NEDELJA, 21. VIII. *16Leto X št. 455Glasilo župnije svetegaJaneza Krstnika na Suhi

Ecce, Agnus Dei! (Jn 1,29) Glejte, Jagnje Božje!

21. NEDELJA MED LETOM

21. 8.NEDELJA

21. NEDELJA MED LETOM

Pij X., papež

700

900

1400

Amalija in Anton Rosič, obl.Za župljane in dobrotnikePopoldanska pobožnost

22. 8.Ponedeljek Devica Marija Kraljica 730 Marinka Eržen, obl.

23. 8.Torek Roza iz Lime, devica 730 Ivanka Starman in Terezija Vavpotič

24. 8.Sreda Jernej, apostol 1900 Ljudmila Tavčar

Za zdravje in po namenu

25. 8.Četrtek Patricija, devica 1900 Melhior in Ludvik Bobnar

Avgust Horvat in Alenka Purgar

26. 8.Petek Hadrijan, mučenec

1830

1900Češčenje svetega rešnjega Telesa

Jože Logonder, obl.Marija Ferko, obl.

27. 8.Sobota Monika, mati sv. Avguština 1400

1900Poročna maša

Ljudmila Hostnik, obl.

28. 8.NEDELJA

22. NEDELJA MED LETOM

Avguštin, škof in c. u.

700

900

1400

Za župljane in dobrotnikePavla Triler, obl.

Štefanija Dolenec, obl.Popoldanska pobožnost

29. 8.Ponedeljek Mučeništvo Janeza Krstnika 700 Franc in Marija Brelih, obl.

30. 8.Torek Feliks, mučenec 1900 Janez Oman

Drago Juričan

31. 8.Sreda Jožef in Nikodem, sp. moža 1900 Angela (obl.) in Janez Brezovar

1. 9.Četrtek Brezjanska Mati Božja 1900 Janez Zakotnik

2. 9.Petek Ingrid, redovnica

1830

1900Češčenje svetega rešnjega Telesa

+++ ErbežnikAna Goličič, 30. dan

3. 9.Sobota Gregor Veliki, pp. in c. u. 730

1900Za nove d. p. in svetost vseh poklicanih

Frančiška in Pavel Oblak

4. 9.NEDELJA

23. NEDELJA MED LETOM

700

830

1000

1400

Za župljane in dobrotnikeZa zdravje

Albin in Štefka Hafner, obl.Popoldanska pobožnost

prvi petek

prva sobota

Maš

ne n

amen

e, ki

so v

pisa

ni k

ot d

rugi

, bo

opra

vil T

omaž

Mav

rič

JEZUS JE ODREŠENIK VSEH LJUDILk 13,22-30 In hodil je po mestih in vaseh in učil, in se napotil v Jeruzalem. Rekel pa mu je nekdo: »Gospod, ali je teh, ki se bodo rešili, malo?« On jim je rekel: »Prizadevajte si, da stopite skozi ozka vrata; zakaj, povem vam, mnogi bodo želeli vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl in boste postajali zunaj in začeli trkati na vrata, govoreč: ‚Gospod, odpri nam‘, vam bo odgovoril: ‚Ne poznam vas, od kod ste.‘ Tedaj boste začeli govoriti: ‚Vpričo tebe smo jedli in pili in po naših ulicah si učil.‘ In poreče vam: ‚Ne vem, od kod ste; proč od mene vsi, ki ste delali krivico.‘ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama in Izaka in Jakoba in vse preroke v božjem kraljestvu, sebe pa izgnane venkaj. In prišli bodo od vzhoda in zahoda in severa in juga in bodo sedli za mizo v božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«

O Gospod, močna je tvoja ljubezen do nas in tvoja zvestoba traja na veke. (Ps 116, 2)

Današnje nedeljsko bogoslužje prikazuje odrešenje v njegovi vesoljni razsežnosti. Prvo berilo (Iz 66,18-21) podaja eno od najveličastnejših napovedi, kako so vsi narodi poklicani k veri. »Prišel bom, da zberem vse narode in jezike - govori Gospod -. Prišli bodo in videli moje veličastvo« (v. 18). Kakor je ločitev ljudi znamenje greha, tako je njih zedinjenje znamenje Božjega odrešilnega dela in Božje ljubezni do vseh. Bog bo postal Izraelov ostanek, tiste, ki so mu ostali zvesti, v najbolj oddaljene kraje, da bodo oznanjali njegovo ime. Pogani se bodo ne le spreobrnili, ampak bodo pripel-jali v Jeruzalem razkropljene Jude kot »v

dar Gospodu« (v. 20). In izmed spreobrn-jenih poganov si bo Bog izbral duhovnikov. S tem je enkrat za vselej končana ločitev med Judi in drugimi narodi. To so preroki večkrat napo¬vedovali, a ljudje so jih malo razumeli. Šele Jezus bo uresničil Božji načrt; s svojim oznanjevanjem bo pripravil pot, in s krvjo, ki jo bo prelil na križu, bo zedinil narode.

Današnji evangelij na svoj podaja namreč Jezusovo učenje. Izzove ga vprašanje: »Gos-pod, ali je malo teh, ki se zveličajo?« (v. 23). Jezus obide vprašanje in pokaže na to, kar je bistveno: vsi se lahko zveličajo, kajti odrešenje se vsem ponuja; a kdor ga hoče doseči, mora pohiteti in se spreobrniti, preden bo prepozno. Jezus skuša prema-

OZN

AN

ILA

:

BRALCI BERIL: (zamenjavo poiščemo sami :)Sobota 1900 Nedelja 700 Nedelja 900 Nedelja 1000 DATUMMateja Kolar Gregor Šifrar Marin Klarič 28. VIII. 2016Mateja Kolar Gašper Dagarin Domen Krvina Helena Potočnik 4. IX. 2016

21. NAVADNA NEDELJA: Ob 14. uri lepo vabljeni k molitvi in češčenju Boga navzočega med nami v skrivnosti svete evharistije. Da bi zaslutili kako neizmerno nas Bog ljubi, moramo priti k Njemu in biti z Njim. V petek lepo vabljeni pol ure pred sv. mašo k molitvi pred Najsvetejšim. Molili bomo za blagoslov na poteh novega veroučnega in šolskega leta. Vabljeni starši in otroci! 22. NAVADNA NEDELJA: Ob 14. uri lepo vabljeni k molitvi in prošnji za blagoslov! Darujmo ta čas Bogu in sem mu zahvalimo za vse lepe trenutke počitniških dni. V torek, 30. avgusta bo sv. maša izjemoma zvečer, ob 19. uri. Ne spreglejte spre-membe. Prvi petek in prva sobota sta v tem tednu. Povabljeni k zakramentom! V petek dopoldan bom obiskal bolne in starejše. Za obisk pri vas, me vedno lahko pokličete. Pred in med sveto mašo bo spovedoval eden od bratov kapucinov. Prva sobota nas vedno vabi k pobožnosti petih zaporednih prvih sobot, tako kot je Marija sama naročila. Obenem na ta dan molimo za nove duhovne poklice in svetost vseh poklicanih. K jutranji sv. maši lepo vabljeni mladi in družine. Še opozorilo glede prejemanja obhajila. Kdor med počitnicami in dopusti ni redno hodil k nedeljski sveti maši (je prijateljstvo z Bogom zanemaril), je nujno, preden znova pristopi k obhajilu, da obnovi prijateljstvo z Bogom v zakramentu svete spovedi. In še vabilo :) V soboto, 10. septembra, bomo iz našega kraja poromali peš na Brezje, k Mariji Pomagaj. Vsi lepo vabljeni! Ob 5. uri zjutraj bomo v naši cerkvi prejeli romarski blagoslov, nato pa se peš podali proti Brezjam. Ob 12. uri bo na Brezjah romarska maša . Kdor ne zmore peš, lahko pride na Brezje tudi s kolesi ali avtomobili. Povabljeni mladi, družine in vsi župljani, da se izročimo po Mariji v Božje varstvo.Zaradi lažjega organiziranja prevoza nazaj domov prosimo, da se zadaj ob izhodu napišete na list in s tem potrdite svojo udeležbo. Prihodnjo nedeljo, 23. med letom, bo pri vseh nedeljskih mašah nabirka za Zavod svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Bog povrni v njihovem imenu!

ROMANJE NA PTUJSKO GORO- Sobota 17.9. 2016Ni veliko božjepotnih cerkva v Evropi, v katerih bi Marija tako na široko razprostirala svoj

milostni plašč, obenem pa kraljevala v tako veličastnem svetišču, da ga mnogi upravičeno imenujejo visoka pesem gotike.

Odhod ob 7.uri iz Suhe, mimo Ljubljane, Celja, do Slovenske Bistrice, vmes postanek za jutranjo kavo. Pot nadaljujemo do Kidričevega in do Ptujske Gore. Najstarejše znano ime za Ptujsko Goro se je ohranilo v latinščini, Mons gratiarum (Gora milosti), ki je nastal na pod-lagi slovenskega poimenovanja Gora. Čeprav o nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori obstaja vrsta legend, njene začetke povezujemo z zaobljubo tedanjih najpomembnejših pred-stavnikov štajerskega plemstva, ki so se po težkem porazu krščanske vojske proti Turkom pri Nikopolju v Bolgariji leta 1396 vrnili živi domov. Eden glavnih pobudnikov gradnje je bil Ulrik IV. iz družine Walsee, pri nastanku pa se je izkazal tudi grof Herman II. Celjski. Tu bomo imeli sveto mašo, nato se bomo malo zadržali v cerkvi in ob cerkvi.

Nato se zapeljemo do Slovenskih Konjic, kjer nas bo čakalo kosilo. Po kosilu pa se bomo še sprehodili čez reko Dravinjo, do cerkve sv. Jurija in dvorca Trebnik, povratek na Suho v večernih urah. Cena romanja 28 eur.

Akontacija ob prijavi (v župnišču ali zakris-tiji) 15 €.

gati ozkosrčno judovsko miselnost in trdi, da, ko pride dan končnega obračuna, ne bo nič pomagalo ne dejstvo, da pripadaš izvoljenemu ljudstvu, ne okoliščina, da sta se z Jezusom dobro poznala. Zato bodo za-man govorili: »Vpričo tebe smo jedli in pili in po naših ulicah si učil« (v. 26). Če s temi prednostmi ni združena vera z dobrimi deli, bodo tudi Izraelovi sinovi izključeni iz Božjega kraljestva. »In prišli bodo od vzhoda in zahoda in severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, kateri bodo prvi, in so prvi, kat-eri bodo zadnji«. Čeprav so bili Judje prvi poklicani k zveličanju, a če se ne spreobrnejo in ne sprejmejo Kristusa, bodo na njihovo mesto stopili drugi narodi, ki so bili zad-nji poklicani. Podobno moramo reči tudi o novem Božjem ljudstvu: zgolj prednost, da kdo pripada k Cerkvi, ne vodi k zveličanju, če se kristjan v celoti ne drži Kristusa in nje-govega evangelija. In vrhu tega se verniki ne smejo zapreti v svojem prednostnem položaju, marveč jim prav ta nalaga dolžnost

zavzemati se za vse brate, da jih potegnejo k veri. Pred Bogom ne veljajo prednosti, ampak velja ponižnost, ki izključuje vsako domišljavost, velja ljubezen, ki odpira srca, da iščejo blaginjo drugih, velja duh odpove-di, ki daje pogum vstopiti »skozi ozka vrata« (v. 24) in premaguje vsako obliko sebičnosti.

Na tem mestu poseže vmes drugo ber-ilo (Heb 12,5-7.11-13). Apostol goreče priporoča, naj kristjani radi sprejemajo nase vsakdanje življenjske boje. Bog preskuša svoje otroke s težavami in trpljenjem, ker želi, da bi se popravili, očistili in »postali deležni njegove svetosti« (v. 10). Res je, da »se nobeno strahovanje takrat, ko se vrši, ne zdi veselo, ampak bridko; pozneje pa daje ... miru polni sad pravičnosti« (v. 11), se reče, kreposti in večjega združenja z Bogom. Bog je oče, ki kaznuje in preizkuša samo v večjo duhovno korist: »Kogar Gospod ljubi, ga strahuje, in tepe vsakega sina, katerega spre-jme« (v. 6). Sprejeti preizkušnje se pravi sto-piti »skozi ozka vrata«, ki jih omenja Jezus.