DUEVNO ZDRAVJE
NA DELOVNEM MESTU
DUEVNO ZDRAVJE NA DELOVNEM MESTU
Avtorice: Maja Bajt, Helena Jeriek Klanek, Karmen Britovek
Del besedila v 2. poglavju je prispevala Jasmina Krajnc.
Oblikovanje: Andreja Fri
Lektura: Nua Mastnak
Izdajatelj: Nacionalni intitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana
Elektronski vir.
Spletni naslov: http://www.nijz.si/
Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2015
Prironik je nastal v okviru projekta Znanje za zdravje delavcev (NIJZ, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Obalna
sindikalna organizacija, Intitut za produktivnost)
Projekt Znanje za zdravje delavcev je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na
delovnem mestu v 2015 in 2016 finanno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zaita dokumenta
2015 NIJZ
Vse pravice pridrane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakrenkoli nain in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez
pisnega dovoljenja avtorja. Kritve se sankcionirajo v skladu z avtorsko, pravno in kazensko zakonodajo.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
616.89-008.1-057.11(035)(0.034.2)
331.442(035)(0.034.2)
DUEVNO zdravje na delovnem mestu [Elektronski vir] / [avtorice Maja Bajt ... et al.]. - El. knjiga.
Ljubljana : Nacionalni intitut za javno zdravje, 2015
Nain dostopa (URL): http://www.nijz.si/
ISBN 978-961-6911-83-2 (pdf)
1. Bajt, Maja, 1980-
282708224
http://www.nijz.si/
DUEVNO ZDRAVJE
NA DELOVNEM MESTU
PREDGOVOR
Zdravje je najpomembneja vrednota v drubi, in zdravi prebivalci so njen najveji kapital. A zdravje ni
samo telesno, ampak tudi duevno in pomeni tudi socialno blagostanje. Kako se poutimo, kako se
spoprijemamo s stresom v vsakdanjem ivljenju, kako uresniujemo svoje zmonosti in prispevamo k
okolju, v katerem delamo in ivimo, je le nekaj elementov duevnega zdravja. Raziskave kaejo, da
motnjo v duevnem zdravju v doloenem obdobju v ivljenju izkusi najmanj vsak etrti prebivalec, kar
pomeni, da se s tem problemom bolj ali manj sreujemo vsi in je del naega vsakdanjega ivljenja.
Kljub temu pa e vedno laje spregovorimo s prijatelji ali sodelavci o npr. sladkorni bolezni ali boleini
v kriu kot pa o duevni motnji. eprav se stanje v zadnjih desetletjih e pomembno izboljuje, pa se
duevnih motenj, e zlasti duevnih bolezni, e vedno drijo stereotipi in stigma. e vedno se prepogosto
razmilja, da morajo ostati teave v duevnem zdravju skrite za tirimi stenami, da se moramo duevne
bolezni sramovati in da si ne zaslui toliko soustvovanja in pozornosti, kot si jih fizine bolezni.
Pomeni tudi, da veliko ljudi duevnih motenj in bolezni e vedno ne razume, zato tudi ne vedo, na
kaken nain takim osebam lahko pomagajo. S takimi problemi se prav gotovo sreujejo tudi zaposleni
in delodajalci. Delovni proces je pomemben varovalni dejavnik dobrega duevnega zdravja, saj
zaposleni doivljajo pozitiven obutek vkljuenosti in koristnosti, kreativnosti, potrditve v delu, podpore
sodelavcev. Po drugi strani pa se na delovnem mestu lahko pojavljajo monotone delovne naloge brez
vsebine, prezahtevne naloge, preve dela ali pa strah za izgubo slube, kar vse lahko vodi v stres na
delovnem mestu. Za posledicami psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu trpi ve kot etrtina
zaposlenih v Evropski uniji. V tevilnih dravah lanicah Evropske unije se poveuje izostajanje z dela
zaradi teav z duevnim zdravjem. Poleg izostajanja z dela so posledice duevnih motenj tudi manja
delovna storilnost, manja motivacija in veja fluktuacija. Delodajalci so zakonsko zavezani upravljati
vse vrste tveganj, povezanih z varnostjo in zdravjem delavcev, vkljuno s tveganji za njihovo duevno
zdravje. Vendar pa je promocija duevnega zdravja kljuna, saj vlaganje v duevno zdravje in dobro
poutje delavcev prinaa koristi tako organizacijam kot zaposlenim.
Prironik daje uvid v posamezne duevne motnje in duevne bolezni, predvsem pa nakazuje izhodia
za prepreevanje in obvladovanje stresa in depresije, ki sta najpogosteji motnji. Dragoceni so vaje in
vpraalniki, ki bralcu pomagajo razumeti poutje in raven stresa ter ga seznanijo z razlinimi
tehnikami sproanja, ujenosti, reevanja problemov, vse z namenom krepitve dobrega poutja in
reevanja stisk na delovnem mestu in ire.
Prironik je namenjen delodajalcem in zaposlenim, saj je za doseganje uspeha kljuno sodelovanje
obojih. Prav tako pa je treba promocijo duevnega zdravja vkljuiti v celosten pristop k poveevanju in
spodbujanju varnosti in zdravja ter dobrega poutja zaposlenih na delu. Ta prironik je lahko pri tem v
pomo.
Ada Hoevar Grom, predstojnica Centra za razvoj in preuevanje zdravja, NIJZ
VSEBINA
1.0 DUEVNO ZDRAVJE ................................................................................................................ 7
1.1 Kaj je duevno zdravje ........................................................................................................ 7
1.2 Kaj so duevne motnje, duevne bolezni ................................................................................ 8
1.3 Kaj vpliva na posameznikovo duevno zdravje ........................................................................ 9
1.4 Kratka predstavitev posameznih duevnih motenj ................................................................... 9
1.5 Prepreevanje duevnih motenj, uinkovito spoprijemanje z vsakodnevnimi teavami, skrb zase .. 12
1.6 Viri in literatura ................................................................................................................ 15
2.0 O STRESU ........................................................................................................................... 16
2.1 Spoznajmo stres ............................................................................................................... 16
2.2 Simptomi in znaki stresa .................................................................................................... 22
2.3 Stres na delovnem mestu .................................................................................................. 24
2.3.1 Nekaj podatkov o doivljanju stresa na delovnem mestu ................................................. 24
2.3.2 Simptomi in znaki stresa pri delu na ravni posameznika in organizacije ............................. 25
2.3.3 Vzroki za stres pri delu psihosocialni dejavniki tveganja ................................................ 26
2.3.4 Ravni delovanja na podroju zmanjevanja psihosocialnih dejavnikov tveganja .................. 27
2.3.5 Ukrepi za zmanjevanje psihosocialnih dejavnikov tveganja ............................................. 28
2.3.6 Koliina doivetega stresa glede na delovno mesto ......................................................... 32
2.3.7 Spoprijemanje s stresom na delovnem mestu, ukrepi delovne organizacije ........................ 33
2.3.8 Promocija pozitivnih psihosocialnih dejavnikov ............................................................... 35
2.4 Viri in literatura ................................................................................................................ 43
3.0 IZGORELOST IN DEPRESIJA .................................................................................................. 45
3.1 Izgorelost ........................................................................................................................ 45
3.1.1 Proces razvoja izgorelosti ............................................................................................ 47
3.1.2 Znaki in simptomi izgorelosti pri posamezniku ................................................................ 47
3.1.3 Znaki izgorelosti na ravni organizacije ........................................................................... 48
3.1.4 Prepreevanje izgorelosti v organizaciji.......................................................................... 48
3.1.5 Samopomo in preventiva pri izgorelosti ........................................................................ 49
3.1.6 Viri in literatura .......................................................................................................... 51
3.2 Depresija ......................................................................................................................... 52
3.2.1 Zakaj je pomembno odkrivati ogroenost za depresijo ..................................................... 52
3.2.2 Simptomi in znaki depresije ......................................................................................... 52
3.2.3 Depresija na delovnem mestu ...................................................................................... 53
3.2.4 Kaj vpliva na razvoj depresije ....................................................................................... 53
3.2.5 Zdravljenje depresije .................................................................................................. 53
3.2.6 Kako lahko pomagam sodelavcu s teavami v duevnem zdravju ...................................... 54
3.2.7 Podpora sodelavcu, ki ima teave v duevnem zdravju, ko se po dalji bolniki odsotnosti
vrne na delovno mesto (za vodstveni kader) .................................................................. 56
3.2.8 Viri in literatura ...............
