Embed Size (px)
Citation preview
EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA
Obvestilo
To publikacijo je pripravil generalni sekretariat Sveta zgolj v informativne namene. Institucije EU ali države članice zanjo niso odgovorne.
Dodatne informacije o Evropskem svetu in Svetu lahko najdete na spletni strani:www.consilium.europa.euali v službi generalnega sekretariata Sveta za obveščanje javnosti na naslovu:Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 56 50Faks +32 (0)2 281 49 77www.consilium.europa.eu/infopublic
Več informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu www.europa.eu.
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2017
Prejšnja izdaja: 2014
Print ISBN 978-92-824-6088-7 doi:10.2860/367500 QC-04-17-545-SL-CPDF ISBN 978-92-824-6076-4 doi:10.2860/861256 QC-04-17-545-SL-N
© Evropska unija, 2017Ponovna uporaba je dovoljena ob navedbi vira.
Slika na naslovnici: © Compassionate Eye Foundation/Jasper White, GettyimagesZa vsako ponovno uporabo tega gradiva je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorske pravice.
Obiščite našo spletno stran:www.consilium.europa.eu
EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA
„Cilj Skupnosti je, da z vzpostavitvijo skupnega trga in postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic spodbudi skladen razvoj gospodarskih dejavnosti v celotni Skupnosti, trajno in uravnoteženo rast, večjo stabilnost, pospešen dvig življenjskega standarda ter tesnejše stike med državami članicami.“
Rimska pogodba, člen 2
„Med krizo smo vseskozi odločno ukrepali, da bi ohranili finančno stabilnost in spodbudili vrnitev k trajnostni rasti. S tem bomo nadaljevali, EU in območje evra pa bosta iz krize izšla močnejša.“
Sklepi Evropskega sveta, 17. decembra 2010
© Julien Eichinger – Fotolia.com
„Tako intenzivne in obsežne krize do zdaj še ni bilo. Našo ladjo smo morali popravljati v najhujši nevihti. Sprejeti smo morali drastične odločitve. Prizadevali smo si, da bi odkrili vzroke krize. Da bi vse države zmanjšale dolg in primanjkljaje. Da bi bila naša gospodarstva bolj konkurenčna. Pomagali smo drug drugemu in delovali skupaj. […] Evropska unija je zdaj mnogo bolje pripravljena za odzivanje na sedanjo krizo in preprečevanje podobnih situacij v prihodnosti.“
Herman Van Rompuy, predsednik Evropskega sveta, 1. marca 2012
Govor ob sprejetju drugega mandata po ponovni izvolitvi
„Vrnitev zaupanja v območje evra dokazuje, da se bodo reformna prizadevanja naposled obrestovala. To je razvidno ne le iz vrnitve tržnega zaupanja, temveč – kar je še pomembneje – iz vrnitve političnega zaupanja. […] Navsezadnje je skupna téma vseh naših prizadevanj uresničevanje ciljev Evropske unije. Ti pa so krepitev miru, promocija njenih vrednot in blaginja njenih narodov.“
Mario Draghi, predsednik Evropske centralne banke, 27. februarja 2014
Pot k oživitvi gospodarstva in vloga ECB, govor (v angleškem jeziku)
„Potrebna so zagrizena prizadevanja za končanje gospodarske krize. Naša dolžnost je, da dokončno vzpostavimo pravo ekonomsko monetarno unijo. To nalogo jemljem zelo resno. Prav tako ne smemo pozabiti, da je naša skupna valuta evro naša prednost in ne pomanjkljivost.“
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, 1. decembra 2014
Govor ob slovesnem prevzemu poslov, ki mu jih je predal nekdanji predsednik Herman Van Rompuy
„Stabilnost pomeni tudi krepitev vsega tistega, kar smo zgradili doslej, da bi bilo manj ranljivo. Zato si prizadevam za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov – da bi monetarna unija postala adut in ne grožnja stabilnosti.“
Jeroen Dijsselbloem, predsednik Euroskupine, 9. decembra 2016
Govor s konference v počastitev 25. obletnice Maastrichtske pogodbe (v angleškem jeziku)
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 5
VSEBINA
Kaj je ekonomska in monetarna unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Kaj kdo počne v ekonomski in monetarni uniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Gospodarska in finančna kriza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Kako rešiti krizo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
1. Boljše usklajevanje politik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
2. Finančna stabilnost – vzpostavitev bančne unije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
3. Mehanizmi za stabilnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Časovnica – konsolidacija ekonomske in monetarne unije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
V območju evra, v katerem je 19 držav z isto valuto, je primerjava cen lažja. © Gina Sanders – Fotolia.com
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 7
KAJ JE EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA
„Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je evro.“ ( Pogodba o Evropski uniji, člen 3(4))
Ekonomska in monetarna unija, krajše EMU, se nanaša na proces povezovanja evropskih gospodarstev. EMU skupaj z enotnim trgom prispeva h gospodarski stabil-nosti, uravnoteženi gospodarski rasti, visoki zaposlenosti in vzdržnosti javnih financ.
Okvir politik ima dva stebra: enotna valuta – evro s skupno monetarno politiko in politiko stabilnega menjalnega tečaja – in Evropska centralna banka (ECB), ter usklajevanje ekonomskih politik držav članic.
Monetarno politiko za enotno valuto neodvisno vodi ECB. Njen poglavitni cilj je ohra-njanje stabilnosti cen v območju evra kot celoti.
Države članice so še naprej odgovorne za lastne ekonomske in fiskalne politike, deni-mo obdavčevanje in državni proračun (poraba in zadolževanje).
Po drugi strani države članice svoje splošne politike usklajujejo na ravni EU, da bi ustvarile gospodarsko okolje z uravnoteženimi proračuni, urejenimi finančnimi trgi, stabilnimi cenami ter večjo rastjo in zaposlovanjem.
Evro je kot skupno valuto doslej sprejelo 19 držav članic.
Zaradi evra potrošniki lažje primerjajo cene, pri nakupu blaga in storitev v drugih državah članicah območja evra pa jim ni treba plačevati bančnih provizij ali stroškov transakcij. EMU tako podpira vzpostavitev enotnega trga s prostim pretokom blaga, storitev, ljudi in kapitala.
© Ev
rops
ka un
ija, 2
017
8 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
Slej ko prej naj bi se območju evra pridružile vse države članice EU, z izjemo Združe-nega kraljestva in Danske, ki sta se članstvu odpovedala. Država članica mora za spre-jem evra izpolnjevati nekatera merila v zvezi z gospodarsko in finančno stabilnostjo, znana kot konvergenčna merila. Ključna so naslednja:
• stabilnost cen – stopnja inflacije in dolgoročna obrestna mera ne smeta presegati določenih okvirov;
• zdrave javne finance – javnofinančni primanjkljaj ne sme biti višji od 3 % BDP (bruto domači proizvod, tj. skupna vrednost blaga, storitev itn., proizvedenih v državi);
• vzdržne javne finance – javni dolg ne sme biti višji od 60 % BDP.
Poleg tega mora biti njena centralna banka ne odvisna.
Države članice območja evra so Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija,
Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 9
KAJ KDO POČNE V EKONOMSKI IN MONETARNI UNIJI
Glavni akterji v ekonomski in monetarni uniji (EMU) so:
Evropski svet določa glavne usmeritve politik, ki vplivajo na delo Sveta, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in držav članic.
Evropski svet sestavljajo predsednik Evropskega sveta, predsednik Evropske komisije in voditelji EU (voditelji držav oziroma vlad). Evropski svet se sestaja vsaj štirikrat letno.
Udeleženci vrha držav območja evra določajo strateške usmeritve ekonomskih po-litik za povečanje konkurenčnosti in konvergence v območju evra. Vrh držav območja evra je bil skupaj z zasedanji Evropskega sveta najvišji politični forum, v okviru katerega so se kot odgovor na krizo javnega dolga sklepali dogovori o usklajenem delovanju.
Na vrhu držav območja evra se srečujejo voditelji njegovih članic, predsednik vrha držav območja evra in predsednik Evropske komisije, udeležuje pa se ga tudi predse-dnik ECB. Na ta srečanja sta lahko vabljena tudi predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Euroskupine. Načeloma se sestajajo dvakrat letno.
Svet v sestavi Sveta za ekonomske in finančne zadeve (Svet Ecofin) sprejema zakonoda-jo EU, usklajuje ekonomske politike na ravni EU ter odloča o tem, ali lahko država članica uvede evro ali ne. Sestavljajo ga ministri držav članic EU za finance in/ali gospodarstvo, njegovih sej pa se udeležujeta tudi predstavnika Evropske komisije in ECB. Navadno se sestaja enkrat mesečno.
Euroskupina usklajuje ekonomske politike v območju evra s ciljem spodbujanja finančne stabilnosti in gospodarske rasti. V okviru svojih nalog pripravlja zasedanja vrha držav območja evra in skrbi za nadaljnje ukrepe. Je neformalna skupina ministrov držav članic območja evra za finance in/ali gospodarstvo, na njenih srečanjih pa so-delujeta tudi predstavnika Evropske komisije in ECB. Euroskupina se običajno sestaja enkrat mesečno, dan pred sejo Sveta Ecofin.
Države članice zakonodajo EU sprejemajo v Svetu, svoje proračune pripravljajo v skladu z omejitvami primanjkljaja in dolga ter oblikujejo lastne strukturne politike v povezavi s trgi dela, pokojninami in kapitalskimi trgi.
10 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
Evropska komisija predlaga novo zakonodajo EU in spremlja, ali države članice iz-polnjujejo cilje in upoštevajo veljavna pravila, tudi tista o ekonomskem upravljanju. Poleg tega ocenjuje gospodarski položaj in Svetu daje priporočila za odločitve, ki jih je treba sprejeti.
Evropska centralna banka (ECB) je centralna banka za območje evra. Oblikuje mo-netarno politiko, pri čemer je njen poglavitni cilj, ki ga dosega tudi z določanjem refe-renčnih obrestnih mer, stabilnost cen.
Eurosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in centralne banke držav čla-nic območja evra, izvaja monetarno politiko.
Srečanje Euroskupine, 20. februar 2017. © Evropska unija, 2017
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 11
Evropski sistem centralnih bank (ESCB) povezuje Evropsko centralno banko in cen-tralne banke vseh držav EU, ne glede na to, ali uporabljajo evro ali ne. Centralne banke vseh držav članic EU so delničarke ECB.
Evropski parlament je kot sozakonodajalec skupaj s Svetom na nekaterih področjih usklajevanja ekonomskih politik vključen v zakonodajni proces EU. Predsedniki Sveta, Komisije in Euroskupine redno obveščajo Evropski parlament o tem, kako se ta zako-nodaja izvaja.
Evropska centralna banka ima sedež v Frankfurtu na Majni. © Daniel Roland, AFP
S sistemi jamstva za vloge se preprečuje morebiten naval na banke, ko ljudje v strahu pred propadom banke hitijo dvigovat svoje prihranke. © Lee Jordan, Creative Commons 2.0
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 13
GOSPODARSKA IN FINANČNA KRIZA
Gospodarska in finančna kriza, ki je leta 2009 prizadela Evropo, je razgalila slabosti njenih gospodarstev. Hkrati je postalo jasno, kako medsebojno odvisna so evropska gospodarstva, še zlasti v območju evra: finančne težave v nekaterih državah so se prelile v druge države in poslabšale gospodarski položaj.
Kriza je prizadela javne finance, bančni sektor, pa tudi rast, delovna mesta in konku-renčnost. Gospodarski razvoj je zastal, v gospodarstvu je nastopila recesija, podjetja so se zapirala in delavci so izgubljali službe. Prihodki od davkov so upadli, potrebe po sredstvih za nadomestila za brezposelnost so narasle in države so si morale izposoditi še več denarja, da so pokrile vse višje primanjkljaje. V določenih državah je javni dolg strmo narasel, zaradi česar so se posojilne obrestne mere dvignile na nevzdržne ravni, kar je nekatere države potisnilo na rob bankrota.
V letih pred krizo so banke po vsej Evropi prevzemale prevelika tveganja. V nekaterih državah so banke, denimo, preveč rade posojale denar za gradnjo hiš, medtem ko so cene vztrajno rasle. Ko je nepremičninski balon počil, so cene začele padati, kar je povzročilo velikanske izgube. Bankam ni bilo več do tega, da bi dajale posojila podje-tjem, ki so potrebovala kapital za razvoj svojih dejavnosti ali zagonskih podjetij – prišlo je do t. i. kreditnega krča.
Na pomoč so morale priskočiti vlade, ki so dokapitalizirale banke z javnim denarjem. Poleg tega je postalo jasno, da več držav članic, ko je šlo gospodarstvu dobro, ni vo-dilo preudarne proračunske politike in ni ustvarilo potrebnih rezerv za spopad s krizo. Zaradi hitrega slabšanja stanja javnih financ, slabih možnosti za rast in/ali pretresov v finančnem sektorju so na finančnih trgih za posojila državam začeli zaračunavati višje obrestne mere. Težave, s katerimi so se države srečevale pri samofinanciranju, so posledično negativno vplivale na bančni sektor in na gospodarstvo.
14 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
KAKO REŠITI KRIZO
Države članice, območje evra in Evropska unija kot celota so si v odziv na krizo močno prizadevali, da bi zagotovili finančno stabilnost, podprli rast in zaposlovanje ter izbolj-šali ekonomsko upravljanje.
Kriza je razgalila sistemske pomanjkljivosti v gospodarstvih držav članic. Nacionalne vlade in evropske institucije so se na to odzvale s sprejetjem najrazličnejših pobud za zavarovanje finančne stabilnosti območja evra ter okrepitev regulativne strukture območja evra in EU kot celote. Da bi se izognili podobnim pretresom v prihodnosti, so se dogovorile za splošno reformo ekonomskega upravljanja, izboljšave na področju regulacije in nadzora bančnega sektorja ter zagotavljanje finančne pomoči državam v območju evra, ki so v finančnih težavah.
1. BOLJŠE USKLAJEVANJE POLITIK
Na ravni EU se je izboljšalo usklajevanje politik med državami članicami. To velja za vse države EU, še posebej za tiste, katerih valuta je evro.
Poudarek novega okvira za usklajevanje je na preprečevanju. S stalnim spremljanjem naj bi kar najhitreje zaznali znake za preplah. Vse to je bilo storjeno z namenom, da bi EMU postala močnejša in stabilnejša, da bi tako omogočala pripravo zanesljivejših in vzdržnejših proračunov v državah članicah ter trdno gospodarsko rast z več delovnimi mesti za evropske državljane.
Stabilni proračuniTemelj usklajevanja proračunskih politik je Pakt za stabilnost in rast. Ustanovljen je bil za zagotavljanje zdravja javnih financ v vsej EMU in usklajevanje proračunskih po-litik v državah z evrom. V njem so določene referenčne vrednosti, ki jih morajo izpol-njevati države članice: javnofinančni primanjkljaj mora biti nižji od 3 % BDP, javni dolg pa nižji od 60 % BDP. Pakt je bil okrepljen leta 2011, ko je začel veljati t. i. „šesterček“, tj. sveženj šestih zakonodajnih aktov, s katerim se je okrepilo ekonomsko upravljanje EU.
Pakt za stabilnost in rast sestavljata dva dela – preventivni in korektivni.
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 15
Preventivni delPreventivni del se osredotoča na oceno proračunskih načrtov držav za naslednje leto in proračunske politike za naslednja tri leta. Njegov namen je preprečiti kopičenje čezmernih primanjkljajev. V proračunskih načrtih držav članic se kaže, kako namerava-jo te zagotoviti preudarne proračunske politike v skladu s prej omenjenimi merili. Za članice območja evra se lahko uvedejo finančne sankcije v obliki depozitov Komisiji. To je sestavni del procesa, znanega kot evropski semester.
korektivni delKorektivni del se aktivira, če ima država čezmerno raven dolga ali primanjkljaja. Če država članica območja evra ne sprejme nujnih ukrepov za njuno odpravo, se lahko uvedejo finančne sankcije, sprva v obliki depozitov Komisiji, nato pa v obliki glob.
Prožnost pri uporabi pravilPri uporabi prej omenjenih pravil se upoštevajo različne izredne okoliščine, ki so zunaj nadzora držav in vplivajo na njihove proračune, denimo gospodarska recesija, izredni izdatki za boj proti terorizmu ali kritje stroškov begunske krize.
Upoštevajo se lahko tudi poraba denarja za strateške naložbe in strukturne reforme, katerih cilja sta dolgoročno izboljšanje proračunskega ravnotežja in spodbujanje rasti.
Več usklajevanja v območju evraProračunska stabilnost je bila dodatno okrepljena s t. i. „dvojčkom“, katerega namen je boljši ekonomski in finančni nadzor v območju evra. V okviru evropskega semestra države članice območja evra predloge proračunov, še preden jih sprejmejo v svojih parlamentih, predložijo v presojo Evropski komisiji.
Če se država članica sooča z resnimi finančnimi težavami ali nestabilnostjo, lahko Evropska komisija zanjo uvede okrepljen nadzor. Ta vključuje pozornejše spremlja-nje s strani Evropske komisije in Sveta, pri katerem gre za več kot le običajno usklaje-vanje ekonomskih politik, ki velja za vse države.
Zdrave javne finance: fiskalni paktPogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU – fiskalni pakt) temelji na proračunskih pravilih iz Pakta za stabilnost in rast ter jih dopolnjuje. Od držav članic območja evra zahteva, da v svojo zakonodajo, po možnosti celo v ustavo, implemen-tirajo enotna in trajno zavezujoča proračunska pravila.
16 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
Da bi država izpolnjevala pravilo o uravnoteženem proračunu, njen letni strukturni javnofinančni primanjkljaj – tj. primanjkljaj, ki ga povzroči vztrajno neravnotežje med prihodki in odhodki države – ne sme preseči 0,5 % BDP. Če se to vendarle zgodi, se morajo samodejno sprožiti ukrepi za zmanjšanje tega proračunskega primanjkljaja. Posledica takšnega neizpolnjevanja je lahko vložitev tožbe proti državi pred Sodiščem Evropske unije.
Kadar koli države pogodbenice PSUU načrtujejo izdajo novih dolžniških vrednostnih papirjev, morajo o tem vnaprej obvestiti druga drugo, Svet in Evropsko komisijo. Med seboj razpravljajo tudi o vseh načrtih za večje reforme ekonomske politike.
Pogodbo je podpisalo že 19 držav članic območja evra (Avstrija, Belgija, Ciper, Esto-nija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Ni-zozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija) in šest držav članic, ki niso v območju evra (Bolgarija, Danska, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska). Veljati je začela 1. januarja 2013.
Evropska komisija
Svet
Evropski parlament
Evropski svet
Euroskupina
predstavi letni pregled rasti
razpravlja o letnem pregledu rasti
razpravlja o letnem pregledu rasti
Evropski semester – usklajevanje proračunskih in ekonomskih politik držav članic od januarja do junija
Države članicepredstavijo proračunske
načrte in ekonomske politike
določi ekonomske prednostne naloge
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 17
Evropski fiskalni odborOktobra 2015 je Komisija sprejela sklep o vzpostavitvi Evropskega fiskalnega odbo-ra, ki bo Komisiji zagotavljal mnenja in ocene o splošni usmeritvi fiskalne politike v območju evra. Ta neodvisni odbor sestavlja pet mednarodnih strokovnjakov, katerih delo se odraža v delu Komisije na področju nadzora in izvajanja Pakta za stabilnost in rast.
Usklajevanje ekonomskih politik: evropski semesterEvropski semester je cikel usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik v okviru EU. Države članice dobijo smernice in priporočila, ki jih upoštevajo pri pripravi svojih pro-računskih načrtov.
sprejme priporočila za
posamezne države
odobri priporočila za posamezne
države
predlaga priporočila za
posamezne države
doseže dogovor o priporočilih za
posamezne države
objavi mnenja o predlogih proračunov držav članic
območja evra
razpravlja o predlogih proračunov držav članic območja evra
Evropski semester – usklajevanje proračunskih in ekonomskih politik držav članic od januarja do junija
sprejmejo proračune
predstavijo predloge proračunov (samo za območje evra)
© Evropska unija, 2017
18 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
Proces zajema šestmesečno obdobje od začetka vsakega leta, po čemer je dobil tudi ime – „semester“. Med evropskim semestrom države članice uskladijo svoje proračun-ske in ekonomske politike s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Njegovi cilji so torej:
• zagotavljanje zdravih javnih financ,• spodbujanje gospodarske rasti,• preprečevanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v EU.
Evropski semester se začne novembra, ko Komisija objavi letni pregled rasti. Ta vse-buje analizo gospodarskega stanja v EU in opredelitev splošnih prednostnih nalog ekonomske politike v naslednjem letu, vključno s fiskalnimi politikami in reformami, potrebnimi za stabilnost in rast.
Države članice januarja in februarja o teh prednostnih nalogah razpravljajo v Svetu s partnerji iz EU.
V istem obdobju Evropski parlament razpravlja o pregledu rasti in objavi mnenje o smernicah za zaposlovanje iz omenjenega pregleda.
Voditelji EU na podlagi teh razprav na pomladanskem zasedanju Evropskega sveta v marcu določijo usmeritve politik za zadevno leto.
Države članice nato na podlagi teh smernic na kratko predstavijo, kako bodo usme-ritve izvajale v svojih proračunih in ekonomskih politikah. Aprila predstavijo srednje-ročne proračunske načrte (članice območja evra programe za stabilnost, države, ki niso v območju evra, pa načrte za konvergenco) in gospodarske načrte (reformne programe).
Meseca maja Komisija za vsako državo EU predlaga konkretna priporočila, imenovana priporočila za posamezne države, ki so priporočila o politikah, posebej prilagojena posamezni državi članici.
Junija Svet razpravlja o priporočilih za posamezne države in o njih doseže dogovor. Na junijskem zasedanju Evropskega sveta jih nato odobri, na julijski seji Sveta pa naposled sprejme.
Šestmesečno obdobje, ki sledi, se včasih imenuje „nacionalni semester“. Takrat države članice ob upoštevanju priporočil za posamezne države dokončno oblikujejo prora-čune za naslednje leto. Države članice območja evra morajo predloge proračunov do sredine oktobra predložiti Komisiji. O njih razpravlja Euroskupina na podlagi ocene Komisije.
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 19
Države članice ob upoštevanju te ocene do konca leta sprejmejo nacionalne prora-čune, Komisija pa z objavo letnega pregleda rasti za prihodnje leto, v katerem upo-števa, koliko so države članice sledile priporočilom, začne naslednji cikel evropskega semestra.
Preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežijDa bi preprečili gospodarska neravnotežja v posameznih državah in celotni EU, je bil vzpostavljen sistem zgodnjega opozarjanja na makroekonomska neravnotežja. V državah članicah se na podlagi vrste kazalnikov, vključno s stopnjo brezposelno-sti, stroški dela, razliko med uvozom in izvozom ter gibanjem cen stanovanj, preverja obstoj morebitnih neravnotežij, da bi razumeli postopni razvoj gospodarstev.
Mehanizem se sproži, če vrednosti posameznih kazalnikov presežejo dogovorjene pragove. Komisija pripravi letno oceno in vnaprej opredeli morebitne težave. Na pod-lagi te ocene predlaga priporočila za posamezne države članice, ki se običajno vklju-čijo v proces evropskega semestra.
Če država članica območja evra ne izpolnjuje priporočil redno, se lahko proti njej uve-dejo sankcije.
Nacionalni odbori za produktivnostSvet je državam območja evra zaradi spremljanja njihove uspešnosti z vidika pro-duktivnosti in konkurenčnosti priporočil ustanovitev nacionalnih odborov za produktivnost. Ti neodvisni organi bodo analizirali razvoj in izzive politik na področju produktivnosti in konkurenčnosti. S svojimi analizami naj bi prispevali k izboljšanju sposobnosti za privabljanje naložb in obravnavi dejavnikov, ki lahko vplivajo na cene ter kakovost blaga in storitev, ter podpirali usklajevanje in izmenjavo najboljših praks med državami območja evra.
Letna poročila bi se lahko uporabljala v okviru evropskega semestra. K ustanovitvi podobnih organov so pozvane tudi druge države članice EU. Nacionalni odbori za produktivnost naj bi začeli delovati do začetka leta 2018.
Spodbujanje rastiZaradi gospodarske krize so se mnoge države EU znašle v recesiji. Rast je močno upadla, brezposelnost se je povečala, konkurenčnost pa zmanjšala. EU poleg zdravih javnih financ ter izboljšanja ureditve in nadzora finančnega sektorja potrebuje tudi dinamično strategijo rasti.
V strategiji EU za delovna mesta in rast Evropa 2020 je določena vrsta prednostnih nalog za okrepitev pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva. Opre-deljeni so skupni cilji na področju zaposlovanja, izobraževanja, raziskav in inovacij,
20 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
socialne vključenosti in zmanjševanja revščine ter podnebja in energije. Spremljanje napredka držav članic pri doseganju teh ciljev je del evropskega semestra. Glavni pre-dnostni nalogi strategije Evropa 2020 sta trenutno vzpostavitev enotnega digitalnega trga in vzpostavitev notranjega energijskega trga.
Eden od poglavitnih razlogov za zaskrbljenost je veliko število brezposelnih mladih v Evropi. V ta namen bo v okviru pobude za zaposlovanje mladih 8 milijard evrov namenjenih ustvarjanju delovnih mest za mlade.
Namen uvedbe naložbenega načrta za Evropo je bil pomagati pri ponovni vzposta-vitvi kreditnih tokov v gospodarstvu. Za podporo ekonomsko upravičenih naložbenih projektov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče financirati, se tako uporabijo sredstva iz prora-čuna EU in sredstva Evropske investicijske banke. To pogosto velja za mala in srednja podjetja. Dodatna sredstva EU hkrati delujejo kot nekakšen katalizator za mobilizacijo zasebnih virov financiranja za takšne projekte. Poleg sredstev se prek te pobude zago-tavlja tudi tehnična pomoč za naložbene projekte, obenem pa se poskuša ugotoviti, kako bi bilo mogoče odpraviti določena ozka grla, ki ovirajo naložbe.
V okviru sistema jamstva za mlade morajo vsi mladi do 25. leta starosti v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, prejeti kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. © goodluz – Fotolia.com
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 21
Evropska investicijska banka je podprla že številne projekte: med drugim je prispevala sredstva za obnovo avtoceste med Vilno in Uteno v Litvi, za novozgrajene najem-niške socialne in cenovno dostopne stanovanjske enote v Londonu v Angliji ter za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov v treh italijanskih regijah (Sardiniji, Siciliji in Apuliji). Banka podpira tudi mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in mikropodjetnike.
Evropska investicijska banka podpira ustanavljanje malih in srednjih podjetij, kakršno je podjetje, specializirano za inovativno medicinsko diagnostiko. To je denimo razvilo postopek, s katerim lahko zdravniki v nekaj minutah dobijo rezultate krvnih preiskav iz ene same kapljice krvi, neposredno na kraju oskrbe. © Evropska investicijska banka, 2017
22 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
2. FINANČNA STABILNOST – VZPOSTAVITEV BANČNE UNIJE
Finančni nadzorMed krizo so se razkrile resne hibe v finančnem sektorju. Potrebno je bilo posredova-nje vlad, da bi preprečile propad več bank.
Da bi v prihodnje preprečili podobne situacije ter izboljšali usklajevanje nadzora finančnega sektorja med državami članicami, je EU ustanovila nove organe za nadzor finančnih institucij:
• Evropski bančni organ (EBA), ki je pristojen za bančni sektor in ima sedež v londonskem Cityju,
• Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ki je pristojen za zavarovalne in pokojninske sheme ter ima sedež v Frankfurtu na Majni,
• Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki je odgovoren za delovanje finančnih trgov in ima sedež v Parizu,
• Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ki izvaja splošni makroekonomski nadzor nad finančnim sistemom kot celoto, gosti in podpira pa ga Evropska centralna banka.
Enotni pravilnikDa bi zmanjšali tveganje, ki ga banke v težavah pomenijo za gospodarstvo in davko-plačevalce, je bil uveden nov pravilnik. Sledi seznam nekaterih njegovih najpomemb-nejših elementov:
• niz pravil o kapitalskih zahtevah, s katerimi se zagotavlja, da imajo banke dovolj sredstev, da lahko kadar koli pokrijejo morebitne izgube;
• harmonizirani sistemi jamstva za vloge, s katerimi se jamči za vloge državljanov v višini do 100 000 evrov in ki jih financirajo banke;
• jasna pravila za obravnavanje bank v težavah, s katerimi se zagotavlja, da se postopek sanacije in reševanja začne zgodaj oziroma kakor hitro nadzorni organ ugotovi, da obstaja nevarnost, da banka ne bo več sposobna poslovati. Na ta način bo stroške propadov bank kril finančni sektor in ne davkoplačevalci.
Ta pravila se uporabljajo za vse države članice EU, saj so del zakonodaje o notranjem trgu. Območje evra pa gre še korak dlje – k vzpostavitvi bančne unije z enotnim nad-zornim organom in enotnim mehanizmom za reševanje. Bančni uniji se lahko, če želi-jo, pridružijo tudi države članice, ki niso v območju evra.
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 23
Skupni nadzor nad bankamiV okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) je odgovornost za nadzor nad ban-kami v območju evra prešla z nacionalnih organov na ECB.
ECB in nacionalni nadzorni organi skupaj nadzorujejo banke v območju evra, pa tudi v sodelujočih državah, ki niso v območju evra. Tako sta zagotovljena bolj usklajen nad-zor nad bančnim sektorjem in hitro ukrepanje ob ugotovitvi pomanjkljivosti.
Največje banke, ki lahko zaradi njihove velikosti, zaradi pomena za gospodarstvo države članice, ki sodeluje v bančni uniji, ali Unije kot celote in zaradi pomena njihovih čezmejnih dejavnosti ogrozijo celotni finančni sistem, so pod neposrednim nadzo-rom Evropske centralne banke, medtem ko nacionalni nadzorni organi še naprej nad-zorujejo manjše banke, pri čemer tesno sodelujejo z ECB.
SISTEMI JAMSTVA ZA VLOGE
SANACIJA IN REŠEVANJE
BANK V TEŽAVAH
KAPITALSKE ZAHTEVE ZA
BANKE
ENOTNI PRAVILNIK
VELJA ZA VSE DRŽAVE ČLANICE EU
© Ev
rops
ka un
ija, 2
017
ENOTNI MEHANIZEM NADZORA
NEPOSREDNI NADZOR POSREDNI NADZOR
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
ECB nadzoruje v sodelovanju z
nacionalnimi organi
Nacionalni organi nadzorujejo v
sodelovanju z ECB
VELIKE BANKE129 pomembnih bank
DRUGE BANKEPribližno 3 500 manj pomembnih bank
© Ev
rops
ka un
ija, 2
017
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 25
Mehanizem za reševanje bankEnotni mehanizem za reševanje (EMR) ureja reševanje bank, ki niso več sposobne poslovati. Sestavljata ga enotni odbor za reševanje (SRB) in enotni sklad za reševanje (SRF).
Prestrukturiranje in reševanje bank je tako z nacionalne ravni prešlo na raven EU. Če bi obstajala nevarnost, da banka iz območja evra ne bo več sposobna poslovati, bo odgovornost za njeno reševanje prevzel enotni organ za reševanje.
Namesto da bi vsaka država imela svoj nacionalni sklad za reševanje, je bil ustanovljen enotni sklad za reševanje. Slednjega financira celotni bančni sektor v bančni uniji, uporablja pa se lahko za reševanje katere koli banke v njej.
Trenutno poteka razprava o evropskem sistemu jamstva za vloge. V skladu z načrtom bi v začetni fazi postopno uvedli pozavarovanje in sozavarovanje za nacionalne siste-me jamstva za vloge, na koncu pa bi prešli na skupni jamstveni sklad za vloge.
Odpornost kreditnih institucijTrenutno poteka delo v zvezi z drugim elementom strukture bančne unije, tj. odpornostjo kreditnih institucij. Njegov namen je preprečiti katastrofalne učinke za finančni sistem EU, ki bi jih povzročil propad velikih, med seboj povezanih kreditnih institucij. V skladu z novimi pravili bi bilo obvezno ločiti visoko tvegane dejavnosti banke od njene „osnovne“ dejavnosti, denimo sprejemanja vlog ali plačilnih storitev na drobno.
26 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
BANČNA UNIJA
VELJA ZA VSE DRŽAVE OBMOČJA EVRA, LAHKO
PA SE PRIDRUŽIJO TUDI DRŽAVE, KI NISO
V OBMOČJU EVRA
ENOTNI PRAVILNIKVelja za vse
države članice EU
ENOTNI MEHANIZEM NADZORA
Okrepljen nadzor bančnega sektorja
območja evra zaradi odkrivanja pomanjkljivosti in
sprejemanja ukrepov za njihovo odpravo
ENOTNI MEHANIZEM ZA REŠEVANJE
Zagotavlja urejeno reševanje bank v težavah
z minimalnimi stroški za davkoplačevalce in realno gospodarstvo
© Ev
rops
ka un
ija, 2
017
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 27
3. MEHANIZMI ZA STABILNOST
Od leta 2010 imajo nekatere države območja evra težave s financiranjem dolgov. Nji-hove obrestne mere pri zadolževanju na finančnih trgih so postale previsoke, da bi lahko svoj skupni javni dolg ohranjale na vzdržni in sprejemljivi ravni.
Za hitro ponovno vzpostavitev stabilnosti v območju evra so bili zato oblikovani začasni mehanizmi.
Grčija, Irska in Portugalska so prejele pomoč iz začasnega svežnja za reševanje, med-tem ko so Španija, Ciper in (nedavno) Grčija prejeli pomoč iz evropskega mehanizma za stabilnost.
Začasne sheme je oktobra 2012 zamenjal stalni evropski mehanizem za stabilnost (EMS), ki je temelj evropskega požarnega zidu. EMS je mednarodna finančna insti-tucija, ki so jo ustanovile države območja evra, in glavni instrument za pomoč tem državam, če se znajdejo v finančnih težavah.
Največja posojilna zmožnost EMS je 500 milijard evrov. Posojila se financirajo z za-dolževanjem EMS na finančnih trgih. Za neposredno dokapitalizacijo bank se lahko uporabi največ 60 milijard evrov posojilne zmožnosti.
Posamezen obrok posojila se državi, ki se ji daje pomoč, izplača le, če izpolni pred-hodno dogovorjene pogoje za ponovno vzpostavitev vzdržnih javnih financ in re-formo gospodarstva. Izpolnjevanje pogojev spremljata Evropska komisija in Evropska centralna banka. Kadar koli je to mogoče, je udeležen tudi Mednarodni denarni sklad.
Članice EMS, ki ima sedež v Luxembourgu, so vse države članice območja evra.
Pogoji za pomočFinančna pomoč vselej temelji na strogih pogojih, o katerih se dogovorijo posojilo-dajalci in država posojilojemalka. Država se mora zavezati določenim ciljem, ki se lahko nanašajo na fiskalno prilagoditev (učinkovitejše pobiranje davkov, zagotovitev večje vzdržnosti javnih izdatkov, reforma javne uprave, privatizacija javnih služb oziro-ma družb, prodaja državnega premoženja), prestrukturiranje bančnega sektorja (do-kapitalizacija, zaostritev ureditve in nadzora, reševanje solventnih bank in zapiranje bank, ki izgubijo sposobnost poslovanja) ali reformo trga dela. Z izpolnjevanjem teh pogojev bo država, ki prejema pomoč, laže izvedla reforme gospodarstva ter se vrnila na pot stabilne in trajne rasti in vzdržnih javnih financ.
28 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
Spremljanje izpolnjevanja pogojevEvropska komisija, Evropska centralna banka ter (po potrebi) evropski mehanizem za stabilnost in Mednarodni denarni sklad redno preverjajo, ali se dogovorjeni po-goji spoštujejo. Ugodna ocena je pogoj za izplačilo posameznega obroka finančne pomoči.
Prvi pozitivni rezultati so že vidni. Irska je svoj program uspešno zaključila decem-bra 2013 in ponovno pridobila dostop do finančnih trgov. Španija je iz programa za finančni sektor izstopila januarja 2014, potem ko je temeljito prestrukturirala svoje banke. Portugalska je iz programa za ekonomsko prilagoditev, ki je vključeval pro-gram reform za oživitev gospodarske rasti, izstopila junija 2014. Ciper je iz programa za ekonomsko prilagoditev izstopil marca 2016, potem ko je okrepil stabilnost finančne-ga sektorja in izboljšal javne finance. Gospodarska rast in zaposlovanje se povečujeta tudi v Grčiji, ki je edina država, v kateri program še poteka.
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 29
ČASOVNICA – KONSOLIDACIJA EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE
2009jesen: Grčija objavi javnofinančni primanjkljaj v višini 12,7 % BDP in dolg
v višini 113 % BDP.
201011. februar: Voditelji EU so pripravljeni ukrepati zaradi grškega dolga, kar
potrdijo na pomladanskem zasedanju Evropskega sveta v marcu. Vse večja zaskrbljenost nad stopnjami zadolženosti na Portugalskem, Irskem in v Španiji. Vrednost evra pade.
23. april: Grčija zaprosi za finančno pomoč.
2. maj: Voditelji držav območja evra in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) se dogovorijo o svežnju pomoči za Grčijo. Obrestne mere za posojila Portugalski, Irski in Španiji se dramatično zvišajo. Vrednost evra vztrajno pada.
9. maj: Ministri v Svetu Ecofin odobrijo evropski sveženj pomoči v vrednosti 500 milijard evrov, ki vključuje evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM).
18. maj: Grčija prejme prvi obrok posojila.
17. junij: Voditelji EU sprejmejo strategijo za delovna mesta in rast – Evropa 2020 – ter evropski semester.
12. september: Bančni nadzorniki se dogovorijo za strožja pravila glede kapitala za bančni sektor.
19. oktober: Svet Ecofin sprejme strožja pravila za hedge sklade.
21. november: Irska zaprosi za finančno pomoč.
30 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
20111. januar: Estonija se pridruži območju evra.
januar: Delovati začnejo trije nadzorni organi, pristojni za banke, borze oziroma zavarovalnice. Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) začne izvajati makroekonomski nadzor nad finančnim sistemom kot celoto. Začne se prvi evropski semester, ki zajema načrtovanje proračunov držav za leto 2012.
12. januar: Irska prejme prvi obrok posojila.
24. in 25. marec: Voditelji EU se dogovorijo za ustanovitev evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in sklenitev pogodbe o fiskalnem paktu.
7. april: Portugalska zaprosi za finančno pomoč.
junij: Portugalska prejme prvi obrok posojila.
26. oktober: Na zasedanju Evropskega sveta sklenejo, da morajo banke povečati temeljni kapital.
13. december: Veljati začne t. i. „šesterček“ s področja ekonomskega in fiskalnega usklajevanja ter upravljanja v EU.
20122. februar: Voditelji držav območja evra podpišejo Pogodbo o ustanovitvi
evropskega mehanizma za stabilnost, s čimer v državah, ki so v finančnih težavah, uvedejo reševalne mehanizme.
1. in 2. marec: 25 voditeljev EU podpiše pogodbo o fiskalnem paktu (Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v EMU, PSUU).
25. junij: Španija zaprosi za finančno pomoč.
6. september: ECB napove nov program za nakup obveznic, ki jih izdajo članice območja evra, ki prejemajo finančno pomoč iz mehanizmov območja evra za stabilnost.
8. oktober: Začetek EMS. Njegovim članicam bo zagotavljal finančno pomoč in tako zavaroval njihovo finančno stabilnost.
23. november: Ciper zaprosi za finančno pomoč.
11. december: Španija prejme prvi obrok posojila.
Oktober 2017 | SL | EkONOMSka iN MONETarNa UNija 31
20131. januar: Veljati začne fiskalni pakt, ki 25 njegovih podpisnic zaveže
implementaciji pravil v zvezi s proračunom/dolgom v njihovo zakonodajo.
13. maj: Ciper prejme prvi obrok posojila.
30. maj: Veljati začne t. i. „dvojček“, s katerim se v območju evra okrepita proračunska disciplina in ekonomski nadzor.
3. november: Veljati začne uredba o enotnem mehanizmu nadzora (EMN), s katero se na ECB prenesejo nova pooblastila za nadzor nad bankami v območju evra.
20141. januar: Latvija se pridruži območju evra.
Veljati začne sveženj o kapitalskih zahtevah za banke.
15. april: Dokončno je oblikovan politični dogovor o enotnem mehanizmu za reševanje (EMR), ki je namenjen urejenemu reševanju bank v težavah brez zatekanja k denarju davkoplačevalcev.
4. november: EMN začne delovati v celoti.
20151. januar: Litva se pridruži območju evra.
Veljati začne del EMR: ustanovljen je denimo nov enotni odbor za reševanje (SRB).
18. marec: Španija del posojila še pred rokom vrne v EMS.
25. junij: Svet sprejme uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI).
30. junij: Izteče se program EFSF za Grčijo.
2. julij: Ciper prejme obrok iz EMS.
3. julij: Rok za implementacijo sistema jamstva za vloge v državno zakonodajo.
8. julij: Grčija zaprosi za dodatno pomoč iz EMS.
17. julij: Svet sprejme dogovor o kratkoročnem premostitvenem posojilu Grčiji iz EFSM.
14. avgust: Euroskupina se dogovori o tretjem programu pomoči za Grčijo.
1. november: Sklep Komisije o vzpostavitvi Evropskega fiskalnega odbora.
32 EkONOMSka iN MONETarNa UNija | SL | Oktober 2017
20161. januar: Z ustanovitvijo enotnega sklada za reševanje (SRF) začne EMR
delovati v celoti.
17. junij: Svet sprejme sklepe o načrtu za dokončanje bančne unije.
Politični dogovor o ustanovitvi nacionalnih odborov za produktivnost.
19. oktober: Delovati začne Evropski fiskalni odbor.
KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE
Brezplačne publikacije:• en izvod:
na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi:
pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm), pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm), pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).
(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).
Publikacije, ki so naprodaj:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).
Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 61 11www.consilium.europa.eu
Print PDFISBN 978-92-824-6088-7 ISBN 978-92-824-6076-4doi:10.2860/367500 doi:10.2860/861256QC-04-17-545-SL-C QC-04-17-545-SL-N
