njemu lastnem zanosu vsaj za nekaj ur pozabil na skrbi in teàve.Konstruktorska ìlica mu ni dala miru in v svoji radioamaterski delavnici je{e v jesenskih letih ìvljenja spajkal in konstruiral.Mile Vozel je postal radioamater leta 1925 in {e isto leto pri 17 letihnaredil sam prvi sprejemnik in izdelal baterije. Za konstrukcijo 8-cevnegaradijskega sprejemnika je na nate~aju amaterskih del na prvem kongresuLjudske tehnike prejel nagrado, noviteta pa je bila objavljena v sloven{~iniv glasilu Radioamater.Bil je prizadeven pri povojnem zagonu radioamaterskega kluba v Kranjuin ustanavljanju kro`kov po tovarnah in {olah. Kot operater YU3FQ indana{nji S51FQ je vzpostavil {tevilne zveze z ljudmi po svetu in doma.Ustanavljal je kro`ke po tovarnah in {olah. Povezoval je slu`bo,aktivisti~no delo in hobi s predavanji na podeèlju o elektrifikaciji inradiotehniki.Nesebi~no je vzgajal mladi rod radioamaterjev, elektrotehnikov, jih nav-du{eval in vodil ter povezoval generacije.V Kranju se je kot prvi odlo~al za nakup novih tehni~nih izumov od radiado televizijskega sprejemnika, pred katerim se je v tistih zgodnjih letihtelevizije z zanimanjem zbirala dana{nja generacija strokovnjakov ElektraGorenjska.

161

40 let

Mile Vozel pri delu z mladimi radioamaterji – Arhiv:Igor Vozel

Udejstvoval se je v Komisiji za energetiko Elektrotehni{ke zveze Slovenije,Zvezi radioamaterjev Slovenije in Zvezi organizacij za tehni{ko kulturo. Vob~ini Kranj je deloval kot ~lan sveta za urbanizem in gradbene zadeveob~ine Kranj, ~lan sveta za {olstvo ob~ine Kranj in krajevne skupnostiZlato polje. Z èno Perino si je ustvaril druìno, v zakonu so se rodili trijeotroci. Obe h~erki Tatjana in Mojca sta {li v pedago{ki poklic, sin Igor paje {el po njegovih stopinjah in bil do upokojitve zaposlen kot vodjaobratovanja Uprave Elektro Gorenjska.Na slovesnosti ob svoji 90-letnici, ki jo je proslavil v sejni dvoraniPoslovne enote Sava podjetja Elektro Gorenjska, 23. decembra 1988, jepovedal zanimivost, da je kmalu po nastopu slu`be v Kranju dobilobvestilo, da lahko dobi slu`bo v Ljubljanski mestni elektrarni. Ker pa soga privla~ili Grintavci in Storì~, ta ~udovita gorenjska pokrajina, se niodlo~il za ponudbo in vsa leta ostal v gorenjski metropoli.Kot predan elektrotehnik z du{o in srcem je bil Mile Vozel nadu{en nadrazvojem, ki ga je doìvela elektroenergetika od mehanike do teleinfor-matike. Rad se je zanimal za novosti, ki jih je prina{al ~as, nova spoznanjain tehnolo{ke posodobitve. Ponosen je bil na svoja doseèna priznanja:medalje za delo in znak ~astnega ~lana Elektrotehni{ke zveze Slovenije.Umrl je 7. avgusta 2002. Mile Vozel je bil cenjen in spo{tovan kotstrokovnjak, direktor, kronist in iskren prijatelj. @ivi v spominih, ki jih jevtkal v vse nas.

162

40 let

Direktor Elektra Kranj in Elektra Gorenjska 1968 – 1979

Milan Kri`nar

Milan Kri`nar, diplomirani elektroinènir, je bil v {estdesetih letih 20. stoletjavodja Projektivnega biroja Elektra Kranj in v sedemdesetih letih direktor zdru-ènega podjetja Elektro Kranj, ki je v ~asu preoblikovanj po zakonu o zdruènemdelu dobilo ime po regijskem preskrbovalnem obmo~ju Elektro Gorenjska.Podpiral je politiko skupnega slovenskega distribucijskega podjetja DES. Bil jeprodoren v DES in s poznavanjem stroke in finan~nega sistema uspel pripeljatisredstva za gorenjske investicije, pa tudi za dobre pla~e.

Milan Kri`nar se je rodil 3. avgusta 1930 v Trì~u. Po osnovni {oli v Trì~uje v prvih povojnih letih obiskoval Tehni{ko srednjo {olo v Ljubljani, ki joje zaklju~il leta 1949 in zaradi zanimanja za tehniko {tudij nadaljeval naTehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani, na odseku za jaki tok, kjer jepridobil akademski naslov diplomirani inènir elektrotehnike. V okviruuniverze je opravil {estmese~no specializacijo za visokonapetostneaparature v Zahodni Nem~iji. V ~asu fakultetnega {tudija je pou~evalelektrotehni~ne predmete na Iskrini srednji {oli. Ukvarjal se je zalpinizmom; brat Tomo Kri`nar se je pri 19. letih ponesre~il, po poroki zViktorijo Rupar leta 1957 pa je prenehal s plezanjem. V zakonu sta se

rodila dva sinova, Goran in Andi. Prvozaposlitev je dobil v Iskri, tovarni zaelektrotehniko in fino mehaniko Kranj 15.septembra 1958, kjer je delal v razvojuelektri~nih {tevcev. Slu`bovanje jenadaljeval 1. marca 1960 kot projektant vtehni~nem oddelku uprave Elektro-Kranj,1. julija 1960 je postal vodja projektantovin nato vodja projektantskega oddelka.»Inènir Milan Kri`nar je projektiral instrokovno vodil vsa dela na dràvnemposestvu Brdo. Dela so bila izrednozahtevna in precizna. S svojo prizadev-nostjo in strokovnim znanjem je uspelskupno z delovno skupino uskladiti vsaizredno zahtevna dela in dobavo special-nega materiala tako, da je objekt to~no ob

163

40 let

napovedanem roku pri~el sluìti svojemunamenu,« se je glasila obrazloìtevsklepa ob dodelitvi denarne nagrade 12.rednega zasedanja delavskega svetaElektra Kranj septembra 1961.

Na delovno mesto vodje slu`be za pro-jektiranje in {tudij pri upravi Elektra Kranjje bil razporejen 1. januarja 1964, ki jepo dveh letih prerasla v slu`bo razvojaelektroenergetskih naprav pri Skupnihslu`bah Elektro Kranj. Projektivni biro jev {estdesetih letih pripravljal na~rte intehni~no dokumentacijo za razdelilnetransformatorske postaje 35/10 kV,

projektiral 35 kV mreò, 10 kV daljnovode in nizkonapetostna omre`janovih zazidalnih kompleksov stanovanjskih naselij. Po takratnem zakonuo ureditvi vpra{anj s podro~ja graditve investicijskih objektov je kotpoobla{~en inènir nadziral gradnjo novih objektov. Kot strokovnjak jesodeloval v tehni~nih komisijah DES-a. V korespondenci je odlo~ba zanadzor gradnje investicijskega objekta RTP Bled z dne 29. avgusta 1968.

Delavski svet podjetja Elektro Kranj je na svojem 6. rednem zasedanju dne24. oktobra 1968 imenoval na izpraznjeno delovno mesto direktorja z 31.oktobrom 1968 za vr{ilca dol`nosti direktorja tov. Kri`narja Milana, dipl.el. in`. vodjo slu`be razvoja elektroenergetskih naprav.

»Milan Kri`nar, novi direktor, je prav nenavadno zastavil delo. Kot vodjarazvoja elektroenergetskih naprav je bil pri podjetju ves ~as v sredi{~udogajanj in v podjetju se ni~ va`nej{ega ni dogodilo brez njegovegasodelovanja. Poznal je podjetje, kolektiv pa njega, zato ni bilo dilem, kose je na èljo ~lanov kolektiva prijavil na razpis. Svojo kandidaturo jevezal na pogoj, da delavski svet sprejme njegov program dela. Podrobnoga je orisal, kak{na je njegova zamisel in ~eprav je bil radikalen indaljnoseèn, ga je delavski svet soglasno sprejel in potrdil. Tako je MilanKri`nar, diplomirani elektroinènir postal prvi inènir – direktor vslovenski distribuciji. Novemu direktorju èlimo, da bi uspe{no vodilpodjetje po za~rtani poti. Sam pravi, da lep program na papirju ni~ nepomeni in je trdno odlo~en, da ga bo tudi uresni~il,« je novega direktorjapospremil na delovno pot kolektiv podjetja Elektra Kranj v glasiluElektrogospodarstvo {t. 2, februarja 1969.

Kri`narjev program dela podjetja Elektra Kranj za leto 1969 je bil obseènv vseh dejavnostih: porast odjema elektri~ne energije je bil v primerjavi zostalimi slovenskimi obmo~ji na Gorenjskem izredno visok in zna{al 13 %glede na predhodnje leto. Tehnolo{ka modernizacija gorenjske industrijeje zahtevala nujno kvalitetno dobavo elektri~ne energije s ~im manj in ~im

164

40 let

Milan Kri`nar (desno) s sodelavcem pri posvetu oposodobitvi RTP – Arhiv: Viktorija Kri`nar

kraj{imi izpadi ob stalnej{i napetosti. Re{itev je bila v odlo~itvi za gradnjove~ novih, nujno potrebnih elektroenergetskih objektov. Zgrajen je bil RTPBled 35/10 kV, ki je napajal turisti~ni Bled in njegovo okolico. Toobmo~je je bilo eno najob~utljivej{ih zaradi razvoja turizma, ki se je poletu 1970 {e mo~neje razmahnilo. Rekonstruirana in pove~ana je bila RTP35/10 kV Labore, ki je napajala prete`ni del kranjske industrije. Zaradipospe{enega razvoja so bile potrebe {e ve~je in razmi{ljanja o prehodunapetosti s 35 kV na 110 kV so postala realnost. Vzporedno s tem sozgradili 10 kV omre`je in napajalne postaje, kot tudi ustreznanizkonapetostna omre`ja. V RTP Medvode, Trì~ in [kofja Loka sopove~ali mo~ transformacije. Najve~ji uspeh leta 1969 je bila dograditevin za~etek obratovanja novega obratovalnega energetskega centra naZlatem polju v Kranju. Ta center je imel osnovno nalogo omogo~atidobavo kvalitetnej{e in izbolj{ane elektri~ne energije za celotno obmo~jeGorenjske. S svetovalci se je lotil notranje reorganizacije z osnovnimvodilom racionalizacije in izbolj{anja pogojev dela. Iz istih razlogov se jedirektor Milan Kri`nar aktivno vklju~il v potek slovenske integracijedistribucijskih podjetij, ki se je povezala v zdruèno podjetje DES.Sedemdeseta leta so bila ~as z zakonom predpisanega samoupravnegaorganiziranja. Milanu Kri`narju se je ves ~as enaka dol`nost direktorjaElektra Kranj po pravnih organizacijskih oblikah petkrat spremenila;ohlapnej{a povezanost Elektra Kranj v Poslovnem zdruènju DES je zletom 1971 podjetje trdno povezalo v Zdruènem podjetju za distribucijoelektri~ne energije Slovenije DES, vendar je vsako podjetje {e zadràlosvojo samostojnost. Na podjetni{ki ravni je Elektro Kranj pre{el oblike odOZP Elektro Kranj leta 1974 do Skupnosti TOZD Preskrbovalnegaobmo~ja Elektro Gorenjska leta 1975 (Milan Kri`nar je postal glavnidirektor) in nazadnje leta 1979 z izlo~itvijo TOZD-ov iz DES-a novesamostojne regijske delovne organizacije Elektro Gorenjska. Milan Kri`narje bil zagovornik mo~nega slovenskega distribucijskega podjetja DES in jev njem hitro prodrl ter z retori~nim in razumljivim nastopom hitro pridobilsomi{ljenike. Njegove ideje so v DES-u naletele na {iroko podporo; DES je

165

40 let

Milan Kri`nar je bil alpinist inlovec. Rad je imel naravo indruìno. Na sliki v Trenti z ènoViktorijo – Arhiv: Viktorija Kri`nar

povzdignil na primeren nivo. Ob sebi je imel pravnega svetovalca inekonomskega svetovalca, ki sta pre{tudirala dane mo`nosti in podalastali{~a. Ko se je skupni prihodek za~el deliti po organiziranih TOZD-ih,je podprl, da se iz skupne enote Prenos, transformacija, skupne slu`beKranj (PTSS) ob Skupnih slu`bah izdvoji Prenos in transformacija inoblikuje ~etrti gorenjski TOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske.S pravnimi in ekonomskimi utemeljitvami je taktno pridobil finan~na sred-stva, podjetje pa je realiziralo izgradnjo RTP 35/10 kV v Kranjski gori in35 kV daljnovod na odseku Podkuè – Kranjska gora, RTP 35/10 kV@elezniki in 35 kV daljnovod [kofja Loka – @elezniki ter rekonstruiralo inpove~alo HE Pristava. Utemeljitev investicij je podprla {tudija o razvojuvisokonapetostnega omre`ja in transformatorskih postaj na Gorenjskem. Zzdruèvanjem sredstev v okviru podjetij je stekel razvoj 110 kV naprav, kiso imele velik tehni{ki in ekonomski pomen za podjetja in potro{njo poobmo~jih.

V Zdruènem podjetju za distribucijo elektri~ne energije Slovenije – DESje na{el mo`nost za ve~ji dotok denarja, ki ga je pretakal v novogradnjenovega napetostnega nivoja 110 kV daljnovodov in transformacij 110/10kV in za osebne dohodke. Po dobrih pla~ah se ga {e danes spomnijonajstarej{i aktivni in è upokojeni zaposleni. Dejstvo je, da so zapokojninsko osnovo desetih najugodnej{ih let {e desetletji kasneje vvaloriziranih primerjalnih izra~unih najve~ prinesla sedemdeseta leta.»Izpla~ajmo, ~e lahko, ~e pa se zatakne, bomo pa nazaj vrnili,« je radpredlagal Milan Kri`nar, ko so izra~unani podatki dovoljevali pora~unerazlik. V samoupravni proceduri je kon~ni sklep sprejel organ odlo~anjadelavski svet, zaposleni pa so dobivali razlike.

»Izhaja iz napredne delavske druìne, zato je bil zaradi svoje razredneopredeljenosti sprejet v vrste SKOJ. Pravilno pojmovanje bratstva inenotnosti je bilo ocenjeno v ~asu sluènja voja{kega roka v JLA, odkoderje iz{el kot rezervni oficir. Ni ~lan Zveze komunistov, zaradi nekaterihosebnih razlogov; vendar pa s svojim delom podpira linijo ZKJ. Imapravilen odnos do samoupravljanja in ga podpira, vendar v~asih zaradisplo{nih, stalno spreminjajo~ih dru`benih gibanj, ni èlel prehitevati. Toje bilo v ~asu reorganizacij v preteklosti in v ~asu ustanavljanja TOZD tudipredmet kritike. Taka njegova stali{~a niso imela bistvenega vpliva nauresni~evanje ustavnih na~el. Pri zagovarjanju teh stali{~ ni bilo prisotnosamo njegovo osebno mnenje, ampak tudi mnenje o`jega kroga stro-kovnih sodelavcev in dru`beno politi~nih organizacij. Njegov odnos dodela in ljudi je pravilen. Ne podcenjuje dela podrejenih. V~asih, predvsemv o`jem strokovnem krogu sodelavcev, pa prihaja do premalokontroliranih besed. V krogih Elektrogospodarstva Slovenije si je priza-deval ustvariti pravilne samoupravne odnose, ki bi omogo~ali pravi~en inenakomeren razvoj regij. Njegova mnenja in formulacije kot poznavalca

166

40 let

razmer v Elektrogospodarstvu, posebno pa v DES, so mnogokrat odlo~ilnovplivala na pravilne in bolj{e re{itve. Njegov odnos do spo{tovanjazakonitosti je zelo izostren in tenko~uten. Osebna po{tenost vpliva tudi naodgovorno in dobro gospodarjenje z dru`benimi sredstvi,« je v dru`benopoliti~no oceno Kri`nar Milana, dipl. el. in`., zapisal v imenu vsehdru`beno politi~nih organizacij Skupnosti TOZD Elektro Gorenjska Izvr{niodbor osnovnih organizacij sindikatov konference delegatov ElektraGorenjska, 8. novembra 1975.Milan Kri`nar je veliko pozornost posve~al novemu znanju, leta 1975 jeopravil poseben strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih naGospodarski zbornici Slovenije in se leta 1977 vpisal na tretjo stopnjoVisoke ekonomske komercialne {ole Univerze v Mariboru. Pri stiku ssodelavci je bil dostopen, prijazen in neposreden, tedensko je prihajal nadelovna mesta med svoje nekdanje projektante in v druge slu`be ter sezanimal kako napredujejo postopki in delo. V pogovorih z ljudmi se je radpo{alil, pripovedoval zgodbe in ob tem v~asih povedal tudi kak{no {alo indvoumen dovtip na ra~un drugih. Nekateri so to vzeli za {alo, drugi pa sose ~utili prizadete; na tiste, ki so bili prezgodaj ple{asti pa se ni radspomnil.Kranjskogorski monterji se ga spominjajo po naravni ujmi `ledu 28.januarja 1978, ko je bila zgornje savska dolina tri dni brez elektrike in je vnedeljo na pomo~ pri{el direktor Kri`nar in v Martuljku pomagal nositiizolatorje K3 za 35 kilovoltni daljnovod.Milan Kri`nar je bil predsednik Telesne kulturne skupnosti skup{~ineob~ine Kranj, ~lan odbora za mednarodno sodelovanje skup{~ine ob~ineKranj, ~lan delegacije krajevne skupnosti Planina – îr~e, ~lan izvr{negaodbora Zdruènja energetike pri Gospodarski zbornici SR Slovenije in~lan strokovnih komisij DES.Kot osebnost je bil Milan Kri`nar zna~ajen, priden, kolegialen in dobrotljivter energi~en, ~e je bilo potrebno. Bil je druìnski ~lovek, ljube~ mo` indober o~e. Kot lokalpatriot je dal veliko na Trì~, na na{e gore. Ko je preddesetletji v steni zmrznilo pet alpinistov, je pomagal pri re{evanju pre-ìvelih, za kar je prejel javno priznanje za vzorno tovari{ko pomo~. Bil jerazgledan ~lovek, rad je bral strokovne knjige, z zanimanjem pa se jepoglobil v marsikatero knjigo. V veselje mu je bila fotografija.Milan Kri`nar je 18. maja 1979 podal predlog komisiji za delovnarazmerja pri Skupnih slu`bah Skupnosti TOZD Elektro Gorenjska, Kranj zasporazumno prenehanje delovnega razmerja, 7. junija 1979 je bil razre{endol`nosti in s 15. junijem 1979 zapustil naslednikom urejeno firmo.Slu`bovanje je nadaljeval kot generalni direktor projektivnega podjetjaBiro 71, kjer se je upokojil leta 1991. Umrl je 25. aprila 2001.

167

40 let

V.d. direktorja Elektra Gorenjska 1979 – 1980

Bogomir Gr~ar

Bogomir Gr~ar je bil obratovalec v pravem pomenu besede.Skrbel je za pogon kranjskih elektroenergetskih naprav è vpetdesetih letih, z nastankom regijskega podjetja pa za vsogorenjsko elektroenergetiko v {estdesetih in sedemdesetihletih. ê se je kaj zgodilo v visokonapetostni mreì Gorenj-ske, je takoj ukrepal in energi~no ukazoval. Obratovalec jebil njegov za{~itni znak, ki je izraàl natan~nost indoslednost, kajti vsaka napaka pri delu z elektriko je lahkousodna. Stresne situacije nenapovedanih izpadov in okvar jeobvladoval z ekipo deùrnih na vsem obmo~ju. Zaopravljeno zahtevno delo je bil rad opaèn in v sredi{~upozornosti. V pogonu je bil tudi kot siva eminenca privodenju podjetja, kjer je po potrebi vsko~il in re{il situacijo znadome{~anjem. Kot tehni~ni vodja Elektra-Kranj konecpetdesetih let, ob nastanku podjetja Elektro Kranj novembra1963 in kot vodja Delovne skupnosti skupnih slu`b vza~etku osemdesetih let, je vodil in poobla{~eno

nadome{~al direktorja. Delovno organizacijo Elektro Gorenjska je vodil kotvr{ilec dol`nosti direktorja od junija 1979 do konca februarja 1980.

Bogomir Gr~ar se je rodil 25. decembra 1923 v vasi Cvibelj pri@uèmberku. Izhajal je iz kme~ke druìne, bil je najstarej{i med petimiotroki. Osnovno {olo je kon~al leta 1935 v @uèmberku, {olanje jenadaljeval na prvi dràvni me{~anski {oli v Ljubljani. Odlo~il se je zatehni{ki poklic. Jeseni leta 1939 je za~el obiskovati Tehni{ko srednjo {olo,elektrotehni{ki odsek v Ljubljani in junija 1942 izobraèvanje prekinil. Odjeseni leta 1941 je aktivno sodeloval z Osvobodilno fronto v Ljubljani –rajon center. Junija 1942 je bil aretiran in odpeljan v italijansko internacijov tabori{~a Gonars-Udine, Monigu-Trevizo in Visco-Udine. Po kapitulacijiItalije se je vrnil v Ljubljano, bolan in iz~rpan. Sodeloval je s terenskimodborom OF in se na njegovo pobudo oktobra 1943 formalno zaposlil kotdelavec pri strojnem klju~avni~arstvu Josip Weibl in nato {e pri elektroin-{talaterskem podjetju Franko Igli~. Marca 1944 je bila terenska skupinaizdana in ker ni bilo dokazov, je bil poslan na prisilno delo v ljubljanskookolico, kjer je kopal jarke, prevaàl gradbeni material za bunkerje itd.Februarja 1945 je nameraval pobegniti iz Ljubljane na Dolenjsko v

168

40 let

partizane. Ker se pobeg ni posre~il, je bil prisiljen iti v strogo ilegalo, kjerje ostal do osvoboditve leta 1945.Po osvoboditvi je bil predsednik terenskega odbora OF, od junija 1945 jesluìl voja{ki rok v dopolnilnem bataljonu Komande mesta Ljubljana.Zaradi bolezni je bil odpu{~en in priznan kot nesposoben za voja{koslu`bo. Nadaljeval je izobraèvanje na Dràvni tehni{ki srednji {oli vLjubljani, elektrotehni{ki odsek in ga februarja 1946 zaklju~il z diplomo.Vpisal se je na tehni{ko fakulteto, strojni oddelek ljubljanske Univerze inopravil {tiri semestre {tudija.Zaradi pomanjkanja denarja se je 2. maja 1946 zaposlil pri Dràvnihelektrarnah Slovenije in bil dodeljen v Obrat Kranj. Zaposlen je bil kottehnik in delal pri vzdrèvanju nizkonapetostnega omre`ja in malihhidroelektrarnah. Vodil je tehni~no korespondenco in nadzoroval dela prinovogradnjah daljnovodov in omre`ja. Delovno razmerje je prekinil 1.februarja 1947, nato je v Ljubljani nadaljeval {tudij na Univerzi.Junija 1947 se je ponovno zaposlil v Ljubljani pri Elektroprenosu in takoostal zaposlen v elektrogospodarskih organizacijah do maja 1950. Kottehnik je sodeloval pri projektiranju elektronaprav, pri planiranju inevidentiranju gradenj energetskih objektov Slovenije, pri obratovanjuelektronaprav in pri vodenju tehni{ke dokumentacije.1. maja 1950 je bil iz Uprave elektrogospodarstva slu`beno preme{~en namesto direktorja Elektromehani~nih delavnic ^rnu~e, kjer je neposrednovodil izgradnjo novih objektov tovarne. Zatem je dve leti je delal v elektroin kovinski industriji, od oktobra 1952 v tovarni Elma ^rnu~e kot tehniktehnolog in od aprila 1953 kot obratovodja Obrata Tacen tovarnekovinske galanterije Ljubljana. Pridobil je prakso v elektromehani~ni,elektromonterski in strojni stroki.Z druìno si je èlel v Kranj, èna Silva je bila Kranj~anka, sinova Janez inMatja` pa sta se tudi bliàla {olskim letom. Marca 1955 je sprejelponudbo podjetja Elektra-Kranj za delovno mesto pogonskega tehnika.Novembra 1955 je dobil v Kranju druìnsko stanovanje in se preselil iz^rnu~ v Kranj.Kot predsednik Upravnegaodbora podjetja Elektro-Kranj je bil na 3. izredni seji

169

40 let

Bogomir Gr~ar kot ~lan strokovnetehni~ne komisije – Arhiv: JanezGr~ar

upravnega odbora podjetja Elektro-Kranj26. marca 1957 dolo~en, da zaradirazre{itve direktorja tov. Be{tra za~asnoprevzame direktorske dol`nosti in jih popostavitvi novega direktorja preda njemu.Bil je obi~aj, da v takem primeru prev-zame direktorske posle predsednikUpravnega odbora. Ker se je nov direktorIgor Mervi~ odlo~il za takoj{en prevzemmesta direktorja s 1. aprilom 1957, so sedirektorski posli predali neposrednonjemu. Po sklepu tehni{kega kolegija 19.avgusta 1957 je prevzel poleg referatapogonske slu`be {e referat novogradnje.

V zapisnikih upravnega odbora je razvidno, da je vestno in marljivo vodilodpravo defektov in s tem dosegel ~im kraj{e izpade elektri~ne energije.Vodil je razna gradbena dela iz amortizacije, novogradnje in gradnje zatuje investitorje in z organizacijo dela dosegel, da so bila po planupredvidena dela pravo~asno izvr{ena. Leta 1959 je sodeloval pri prehodu6 in 5 kV napetosti v Sel{ki in Poljanski dolini na 10 kV, pripravil odli~noorganizacijo ter pri delih vseskozi sodeloval, dal navodila in delakontroliral tako, da so bile prevezave in vsa v tej zvezi potrebna delaizvr{ena v akordnem ~asu. Leta 1960 je pripravil amortizacijski plan.

Konec leta 1963 je Bogomir Gr~ar nadome{~al direktorja novoustanov-ljenega skupnega podjetja Elektro Kranj, s 1. januarjem 1964 pa je postalvodja slu`be obratovanja, energetike in bremenilstva na upravi ElektraKranj. Osemindvajset let je delal v obratovanju in vzorno izpolnjevalnaloge s podro~ja obratovanja in energetike. Zaradi svojih sposobnosti jeopravljal dela po vsej Gorenjski in v organih oz. komisijah v slovenskidistribuciji.

Opravljal je {tevilna najodgovornej{a dela v Elektru Kranj kot pogonskitehnik, obratovodja, tehni~ni vodja in dolgoletni vodja slu`be obratovanjain energetike. Veliko svojega znanja, volje in zagnanosti je vloìl zlasti vrazvoj obratovanja in na tem podro~ju si je upravi~eno prisluìl ugled, kije dale~ presegal meje podjetja. Po strokovni plati je bil dolga leta ~lan{tevilnih republi{kih in zveznih komisij. Odlo~ilno je prispeval zlasti kizgradnji prvega obratovalnega energetskega centra (OEC) na nivojudistribucije v Sloveniji. Namre~, bil je njegov idejni pobudnik insodelavec pri izgradnji.

»Bil je redoljuben, ~e ni bilo vse urejeno, se je razburil. Tako doma kot vslu`bi je zahteval doslednost. Na slu`beno delo se je pripravljal è domain vsako jutro prihajal z listki, na katerih je imel napisane vse podrobnostio delih, ki so sledili preko dneva.

170

40 let

Bogomir Gr~ar na strokovnem ogledu tehnolo{kihnovosti na sejmu – Arhiv: Janez Gr~ar

Deùral je doma. Ko so se ob nevihtah zgodili defekti, je bil alarm. Temaje pomenila {ok in odgovornost, da se ~imprej locira sektor okvare in nadrugih sektorjih ponovno vzpostavi napetostno stanje. Vpil je v telefon inzbiral ljudi, nih~e se ni smel obotavljati ali zamuditi. Kar mencal je, ~e nibilo vse tako, kot je hotel. Z dìpom, ki ga je vozil Ruda Poto~nik sta {lana odpravo okvare. Prizadeval si je, da bi zagotovil ponovno preskrbo zelektri~no energijo. Zavzemal se je za monterski kader, ki je v tehnajslab{ih vremenskih pogojih odpravljal defekte.»Zanimalo me je delo, pa sta me nekajkrat vzela zraven. Spoznal sem, daje odgovorno in zahtevno delo, ko je o~e izvajal preklope stikal nadaljnovodih in v razdelilnih transformatorskih postajah. Videl se podrtedrogove, monterji so è odpravljali defekt, o~e je koordiniral delo.Pisal je dnevnik, v njem je bilo vse od slu`be do doma~ih stvari, vsak danje napisal kak{no stran. To bi bila zanimiva kronika, a je vse nekamizginilo in se izgubilo,« se spominja o~etovih obratovalnih podvigovnjegov sin Janez Gr~ar.Od 7. junija 1979 do 29. februarja 1980 je postal vr{ilec dol`nosti indivi-dualnega poslovodnega organa delovne organizacije Elektro Gorenjska,torej za ~as, da je po razpisu delovno mesto direktorja zasedel izbranidirektor Drago [tefe.Bogomir Gr~ar je nadalje opravljal svetovanje s podro~ja tehni~noobratovalnih zadev in vodenje delovne skupnosti. S podro~ja tehni~noobratovalnih zadev je opravljal naloge: svetovanja s podro~ja obratovanjaenergetskih zadev, koordiniranje dela med slu`bami razvoja, projektiranjain investicij ter obratovanja, usklajeval delo slu`b s podro~ja organizacijein tehni~nih zadev, opravljal dol`nost vodje obrambnih priprav napodro~ju splo{nega ljudskega odpora in dru`bene samoza{~ite. Udej-stvoval se je v delavskem samoupravljanju kot ~lan in predsednikupravnega odbora Zdruènja DES Ljubljana in raznih strokovnih komisijdelavskega sveta. Po strokovni plati je sodeloval v Elektrotehni~nemdru{tvu Kranj kot ~lan in predsednik upravnega odbora dru{tva. Deloval jekot tajnik leta 1986 usta-novljenega Kluba upokojen-cev Elektra Gorenjska.

171

40 let

Ob zaklju~ku investicije je bil ~astudi za veselje in »likof« – Arhiv:Janez Gr~ar

Bil je dolgoletni dru`benopoliti~ni delavec, ~lan delegacije za zborkrajevnih skupnosti skup{~ine ob~ine Kranj, ~lan delegacije ob~ine Kranjza skup{~ino Gorenjskih ob~in in predsednik sveta krajevne skupnostiKranj-Zlato polje. V obdobju 1976 – 1980 je bil ~lan izvr{nega svetaskup{~ine ob~ine Kranj za pokrivanje podro~ja krajevnih skupnosti.Miro Gr~ar je bil strokovnjak in ~lovek. Svoje vodstvene funkcije jevseskozi opravljal z veliko odgovornostjo, discipliniranostjo indoslednostjo, pri tem pa skrbno posve~al vso pozornost tudi svojimsodelavcem in bil v vseh prilo`nostih zgleden in human tovari{. Tisti, kismo tesneje sodelovali z njim, se ga bomo {e posebno radi spominjali kotvedrega in ves ~as optimisti~no razpoloènega sodelavca.Rad je delal na vrtu, imel je vikend na Ambroù pod Krvavcem, najve~jeveselje mu je bilo, da je kaj sam z lesom oblikoval, saj je bil zelopripraven za ro~na dela. Z druìno so se skoraj vsako nedeljo peljali nakak{en izlet, redno so hodili na dopust. Bil je veseljak, ki je velikokratpokonci dràl dru`bo.Upokojil se je 31. julija 1983 kot vodja Delovne skupnosti skupnih slu`bdelovne organizacije Elektro Gorenjska. V prostem ~asu se je ukvarjal zvnuki. Bil je zelo druìnski ~lovek, s sinovoma Janezom in Matjaèm terèno Silvo so bili med seboj zelo navezani. Mira je prizadela smrt ènenovembra 1992, nanjo je bil navezan in ni prenesel izgube. Z nobenostvarjo se ni potolaìl, bolezen je napredovala in 13. februarja 1994 jeumrl.Za svoje delo je prejel odlikovanja: medaljo dela, medaljo za zasluge zanarod in red dela III. stopnje s srebrnim vencem in odlikovanje predsed-stva Socialisti~ne federativne republike Jugoslavije 24. novembra 1983.Bogomir Gr~ar je v podjetju pogosto ponavljal pou~no misel, ki jo je vìvljenju in delu tudi dokazoval:»Firma je moj grunt, tako kot je grunt za kmeta njegova kmetija. In odgrunta se lahko ìvi samo, ~e se zanj tudi dela, ~e se ga bogati. Firmo semvedno ~util kot svoj drugi dom, predal sem ji vse svoje znanje insposobnosti.«

172

40 let

Direktor Elektra Gorenjska 1980 – 2003

mag. Drago [tefe

Mag. Drago [tefe, letnik 1937, se je leta 1956, po kon~ani Tehni~ni srednji {oli vLjubljani, zaposlil v Elektrarni Sava Kranj. Med delom je leta 1962 dokon~al {tudijza inènirja elektrotehnike na Vi{ji tehni~ni {oli v Mariboru, leta 1977 diplomiralna 2. stopnji organizacijsko izobraèvalne smeri Visoke {ole za organizacijo delav Kranju in leta 1981 magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in s temdosegel naziv magister poslovno organizacijskih znanosti. Prehodil je pot odprojektanta preko vodje projektivnega biroja do direktorja. V obdobju 1980 –2003 je kot direktor kar 23 let uspe{no vodil Elektro Gorenjska, ki ga jezaznamoval s tehnolo{kimi mejniki.

Prehojena strokovna pot in izobrazba sta bili posre~ena kombinacija, kimu je omogo~ala dobro razumevanje tako tehni~nih kot ekonomskih inorganizacijskih problemov. V poslovanju podjetja si je prizadeval vna{atinajnovej{e dose`ke znanosti v poslovnem procesu in tehnolo{kem razvojudistribucije in proizvodnje elektri~ne energije.

S svojo strokovnostjo in prizadevnostjo se je uspe{no vklju~eval v pravilnopredstavitev problematike elektrogospodarstva {ir{i dru`benopoliti~niskupnosti. Kot predsednik skup{~ine posebne samoupravne interesneskupnosti elektrogospodarstva in premo-govni{tva v obdobju 1984 – 1988 jeodlo~ilno pripomogel pri usmeritvi denar-nih tokov za izgradnjo najpomembnej{ihnovih gorenjskih elektroenergetskih objek-tov, kot je 2 x 400 kV daljnovod Beri~evo– Okroglo, razdelilna transformatorskapostaja Kranj (Okroglo) 400/110 kV inhidroelektrarna Mav~i~e. Posledi~no jebila zgrajena îstilna naprava Zarica, ki jepomembna infrastrukturna pridobitev Kra-nja. Kot predstavnik slovenske distribucijeje v osemdesetih letih zastopal interese vstrokovni povezavi Jugoslovanskega elek-trogospodarstva JUGEL.

Mag. [tefe je v okviru poslovnega odboraza izgradnjo malih hidroelektrarn pri

173

40 let

Elektrogospodarstvu Slovenije prena{alizku{nje o izgradnji in ohranjanju malihvodnih proizvodnih virov, ki s posodo-bitvijo, avtomatizacijo in ekolo{ko vpe-tostjo v prostor proizvajajo ekolo{ko najbolj~isto »zeleno elektriko«. Te male HE so {evedno vzor in vzorec za ve~je izkori{~anjevodnega potenciala na manj{ih vodotokih,ki ga danes izrablja 105 malih elektrarn na

Gorenjskem. S sodelavci je uresni~il projekt samo-sinhronizacije malihhidroelektrarn; z obremenilnimi diagrami in preizku{anji so sledili ustrezniizrabi jalovih mo~i in pri tem upo{tevali determinirane pretokovneobte`be. Prva cevna turbina v Jugoslaviji je bila kot eksperimentpostavljena v HE Sava Kranj, àl pa so se izku{nje premalo upo{tevale prinadaljnji uporabi in pravilnem izkori{~anju na{ih vodotokov.

174

40 let Pobudnik galerijske dejavnosti v Elektru Gorenjska –v 10 letih 25 razstav – Foto: Drago Papler

Mlada organizacija

Elektro Gorenjska je bila prva distributivna delovnaorganizacija, ki se je organizirala po strokovnih inekonomskih izhodi{~ih sindikata elektrogospo-darstva, slovenskega izvr{nega sveta in komiteja zaenergetiko.

Drago [tefe je v objavljenem pogovoru 15. ja-nuarja 1981 za glasilo delovnih kolektivov elektro-gospodarskih organizacij Slovenije »Elektrogospo-darstvo« povedal:

»Dohodek je temeljna kategorija plana, iz tegaizhajajo dohodkovni odnosi. Stalno govorimo, dadohodkovni odnosi niso urejeni. Vendar je treba turaz~leniti ve~ stvari. ê nam nekdo stalno nepriznava sredstev, ki jih nujno potrebujemo mi in

panoga kot celota ob veljavnih merilih instandardih, problemov ne bi bilo. Pri tem sezavedam, da je potrebno racionalizirati vse stro{ke.Prepri~an sem, da ~e bi vsi tako racionaliziralistro{ke, kot smo jih v na{i delovni organizaciji, injih tudi primerno prikazali, bi nam morali vsi, kipreverjajo na{e poslovanje, verjeti. ê pa kljubtemu na{im strokovnim analizam in izhodi{~emnekdo ne verjame, potem to ni ve~ svobodnamenjava dela. ê delamo odgovorno, po{teno,ustvarjalno in se nam ne verjame, potem delavec nive~ v enakopravnem poloàju. Danes razvojnavadno merimo po razvoju energetike in ~e na tone bomo mislili vsak dan, bomo pri{li v situacijo,kot je bila pred letom 1973, ko je pri{lo doelektri~nih mrkov in redukcij.«

30 let smo energijo podcenjevali

21. junija 1983 je bila ustanovljenaskup{~ina Energetske skupnosti Go-renjske, in sicer za vseh pet gorenj-skih ob~in. Drago [tefe, direktordelovne organizacije Elektro Gorenj-ska je v razpravi ustanovne skup{~ineEnergetske skupnosti Gorenjske opo-zoril na energetski poloàj Gorenjske:

»Energetskih vpra{anj Gorenjske nimo~ izklju~evati iz energetskih pro-blemov Slovenije in Jugoslavije. ZaSlovenijo oziroma Jugoslavijo pavemo, da tem vpra{anjem 30 letdoslej nismo posve~ali prave pozor-nosti. Za Gorenjsko pa je pri temzna~ilno, da sodi med najbolj pasivnepokrajine glede energetskih virov. êzaenkrat ne upo{tevam rudnika urana,ki je v izgradnji, potem imamo leskromne vodne vire in nekaj gozdnemase. Zato bo v prihodnje ena naj-pomembnej{ih nalog navajanje na~im bolj var~no porabo vseh vrstenergije. Treba je dobiti sredstva inpove~ati vlaganja. Da pa je teàva {eve~ja, trenutno skoraj vse energetskedejavnosti pri nas poslujejo na mejirentabilnosti. ElektrogospodarstvoSlovenije pa pri enostavni repro-dukciji niti ne pokriva vseh stro{kov.«

V elektroenergetiki je bilo njegovo specialno podro~je razvoj in zanes-ljivost obratovanja elektrodistribucijskega omre`ja na splo{no, posebno napodro~ju Gorenjske, v okviru strokovnih povezav in ~lanstva pa tudi {ir{ev dràvi in regionalno. Spremljal je razvojne elektroenergetske potrebe vKranju in podprl izgradnjo vozli{~nih distribucijskih razdelilnih transfor-matorskih postaj 110/20 kV na Zlatem polju, Laborah in Primskovem,povezanih s 110 kV daljnovodno zanko. Po otvoritvi RTP Zlato polje leta2000 in RTP Labore leta 2002 je bila zaklju~ena nujna tehnolo{ka poso-dobitev. Skupno s Savskimi elektrarnami Ljubljana je bila leta 2003realizirana izgradnja RTP v HE Medvode 110/20/6,3 kV.Po {tirih desetletjih obratovanja so pri modernizaciji sledili novostim natrgu, ki so upo{tevale manj vpadljive krajinske obremenitve. Pri gradnjirazdelilnih transformatorskih postaj so bili v Elektru Gorenjska prvi vslovenski distribuciji, ki so uvedli zaprt oklopljen sistem stikali{~, izoliran splinom SF6.H kraju gre dve desetletji trajajo~a obnova srednjenapetostne distri-bucijske mreè s prehodom z 10 na 20 kilovoltno obratovalno napetost.Pri na~rtovanju izgradnje elektroenergetskih naprav je s projektantskimob~utkom sledil èljam in zahtevam prostora in okolja in omogo~il, gledena tehni~ne in finan~ne mo`nosti, zamenjavo nadzemnih vodov s

175

40 let

Ob 60-letnici v dru`bi sodelavcev– Foto: Drago Papler

@lahtna elektrika

Na sre~anju upokojencev Elektra Gorenjska decembra 1999 je mag. Drago [tefe dejal: »@ivimo s to na{oenergijo, s to najbolj `lahtno elektriko, ki se od elektrarn do potro{nikov pretaka po daljnovodih inomre`ju, kakor kri, ki se pretaka v na{ih ìlah. Razvoj teleinformatike in zahtevnost odjemalcev sta danestako velika, da si ne moremo privo{~iti izpada elektri~ne energije ve~ kot nekaj minut. Tehnologija jepomembna, brez ~loveka, brez energetika in brez marljivega monterja pa ni nobena stvar opravljena.Zadovoljen sem, da smo vzgojili soliden kader v podjetju, temu kadru zaupam in trdno sem prepri~an, dabomo pri~akovanja in zaupanje lastnikov upravi~ili. Potrebujemo dodatno izobraèvanje in dodatnasredstva, da bomo lahko izpopolnili na{o tehnologijo in sledili vsem tem zahtevam. Delni{ka dru`bapredstavlja pred nami dolo~en izziv in dolo~ene obveznosti. V na{i delovni elektrotehniki ni posebnihskokov, brez dvoma pa se kaè, da bo treba v vseh RTP-jih zamenjati telemehanske aparature zaelektroniko, {ibke distribucijske napajalne vode nadomestiti z mo~nej{imi in sistemsko povezati vsoteleinformatiko v Distribucijski center vodenja.«

kabelskim omre`jem. Kot dober gospodar je dajal pred-nost elektroenergetskemu sistemu pred poslovnimiprostori. Zato je leta 2000 {ele po 35 letih s {tirihkranjskih lokacij zdruìl vse poslovno tehni~ne storitvena skupni lokaciji v novi upravni stavbi ElektraGorenjska na Ulici Mirka Vadnova 3a na Primskovem.V najvi{jem nadstropju upravne stavbe se è gradinujno potreben nov Distribucijski center vodenja, ki borealiziran v letu 2004. Povezal bo elektroenergetske,telekomunikacijske in sodobne informacijske poti instoritve.V zadnjem desetletju si je prizadeval za korektenprehod in transformacijo iz dru`benega podjetja v del-ni{ko dru`bo, sodeloval je pri vzpostavitvi delavskegasoupravljanja, zavzemal se je za zakonitost poslovanjain se veliko angaìral za ve~jo kvaliteto elektro-energetskih naprav, ki so okoljevarstveno neopore~neter s stali{~a dobave elektri~ne energije omogo~ajodolgoro~no kvalitetno distribucijo elektri~ne energije.

S poslovnimi odlo~itvami, na~rtovanjem in vizijo je mag. Drago [tefe zupo{tevanjem specifi~nih pogojev in sredstev v ve~ kot {tirih desetletjihzavzetega dela zaznamoval svoj ~as na elektrogospodarskem, {ir{emdru`benem in kulturnem podro~ju. Povezoval je gospodarstvo s kulturood leta 1993 s prirejanjem slikarskih, kiparskih, fotografskih in spominskihrazstav s pripadajo~im kulturnim programom v avli stavbe ElektraGorenjska, ki jo je s pravim ~utom za umetnost odprl {ir{i javnosti.Za mesto Kranj se je vedno zanimal, velik je bil njegov prispevek v

funkciji predsednika izvr{nega svetaob~ine Kranj v obdobju 1976 – 1980, kjerse je predvsem angaìral pri razvoju gos-podarstva, pri pripravi strokovnih podlagza prostorsko planiranje in realizacijicestnega programa. Realizirani so bilipomembni cestni projekti, med katerimi jebil najpomembnej{i Delavski most, ki jepovezal v nivoju levi in desni breg Save,

176

40 let

Drago z mamo Gabrijelo Tominec[tefe v njenem 90. letu – Arhiv:Drago [tefe

Drago je bil ~lan organizacijskega odbora prvihzimskih {portnih iger Elektrogospodarstva Slovenijefebruarja 1957 na Starem vrhu nad [kofjo Loko.Smu~arskemu {portu je ostal zvest vseskozi; na slikiv lepem zimskem dnevu na Voglu – Arhiv: Drago[tefe

bivalni in industrijski delKranja. Bil je predsednikkomisije za razvoj RTCKrvavec, predsednik odboraza likovno ureditev Kranja,predsednik operativnega od-bora za kompleksno spomin-sko ureditev Udinega bor{ta,~lan Plani{kega komiteja indrugih organov.Sodeloval je v nadzornihorganih delni{kih dru`b, bildelegat v svetu Fakultete zaelektrotehniko Univerze vLjubljani, bil ~lan upravnega

odbora Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik Zdruènja za ener-getiko Slovenije, ~lan Plani{kega komiteja, vodil je odbor za elektrifikacijoBolni{nice Franja, aktivno deloval v raznih organih Slovenskega nacional-nega komiteja WEC, sedaj pa deluje tudi v projektnem svetu za celostnoureditev starega Kranja. Mag. [tefe je namre~ dejaven ne le v kulturnihustanovah, ampak tudi pri ohranjanju na{e zgodovinske in kulturnededi{~ine. Seveda je tudi velik ljubitelj narave, gora. In kot je neko~ sam

177

40 let

O~e Delavskega mostu

V sedemdesetih letih je Drago [tefe vodil Projektivni biro Elektra Gorenjska in v mandatu 1976 – 1980prevzel funkcijo predsednika izvr{nega sveta ob~ine Kranj. Kot projektant je vdihnil svoj neizbrisen pe~atpri na~rtovanju elektroenergetske infrastrukture, kot predsednik izvr{nega sveta ob~ine pa pri gradnji cestin Delavskega mostu. O tem je za Kranj~anko, prilogo Gorenjskega glasa za Mestno ob~ino Kranjoktobra 2001 povedal:

»Kot na~rtovalec elektroenergetskih naprav, ki smo jih planirali ob veliki industrijski rasti in pospe{enistanovanjski gradnji, sem bil vklju~en v takratne razvojne programe Kranja. V ~asu {tiriletne odgovornostiza Kranj od leta 1976 do 1980, kjer sem se imel mo`nost ukvarjati kot predsednik izvr{nega sveta ob~ineKranj izklju~no s komunalno in gospodarsko sfero, sem pozornost namenjal k pripravi strokovnih podlagza prostorsko planiranje in realizaciji cestnega programa. S svojo ekipo smo se veliko angaìrali priizgradnji Delavskega mostu, ki je bil takrat najve~ji cestni projekt v Sloveniji. Prodrl sem z idejo opoimenovanju »Delavski« most, ker je povezal v nivoju levi in desni breg Save, novo stanovanjskososesko Planino in novo razvijajo~i se industrijski predel Straì{~a. Da je bil to res velik doseèk, jepotrdilo ve~ kot 10.000 Kranj~anov, ki so se udeleìli otvoritvene slovesnosti.«

Delavski most je bil lepotec, na katerega je Drago[tefe ponosen – Arhiv: Drago Papler

Uspe{nost se odraà pri odjemalcih

Mag. Drago [tefe je v pogovoru za glasilo Na{ stik aprila 1999 povedal: »Zavedati bi se morali, daelektri~na energija v spremenjenih ekonomskih in dru`benih razmerah ni ve~ za tistega, ki nima denarja, je`lahtna dobrina, ki jo je treba pla~ati; v podjetju smo za kakovostno oskrbo z elektri~no energijopripravljeni tudi marsikaj storiti; èlimo se osredoto~iti na kakovosten odnos do na{ih odjemalcev, nakakovostno opravljanje na{ih storitev in na zmanj{anje stro{kov poslovanja. Vsi na{i poslovni procesi segibljejo v smeri pridobivanja ve~je kakovosti in poslovne odli~nosti. Tako naj bi vsak zaposleni ~util, damoramo vsi ustvarjati nove tehnolo{ke in motivacijske procese; za doseganje omenjenih ciljev naj bi bilustrezno motiviran sleherni delavec. ê na kratko povzamem, je bistvo in cilj vseh na{ih prizadevanjzadovoljen odjemalec in zadovoljen delavec.«

dejal, »veseli se uspeha znanih in neznanih ljudi, ki na ta na~in ustvarjajoprijaznej{e okolje.«V Mestni ob~ini Kranj sodeluje od leta 1999 v odboru za pridobivanje inopremljanje stavbnih zemlji{~, v projektnem svetu za celostno ureditevmestnega jedra Kranja, v ~astnem odboru za izgradnjo skakalnice v Kranju(v Bauhenku) in v uredni{kem odboru Kranjskega zbornika 2000, kjer jekot predsednik zapisal: »Zbornik zajema vsebino zgodovine Kranja in

njegove bli`nje in daljne okolice, in to vvseh obdobjih od antike do dana{njih dni,v njih pa razli~ne strani ~love{kega udej-stvovanja: od politike, gospodarstva,{olstva, zdravstva, upravne ureditve dokulture v naj{ir{em pomenu. V vsem tembogastvu raziskav zborniki niso pomembnile za krajevno zgodovino, temve~ tudipodlaga za ~im tehtnej{o podobo sloven-ske preteklosti in sodobnosti.«

178

40 let

Uresni~evanje energetskega zakona kot izziv

V pripravah na prihajajo~e leto uresni~evanja energetskega zakona je direktor Elektra Gorenjska mag.Drago [tefe leta 2000 menil: »Novi energetski zakon je za vse sestavne dele elektroenergetskegagospodarstva prav gotovo velik izziv, o katerem marsikdo {e nima jasne predstave. Kljub teàvam smooptimisti in verjamemo, da daje novi zakon trdne osnove za kakovostnej{e in odgovornej{e delo venergetskem gospodarstvu.«

Odpiranje trga z elektri~no energijo

Na predstavitvenem informativnem sre~anju z upravi~enimi odjemalci z naslovom Energetski trg 2001 3.aprila 2001 je mag. Drago [tefe dejal: »Dejansko smo pred pomembnim izzivom, ki mu pravimo trgelektri~ne energije. Mi se ukvarjamo 50 let z edinim predmetom na{ega poslovanja, to je prodajoelektri~ne energije. Menimo, da smo pridobili vsi veliko izku{enj, kljub temu, da je bil to monopol, vendarta monopol je specifi~en, ki je nam distributerjem znotraj energetskega razreza vedno odmeril premajhenfinan~ni odmerek. Lahko re~em, da nam ni bil cilj dobi~ek, na{ cilj je bil energetsko povezovanje instroka. Prodajali smo kvalitetni produkt, tehnologija namre~ od nas zahteva kvalitetno napetost infrekvenco. Tudi prekinitve elektri~ne energije niso ni~ izstopale iz evropskih norm in ~e smo 30, 50 letprodajali to energijo skoraj po 30 do 35 % ni`ji ceni, potem mislim, da smo se sku{ali kvalitetno inkorektno vklopiti kot prodajalci te energije, posebej in prav tako èlimo in vse bomo storili, da bomo tudi{e vnaprej ponudniki elektri~ne energije vam, spo{tovani kupci. V novih pogojih bo nastal tudi prostor zanovo prilagajanje in v tem prilagajanju je prostor za obe strani, tako za kupce kot za nas, ki bomo ponujalielektri~no energijo in te storitve. Vsi bomo morali marsikaj postoriti in pripravljeno posvetovanje jenamenjeno prav vsem tem podrobnostim, ki jih danes poznamo zato, da bi èleli dose~i skupen cilj –ustrezno ceno elektri~ne energije. Z novim zakonom so uzakonjene nove institucije, ki bodo skrbele, da boenergetski in pravni red.«

Drago [tefe je Kranj~an po srcu – Foto: DragoPapler

Mag. Drago [tefe je s svojim anga-ìranjem vidno zaznamoval podro~jerazvoja elektroenergetske strukture takoregionalno kot {ir{e v dràvi. S svojimìvljenjskim delom, ob~utkom in velikopozornostjo je vtkal trajne sledi na pod-ro~ju razvoja elektroenergetike ter priizgradnji Kranja in pri ohranjanju njegovekulturne dedi{~ine.Mag. Drago [tefe je za prispevek prirazvoju elektrogospodarstva na Gorenj-skem in pri ohranjanju kulturne dedi{~ineprejel Listino o priznanju Mestne ob~ineKranj ob ob~inskem prazniku 3. de-cembra 2001, priznanje Slovenskeganacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta – SNK WEC za leto2003 na letnem in volilnem zboru v Mariboru 16. aprila 2003 in priznanjeSLOKO CIGRE za dolgoletno uspe{no delo v slovenskem elektrogospo-darstvu na 6. konferenci slovenskih elektroenergetikov 26. maja 2003 vPortoroù.Klju~ni besedi, ki sta ve~ kot 23 let direktorovanja spremljali Draga [tefetav njegovih javnih nastopih, govorih, zapisih in intervjujih, sta bili delovnaelektrotehnika. Vedno je izhajal iz neposrednega dela, ki ga je ne glede napoliti~ni sistem potrebno opraviti, da elektrika te~e od energetskih virovpreko prenosnega in distribucijskega omre`ja do kon~nih odjemalcev. Kotsopotnik ~asa in dela sem beleìl njegova zanimiva razmi{ljanja, ki soimela poudarek na delu, razvoju tehnologije, sodelovanju v elektro-energetskem sistemu, pogojih dela ter dohodkovnih odnosih in deleìh poposameznih energetskih panogah. Objavljeni ~asopisni utrinki iz za~et-nega in zadnjega obdobja direktorovanja potrjujejo, da je vse dolgoletnoobdobje ostal zvest na~elom.Drago [tefe pravi, da je treba biti stalno dejaven. ê si odgovoren zafirmo, ni nikoli dovolj prizadevanj, da je ta naloga opravljena ~im bolj{e.Prav tako je v {portu. Misli, da ni {portnik, ~e nima nobenih rezultatov.Vse ìvljenje je zvest kolesarjenju, planinarjenju in smu~ariji. [e danes jehvaleèn sodelavcem iz Trì~a, ki so ga »nau~ili« tudi tekmovalnega

179

40 let

Tvornost, glavno vodilo v ìvljenju

»Moti me grobost v kakr{ni koli obliki, moti me nepotrebna prepirljivost, ~eprav je to è psihi~nazna~ilnost Slovencev. Moti me malodu{je, ~e{ saj se tako ali tako ni~ ne spla~a. Veselim se uspeha znanihin neznanih ljudi, ki na ta na~in ustvarjajo prijaznej{e vzdu{je. Vesel sem ljudi, ki pozitivno gledajo nasvet in ker verjamem v ta svet ljudi, verjamem, da bo na{a prihodnost dobra. V vsakem ~loveku je velikodobrega in to je treba najti in vzpodbujati. Glavno vodilo v ìvljenju mi je tvornost. Nekaj tega sem senau~il pri star{ih, nekaj od vzornih sodelavcev, nekaj mora pa seveda ~lovek nositi v sebi,« pravi oìvljenjskih spoznanjih Drago [tefe.

Mag. Drago [tefe med dobitniki priznanj na 6. kon-ferenci slovenskih elektroenergetikov SLOKO CIGRE,29. maja 2003 v Portoroù – Foto: Drago Papler

smu~anja, pa prof. Beleharju, pri katerem je opravilizpit za vaditelja smu~anja. No, poseben, zanj ~arobnolep svet, je Trenta in njene gore. Zanesljivo je medtistimi Kranj~ani, ki so ve~krat po dolgem in po~ezprehodili ta ~udoviti svet, ki bi bil prav gotovo manjobiskan in raziskan, ~e ne bi tam divjala prva svetovnavojna.ût za etnologijo in ohranjanje kulturne dedi{~ine imav podzavesti. Veliko prostega ~asa in zanimanja usmeriv etnologijo in ohranjanje kulturne dedi{~ine. Do tegagoji è vse ìvljenje poseben odnos. Fotografiraenkratne etnolo{ke zanimivosti ter ljudi pregovarja intrka na njihovo vest, da dedi{~ino predhodnih rodovskrbno in z zavestjo ohranijo prihodnjim generacijam.Upa, da bo imel za hobije ve~ ~asa v penziji. »êsamo pomislim, koliko knjig si nalagam za ta ~as inkatere slovenske kraje bi si rad natan~neje ogledal, bopotrebno ve~ let.« Zbranih ima mnogo dokumentov iz~asov so{ke fronte, prehodil je skoraj vse ohranjenemulatere iz prve svetovne vojne. Na samotnih so{kihpoteh je videl ogromno voja{ke zapu{~ine. Vodil je

odbor za elektrifikacijo Bolnice Franje, ki so jo opravili kolegi iz ElektraPrimorska. Slovenci bi se morali zavedati, da je Bolnica Franja velikhumani spomenik vseh osvobodilnih gibanj Evrope, ki naj bi bila sprejetav projekte Unicefa, poudarja. Nikoli ni bila odkrita, ne izdana, kar kaè naveliko rodoljubnost Primorcev, ki so èleli priti izpod fa{izma, da bizadihali v svobodo. Sodeloval je pri financiranju projekta info centerTriglavskega narodnega parka v Trenti, angaìral se je pri mali HEKrajcarica, pri malih vetrnih elektrarnah na Kredarici, na Stolu, elektrifi-kaciji planinskega doma v Vratih. Pozornost posve~a obnovi zapu{~enihplanin v trentarskih hribih in obnovi zapu{~enih pa{nikov ...

180

40 let

Drago [tefe je vztrajen kolesar. Po-nosen je na svoje skrbno ohranjenokolo iz leta 1937, ki ima registrskotablico Kraljevine Jugoslavije*2*202170-15 – Foto: Drago Papler

Kot ob~udovalec krajinske in stavb-ne dedi{~ine Drago [tefe rad zaha-ja v odmaknjene gorenjske vasi. Nasliki z nekdanjim sodelavcemJernejem Urhom ob zna~ilnemtoplarju v Rudnem – Foto: DragoPapler

Pozornost in zahvala organizacij za strokovnoin dru`beno delo

Priznanja Elektru Gorenjska

Elektru Gorenjska podeljena velika plaketa ob~ine Kranj

Ob ob~inskem prazniku Kranja je bila 3. avgusta 1984 delovni orga-nizaciji za distribucijo in proizvodnjo elektri~ne energije Elektro Gorenj-ska podeljena velika plaketa ob~ine Kranj. Delovna organizacija ElektroGorenjska je leta 1984 praznovala 60-letnico za~etka obratovanja elek-trarne na Savi v Kranju, ko je v letu 1924 za~el obratovati vodni agregat v»Majdi~evi elektrarni« in s tem pomenil razvoj tekstilne in kasnejegumarske industrije. Iz majhne elektrarne se je razvila mo~na delovnaorganizacija, ki deluje na obmo~ju cele Gorenjske. Doseèni so biliuspehi, ki imajo poseben pomen za dru`beni in gospodarski razvoj, kot jeskrb za gradnjo in obratovanje malih elektrarn, ki imajo poleg velikih tudisvoje mesto, {e posebno ekonomi~ne in pomembne pa so za potrebesplo{nega ljudskega odpora. Izsledki pri avtomatizaciji malih hidroelek-trarn (mHE) so bili v nekaterih primerih podlaga za podobne re{itve tudi vjugoslovanskem prostoru; vloèna so bila precej{nja sredstva za razvoj inuvedbo ra~unalni{tva za optimalno vodenje visokotla~nih HE. Doseèniso bili vidni uspehi pri modernizaciji obratovanja in prenosu elektri~neenergije, izgradnji distribucijskega dispe~erskega centra za daljinskoupravljanje na Zlatem polju v Kranju, uvedba daljinskega upravljanjarazdelilnih transformatorskih postaj, izgradnja mehkega jezu na Savi ipd.Elektro Gorenjska je vodilno podjetje v Jugoslaviji na podro~ju racionalneporabe elektri~ne energije, saj letni porast porabe zna{a le 1,2 %. Velikapozornost je bila dana elektrifikaciji vasi, saj kljub te`ki konfiguracijizemlji{~a skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi bilo elektrificirano. Za dose-ganje takih rezultatov imajo vsekakor zaslugo strokovni kadri, ki so raslivzporedno z rastjo podjetja. S svojim znanjem pomembno vplivajo napodro~je razvoja, izgradnje in obratovanja elektroenergetskih naprav inobjektov.

Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije

Za ve~letno, izjemno in u~inkovito delovanje pri uresni~evanju interesov~lanstva so 29. aprila 1987 v mali dvorani Skup{~ine Socialisti~ne

181

40 let

republike Slovenije podelili zlate znake Zveze sindikatov Slovenije petimosnovnim organizacijam ZSS, {tirim konferencam osnovnih organizacijZSS in tridesetim posameznikom. Predsednik Republi{kega sveta Zvezesindikatov Slovenije Miha Ravnik in predsednik odbora Republi{kegasveta Zveze sindikatov Slovenije za sindikalna priznanja Ivan Kramer stamed drugim podelila zlati znak konferenci osnovnih organizacij Zvezesindikatov Slovenije delovne organizacije Elektro Gorenjska, ki ga jeprejela predsednica konference Vanja Vidic. V sklepu o podelitvi je bilomed drugim zapisano, da je konferenca OO ZSS Elektro Gorenjska èvrsto let u~inkovito delovala pri uveljavljanju interesov svojih ~lanov narazli~nih podro~jih, razvijala, dopolnjevala in usklajevala je dejavnostposameznih OO ZSS, sodelovala je z Ob~inskimi sveti ZSS in Medob-~inskim svetom ZSS za Gorenjsko. Aktivno je spremljala in usklajevaladelo s ~lani delegacij, dru`benopoliti~nimi in samoupravnimi interesnimiskupnostmi, zaradi u~inkovitej{ega uveljavljanja interesov ~lanstva – (neglede v kateri od petih gorenjskih ob~in ìvijo) – je za posameznapodro~ja ustanovila komisije, med katerimi so bile {e posebno delovne:komisija za socialno problematiko, komisija za dru`beni standard inkomisija za {port in rekreacijo. V pripravi novih samoupravnih aktov alipri usklajevanju obstoje~ih z zakonskimi spremembami je s svojimidelegati zagotavljala aktivno vklju~evanje in s tem zagotavljala sprotno terpopolno informiranje vseh delavcev, predvsem pa to, da se è pri pripraviodpravijo vsa nesoglasja in sporna vpra{anja. S stalnim medsebojnimobve{~anjem z Ob~inskimi sveti ZSS je bilo doseèno, da so bili tiseznanjeni s problematiko v delovnih okoljih in nasploh s poloàjem vElektrogospodarstvu Slovenije, tako da so se lahko aktivno vklju~evali vre{evanje nastalih teàv. Hkrati so se vklju~evali v re{evanje razli~nihproblemov na podro~ju ob~in, kjer so imele sedeè TOZD. Vseskozi jebila aktivno vklju~ena v urejanje in re{evanje dru`beno-ekonomskegapoloàja elektrogospodarstva in premogovni{tva. Zlasti dejavna je bila napodro~ju krepitve samoupravnega poloàja delavcev, informiranja,dograjevanja sistema nagrajevanja, socialne politike ter oddiha, rekreacijein {porta.

Vidmarjeva plaketa za leto 1998 elektrodistribucijskim pod-jetjem

Dobitniki Vidmarjeve plakete za leto 1998 so bila distribucijska podjetjaslovenskega elektroenergetskega sistema: Elektro Ljubljana, Elektro Mari-bor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska. Vidmarjevoplaketo, ki jo je izdelal akademski slikar Vladimir Stovi{ek, je Elektro-in{titut Milan Vidmar podelil kot priznanje za dolgoletne dose`ke velektrotehni{ki stroki prvi~ leta 1982. Na sve~ani akademiji ob 50-letniciElektroin{tituta Milan Vidmar 16. junija 1998 v Linhartovi dvorani

182

40 let

Cankarjevega doma v Ljubljani je bila podelitev vidnega priznanja strokejavnim podjetjem za distribucijo elektri~ne energije utemeljena z obraz-loìtvijo:Oskrba z elektri~no energijo ve~ine porabnikov, tudi najmanj{ih jetehnolo{ko in organizacijsko te`ka naloga. Z izjemo nekaj veleodje-malcev, ki so vklju~eni v elektroenergetski sistem preko prenosnega delasistema, je ostalim omogo~eno napajanje z energijo preko omre`jasrednje in nizke napetosti. Slovenska distribucijska podjetja so pravo~asnospoznala pomembnost te naloge in jo v danih razmerah uspe{nouresni~ujejo. Kakovost elektri~ne energije, ki jo je prejel porabnik, je vveliki meri odvisna od njihovega dela. Skrb za posodabljanje omre`ja,razdelilnih in transformatorskih postaj, za uveljavljanje novih pogledov natehnologijo integriranih procesov meritev, za{~ite, vodenja in obra~u-navanja z uveljavljanjem sodobnih dose`kov stroke jo vodi v zanesljiv,gospodaren in okolju prijazen proces nudenja najvitalnej{ega tehno-lo{kega gibala dru`be.Distribucijska podjetja elektroenergetskega sistema Slovenije oskrbujejo zelektri~no energijo pribli`no 800.000 odjemalcev in jim letno dostavijo inprodajo preko 7.000 gigavatnih ur elektri~ne energije. V ta namen in obzahtevi zanesljivega in varnega napajanja vzdrùjejo preko 50.000kilometrov visokonapetostnih in nizkonapetostnih vodov ter okrog 12.500transformatorskih in razdelilnih postaj.Odgovorno in te`ko nalogo, tudi v najte`jih pogojih, opravljajo delavci vteh podjetjih strokovno, odgovorno ob upo{tevanju zahtev sodobnihstandardov. Njihova odprtost za uvajanje novih, preverjenih strokovnihre{itev in postopkov vodi do strokovni in {iroki javnosti vidnih inpriznanih uspehov. Ni si te`ko predstavljati, kaj v dana{njem ~asupredstavlja izpad napajanja z elektri~no energijo na delovnem mestu,doma in na ulici. Zanesljivo napajanje ob uporabi sodobnega strokovnegaznanja so doma~a podjetja uspe{no uresni~ila ne glede na dedi{~inotehnolo{kih pomanjkljivosti, slab{e kakovosti vgrajene opreme inomejenih sredstev za vzdrèvanje naprav. Pogoje za tak{ne uspehe jetreba iskati v solidnem strokovnem znanju oziroma tradicionalno visokemnivoju elektrotehni{ke stroke, ki so jo {e posebej v distribucijskih podjetjihuspeli ohranjati in bogatiti.Po zadnji reorganizaciji elektrogospodarstva Slovenije na ve~ samostojnihpodjetij so prav distribucijska podjetja prevzela najve~je breme vzdrè-vanja in financiranja centralizirane dejavnosti elektrotehni{ke stroke, ki jepotrebna za celovito in poenoteno na~rtovanje, obratovanje ter vzdrè-vanje elektroenergetskega sistema.Tudi z vlaganjem v obnovo opu{~enih tehni~nih objektov kaèjo distri-bucijska podjetja svojo pozitivno usmeritev do elektrotehni{ke stroke, saj zmuzejskim ohranjanjem tehni~ne dedi{~ine izpri~uje tradicionalna prisot-nost visokega nivoja tehni~ne kulture v Sloveniji.

183

40 let

Distribucijska podjetja elektroenergetskega sistema Slovenije so prejelaVidmarjeve plakete za po`rtvovalno in uspe{no delo pri zagotavljanjukakovostnega napajanja porabnikov ter za njihovo aktivno vlogo privzdrèvanju strokovnega znanja in tehni{ke kulture v Republiki Sloveniji.Iz rok direktorja Elektroin{tituta Milan Vidmar prof. dr. Maksa Babudra jeVidmarjevo plaketo za leto 1998 v imenu podjetja Elektro Gorenjskaprevzel mag. Drago [tefe.

184

40 let

Pohvaljeno sodelovanje z organizacijami in podjetji

Elektro Gorenjska je podelil priznanja

Podeljena priznanja delovne organizacije Elektro Gorenjskaob dnevu podjetja

20. 11. 1981, na dnevu samoupravljalcev Elektra Gorenjska 1981 v dvo-rani Iskre na Laborah v Kranju:

Skup{~ina ob~ine Kranj, Elektroin{titut Milan Vidmar Ljubljana,Sava Kranj, Elektro Ljubljana – TOZD Elektroservisi Ljubljana,Iskra – TOZD Tovarna {tevcev Kranj, @elezarna Jesenice –TOZD Energetika Jesenice, Biro za urbanizem in stanovanjskoposlovanje Jesenice, Lesno industrijsko podjetje Lip Bled

26. 11. 1982, na dnevu samoupravljalcev Elektra Gorenjska 1982 v Pre-{ernovem gledali{~u v Kranju:

Skup{~ina ob~ine Trì~, Republi{ki in{pektorat SR SlovenijeLjubljana, Elektrotehni~no podjetje Kranj, DO Elektro Ljubljana,In{talacije [kofja Loka, Janez Kali{nik, Mirko Bajèlj

16. 9. 1983, na sre~anju delavcev Elektra Gorenjska 1983 na Gorenjskemsejmu v Kranju:

Skup{~ina ob~ine Jesenice, Vodnogospodarsko podjetje Kranj,Rade Kon~ar Zagreb – TOZD Generator Zagreb, Tiko Trì~,Uprava in{pekcijskih slu`b za Gorenjsko – Elektroenergetskain{pekcija Kranj

17. 11. 1984, na sre~anju delavcev Elektra Gorenjska 1984 v hoteluSvoboda na Bledu:

GIP Gradis Ljubljana – TOZD Gradbena enota Jesenice, Zava-rovalna skupnost Triglav – Gorenjska obmo~na skupnost Kranj inPE Jesenice, Titovi zavodi Litostroj Ljubljana, Podjetje za PTTpromet Kranj, Republi{ki sekretariat za notranje zadeveSlovenije – Letalska enota Brnik

8. 11. 1985, na sre~anju delavcev Elektra Gorenjska 1985 v dvoraniGorenjskega sejma v Kranju:

Elektro Ljubljana – TOZD Elektro Ko~evje, SCT Ljubljana –TOZD Elim Jesenice, Gradbeno podjetje Bohinj, Marija Vol~jak

185

40 let

iz âsopisnega podjetja Glas Kranj, Darij Stabej iz Energo-investa, Tovarna transformatorjev ^rnu~e

5. 9. 1986, na sre~anju delavcev Elektra Gorenjska 1986 v dvorani Go-renjskega sejma v Kranju:

Dalekovod Zagreb – OOUR Izgradnja Zagreb, EnergoinvestSarajevo – RO Rasklopna postrojenja, Servis RZ Lukavica,Ljubljanska banka Zdruèna banka Ljubljana, Oddelek ban~negaservisa za ve~je sisteme, SIS in sklade – Referat za energetiko,Obrtnik [kofja Loka, LIP Bled – TOZD Lesna predelava Toma`Godec Bohinjska Bistrica, Sava Kranj – TOZD Vzdrèvanje Kranj

Priznanja Elektra Gorenjska, d.d.

24. 9. 2001, ob otvoritvi obnovljene HE Savica v Ukancu v Bohinju:Turboin{titut, d.d. Ljubljana, Energogroup, d.o.o., Ljubljana,Gradbeno podjetje Bohinj, d.o.o. Bohinjska Bistrica

186

40 let

Nagrajeni posamezniki za dose`ke

Strokovna priznanja

Plaketa Nikole Tesla

Jugel je leta 1984 za~el podeljevati Plakete Nikole Tesle za prispevek krazvoju elektrogospodarstva organizacijam in posameznikom.

1984: Drago Chvatal (upokojen Elektro Sava)1985: Vinko Klemenc (Elektro @irovnica)1986: mag. Drago [tefe (ISEP), Ivan Jo{t (Delovna skupnostskupnih slu`b)1987: Milan Verbi~ (Elektro Kranj)1988: Zdenko Rogelj (Republi{ki elektroenergetski in{pektorat)1990: Miroslav [kantar (Elektro Sava)1991: Ivo Rakovec (Elektro Kranj)

Zlate zna~ke Nikole Tesle

1985: Ivan Sitar (Elektro Kranj), Franc Jauh (Elektro @irovnica)1986: Anton [ubic (Elektro Kranj), Anton ôp (Elektro Sava)1987: Franc Topr{ (Elektro Sava)1989: mag. Matija Nadiàr

(Delovna skupnost skupnihslu`b)

1990: Anton Vidic (Elektro@irovnica)

1991: Stane Dobravec (Elektro@irovnica)

187

40 let

Vinko Klemenc, dobitnik Plakete Nikole Tesle zaleto 1985 – Foto: Drago Papler

Vidmarjeva plaketa

Elektroin{titut Milan Vidmar je leta 1982 za~el podeljevati Vidmarjevoplaketo kot priznanje za dolgoletne dose`ke v elektrotehni{ki stroki pod-jetjem in posameznikom v domovini in tujini.

9. 10. 2001: mag. Matija Nadiàr (za ìvljenjsko delo na pod-ro~ju tehnologije in distribucije elektri~ne energije)

Dràvna odlikovanja

16. 9. 1983, na sre~anju delavcev Elektra Gorenjska 1983 na Gorenjskemsejmu v Kranju:

Benigar Sre~ko (red zaslug za narod s srebrno zvezdo), Ga{per{i~Janez (red zaslug za narod s srebrno zvezdo), [tefe Drago (redzaslug za narod s srebrno zvezdo), Arta~ Ivan (red dela s srebr-nim vencem), Dobravec Stane (red dela s srebrnim vencem),Gaber Oto (red dela s srebrnim vencem), Jo{t Alojz (red dela ssrebrnim vencem), Koèlj Joè (red dela s srebrnim vencem),Podjed Franc (red dela s srebrnim vencem), Premru Franc (reddela s srebrnim vencem), Stroj Franc (red dela s srebrnimvencem), Svetina Eva (red dela s srebrnim vencem), TehovnikFranc (red dela s srebrnim vencem), Turk Joè (red dela ssrebrnim vencem), Ko{an Mirko (medalja dela), Mohori~ Adolf(medalja dela), Vi{nar Marija (medalja dela)

188

40 let

Priznanja podjetja Elektro Gorenjska

Spominska priznanja TOZD Elektro Sava DO Elektro Gorenj-ska

ob 60-letnici HE Sava Kranj12. 10. 1984, na slavnosti ob 60-letnici HE Sava Kranj zaslu`nim delav-cem TOZD Elektro Sava Kranj:

zaslu`ni delavci TOZD Elektro Sava Kranj: Ivan Basej, IvanKo{njek, Alojz Rebolj, Alojz [tempihar, Franc Topor{; upo-kojenci TOZD Elektro Sava Kranj: Drago Chvatal, Ana Hiter,Franc Markun, Franc Tav~ar, Alojz Vidic; posebna priznanja kotzunanji sodelavci: Ivo Brumat, Vekoslav Koro{ec st., BogdanRem{e, Jo{ko Rosina, Drago [tefe in Mile Vozel.

Priznanja Elektra Gorenjska

30. 6. 2000, ob odprtju nove Upravne stavbe Elektra Gorenjska v Kranju:Andrej Bergant (prvo priznanje za izjemne dose`ke ElektraGorenjska)

8. 9. 2000, ob odprtju RTP 110/20 kV Zlato polje v Kranju:Toma` Jamnik, Alojz Bobnar,Miha @umer, Nace Aha~i~ inGregor [tern (posebna priznanjaza uspe{no delo in sodelovanjepri projektu RTP 110/20 kV Zlatopolje)

189

40 let

Andrej Bergant, prvi dobitnik priznanja za izjemnedose`ke Elektra Gorenjska leta 2000 – Foto: DragoPapler

8. 9. 2000, ob slavnostnem odprtju nove Upravne stavbe Elektra Gorenj-ska:

mag. Drago [tefe (posebno priznanje za izjemne dose`ke ElektraGorenjska)

24. 9. 2001, ob odprtju obnovljene HE Savica v Ukancu v Bohinju:Janko P{enica (priznanje graditelju prve povojne HE Savicazgrajene z doma~o opremo), Mirko Ko{nik (dolgoletni obrato-vodja HE Savica), Franc Sodja (vodja HE Savica od leta 1982dalje)

3. 3. 2003, ob slavnostni podelitvi certifikata ISO 9001 v hotelu Kokra naBrdu pri Kranju:

Marjan Porenta (posebno priznanje za uspe{no delo in sodelo-vanje pri projektu pridobitve certifikata kakovosti ISO 9001/2000)

Jubilejna priznanja Elektra Gorenjska

za 40-letno uspe{no delo25. 9. 2003 na slavnostni prireditvi ob 40-letnici Elektra Gorenjska vhotelu Toplice na Bledu:

Bergu{ Silvester iz Krajevnega nadzorni{tva Cerklje, Dolinar Ciriliz Poslovne enote za dobavo elektri~ne energije, Novak Joè izSlu`be za razvoj in projektiranje, Poto~nik Janez iz Slu`be zainvesticije, P{enica Janez iz PE za distribucijo elektri~ne energije,Ravnik Franc iz Krajevnega nadzorni{tva Kranjska gora, [tefeDrago, direktor Elektra Gorenjska, d.d.

190

40 let

Janko P{enica, graditelj prve povojne HE Savica,je prejel priznanje Elektra Gorenjska ob odprtjuobnovljene HE Savica leta 2001 – Foto: DragoPapler

Pustili so sledi dela ...

Zaposleni, upokojeni in nekdanji delavciElektra Gorenjska v jubilejnem letu

2003

ZAPOSLENI DELAVCI ELEKTRA GORENJSKA, d.d.

(podatki na dan 1. 7. 2003)

PRIIMEK IN IME – DELOVNA SREDINAAHAÎ^ BRANKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEAHAÎ^ IGNAC – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORALJANÎ^ ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EEANDOL[EK ALENKA – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORANDOL[EK BLA@ – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORANDOL[EK ROK – TEHNI^NI SEKTORAN@EJ MITJA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEARZEN[EK ALBIN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEA@MAN ALE[ – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEA@MAN SLAVKA – POSLOVODSTVO D.D.A@MAN TOMA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBEC ALJO[A – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBENEDIK JO@E – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBENIGAR @ARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBENKO TATJANA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORBERGANT ALBIN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBERGU[ SILVESTER – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBERTONCELJ PETER – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBISTAN ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBLAZNIK ALE[ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JABOBNAR ALOJZIJ – TEHNI^NI SEKTORBOBNAR MARJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBOGATAJ AMBRO@ – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEBOGATAJ MARIJA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEBOKAL MOJCA – TEHNI^NI SEKTOR

BOLTE@AR MONIKA –FINAN^NO-EKONOMSKI SEKTOR

BONCELJ JERNEJ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.OMRE@JA

BONÂ VILJEM – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBO@I^ ERIK - MARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO

EEBO@NAR ROMANA –

FINAN^NO-EKONOMSKI SEKTORBRATUN ROMAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBREGANT TOMA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBREGAR JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBREZNIÂR BOJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBRTONCELJ JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEBUNDERLA SONJA – PE ZA DISTRIBUCIJO EECAPUDER MIRAN – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJECERKOVNIK FLORIJAN – TEHNI^NI SEKTORCUZNAR SIMON – PE ZA DISTRIBUCIJO EECVETEK MARJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEÂRMAN MARIJA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORÂSAR HERMAN – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEÊBA[EK LUDVIK – PE ZA DISTRIBUCIJO EEÊBA[EK MARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEÊBULJ FRANC – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAÊBULJ FRANC – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORÊRIN DU[AN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEÊSEN SILVA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEÔP BLA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EE^RV KLEMEN – PE ZA DISTRIBUCIJO EE

191

40 let

DEBELAK CIRIL – PE ZA DISTRIBUCIJO EEDEBELJAK MARIJA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEDIJAK BOGDAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEDIJAK NEJKA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEDOLAR IRENA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEDOLINAR ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EEDOLINAR CIRIL – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEDOV@AN MOJCA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEEGART BARBARA – TEHNI^NI SEKTOREMER[I^ FRANC – PE ZA DISTRIBUCIJO EEERZIN BERNARDA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORERZNO@NIK PAVLE – TEHNI^NI SEKTORER@EN VILJEM – PE ZA DISTRIBUCIJO EEFAJON ROBERT – PE ZA DISTRIBUCIJO EEFAJON STANE – PE ZA DISTRIBUCIJO EEFILIPI^ TOMA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEFIN@GAR EMILIJAN – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAFIN@GAR FRANC – PE ZA DISTRIBUCIJO EEFLEI[ER PETER – TEHNI^NI SEKTORFLORJANÎ^ JANEZ – TEHNI^NI SEKTORFOJKAR MARINKA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEFONDA BOJAN – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAGANTAR ZDENKA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEGARTNAR LIÂR UR[KA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEGOGALA DAVID – PE ZA DISTRIBUCIJO EEGOGALA JO@EF – PE ZA DISTRIBUCIJO EEGOLMAJER MARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEGOLOB ANDRIJANA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEGOLOB LOJZE – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAGOLOB MATEJA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEGORENC JO@E – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORGRÂR JANEZ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAGREGORI^ ZDENKA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEHAFNAR BLA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEHAFNAR FRANC – PE ZA DISTRIBUCIJO EEHAFNER ANDREJ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEHLEBÂR ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EEHLEBI^ SLAVKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEHORVAT BRANKO – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEHOSTNIK BORIS – PE ZA DISTRIBUCIJO EEHRAST BO[TJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEHRIBAR MOJCA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTOR

HUDOBIVNIK JANEZ – TEHNI^NI SEKTORHUDOBIVNIK MILENA – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JAHUMAR PETER – PE ZA DISTRIBUCIJO EEJAMNIK MA[A – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEJAVORNIK ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EEJAVORNIK MARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEJAZBEC MIRA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORJEKOVEC IRENA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORJELENC IVANKA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORJELOVÂN MOJCA – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORJENKO IZTOK – TEHNI^NI SEKTORJEREB BORUT – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAJEREB STANKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEJERELE MARJAN – TEHNI^NI SEKTORJER[E DANICA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORJO[T FRANC – PE ZA DISTRIBUCIJO EEJO[T ROBERT – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKALAN BOJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKASTELIC BOJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKAVÎ^ ANDREJ – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORKAVÎ^ MARJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKEMPERLE MATEV@ – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JAKERN JAKA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKERN MIHAELA – TEHNI^NI SEKTORKERN STANISLAV – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKLE^ MANCA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEKLEMENÎ^ VILI – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKLINAR JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKLU@AR JANI – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKNIFIC TANJA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEKOBLAR MARKO – TEHNI^NI SEKTORKOCIPER IRENA – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAKOÎLA DANIJELA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORKOPA^ TI[LER BRIGITA – TEHNI^NI SEKTORKOPRIVNIKAR-[AVS JANA –

SPLO[NO-KADROVSKI SEKTORKORDE@ VINKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKOS ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKOS MARKO – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEKO[NJEK EDVARD – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JA

192

40 let

KO[UTA MILEVA – FINAN^NO-EKONOMSKISEKTOR

KOTNIK MATJA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKOTNIK NATA[A – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEKOVAÎ^ MAGDALENA –

SPLO[NO-KADROVSKI SEKTORKOZINA ANDREJ – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEKRAGL ANDREJA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKRANJC VESNA – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORKREMSAR MOJCA – TEHNI^NI SEKTORKR@I[NIK SA[A – PE ZA DISTRIBUCIJO EEKUMP DRAGO – TEHNI^NI SEKTORLAVTAR PETER – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JALEBAN HELENA – PE ZA DISTRIBUCIJO EELEGAT BOGOSLAV – PE ZA DISTRIBUCIJO EELEGAT TANJA – PE ZA DISTRIBUCIJO EELEVC UR[I^ JASNA – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORLINDEMAN MOJCA – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORLIPOV[EK MARJETA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJELUSKOVEC BOJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMAÊK BOJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMALEJ BO[TJAN – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEMALI MARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMALOVRH MARIJA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEMALOVRH MATJA@ – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JAMARKI^ JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMARKOVI^ BO[TJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO

EEMARKUN METOD – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAMEGLI^ DRAGO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMEKI[ JO@EF – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMERMOLJA MOJCA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMERVI^ BRANKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMIKLAVÎ^ MAJDA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEMO^NIK HELENA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORMO^NIK JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEMO^NIK SABINA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEMU[I^ BORIS – PE ZA DISTRIBUCIJO EENADI@AR MATEJA – TEHNI^NI SEKTORNAGLI^ MARIJA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORNAGODE ALE[ – PE ZA DISTRIBUCIJO EENO^ ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EE

NO^ DAVORIN – PE ZA DISTRIBUCIJO EENO^ VENÊSLAV – PE ZA DISTRIBUCIJO EENOVAK DRAGO – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JANOVAK JO@EF – TEHNI^NI SEKTORNOV[AK KLEMEN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEOGRIN MARIJA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEOGRINC RUDOLF – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAOMAN VOJKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEOSREDKAR IRENA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTOROVNIÊK DOMINIK – TEHNI^NI SEKTOROVSENIK BRANKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPAJER FRANC – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPAPLER BRANKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPAPLER DRAGO – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEPAVLI^ JANEZ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAPERÎ^ IRENA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEPERIC DAMJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPERKI^ MARJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPERNU[ DAMIJANA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEPETERNELJ PRIMO@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPETRIC MARJAN – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORPETRIC NINA – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORPETRI^ GLOBO^NIK DRAGICA –

FINAN^NO-EKONOMSKI SEKTORPFAJFAR JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPFAJFAR LEOPOLD – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPFAJFAR ROBERT – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPIBERNIK MIRA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPILAR SILVO – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEPIPP MILAN – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEPIR[ TOMA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPLEVAN^ SIMON – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEPODPEÂN JURIJ – TEHNI^NI SEKTORPOGA^NIK ANDREJ – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JAPOGA^NIK JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPOGA^NIK [PELA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORPOGA^NIK TOMA@ – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JAPOLAJNAR MARJAN – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEPOLIÂR ANA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJE

193

40 let

PORENTA MARJAN – POSLOVODSTVO D.D.POSU[EN BLA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPOTO^NIK JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPRAPROTNIK JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPRA[NIKAR DAMJAN – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JAPRE[EREN OTO – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAPRE[IREN PETER – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPRETNAR ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EEPRETNAR STANISLAVA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEPREVODNIK MARJAN – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JAPRISTAVNIK MILAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEP[ENICA JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEP[ENICA OLGA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORPU[AR JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EERAHNE OTMAR – PE ZA DISTRIBUCIJO EERAKOVEC JASNA – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JARAUCH CIRIL – PE ZA DISTRIBUCIJO EERAVNIK FRANC – PE ZA DISTRIBUCIJO EEREJC MARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEREMIC GABRIJELA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORRENKO SLAVKO – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAREPNIK MAJDA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJERESMAN FILIP – PE ZA DISTRIBUCIJO EERESMAN IGOR – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAROBLEK TOMA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEROKSANDI^ MAJDA –

FINAN^NO-EKONOMSKI SEKTORROMIH DARJA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORROPRET DARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEROPRET JELKA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEROPRET MATIJA – PE ZA DISTRIBUCIJO EEROZMAN ALE[ – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJEROZMAN JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEROZMAN SRE^KO – PE ZA DISTRIBUCIJO EESABO ROZALIJA – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORSEMI^ STANISLAVA – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JASIRC FRANC – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JASITAR IVAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EESKUMAVC BORIS – PE ZA DISTRIBUCIJO EESKUMAVC FRANC – PE ZA DISTRIBUCIJO EE

SMUKAVEC JANEZ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.OMRE@JA

SMUKAVEC JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EESODJA MATJA@ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JASOKLI^ PRIMO@ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JASTARE ANTON – PE ZA DISTRIBUCIJO EESTEVANOVI^ NIKOLAJ – PE ZA DISTRIBUCIJO

EESU[NIK EMIL – PE ZA DISTRIBUCIJO EESU[NIK IDA – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJE[EHOVI^ EMINA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTOR[IJANEC VINKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[ILAR EDVARD – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJE[KODA DRAGO – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJE[KRABAR RADO – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[KULJ ZVONKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[MON IVAN – PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE

ENERGIJE[ORO VIDA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTOR[TEFANÎ^ JO@ICA – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[TEFE DRAGO – POSLOVODSTVO D.D.[TERN GREGOR – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[TERN IZTOK – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[TIRN LESJAK MIRJANA –

FINAN^NO-EKONOMSKI SEKTOR[TRUKELJ @ARKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[TULAR AGATA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTOR[TULAR IZTOK – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[TULAR MIRAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[UMI^ SLAVKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EE[UNKAR ALOJZ – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJE[U[TAR MOJCA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJE[VAB MATJA@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EETAVÂR PRIMO@ – PE ZA DISTRIBUCIJO EETAVÂR ZVONKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EETEPINA MARJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EETI[LER BO[TJAN – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JATOLAR SIMON – PE ZA DISTRIBUCIJO EETOMA@IN PETER – PE ZA DISTRIBUCIJO EETRAMPU[ BO[TJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EETRATNIK BO[TJAN – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJETUMPI^ ROBERT – PE ZA DISTRIBUCIJO EEUDIR ZDRAVKO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEVERBI^ HELENA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJE

194

40 let

VEVAR KARMEN – PE ZA DOBAVOELEKTRI^NE ENERGIJE

VIDIC JANEZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EEVIDIC MARJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEVIDIC MATEJ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAVIDIC VANJA – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORVOGELNIK BO[TJAN – PE ZA UPRAVLJANJE

DIS. OMRE@JAVOJSKA BOGOMIL – PE ZA DISTRIBUCIJO EEVOLÎ^ MIRO – PE ZA DISTRIBUCIJO EEVRHUNC TOMA@ – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEWEISSEISEN ALE[ – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTORZAGO@EN PETER – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAZAJEC MIHA – TEHNI^NI SEKTORZUPAN BOJAN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEZUPAN IDA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORZUPAN KSENIJA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTOR

ZUPAN LEOPOLD – PE ZA DISTRIBUCIJO EEZUPAN MARIJA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORZUPAN MILENA – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJEZUPANC ALOJZIJ – PE ZA UPRAVLJANJE DIS.

OMRE@JAZUPANC BENJAMIN – PE ZA DISTRIBUCIJO EEZUPANC KAREL – PE ZA DISTRIBUCIJO EEZUPANC SIMONA – FINAN^NO-EKONOMSKI

SEKTORZUPANÎ^ RUDI – PE ZA DISTRIBUCIJO EEZUPANEC KARMEN – SPLO[NO-KADROVSKI

SEKTOR@EROVEC BO@IDAR – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJE@MITEK JO@E – PE ZA DISTRIBUCIJO EE@NIDAR FRANC – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJE@ONTAR GREGORIJ – PE ZA DOBAVO

ELEKTRI^NE ENERGIJE@UMER ALOJZ – PE ZA DISTRIBUCIJO EE@UMER MIHA – PE ZA DISTRIBUCIJO EE

ZAPOSLENI DELAVCI GORENJSKIH ELEKTRARN, d.o.o.


PRIIMEK IN IME – DELOVNA SREDINAKO@ELJ DARKO – UPRAVABODLAJ HILDA – UPRAVAÂRMAN MARKO – VZDR@EVANJE^MIGO ROMAN – OBRATOVANJEFLEGAR MARJAN – VZDR@EVANJEGOLOB AVGUST – OBRATOVANJEGORENC DU[AN – OBRATOVANJEGRADI[AR JO@E – VZDR@EVANJEJAN@EKOVI^ SLAVKO – VZDR@EVANJEJAN@EKOVI^ VOJKO – VZDR@EVANJEJEHART TOMA@ – VZDR@EVANJEJEZER[EK MILAN – VZDR@EVANJEKAVÎ^ JURIJ – OBRATOVANJEKORO[EC MARTIN – VZDR@EVANJEKRALJ LUDVIK – VZDR@EVANJEKRAMAR MATIJA – OBRATOVANJE

MANDELJC ANDREJ – OBRATOVANJEMARKELJ ALOJZ – OBRATOVANJEOMERBA[I^ SANADIN – OBRATOVANJEPETERNEL SIMON – OBRATOVANJEPINTAR IVAN – OBRATOVANJERAKOVEC JANEZ – OBRATOVANJERUPAR NIKOLAJ – VZDR@EVANJESAVIN[EK VLADIMIR – OBRATOVANJESODJA FRANC – OBRATOVANJE[VAB VINCENC – OBRATOVANJETIÂR FRANC – OBRATOVANJETREVEN ANTON – VZDR@EVANJEZUPAN BOJAN – OBRATOVANJE@ILAVEC ANTON ml. – VZDR@EVANJEFLEGAR MIHA – VZDR@EVANJEBASEJ JANEZ – VZDR@EVANJEGRA[I^ ROBERT – VZDR@EVANJE

195

40 let

UPOKOJENCI ELEKTRA GORENJSKA


AHAÎ^ JO@EAJDOVEC FRANCALJANÎ^ ANTON st.ANKELE ALOJZARTA^ IVANAVSENIK MAGDALENAAVSENIK VIKTORIJABABI^ MARIJABAJ@ELJ MILENABALANTI^ BERNARDBASEJ IVANBENEDIK ALOJZBENEDIK LJUBICABENIGAR SRE^KOBERCE FRANCBERGANT ANDREJBERGANT FRANCKABERNIK VALENTINBE[TER FRANCKABE@AN MARJANABIRK JUSTABLENKU[ IVKOBOLKA ANTONBONCELJ IVANBRI[NIK ANACERAR DANICACERKOVNIK MARIJACVEK FRANCÊBA[EK LJUDMILAÊRNIGOJ IVAÊSEN LUDVIKDE@ELAK ANADOBL[EK HEDVIKADOBRAVEC STANEDOLINAR FRANCDOLINAR MARTINDOL@AN PAVLAEGART PAVLAERZIN GABRIJELAER@EN ANDREJFAJFAR ANGELCAFIN@GAR FRANAFRANKO MARIJAFRANKO [TEFANGABER OTOGANTAR JANEZGA[PERI^ ALBINGA[PERI^ LUDVIKAGA[PERLIN FRANCGA[PER[I^ JANEZ

GAZVODA MATEV@GRANDOVEC FRANCGRA[I^ MARIJAGRILC RADIGUNDAHAN@I^ MARIJAHITER ANAHLADNIK JO@EHLEBANJA JO@EHLEBÂR MARIJAHODNIK ANDREJISTENI^ BRANKOISTENI^ DRAGOJAMNIK TOMA@JANÂR IRENAJAUH FRANCJELENC PETERJENKO MARJANJENKO ZOFIJAJERALA KARELJERALA MARTAJO[T ALOJZJO[T IVANKANKELJ JO@EKATRA[NIK JANKOKENDA MATIJAKLEMENC VINKOKLEMENÎ^ FRANCKLINAR MAKSKODER ANAKOKALJ JURIJKONC JO@EKORBAR STANISLAVKORO[EC FRANCKO[AN MIRKOKO[IR PETERKO[NIK MIRKOKO[NJEK IVANKOVA^ CECILIJAKOVA^ FRANCKOZELJ ANTONKOZELJ FRANCKOZJEK MARIJAKO@ELJ JO@EKREVSEL ERIKAKRI[ELJ MIHAKR@I[NIK FRANCKR@I[NIK FRANCKALEBEN JANEZLENART JO@ELOGAR EMA

LOTRI^ TEREZIJALU@NIK BOGDANLU@NIK JO@EFMARINI^ JAKOBMARN TEREZIJAMARTINÎ^ JO@EMATI^ EGIDIJMERLAK MARIJAMERVI^ IGORMERVI^ JO@ICAME@EK VINKOMIKLAVÎ^ ANAMIKLAVÎ^ FRANCMIKLAVÎ^ JO@EMOHORI^ FRANCKAMOHORI^ RAFAELNADI@AR MARIJANADI@AR MATIJANAGODE ALE[ st.NO^ SLAVKONO^ STANISLAVNOVAK ALBINNOVAK FRANÎ[KANOVAK MILANNOVAK VINKONOV[AK MARIJAOBLAK JO@EOLETI^ FRANJOOMAN BO@IDARPAPLER MARIJANPAPLER MIRKOPAVLIN MILANPEKOLJ JANEZPERKI^ FRANCPERNU[ JANEZPERNU[ JANEZPEZDIRC MARIJAPFAJFAR JANEZ st.PILAR ANGELCAPINTAR ANKAPIRC ANTONPODJED FRANCPODJED LUDVIKPOLAJNAR ANAPOSPEH ANA MARIJAPOSPEH VINCENCPOTO^NIK PAVELPOZNI^ AVGUSTPRAVST SLAVKOPREVC JANKO

196

40 let

PRE@ELJ DARINKAPRIMO@I^ MAJDAPRISTAVEC JANKOP[ENICA FRANCRAKOVEC IVORAMU[ BRANKORANT FRANCRAZINGER SIMONRAZPET ANARESMAN FILIP st.RIBNIKAR ANTONROBLEK JAKOBROGELJ JANEZROM[EK ANTONROPRET ANDREJROZMAN ANAROZMAN JO@ERUDE@ DRAGORUPNIK SABINARUS MARIJASAJOVIC ANASEKNE MARIJASKUBER MIHAELSLAMNIK MARICASMREKAR JO@ESODJA JO@E

SORÂN STANISLAVSOR[EK FRANCSTANONIK ZDENKASTARMAN MILANSTRANJANÊVI^ MILOSAVSTRGAR JANEZSTRGAR VALENTINSTROJ FRANCSVETINA EVASVETINA MATEV@[ETINA JANEZ[ILER MARIJA[IMNIC FRANC[KOFIC OLGA[MAJDEK ALBERT[MID ANTON[TEBE MARKO[TEMPIHAR ALOJZ[UBIC ANTON[UNKAR FRANCTEHOVNIK FRANCTEPINA DANICATOMA@I^ ANICATOMA@IN JANEZTOPOR[ FRANCTRPÊVA MARIJA

TRPLAN JO@ETURK JO@EURBIHA IGNACURH JERNEJVALANT JO@EVERBI^ MILANVERBI^ OLGAVIDIC ALOJZVIDIC ANDREJVIDIC ANTONVIDIC ANTONIJAVI[NAR MARIJAVOGELNIK JANEZVOZEL IGORVRHOVNIK ANTONZALO@NIK ALOJZZEBEC [TEFANZUPAN ANGELAZUPAN DARKOZUPAN ZOFIJAZUPANC FRANCZUPIN PETER II. –KRANJ@AGAR JO@E@AVBI EDVARD@ILAVEC ANTON st.@ITNIK [TEFKA

197

40 let

1984 Sre~anje s spomini: upokojenci Elektra Gorenjska na izletu v neznano – v Idrijo inCerkno, 25. avgusta 1984 – Foto: Drago Papler

NEKDANJI ZAPOSLENI ELEKTRA GORENJSKA(podatki po evidenci od leta 1980 dalje, na dan 1. 7. 2003)

AHAÎ^ ANDREJANTOLI^ BOJANAARH IGORARH JO@EARH MARIJAAVBELJ IZTOKAVSENEK POLONAA@BE JANEZBARI^ BRANKOBA[ MAJABENEDIK ALOJZ st.BERGANT TOMA@BERNIK IVANBERTONCELJ ANITABERTONCELJ IVANBERTONCELJ JANEZBIZJAK IGORBLA@I^ JANEZBLA@I^ JO@EFBRATINA BOGDANBREZAR BARBARABREZNIÂR MARIJOBREZOVNIK STANISLAVBURGER MATJA@CERKOVNIK DRAGOCHVATAL DRAGOCUZNAR VILICVETEK JANEZÂDE@ JO@EÂHUK ZOLTANÊBA[EK JANEZÊBULJ PAVELÊMA@AR MILANÊSEN ANTONÔP ALOJZIJÔP ANTON^RNILEC JASNAÛLUM IGORDERLINK MIROSLAVDOBRAVEC ZDRAVKODOLENC JANEZDOLENC KAZIMIRDOLINAR ANTON st.DOLINAR DU[ANDOLINAR MARIJADOL@AN ANTONDRAKSLER JANEZDRAKSLER MITJADUHANI^ MILANFAJFAR FERDINANDFLEISCHMAN ANTONGANTAR BRANKOGA[PERIN JO@EGA[PERLIN FRANCIGERKMAN ANTON

GERKMAN PRIMO@GLOBO^NIK JELKAGOGALA BOJANGOLOB ALOJZGORJANC VESNAGRA[I^ IVANGRÂR BOGOMIRGRIM[IÂR SA[OGROS MARTA-MAKSAHAFNAR ZDENKOHODNIK ANTONHOSTAR ANTONISKRA VIDAJAGODIC FRANCJAGODIC MILANJALEN DAMJANJAMNIK FRANCJELAR JO@EJELER BERNARDAJENKO JANEZJENKO JO@EJERMAN EDVARDJERNEJÎ^ IRENAJESENOVEC LJUDMILAJORDAN JANEZKAVAR TONÊKKAVÎ^ BARBARAKELER TANJAKOCIJANÎ^ DU[ANKOCIJANÎ^ ZDRAVKOKOKELJ VINKOKOLI^ BRANKOKOLMAN STOJANKAKONKOLI^ IGORKONKOLI^ JANEZKOPA^ ROBERTKOPJAR PAVLAKORBAR STANISLAVAKORO[EC ALOJZKOS BARBARAKOSELJ ZVONKOKOSMA^ VLADIMIRKOSOVI^ MIRAKO[IR BORISKO[IR MILO[KOZELJ SIMONKRAMAR MATIJA ml.KRA[EVEC IGORKREM@AR TOMOKRENNER MARKOKRISTAN SA[AKRI@AJ JUSTINAKRMELJ ANAKRMELJ JO@EKR@I[NIK SEBASTIJAN

KUCLER FRANCKUNÎ^ JO@EFLAKOTA MILO[LAKOTA MIROSLAVLAVTAR TOMA@LAZAR LEONLEBEN NIKOLAJLENARDI^ URBANLESI^NIK FRANCLIKAR MAJALO^NI[KAR VLADIMIRLONCNAR JO@ELOTRI^ FRANCLU@NIK BRANKOMARKOVI^ TOMA@MEGLI^ STANISLAVMEKI[ JO@E st.ME@EK SLAVKOMIHELÎ^ ANDREJMIKAC IVANMIKEK JO@EMIKELJ JO@EMIKLAVÎ^ FRANCIMIKLAVÎ^ JANEZMIKLAVÎ^ VITOMO^NIK IVANMODIC GREGORMOHORI^ ADOLFMRAK EDVARDMURI^ SLAVKONAGLI^ IGNACNOV[AK ZMAGOOGRIN ALE[OMAN RUDOLFOSREDKAR PETEROVEN MILENAPAGON JANKOPAGON JO@EPANDOL JUREPAPLER JO@EPAPLER LEONPAULI^ MARTINPAVLOVÎ^ BLANKAPAV[EK ANDREJPERÎ^ ANDREJPERHAVEC STANISLAVPERHAVEC TOMISLAVPERI^ IGORPERKI^ ANDREJPESJAK MARIJAPETEK JO@EPETERLIN HELENAPEVC GORAZDPINTAR JANEZPINTAR MARJETA

198

40 let

PIPAN JERNEJPIR[ FRANCPI@ORN KONRADPI@ORN KONRAD st.PLESNIÂR IRENAPODBOR[EK JANKOPOGA^NIK ANTONPOGA^NIK JO@EPOTO^NIK ANAPOTO^NIK ANTONPOTO^NIK ANTONPOTO^NIK IGORPOTO^NIK MARJANPOTO^NIK RUDOLFPRAPROTNIK MARIJAPRAPROTNIK MARIOPRAVST [PELAPREMROU VLADIMIRPREMRU FRANCPRE[ERN MAJDAPRIMC TOMA@PRIMEC VLADIMIRPRISTAVEC DARINKAPROHART DU[ANPROSEN FRANCPUSTOVRH FRANCRANT JANEZREBOLJ ALOJZREMIC MARKOREPOV@ [PELARESNIK VERONIKARIHTAR[I^ JANEZROBAS MARIJA

ROZMAN IVANARO@I^ JANASADAR VESNASAJEVIC BORUTSAJOVIC SLAVICASITAR SANDISKVARÂ IGORSMOLEJ DRAGOSMUKAVEC ANDREJSMUKAVEC JO@ESODJA LJUDMILASOKLI^ KARINKASTANEK DAMJANSTANONIK ALBINSTRES ANASURJAN BLA@ENKA[ANCA JURIJ[AVS VIKTOR[EMROV VLADIMIR[ENK RAJKO[INK JAKOB[KANTAR MILAN[KANTAR MIROSLAV[KODA DARKO[KODA ZDENKA[KUFCA TOMA@[LIBAR DRAGO[LIBAR DRAGO ml.[MON IVO[OLAR JANEZ[TANCER MARIJA[TEFELIN TILEN[TER ALBIN

[TROS JANEZ[UBELJ BOGOMIR st.[VEGELJ JANEZTAVÂR FRANCTEPINA ELIZABETATEPINA JANEZTHALER ALE[UDIR HELENAVALJAVEC ZDENKAVAVPI^ IVANAVERNER ANTONVIDIC ALOJZVIDIC JANEZVIDMAR IGNACVIDMAR STANISLAVAVIDU^ LUCIJANVI[NAR MARJANVOVK MARJANVOZEL MILEVRBEK STANISLAVVREÊK CECILIJAVREÊK UR[KAVRHOVNIK BRANKOVRHUNC ANTONZALOKAR VINKOZAPLOTNIK ANTONZAPLOTNIK STANKOZEMLJI^ ZDRAVKOZEVNIK IVANZGAGA JANEZZUPANÎ^ BRANISLAVAZUPIN PETER I.@UN ALOJZ

199

40 let

Zahvala

[tirideset let

[tirideset let v ve~nosti narave je kratka doba.[tirideset let v ìvljenju ~loveka je srednja, zrela doba.[tirideset let v razvoju dru`be je dolga doba.[tirideset let delovne dobe je polna doba.

[tirideset let elektroenergetskega napredka v stoletnem obdobju je pomemben ~as.[tirideset let tehnolo{kega razvoja je ~as sprememb in prilagajanj.[tirideset let rasti podjetja je raznolik, bogat in ustvarjalen ~as.[tirideset let dela generacije je aktivni delovni ~as.

Hvala podjetju, ki je zagotavljalo delo in kruh generacijam od prednikov do sodobnikov.Hvala sodelavcem, ki ste vztrajali na {tiridesetletni delovni poti z zanosom, trudom in zgledom.Hvala soustvarjalcem, ki so mi omogo~ili, mi pomagali in me spodbujali pri nastajanju knjige.Hvala vam sopotniki za zaupanje na nadaljnji poti novih idej in izzivov.

Drago Papler

200

40 let

O avtorju

Drago Papler

Drago Papler, rojen 3. julija 1960 v Kranju, je inènir elektroenergetike,absolvent Visoke poslovno tehni{ke {ole Politehnika, publicist, avtor tiso-~erih ~lankov, avtor fotografskih razstav, kronist in urednik.

Po poklicu inènir elektroenergetike, zaposlen v Elektru Gorenjska d.d.,Kranj, se je 20 let ukvarjal s pripravo dela in tehni~no komercialo voddelku za investicije Poslovne enote Kranj; z novo reorganizacijo inodpiranjem trga z elektri~no energijo pa je pre{el v Poslovno enoto zadobavo elektri~ne energije, kjer mu je marketing in prodaja elektri~neenergije upravi~enim odjemalcem nov izziv.

Drago Papler je medijski ~lovek, sopotnik dogodkov. Objavil je vrsto~asopisnih ~lankov, fotoreporta`, radijskih intervjujev in televizijskihoddaj, v katerih so izraèni utrinki ~asa in razmi{ljanj. So nepozabna ~etrt-stoletna sre~anja z zanimivimi znanimi in neznanimi obrazi, tudi tistimi,ki jih ni ve~ med nami.

Dokumentarna reporterska fotografija mu je bila dopolnitev informacije terobvezna spremljevalka aktualnih in zanimivih dogodkov. Ob tem pa je vobjektiv ujel tudi izpovedne motive ìvljenjskih sopotij, ki so ga privla~ilakot magnet. Cikluse fotografij Impresije sopotij, Smaragdi sopotij, Soseskesopotij, Svetloba sopotij, Papresije sopotij in Elpresije sopotij je obogatil {es kolekcijo stvaritev in jih povezal v razstavo Lu~ – svetloba – energija.Fotografije odsevajo 25-letno avtorjevo ustvarjalnost, ki se sprva zrcaliskozi realisti~ne ~rno-bele motive osemdesetih let do barvnih devetdesetihlet, kjer se prepletajo naravne lepote in energetika. V sebi prepleta no-tranje nevidne elementarne sile – »elektron~ke«, ki mu dajejo nenehenizziv in polet med energetiko in publicistiko, med stroko in umetnostjo,med poklicem in ljubeznijo.

Njegova ljubezen do vsega lepega se prepleta v fotografijah, video-projektih, ~lankih, dalj{ih feljtonskih zapisih, publikacijah in knjigah. Obturizmu, kulturi in elektroenergetiki je veliko pozornost posve~alglasbenim temam, svoje ljudske korenine pa je za~util v doma~i glasbi. Oelektroenergetiki je napisal ve~ tiso~ ~lankov, reporta`, portretov,biografij. V zadnjem obdobju se posve~a poglobljenemu zgodovinskemuraziskovanju elektrifikacije Slovenije.

201

40 let

Knjige in publikacije: [tirideset let Avsenikov – {tirideset let hitov (Heli-don, 1993), Kri{kih 50 planinskih let (Planinsko dru{tvo Kriè, 1999),Impresije sopotij (samozalo`ba, 1999), Svetloba sopotij (Ob~ina Radov-ljica, 1999), Primerjalna analiza dveh tipov nizkonapetostnih razdelilnihomreìj – elektrifikacija naselja Zbiljski gaj (diplomsko delo, 2000), Hidro-elektrarna Savica 1915–1949–2001 (Elektro Gorenjska, 2001), Kronolo{kialmanah razvoja Elektra Gorenjska 1990–2000 (Elektro Gorenjska, 2001),Smaragdi sopotij (Ob~ina Naklo, 2001), Lu~ – svetloba – energija (Ob~inaTrì~, 2001), Svetloba (DPapler'S, 2001), elektronska knjiga: Brle~a lu~ vsomraku, monografija pesmi Franca Pav~i~a Rada, ujeta v prispodobahfotografskih motivov (Ob~ina Trì~ in Zveza kulturnih organizacij Trì~,2003), Elektroenergetika skozi ~as: 40 let Elektra Gorenjska (1963–2003)na stoletnih temeljih prednikov in ustvarjalnosti sodobnikov (ElektroGorenjska, prva izdaja: september 2003, ponatis: november 2003).

202

40 let

Viri

1. Arhiv Republike Slovenije, fond: Tehni~ni oddelek Kraljeva banskauprava Dravske banovine

2. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, Kranj

3. Arhiv Narodne in univerzitetne knji`nice Ljubljana

4. Arhiv [tudijske knji`nice Kranj

5. Dokumentcija podjetja Elektro Gorenjska, d.d.

6. Spominski zbornik Slovenije ob 20-letnici Kraljevine Jugoslavije,Ljubljana, 1939

7. Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945, izdalo Elektrogospo-darstvo Slovenije, zaloìla Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana,1976

8. Razvoj elektroenergetike Slovenije 1945 – 1980, izdala Zdruènaelektrogospodarska podjetja Slovenije, zaloìla Tehni{ka zalo`ba Slo-venije, Ljubljana, 1982

9. Kranjski zbornik 1970, Ob~ina Kranj, 1970

10. Elektro Gorenjska 1990 – 2000; kronolo{ki almanah razvoja ElektraGorenjska; pripravil Drago Papler in drugi avtorji, Elektro Gorenjska,Kranj, 2001, Narodna in univeritetna knji`nica Ljubljana, Katalo{kizapis o publikaciji – CIP 115536368

11. Elektrotehni{ki vestnik, Ljubljana, 1931 – 1946

12. Glasilo delavcev slovenskega elektrogospodarstva »Elektrogospodar-stvo«, »Elgo«, »Na{ stik«, Elektro Slovenija, Ljubljana, 1960 – 2003

13. Tovari{, Ljubljana, 1948 – 1953

14. Gorenjski glas, Kranj, 1980 – 2003

15. Delo, Ljubljana, 1980 – 2003

16. Dnevnik, Ljubljana, 1980 – 2003

17. Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 1980 – 2003

18. Slovenske novice, Ljubljana, 1980 – 2003

19. Ve~er, Maribor, 1980 – 2003

20. Fotografsko gradivo: Drago Papler, arhiv podjetja Elektro Gorenjska

203

40 let

21. Bibliografija ~lankov v izboru Narodne in univerzitetne knji`niceLjubljana in [tudijske knji`nice Kranj, Elektro Gorenjska: 1990 –2000, uredil Drago Papler, Elektro Gorenjska, Kranj, 2003, Narodnain univerzitetna knji`nica Ljubljana, Katalo{ki zapis o publikaciji –CIP 115546368

22. Bibliografija ~lankov Draga Paplerja o elektroenergetskem sistemu vobdobju 1980 – 2003, DPapler'S, Kranj 2003, Narodna in univerzitet-na knji`nica Ljubljana, Katalo{ki zapis o publikaciji – CIP 125750016

23. Bibliografija Elektro Gorenjska: 2000 – 2003: Od novih tehnologij docertifikata kakovosti ISO 9001, uredil Drago Papler, Elektro Gorenjska,Kranj, 2003, Narodna in univerzitetna knji`nica Ljubljana, Katalo{kizapis o publikaciji – CIP 125466880

204

40 let

Kazalo

Ob ponatisu knjige

Elektroenergetika skozi ~as . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Knjigi na pot

âr elektrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Beseda ob jubilejih

âs velikih tehnolo{kih prelomnic . . . . . . . . . . . 7

Stoletni organizacijski razvoj je bil temelj za nastanek distribucijskih podjetij

Od elektrarn ... do obratov DES . . . . . . . . . . . . . 9

Petdeset let samostojnih distribucijskih podjetij

Podjetji Elektro-Kranj in Elektro-@irovnica v slu`biljudstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

[tirideset let zdruìtve gorenjske elektrodistribucije

Elektro Kranj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Delovna organizacija

Elektro Gorenjska, n.sub.o. . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Javno podjetje

Elektro Gorenjska, p.o. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

Delni{ka dru`ba

Elektro Gorenjska, d.d. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

Predsednik uprave Elektra Gorenjska, d.d. od 1. 10. 2003

Joè Knavs . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

^lan uprave Elektra Gorenjska, d.d. od 1. 10. 2003

mag. Andrej [u{ter{i~ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

205

40 let

Vodstvo Elektra Gorenjska

Direktorji podjetij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131Dvo~lanska uprava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132Delavci s posebnimi pooblastili . . . . . . . . . . . . . . 133

Osebnosti, ki so zaznamovale podobo gorenjske elektrodistribucije

Od Draga Chvatala do Draga [tefeta . . . . . . . . . . 137Drago Chvatal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138Joè Be{ter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143Viktor Poga~ar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147Igor Mervi~ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151Mile Vozel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158Milan Kri`nar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163Bogomir Gr~ar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168mag. Drago [tefe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

Pozornost in zahvala organizacij za strokovno in dru`beno delo

Priznanja Elektru Gorenjska . . . . . . . . . . . . . . . . 181

Pohvaljeno sodelovanje z organizacijami in podjetji

Elektro Gorenjska je podelil priznanja . . . . . . . . . 185

Nagrajeni posamezniki za osebne dose`ke

Strokovna priznanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187Dràvna priznanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188Priznanja podjetja Elektra Gorenjska . . . . . . . . . . 189

Pustili so sledi ...

Zaposleni delavci Elektra Gorenjska, d.d. . . . . . . 191Zaposleni delavci Gorenjskih elektrarn, d.o.o. . . . 195Upokojenci Elektra Gorenjska . . . . . . . . . . . . . . . 196Nekdanji zaposleni Elektra Gorenjska . . . . . . . . . 198

Zahvala

[tirideset let. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200

O avtorju

Drago Papler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201

Viri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203Kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205

206

40 let

Elektroenergetika skozi ~as40 LET ELEKTRA GORENJSKA 1963 – 2003

na stoletnih elektrifikacijskih temeljih predhodnikovin ustvarjalnosti sodobnikov, 2. dopolnjena izdaja

AvtorDrago Papler

LektoriranjeEuro Prevajalska Agencija d.o.o., Maribor

Oblikovanje in prelomMiro Pe~ar

Oblikovanje naslovniceMartin Bricelj / CodeSign

Izdal in zaloìlElektro Gorenjska,

javno podjetje za distribucijo elektri~ne energije, d.d.Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3a

Za zalo`nikaJoè Knavs

mag. Andrej [u{ter{i~

TiskTiskarna Littera picta, d.o.o., Ljubljana

Naklada1000 izvodov

207

40 let

Documents

Elektroenergetikaskozi~as 40LETELEKTRAGORENJSKA 1963–2003 · Elektrika je lu~, ki `ari, elektrika je mo~, ki krepi, elektrika je bila na{im prednikom vera, elektrika je v knjigi