DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA PRENOSNI PLINOVOD R51C …arhiv.mm.gov.si/mop/javno/dpn_plinovod_kozarje... · 4 4.1. UVOD Postopek načrtovanja za izgradnjo prenosnega plinovoda R51C

Pobudnik:

Ministrstvo za gospodarstvo

Naročnik:

Geoplin plinovodi d.o.o.

Pripravljavec:

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor

Načrtovalec:

LUZ d.d.

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA PRENOSNI PLINOVOD

R51C Kozarje - Vevče

ANALIZA SMERNIC

_____________________________________________________________________

Ljubljana, maj 2011, dopolnitev julij 2015, dopolnitev september 2015

2

Pobudnik: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo Naročnik: Geoplin plinovodi d.o.o. Pripravljavec: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor Izdelovalec: Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Ljubljana

Naloga: DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT

ZA PRENOSNI PLINOVOD R51C KOZARJE - VEVČE

Št. naloge: 7105

Faza: Analiza smernic Predstavnica MOP DP: Barbara Bukovec, univ.dipl.inž.arh. Predstavnik naročnika: Primož Urbančič, univ.dipl.inž.str. Predstavnik MG: Cveto Kosec, univ.dipl.inž.el. Nosilec naloge: Marko Fatur, univ.dipl.inž.grad. Odg. vodja izdelave DPN: Karla Jankovič, univ.dipl.inž.kraj.arh. Sodelavci: Marko Fatur, univ.dipl.inž.grad. Helena Simončič, univ.dipl.inž.geod. Tjaša Remic, univ.dipl.inž.grad. Tomaž Blaž, univ.dipl.inž.grad. Ines Rot, univ.dipl.inž.arh. Janja Solomun, univ.dipl.inž.arh. Roman Pleško, abs.org.man. Matjaž Draksler, abs. vod.in.kom.inž. Direktor: Tadej Pfajfar, univ.dipl.inž.geod. Kraj in datum: Ljubljana, maj 2011, dopolnitev julij 2015, dopolnitev september

2015

3

Vsebina

4.1 UVOD

4.2. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO ZAPROŠENI ZA IZDAJO

MNENJ K PREDLOGU DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4.3. ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

4.4. USMERITVE ZA NAČRTOVANJE

4.5. POTREBNE DODATNE STROKOVNE PODLAGE

4.6. KOPIJE PODANIH SMERNIC

4.7. GRAFIČNA PRILOGA – problemska karta list 7

4

4.1. UVOD Postopek načrtovanja za izgradnjo prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevče se je začel s pobudo za začetek postopka izdelave državnih prostorskih načrtov za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče, ki ga je podal minister za gospodarstvo z dopisom št. 3601-2/2008/139 z dne 31.12.2009. Pobuda je utemeljena v: - Razvojnem načrtu prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 - 2018, ki ga je

potrdil Nadzorni svet podjetja in ministrstva za gospodarstvo (soglasje št. 360-110/2008-17 z dne 14.5.2009),

- Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki jo je 18. julija 2004 sprejel Državni zbor Republike Slovenije in je objavljena v Uradnem listu RS, št. 76/2004 ter velja od 20. julija 2004 dalje),

- Prostorskem redu Republike Slovenije, ki ga je Vlada Republike Slovenije dne 28. oktobra 2004 sprejela z Uredbo o prostorskem redu Slovenije,

- Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), ki jo je Državni zbor republike Slovenije na podlagi 13. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/2000-popr., 52/02-ZJA, 110/02-ZGO-1 in 50/03-odločba US) v zvezi s 109. členom in tretjim odstavkom 171. člena poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02) sprejel na seji dne 5. aprila 2004.

Pobuda je dokumentirana z gradivom: - Idejna zasnova prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevče (Geoplin plinovodi, d.o.o.,

september 2010). Na podlagi 29. člena ZPNačrt je Vlada Republike Slovenije na 90. redni seji dne 8.7.2010 pod

točko 25 sprejela Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju:

DPN) za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče. Skladno s 1. točko IV. poglavja je bil s sklepom seznanjen Svet osrednjeslovenske razvojne regije in z dopisom z dne 8. 7. 2010 pozvan, da poda razvojne potrebe. S strani pristojnega organa regije oziroma regionalne razvojne agencije morebitne razvojne potrebe niso bile podane. Pripravljavec državnega prostorskega načrta (MOP DzP) je na podlagi 30. člena ZPNačrt in v skladu s Sklepom o začetku priprave državnega prostorskega načrta dne 8.7.2010 z dopisom št. 35010-1/2010 z dne 21.10.2010 pozval nosilce urejanja prostora, da pred začetkom priprave državnega prostorskega načrta posredujejo smernice za njegovo pripravo. Ministrstvo za kulturo in JP Vodovod Kanalizacija sta v letu 2015 podala dodatne smernice. V nadaljevanju so predstavljene smernice in projektni pogoji nosilcev urejanja prostora k državnemu prostorskemu načrtu. Smernice in projektni pogoji so v analizi smiselno povzeti, originali so v arhivu (MOP DzP), kopije smernic pa so priložene v nadaljevanju.

5

4.2. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO ZAPROŠENI ZA IZDAJO

SMERNIC K PREDLOGU DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

NOSILEC UREJANJA PROSTORA

PREJETO NI

PREJETO Smernice Projektni

pogoji

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (350-121/2010/2 (15211-12))

25.11.2010

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Urad za civilno obrambo, Vojkova 55, 1000 Ljubljana (350-328/2010-7)

24.11.2010

Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (350-330/2010-2)

26.11.2010

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje cest Tržaška cesta 19, Ljubljana (37167-2750/2010-2)

8.11.2010

Slovenske železnice, d.o.o. Kolodvorska 11, Ljubljana (1.6.ZK-1238/10-SM/BM)

16.12.2010

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Kopitarjeva 5, 2000 Maribor

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (35001-734/2010)

21.1.2011

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo Savska cesta 3, 1000 Ljubljana (350-3/2010-296)

10.11.2010

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo Dunajska cesta 58, Ljubljana (350-33/2010/3)

15.3.2011

Ministrstvo za kulturo Maistrova 10, 1000 Ljubljana (35002-34/2010/5 in 35002-34/2014/17)

17.12.2010 10.9.2015

Zavod RS za varstvo narave Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (3-III-808/1-O-10/AŠ)

26.11.2010 26.11.2010

6

Zavod za ribištvo Slovenije Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana – Šmartno (420-239/2010/2)

14.12.2010

Zavod za gozdove Slovenije Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana (3407-374/2010)

30.11.2010 30.11.2010

DARS, d.d. Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana (351/D-85/10-PDPVO/VD-600)

25.11.2010

ELES, d.o.o. Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana (2199/532/ubi)

10.11.2010

Elektro Ljubljana, d.d. Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (3082/10-DM)

1.12.2010 1.12.2010

Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana (3505-24/2010-10)

23.12.2010

Mestna občina Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (3505-24/2010-9)

6.12.2010

Energetika Ljubljana, d.o.o. Verovškova 62, 1000 Ljubljana (3519RP0/JPE38382/01-3000-1-014410/21010) – oskrba s plinom

24.11.2010 24.11.2010

Energetika Ljubljana, d.o.o. Verovškova 62, 1000 Ljubljana (3529RDMS/JPE38381/01-3000-1-014409/2010) – daljinski sistem oskrbe s toploto

24.11.2010 24.11.2010

Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana (VO2101621MBB in 01-2000-I-47335/2015) - vodovod

6.12.2010 11.5.2015

6.12.2010

Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana (KA2101843MBB in 01-2000-I-47368/2015 ) - kanalizacija

6.12.2010 11.5.2015

6.12.2010

Občina Škofljica Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (3500-10/2010, dopolnitev smernic: 3500-10/2010)

22.11.2010, dopolnitev 13.12.2010

7


9.12.2010 9.12.2010

Snaga, d.o.o. Povšetova 6, 1000 Ljubljana (01-4000-I-147768/2015)

15.5.2015

Občina Dobrova – Polhov Gradec Stara cesta 13, 1356 Dobrova (3505-0001/2010-3, dopolnitev smernic 3505-0003/2010-5)

10.11.2010, dopolnitev 15.12.2010


7.12.2010 7.12.2010

Telekom Slovenije d.d. Cigaletova ulica 15, Ljubljana (35010-1/2010)

3.11.2010

Ministrstvo za okolje in prostor – CPVO (35409-263/2010-JL)

1.12.2010

8

4.3. ANALIZA SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA

1 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, Policija, Generalna policijska uprava

Smernice

1. Pripravljavec programa urejanja prostora je na področju dela policije dolžan spoštovati pozitivno zakonodajo s področja gradnje cest in varnosti cestnega prometa.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri pripravi DPN in projektne dokumentacije.

2 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno

obrambo

Ni posebnih smernic in pogojev.

3 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za zaščito in reševanje

Smernice

1. Pri pripravi DPN morajo biti s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami smiselno upoštevane naslednje smernice: - upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica,

erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno predvideti in opredeliti potrebne ukrepe, ki morajo biti upoštevani pri izvedbi prostorskega akta oziroma navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti, iz katerih izhajajo potrebni ukrepi;

- upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in projektni pospešek tal ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje;

- opredeliti je treba, za katere objekte je potrebna ojačitev prve plošče oziroma za katere objekte je potrebna gradnja zaklonišč.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri pripravi strokovnih podlag, DPN in projektne dokumentacije. Za poplavno in erozijsko nevarnost bo izdelano strokovno gradivo, ob izdelavi projektne dokumentacije bo izdelana geološko geotehnična analiza trase.

2. Pri pripravi DPN morajo biti s področja varstva pred požarom smiselno upoštevane naslednje smernice: - opredeliti je treba morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja; - opredeliti se morajo dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano

možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja;

- opredeliti je treba ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom.

3. V načrtu naj se opredeli, da se mora za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študija požarne

9

varnosti. Investitorji so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri pripravi strokovnih podlag, DPN in projektne dokumentacije. V projektni dokumentaciji bodo upoštevani podatki z vidika zaščite pred požarom in potresom. V Uredbi o DPN bo navedeno, da je treba za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti.

4 MINISTRSTVO ZA PROMET, Direkcija RS za ceste

Smernice

1. Pri pripravi DPN je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, na osnovi katere so bili podani pogoji.

Komentar Smernica bo upoštevana pri pripravi DPN in projektne dokumentacije.

2. Kjer se koridor načrtovanega plinovoda nahaja v območju državnih glavnih ali regionalnih cest, si je treba za gradnjo oz. glede plinovoda v varovalnem pasu, cestnem svetu ali/in telesu državne ceste pridobiti soglasje Direkcije RS ceste.

Komentar Smernica bo upoštevane pri pripravi projektne dokumentacije, Uredbi o DPN pa bo zapisana obveznost pridobitve soglasja..

3. Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati sledeče: - potek plinovoda je treba načrtovati izven vozišča državne ceste v odmiku, ki

zagotavlja izvedbo brez posegov v vozišče državne ceste; - v kolikor trase plinovoda ni možno načrtovati izven vozišča državne ceste, je

treba poseg v vozišče ustrezno argumentirati (objekt, teren ipd.) ter izdelati elaborat potrebne sanacije voziščne konstrukcije po vgraditvi voda, ki mora biti priložen projektu PGD/PZI;

- potek plinovoda v cestnem telesu je potrebno predvideti na min. globini 1,2 m pod nivojem asfalta glavne ceste. V primeru, da navedene min. globine ni možno zagotoviti, je potrebno v tehničnem poročilu utemeljiti morebitna odstopanja od tega pogoja;

- vsa prečkanja državne ceste se izvede s podvrtavanjem; - v kolikor prečkanja ni možno izvesti s podvrtavanjem, je treba prekop ustrezno

argumentirati; - pri izvedbi izkopov je treba predvideti tudi njegovo sanacijo, pri tem je treba

ustrezno upoštevati tehnične specifikacije Direkcije RS za ceste, TSC 08.512:2005;

- projekt plinovoda mora na delu, kjer bo potekal v cestnem telesu glavne ceste, vsebovati karakteristični prečni prerez ceste, v katerem mora biti detajlno določen način sanacije ceste, z vsemi potrebnimi opisi in merami,

- pri projektiranju plinovoda v cestnem telesu je potrebno upoštevati, da bo med izvajanjem del potrebno zagotoviti stalno prevoznost na tangiranem odseku glavne ceste;

- pred začetkom izvajanja del v cestnem svetu, cestnem telesu, zračnem prostoru in/ali na parceli državne ceste so si dolžni investitor oziroma upravljavci komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo

10

polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor in/ali parcelo državne ceste, pridobiti služnostne pravice na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti. Ustanovitev služnostne pravice je odplačna in sicer na podlagi cenitve pooblaščenega cenilca.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri pripravi strokovnih podlag, DPN in projektne dokumentacije.

5 SLOVENSKE ŽELEZNICE

Smernice

1. Za načrtovano prostorsko ureditev so podane naslednje ugotovitve: - koridor plinovoda tangira železniško progo št. 80 drž. meja – Metlika – Novo

mesto – Ljubljana na območju Rudnika (približno v km 146+100/600) in železniško progo št. 50 Ljubljana – Sežana – drž. meja na območju Dolgega mostu;

- trasa plinovoda naj se izogne območju nivojskega prehoda v km 146+457 in prepustu tik pred njim v km 146+418. Križanje z železniško progo bo treba v nadaljnji projektni dokumentaciji podrobneje obdelati;

- upoštevati je treba načrtovano hitro progo Ljubljana – Sežana in 2. tir železniške proge Ljubljana – Grosuplje;

- ob železniški progi je treba upoštevati potek obstoječe zračne TK linije, zemeljske trase signalnovarnostnih in telekomunikacijskih (SVTK) kablov in pripadajoče SVTK naprave;

- zaradi predvidenega približevanja in križanja elektrificirane železniške proge je potrebna ustrezna zaščita kovinskih delov in naprav v zemlji pred uhajajočimi enosmernimi električnimi tokovi.

2. Pri pripravi DPN in nadaljnje projektne dokumentacije je treba upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP UPB-1, Uradni list RS, št. 36/10), Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02) oz. Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02).

Komentar Smernice bodo upoštevane pri pripravi strokovnih podlag, DPN in projektne dokumentacije.

6 MINISTRSTVO ZA PROMET, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško

infrastrukturo Smernice niso bile podane.

7 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Agencija RS za okolje, Urad za

upravljanje z vodami

Smernice

11

1. Na območju, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt, je vodotok 1. reda reka Ljubljanica, Iščica, Horjulščica, Curnovec in drugi manjši vodotoki so vodotoki 2. reda. Gradnja objektov javne infrastrukture, med katere spada tudi plinovod, je v skladu s 37. členom ZV-1 dovoljena tudi na vodnem in priobalnem zemljišču ob upoštevanju ostalih pogojev.

2. Na delih trase, ki poteka po priobalnem zemljišču, je pri projektiranju treba upoštevati dejstvo, da bo plinovod izpostavljen dodatnim obremenitvam s težko gradbeno mehanizacijo v času rednih vzdrževalnih del na vodotoku.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri pripravi strokovnih podlag, DPN in projektne dokumentacije. Trasa plinovoda bo v primeru potrebe le v najmanjši možni meri potekala ob vodotokih, plinovodi pa morajo biti ob vodotokih načrtovani tako, da je možna dodatna obremenitev v času rednih vzdrževalnih del na vodotoku .

3. Koridor načrtovanega plinovoda poteka po poplavno ogroženem območju - majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti, zato je treba v predmetnem predlogu DPN-ja izkazati skladnost z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, St. 89/2009). V navedeni uredbi so glede na razrede nevarnosti podane omejitve in prepovedi gradnje na poplavnih območjih, vezane na globino vode na poplavnem območju in debelino odplavljenega materiala. Navedeno pomeni, da je v primeru načrtovanja gradnje na poplavno ogroženem območju potrebno določiti razred ogroženosti, s tem v zvezi preveriti možnost gradnje glede na določila iz prilog 1 in 2 navedene uredbe ter potrebne omilitvene ukrepe. V prilogi 1 omenjene uredbe je pod šifro »22110 Naftovodi in plinovodi« določeno: - posegi in omejitve, če je »razred ogroženosti - majhen, z oznako +« kar pomeni,

da so na območjih poplav in erozije posegi v prostor dovoljeni z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja in

- posegi in omejitve, če je »razred ogroženosti - srednji ali velik, z oznako _2« kar pomeni, da so na območjih poplav in erozije posegi v prostor dovoljeni le, če ugotovitve celovite presoje vplivov na okolje ali presoje vplivov na okolje niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče s predhodno izvedbo omilitvenih ukrepov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem ali vodnim soglasjem zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri pripravi strokovnih podlag, DPN in projektne dokumentacije. Za poplavno in erozijsko nevarnost so izdelane strokovne podlage, ki jih je naročila MOL ob izdelavi občinskega prostorskega načrta, ki predstavljajo osnovo za določitev razredov ogroženosti. Kot del strokovnih podlag bo izdelana geološko geotehnična prospekcija trase.

4. Koridor načrtovanega prenosnega plinovoda poteka po vodovarstvenem območju, ki je zavarovano z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, stII5/07, 9/08). Predmetna lokacija se nahaja na širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III. Prenosni plinovod je mogoče po klasifikaciji CC-SI razvrstiti pod št. 22110 »Prenosni plinovodi za zemeljski plin«. V tabeli 1.1 Priloge 3 citirane uredbe je možnost gradnje plinovodov na območju z oznako VVO III opredeljena z oznako »pp«, kar pomeni, da je gradnja dovoljena, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim

12

rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje. Ne glede na to pa v skladu s 5. točko 7. člena uredbe za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi o urejanju prostora. Analiza tveganja za onesnaženje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju mora biti izdelana v obsegu, kot ga določa 50. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06).

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Predhodno bo izdelana analiza tveganja za onesnaženje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju, prav tako bodo opredeljeni zavarovalni in omilitveni ukrepi.

5. Načrtovani plinovod prečka naslednje vodotoke s pritoki: Ljubljanico, Horjulščico, Curnovec in Iščico s pritoki. Pri načrtovanju poteka trase je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotoki, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dovoljeni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Upošteva se izhodišče, da je prečkanj in potekov ob vodotoku čim manj. Zavarovalni in omilitveni ukrepi se bodo opredelili v Okoljskem poročilu. Smiselnost oz. možnost upoštevanja bo preverjena v projektni dokumentaciji.

6. V primeru nadzemnega prečkanja vodotoka je treba načrtovati prečkanje preko obstoječih premostitev. V teh primerih mora plinovod biti pritrjen na dolvodni strani konstrukcije in sicer tako, da ne zmanjšuje pretočnega profila vodotoka, kar mora biti v projektni dokumentaciji prikazano.

7. Pri načrtovanju podzemnega križanja plinovoda pod vodotokom mora projektant upoštevati in v projektni dokumentaciji za vsako prečkanje tudi prikazati: - teme zaščitne cevi plinovoda mora biti na globini 1,0 m pod dnom struge pri

urejenih in 1,5 m pod dnom struge pri neurejenih vodotokih in hudourniških strugah,

- na tej globini mora plinovod potekati na razdalji med zgornjima roboma brežine ter še 3 do 5 m na vsako stran,

- v primeru prekopa vodotoka na območju križanja morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovane.

8. Vsi ukrepi na križanjih vodotokov morajo biti načrtovani tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšana.

9. Vse ureditve strug na območjih prečkanj s plinovodom morajo biti skladne z uveljavljeno prakso oziroma zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Zato je treba pri zavarovalnih ukrepih v čim večji možni meri uporabljati naravne materiale (kamen, les, vegetativna zaščita, ... ).

10. V projektni dokumentaciji morajo biti vsa križanja plinovoda z vodotoki detajlno projektno določena in obdelana.

11. V projektni dokumentaciji je treba predvideti tudi trajna točkovna obeležja območij križanj.

13

Komentar Projektant bo preveril možnost oz. smiselnost upoštevanja v projektni dokumentaciji. V primerih, ko jih zaradi tehničnih, prostorskih, okoljskih ali ekonomskih zahtev ne bo možno upoštevati, bodo predlagane in utemeljene drugačne rešitve. Zavarovalni ukrepi se bodo opredelili v Okoljskem poročilu. Sicer pa bodo smernice upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN.

12. Padavinske vode s strešin objektov na trasi plinovoda je možno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Projektna rešitev odvajanja padavinske vode mora biti usklajena z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06) in na VVO III izvedena tako, da je dno ponikovalnice vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

13. Vse zunanje in parkirne površine ob objektih, pripadajočih prenosnemu plinovodu, morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj (standardiziran lovilec olj, ki obratuje skladno s SIST EN 858-2). Projektna rešitev odvajanja očiščene padavinske vode iz utrjenih površin na trasi plinovoda mora biti usklajena z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04), ki na VVO III predpisuje, da mora biti dno ponikovalnice vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

14. Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja.

Komentar Na trasi stavbe in objekti sicer niso načrtovani, vendar bodo v primeru potrebe smernice upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije, v DPN ter v Okoljskem poročilu vključno z navedbo zavarovalnih in omilitvenih ukrepov.

15. Območje predvidenega koridorja prenosnega plinovoda posega v območje Državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in na območje predvidenega zadrževalnika Malenca, severno od avtocestnega priključka Ljubljana - jug. Načrtovanje prenosnega plinovoda v predmetnem državnem prostorskem načrtu mora biti usklajeno s predvidenimi ureditvami.

Komentar Predvidene ureditve Državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Rešitve bodo med seboj usklajene.

16. V fazi načrtovanja je treba ugotoviti, ali so na obravnavanem območju bile podeljene vodne pravice za posebno rabo voda in imetnikom vodne pravice zagotoviti nemoteno izvajanje le-te.

Komentar Rešitve v DPN ne vplivajo na podeljevanje vodnih pravic. .

17. V primeru fazne gradnje morajo posamezne faze biti funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda ter na poplavno varnost na vplivnem območju.

14

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN.

18. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

19. V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Zaščitni in omilitveni ukrepi bodo opredeljeni v Okoljskem poročilu.

20. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu z veljavno zakonodajo in Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vlog za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/2009).

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije.

21. Investitor si mora za dovoljene posege na vodnem in priobalnem zemljišču v lasti Republike Slovenije pridobiti ustrezno pogodbo, ki takšne posege dovoljuje in služi kot dokazilo o pravici graditi skladno z določili Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-ZGO-1-UPB1, 92/05-ZJC-B, 111/05-odločba US, 93/05-ZVMS in 126/07).

Komentar Smernica se ne nanaša neposredno na izdelavo projektne in prostorske dokumentacije in bo upoštevana v naslednjih fazah.

22. Predvideni koridor načrtovanega prenosnega plinovoda poteka po poplavnih območjih, za del katerih so že izdelane strokovne podlage, ki so bile izdelane v postopku priprave Občinskega prostorskega načrta Mestne Občine Ljubljana. Mestna Občina Ljubljana je naročila in pridobila hidrološko hidravlične študije, ki zajemajo tudi del območja predmetnega državnega prostorskega načrta in sicer: - »Izdelava kart poplavne nevarnosti za območje Ljubljanice od Fužin do izliva v

Savo«, izdelal IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102,1000 Ljubljana, št. B57-FR/10, maj 2010,

- »Hidrološka izhodišča za pripravo kart poplavne nevarnosti za območja Rudnika, Ižanske ceste in Črne vasi«, izdelal IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, št. 976-BA/09, oktober 2009,

- »Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za območje Rudnika, Ižanske ceste in Črne vasi«, izdelal IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, št. 977-FR/09, december 2009 in

- »Izdelava kart poplavne nevarnosti za območje DPN za zagotavljanje poplavne nevarnosti JZ dela Ljubljane«, izdelal IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, št. A71-FR/10, junij 2010.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Podatki bodo služili določitvi razredov ogroženosti.

15

8 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Agencija RS za okolje, Urad za

meteorologijo Smernice niso bile podane.

9 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo (Smernice za področje rudarstva je pripravil Geološki zavod Slovenije) Ni posebnih smernic in pogojev.

10 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

Smernice

1. Pri pripravi državnega prostorskega načrta morajo biti upoštevane naslednje analize in podatki:

- 7. in 8. točka poglavja 3.3.1 Pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo, Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki določa, da se objekti oz. prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture umeščajo na kmetijske površine z velikim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo le v primeru, ko ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo in na način, da se v čim manjši možni meri vpliva na drobljenje sklenjenih kmetijskih površin,

- 2. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 - uradno prečiščeno besedilo), ki določa območja najboljših kmetijskih zemljišč,

- 2. in 4. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-UPB1, Uradni list RS, št. 39/2006 in ZVO-1B, Uradni list RS, št. 70/2008), ki določata, da med cilje varstva okolja sodi trajnostna raba naravnih virov, ter da morajo država in občine pri sprejemanju politik, strategij, planov in načrtov, spodbujati takšen gospodarski in socialni razvoj družbe, da pri zadovoljevanju potreb sedanje generacije upoštevajo enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in omogočajo dolgoročno ohranjanje okolja.

2. Pri poseganju na najboljša kmetijska zemljišča morajo biti ob upoštevanju veljavnih strateških dokumentov in zakonov pripravljene naslednje strokovne podlage:

- analiza površin načrtovanih sprememb glede na namensko in dejansko rabo kmetijskih zemljišč za vse variante rešitve,

- analiza površin izvedenih agrarnih operacij oziroma drugih izboljšav kmetijskih zemljišč,

- analiza prizadetosti kmetijskih gospodarstev in kmetijske proizvodnje,

- analiza sanacije kmetijskih zemljišč v smislu nadomeščanja izgubljenega resursa in ohranjanja proizvodnih kapacitet s predloženim pregledom površin, ki se nadomestno usposabljajo za potrebe kmetovanja.

Komentar Do vplivov na kmetijska zemljišča prihaja predvsem v času gradnje (izkopi, dostopi, odlaganje materiala, izpad izvajanja dejavnosti, vpliv na hidromelioracije in jarke) in v času obratovanja (pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti – globina korenin, postavljanje opor). Ustrezne analize bodo opravljene v strokovnih podlagah in sicer v delu, ki obravnava vplive na okolje in okoljske rešitve.

16

3. Ministrstvo je pristojno, da oceni usklajenost predloženih sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov s predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč. Pri tej presoji pa potrebuje podatke o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi spremenila namensko rabo (številka parcele, katastrska občina, površina posega, talno število, planska opredelitev in sedanja raba, razvrstitev v območja najboljših ali drugih kmetijskih zemljišč), o namenu posega, zakonski podlagi zanj in vsebinsko obrazložitev posega. Podatke o kmetijskih zemljiščih in kmetijskih gospodarstvih za območje načrtovanega posega se pridobi na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERKlZa_OB/.

4. Ministrstvo je pregledalo gradivo za pridobitev smernic in ugotovilo, da se prenosni plinovod načrtuje tudi na območju kmetijskih zemljišč. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje:

- globino in način polaganja plinovoda na območju najboljših kmetijskih zemljišč je potrebno prilagoditi na način, da po končani izgradnji v najmanjši možni meri omejuje kmetijsko proizvodnjo,

- pri gradnji plinovoda je potrebno ustrezno ravnati z rodovitno plastjo zemlje, preprečiti onesnaževanje ter mešanje horizontov pri izkopu, polaganju ter zasutju na način, da bo po končanem posegu možna čimprejšnja rekultivacija teh površin,

- rodovitno plast zemlje se ne odvaža na deponije in se jo ne obravnava kot gradbeni odpadek, pri čemer se morebitne ostanke uporabi za vzpostavitev novih oziroma izboljšanje kakovosti obstoječih kmetijskih zemljišč,

- predvideti in upoštevati primanjkljaje in viške ostalih materialov ter njihove deponije v sklopu državnega prostorskega načrta umeščati na način, da se ne bo posegalo na kmetijska zemljišča in da se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal,

- omogočiti nemoten dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej,

- lastnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in bodo zaradi gradnje izgubili kmetijska zemljišča, sporazumno zagotoviti ustrezna nadomestna zemljišča,

- potrebno je rekonstruirati oz. prilagoditi melioracijska sistema Jesenkova - Vnanje gorice in Dobrunjščica za zagotovitev nadaljnjega delovanja obeh sistemov tudi po končanem posegu,

- kmetovalcem, ki bode zaradi omejitev pri izbiri kmetijskih kultur v času obratovanja utrpeli ekonomsko izgubo, se le to nadomesti.

5. V kolikor bo zaradi izgradnje spremljajočih objektov nujno posegati na območja najboljših kmetijskih zemljišč, bo potrebno v državnem prostorskem načrtu določiti zemljišča, kjer bi lahko vzpostavili kmetijsko rabo površin kot nadomestilo za izgubo resursa. Za nadomestna zemljišča lahko štejejo le tista, ki v tem času niso v kmetijski rabi, ustrezajo pa obsegu in kakovosti izgubljenih kmetijskih zemljišč.

Komentar Navedene smernice bodo upoštevane pri končnem izboru trase, upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Zaščitni in omilitveni ukrepi se bodo opredelili v Okoljskem poročilu.

11 MINISTRSTVO ZA KULTURO

Smernice

1. Prostorska ureditev ne sme biti vzrok za uničenje dediščine, ki je edinstveno, nenadomestljivo in neobnovljivo bogastvo.

http://rkg.gov.si/GERKlZa_OB/

17

Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi v vplivnem območju nepremičnega spomenika ali dediščine. Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja KD ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

2. Pri pripravi prostorskih aktov je skladno s 74. členom ZVKD-1 potrebno upoštevati varstvo kulturne dediščine in v akt vključiti ukrepe varstva. Upoštevanje varstva je treba zagotoviti v vseh fazah priprave prostorskega akta.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi DPN in projektne dokumentacije tako, da bo v dogovoru s pristojno službo varstva kulturne dediščine določen obseg trase, ki bo lahko potekal po območjih kulturne dediščine ter ukrepi, ki jih bo v primeru poteka po območjih kulturne dediščine potrebno izpolniti. Izhodišče prostorskega načrtovanja bo po eni strani odmik od območij kulturne dediščine, po drugi strani pa potek čim bližje obstoječemu plinovodu, da je poseg v prostor kot kumulativni učinek dveh plinovodov čim manjši.

3. Na območju urejanja in v območju vplivov se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:

Esd Ime Režim Podrežim Zavod

100 Ljubljana - Ambient kozolcev v Dobrunjah dediščina stavbna dediščina ZVKD Ljubljana

1116 Ljubljana - Pot POT spomenik ZVKD Ljubljana

2002 Ljubljana - Cerkev sv. Nikolaja v Bizoviku dediščina stavbna dediščina ZVKD Ljubljana

5713 Ljubljana - Ilegalni prehod v bolnišnico na Studencu

spomenik ZVKD Ljubljana

9368 Ljubljana - Arheološko območje Ljubljansko barje

arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

11420 Podpeč - Arheološko najdišče Ljubljanica spomenik ZVKD Ljubljana

11469 Ljubljana - Arheološko najdišče Ižica arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

11569 Ljubljana - Spomenik dograditvi Ižanske ceste spomenik ZVKD Ljubljana

11570 Ljubljana - Spominske plošče padlim v NOB na Zadružnem domu Barje

dediščina memorialna dediščina

ZVKD Ljubljana

11741 Ljubljana - Drevak na Rudniku arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

11801 Ljubljana - Šola Ižanska 303 dediščina stavbna dediščina ZVKD Ljubljana

11819 Ljubljana - Kulturna krajina Ljubljansko barje dediščina kulturna krajina ZVKD Ljubljana

12490 Ljubljana - Navozi mostu na Ižanski cesti dediščina druga dediščina ZVKD Ljubljana

12495 Ljubljana - Ižanska cesta dediščina stavbna dediščina ZVKD Ljubljana

12503 Ljubljana - Železniški most čez Mali graben dediščina stavbna dediščina ZVKD Ljubljana

18

Esd Ime Režim Podrežim Zavod

14362 Ljubljana - Kolišče Ilovica arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

14887 Ljubljana - Arheološko območje Bizovik arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

14898 Ljubljana - Arheološko najdišče Malence arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

14899 Ljubljana - Arheološko najdišče Rakovnik arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

14904 Ljubljana - Gradišče na Rudniku arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

18695 Ljubljana - Vaško jedro Kozarje dediščina naselbinska dediščina

ZVKD Ljubljana

18704 Dobrunje - Vas dediščina naselbinska dediščina

ZVKD Ljubljana

18810 Ljubljana - Arheološko najdišče ob Tržaški cesti arheološko najdišče

ZVKD Ljubljana

22739 Ljubljana - Spominsko znamenje padlima partizanoma v Bizoviku


ZVKD Ljubljana

22745 Ljubljana - Spomenik padlim v NOB v Bizoviku dediščina memorialna dediščina

ZVKD Ljubljana

22778 Ljubljana - Spomenik padlim v NOB na Dolgem mostu


ZVKD Ljubljana

28368 Ljubljana - Gospodarsko poslopje pri Betov dediščina priporočilno

stavbna dediščina ZVKD Ljubljana

Komentar Predvidena trasa se bo v največji možni meri izogibala območjem in objektom kulturne dediščine.

4. Pri pripravi DPN je potrebno upoštevati varstvene režime, ki veljajo za: - kulturne spomenike, vključno z njihovimi vplivnimi območji na enoto kulturne

dediščine; - registrirano arheološko najdišče; - enote registrirane kulturne dediščine in njihova vplivna območja, vključena v

strokovne zasnove, ki jih je pripravil ZVKDS.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi DPN in projektne dokumentacije.

5. Na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju velja pravni režim, kot ga opredeljuje akt o razglasitvi: - Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z

bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list RS, št. 115/2003-5033, 103/2005-4482,

- Odlok o razglasitvi Poti spominov in tovarištva za zgodovinski spomenik; Uradni list SRS, št. 17/85-853.

V primeru, da se iz akta o razglasitvi ne da razbrati varstvenega režima, velja režim, kot ga določa 134. člen ZVKD-1. Na območjih registriranih arheoloških najdišč se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Na območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno:

19

- posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati najdišče (npr. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati rečno, jezersko in morsko dno, postavljati reklamne in druge table oziroma napise itd.),

- postavljati zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte, - gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, - izvajati takšno rabo tal, ki najdišču škoduje. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: - če ni možno najti drugih rešitev, - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,

da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Na območjih registriranih arheoloških najdišč mora investitor posega skladno z ZKVD-1 zagotoviti predhodne arheološke raziskave, katerih obseg določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana. Na podlagi rezultatov predhodnih raziskav mora investitor zagotoviti potrebne ukrepe za varstvo arheoloških ostalin (umik načrtovanih ureditev iz registriranih arheoloških najdišč, dodatne arheološke raziskave ipd.).

Komentar V smernicah je navedeno, da trasa načeloma ne sme posegati v znana in varovana območja arheološke dediščine, kar bo zaradi značilnosti terena in že poteka obstoječega plinovoda težko izpolniti. V dogovoru s pristojno službo varstva kulturne dediščine bo preverjena možnost ustrezne tehnične izvedbe ali premika trase na arheoloških območjih, vse v skladu s strokovnim mnenjem pooblaščene inštitucije, ki bo opravila arheološki predogled trase. V projektni dokumentaciji in v Uredbi o DPN bodo opredeljeni ukrepi za varstvo arheoloških območij (arheološki nadzor, raziskave in zaščitna izkopavanja). V Uredbi se določi zahteve v zvezi z arheološkimi raziskavami, zaščitnimi izkopavanji potencialno odkritih najdišč in nadzorom arheoloških del.

Na območjih registrirane kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki: - prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, - dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ), - ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jih nosi. Na območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno: - odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine, - posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadel varovane

vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

V okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine). V vplivnih območjih velja naslednji pravni režim varstva: - ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, - prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na

lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno dediščino odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

20

- če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje,

- če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in - če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija. Soglasje je za registrirano dediščino potrebno pridobiti, če obveznost soglasja določa prostorski akt.

Komentar Predvidena trasa se bo v največji možni meri izogibala območjem registrirane kulturne dediščine. Smernice bodo upoštevane pri izdelavi DPN in projektne dokumentacije. V dogovoru s pristojno službo varstva kulturne dediščine bo preverjena možnost ustrezne tehnične izvedbe ali premika trase na območjih registrirane kulturne dediščine.

V območjih stavbne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti objektov: - tlorisna in višinska zasnova (gabariti), - gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova, - oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,

kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), - funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor

z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),

- prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd),

- celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).

Komentar Predvidena trasa se bo v največji možni meri izogibala območjem stavbne dediščine. Smernice bodo upoštevane pri izdelavi DPN in projektne dokumentacije. Trasa plinovoda, tehnološke rešitve in organizacija gradbišča bo zasnovana tako, da kulturna dediščina ne bo uničena. V času gradnje ne bo posegov v območja in enote kulturne dediščine, razen kadar bo to nujno potrebno. V teh primerih bo obseg posega omejen na čim manjšo mero. V projektni dokumentaciji bo v primerih, kjer bodo dela potekala v bližini dediščine (5 m), načrtovana ustrezna zaščita. V Uredbi bodo v členih, ki se nanašajo na varstvo kulturne dediščine, določeni kulturno varstveni pogoji vključno z zahtevo, da se ti pogoji opredelijo tudi v tekstualnem delu PGD.

V območjih naselbinske dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih zgodovinskih značilnosti naselij: - naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih

prostorov naselja), - odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim

prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

- prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), - prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti

itd.), - naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, - podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), - odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), - stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).

21

Komentar Predvidena trasa se bo v največji možni meri izogibala območjem naselbinske dediščine. Smernice bodo upoštevane pri izdelavi DPN in projektne dokumentacije.

V območjih kulturne krajine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih krajinskih značilnosti: - krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne

prvine), - odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, - sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), - tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, - odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma

naselbinsko dediščino.

Komentar Predvidena trasa bo potekala prek Barja, kjer bo odmik od območja kulturne krajine otežkočen zaradi približevanja poselitvenim območjem. Trasa bo prilagojena tako, da bo vpliv na kulturno krajino čim manjši, pri čemer pa bo izhodišče približevanje obstoječim infrastrukturnim ureditvam, ki kot take že predstavljajo delano degradacijo krajine v prostoru. Smernice bodo smiselno upoštevane pri izdelavi DPN in projektne dokumentacije.

V območjih memorialne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti območij: - avtentičnost lokacije, - materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, - vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. V kolikor to ni

možno, je pred posegi potrebno opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.

Komentar Predvidena trasa se bo v največji možni meri izogibala območjem memorialne dediščine. Smernice bodo upoštevane pri izdelavi DPN in projektne dokumentacije.

- opredelitev do načrtovanih prostorskih ureditev Znotraj območja koridorja se nahaja večje število enot kulturne dediščine. Trasa plinovoda naj se odmakne od enot registrirane kulturne dediščine, posebno od : EŠD 14887 Ljubljana - Arheološko območje Bizovik, EŠD 14904 Ljubljana - Gradišče na Rudniku in EŠD 14362 Ljubljana - Kolišče Ilovica. Prečenje enote EŠD 14898 Ljubljana - Arheološko najdišče Malence naj se izvede izven oz. na robni del najdišča. Trasa plinovoda mora potekati tudi brez degradacijskih vplivov na traso POT-i z drevoredi. Trase in kote POT-i s spominskimi obeležji ni dopustno spreminjati. Prav tako ni dopustno nasipavati terena v bližini drevoredov. Posledica izgradnje plinovoda bo tudi degradacija obstoječe kulturne krajine Ljubljansko barje in tudi ostalih enot kulturne dediščine. Tangirana območja je potrebno zato po izgradnji plinovoda rekultivirati. Zasaditve in zatravitve je potrebno izvesti z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.

Komentar

22

Trasa se bo izognila arheološkemu območju Bizovik, za ostali navedeni enoti KD (Gradišče na Rudniku in Kolišče Ilovica) pa bo trasa preučena v smislu možnih odmikov. Trasa se lahko POTi približa le na poteku prek Golovca, kjer pa se kot ustreznejši izkazuje koridor vzhodno od AC. Pri poteku prek Barja veljajo usmeritve, ki so bile navedene pri vplivu na kulturno krajino. Smernice bodo upoštevane pri izdelavi okoljskega poročila, DPN in projektne dokumentacije. Ker je zahtevan postopek CPVO, bodo pridobljene dodatne smernice s strani pristojne službe varstva kulturne dediščine.

- smernice priporočilne narave k načrtovanim prostorskim ureditvam

6. Pri pripravi prostorskega akta naj se upošteva tudi: - druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine

zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena, - ostalo značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo, - pospeševanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega

okolja ter omejevanje ali preprečevanje tistih, ki jih načenjajo, - usmerjanje izvajanja dejavnosti tako, da se ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna

razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi okoljskega poročila, DPN in projektne dokumentacije. Ker je zahtevan postopek CPVO, bodo pridobljene dodatne smernice s strani pristojne službe varstva kulturne dediščine.

Dopolnitev smernic (september 2015):

I. Glede na rezultate predhodnih arheoloških raziskav se arheološke plasti nahajajo na globinah 80 - 160 cm, zato je potrebno na navedenih dveh območjih (Območje Jesenkovo ob AC počivališču Barje in območje in širše območje prečkanja Dolenjske ceste) izvesti strokovni konservatorski nadzor. Investitor mora omogočiti strokovni konservatorski arheološki nadzor (56. člen ZVKD-1) nad zemeljskimi deli na celotnem območju posega. Zaradi priprave konservatorskega nadzora je investitor o točnem datumu zemeljskih del dolžan pisno obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS sedem dni pred samim pričetkom del. Stroški strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora finančno ne bremenijo investitorja. V primeru izdelave geomehanskih vrtin priporočamo, da je na teh območjih pri tem prisoten arheolog oz. da so jedra interpretirana tudi za vrednotenje arheološkega potenciala.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi okoljskega poročila, DPN in projektne dokumentacije. II. Na območju, kjer plinovod prečka enoto dediščine EŠD 11469, Ljubljana - Arheološko najdišče Ižica, se je s popravkom vpisa v Register nepremične kulturne dediščine spremenilo območje varovanja, na katerem se pred pridobitvijo kultumovarstvenega soglasja izvede podpovršinski terenski pregled s strojnimi testni jarki, ki morajo pokriti do 3% predvidene trase plinovoda. Za potrebe nadaljnjega načrtovanja je potrebno pridobiti nove podatke o kulturni dediščini na danem območju.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi okoljskega poročila, DPN in projektne dokumentacije.

23

12 ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE

Posebni del

1. V primeru izvedbe celovite presoje vplivov na okolje naj se upoštevajo omilitveni ukrepi, določeni v okoljskem poročilu in njegovem dodatku za varovana območja.

Komentar Izdelana bo presoja in določeni ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

Smernice

- konkretni pogoji in usmeritve za varstvo zavarovanega območja

2. Krajinski park Ljubljansko Barje (Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08)

V 15. členu uredbe je navedeno, da se gospodarska javna infrastruktura na območju krajinskega parka izjemoma lahko gradi na podlagi državnega prostorskega načrta, ki je bil potrjen v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Pri načrtovanju plinovoda naj se upošteva varstvene cilje krajinskega parka: ohranitev naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), in ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur. Pri načrtovanju plinovoda naj se upošteva varstvene usmeritve, navedene v poglavju 3.2 (za predlog naravne vrednote Mestni log), varstvene usmeritve navedene v poglavju 3.4 ter varstvene usmeritve za Naravni spomenik Ljubljanica. Poleg tega naj se na območju krajinskega parka Ljubljansko barje upoštevajo sledeče usmeritve: - ne izvaja naj se posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere in

posledično slabo vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,

- ne izvaja naj se novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,

- ne odkopava in nasipa naj se materiala zunaj stavbnih zemljišč oziroma zunaj zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje tega materiala; razen za nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih gabaritov poti,

- ne uničuje ali poškoduje naj se prostorov, na katerih se živali razmnožujejo ali zadržujejo,

- ne izvaja naj se posegov, ki vplivajo na vodni režim površinskih in podzemnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč ter mokrišč in poplavnih območij, tako da je pri tem ogroženo doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: naj se ne zasipava, prekriva ali poglablja ali spreminja vidne podobe vodotokov, izvirov, barjanskih oken, stoječih voda in jarkov, naj se ne utrjuje bregov, odvzema proda, peska, mivke in zemlje ter naj se ne izvaja hidroregulacijskih del, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov in posegov, ki trajno izboljšajo poplavno varnost naselij,

- ne izvaja naj se vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom,

24

- lesne vegetacije naj se ne redči, seka in strojno krči v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom.

Predlagamo, da se načrtovani plinovod umesti izven zavarovanega območja Krajinski park Ljubljansko barje. Komentar Pri tehtanju med potekom po južni strani AC oziroma po severni strani AC se soočamo s problematiko približevanja poselitvenim območjem MOL na severni strani AC oziroma posegom v območje ljubljanskega barja južno od AC. Problematika poteka po severni strani je predvsem povezana z razpoložljivostjo prostora, saj so objekti na določenih mestih neposredno ob AC in fizičnih možnosti za potek po severni strani ni. Hkrati se kot najustreznejši izkazuje potek neposredno ob AC, pri čemer je treba upoštevati turi potek načrtovanega 110 kV daljnovoda Polje – Vič, ki definirata nujnost približevanja plinovoda infrastrukturnim omrežjem oziroma koridorjem. Tako bo trasa na delu prek Ljubljanskega barja preučena predvsem z vidika izvedljivosti poteka, hkrati pa tudi z vidika vpliva na barje kot (zavarovano) naravno in kulturno dediščino. Za območje Ljubljanskega barja, ki je hkrati tudi območje Natura 2000, bo izdelana presoja in določeni bodo ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

3. Naravni spomenik Ljubljanica (Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08)

Kljub temu, da je v 15. členu navedeno, da se gospodarska javna infrastruktura na območju krajinskega parka izjemoma lahko gradi na podlagi državnega prostorskega načrta, ki je bil potrjen v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ta izjema ne velja za ožja zavarovana območja v območju krajinskega parka Ljubljansko barje. Pri izvedbi načrtovanega projekta je potrebno upoštevati varstveni režim iz akta o zavarovanju, ki je opredeljen v 13. in 10. členu. V 10. členu uredbe je navedeno, da v krajinskem parku ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali opravljati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki bi lahko ogrozil cilje krajinskega parka in poslabšal hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka. Med drugim zlasti ni dovoljeno: - izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere in

posledično slabo vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,

- odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč oziroma zunaj zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje tega materiala; razen za nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih gabaritov poti,

- uničevati ali poškodovati prostorov, na katerih se živali razmnožujejo ali zadržujejo,

- izvajati posegov, ki vplivajo na vodni režim površinskih in podzemnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč ter mokrišč in poplavnih območij, tako da je pri tem ogroženo doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: zasipavati, prekrivati ali poglabljati ali spreminjati vidne podobe vodotokov, izvirov, barjanskih oken, stoječih voda in jarkov, utrjevati bregov, odvzemati proda, peska, mivke in zemlje ter izvajati hidroregulacijskih del, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov in posegov, ki trajno izboljšajo poplavno varnost naselij,

- izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom,

- redčiti, sekati in strojno krčiti lesne vegetacije v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom,

- urejati novih odlagališč odpadkov ali širiti obstoječih.

25

V 13. členu Uredbe je navedeno, da v ožjih zavarovanih območjih med drugim ni dovoljeno: - posegati v strugo in brežino vodotokov ter obrežno in vodno vegetacijo, razen v

primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja.

Poleg naštetega naj se pri izvedbi načrtovanega projekta upošteva varstvene usmeritve, navedene v poglavju Konkretne usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000).

Komentar Za območje naravnega spomenika Ljubljanica, ki je hkrati tudi območje Ljubljanskega barja ter Natura 2000, bo izdelana presoja in določeni bodo ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. Prečkanje vodotokov se lahko izvede s prekopom ali s podvrtanjem, delna možnost je tudi potek ob (pod) mostni konstrukciji AC. V primeru podvrtanja ni vpliva na strugo vodotoka, saj se teme cevi uvrta na globini vsaj 1 m pod dnom struge. V primeru prekopa oziroma poteka prek mostu AC bodo smernice upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Zahteve bodo smiselno opredeljene v Uredbi. Zavarovalni in omilitveni ukrepi se bodo opredelili v Okoljskem poročilu. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

4. Pot spominov in tovarištva (Odlok o določitvi »Poti spominov in tovarištva« za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana (Uradni list SRS, št. 3/88)

Pri izvedbi načrtovanega projekta je treba upoštevati varstveni režim iz akta o zavarovanju, ki pravi da se varuje neokrnjene ali izvirne vse spomeniške lastnosti in vso snov, ki je z njimi povezana (11. člen). Varstveni režim zlasti prepoveduje: - poškodovati zelenice, drevesa in grmovnice, pešpoti z robniki in pripadajoče

objekte ter opremo in naprave; - voziti po poti z motornimi vozili.

Poleg tega naj se pri izvedbi projekta upošteva naslednje varstvene usmeritve:

- Trasa plinovoda naj se v čim večji možni meri izogne zavarovanemu območju. - Na točkah, kjer trasa plinovoda prečka Pot spominov in tovarištva ali poteka ob

njej naj se površin, pod katerimi rastejo korenine, ne utrjuje s težkimi stroji, naj se ne nasipa in čim manj odkopava. Nanje naj se ne odlaga gradbenega materiala in ne parkira delovnih strojev.

- Izkopni jarki naj bodo od debel dreves odmaknjeni 1 m več kot znaša navpična projekcija drevesne krošnje na tla.

- V območje koreninskega sistema se posega le izjemoma, izvaja pa se ročni ali drug manj destruktiven izkop (npr. z razpihavanjem).

- Polaganje travne ruše oz. setev trave na območju koreninskega sistema naj se izvaja tako, da se ne posega v zemljino globlje od 5 cm.

- Morebitne poškodbe korenin je treba čim prej oskrbeti. To naj opravi za to usposobljen strokovnjak. Najpomembneje je, da se poškodovane korenine zaščiti pred izsušitvijo, tako da se jih prekrije z juto, filcem ali žakljevino ter se jih ohranja vlažne. Paziti je treba, da ne pridejo v stik s cementnim mlekom ali katerim drugim, koreninam škodljivim sredstvom.

Komentar Trasa se bo POTi lahko približala le na poteku prek Golovca. Izdelana bo presoja in določeni ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

- konkretni pogoji in usmeritve za varstvo naravnih vrednot

26

5. Ljubljanica (Ident. št. 167V), Horjulka (Ident št. 4082V), Gradaščica (Ident, št. 4121V), Iščica (Ident. št. 8075): - Prečenje vodotokov naj se izvede s podvrtavanjam. V primeru, da to ni mogoče,

naj se na delih brežin, ki bodo prizadeti zaradi prekopavanja vzpostavi stanje pred posegom. Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z avtohtonimi vrstami.

- Prečenje Ljubljanice na območju Fužin naj se izvede na način, da se ohranijo morfološki elementi struge v delu pod jezom pri Fužinskem gradu (otok v strugi, razgibanost struge).

- Brežin in struge vodotokov naj se ne utrjuje. - Obrežno vegetacijo ob desnem bregu Gradaščice naj se ohrani v obstoječem

stanju. V obrežno vegetacijo naj se posega s sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, saj se lahko s tem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.

- za naravni vrednoti Iščica in Gradaščica naj se upošteva varstvene usmeritve navedene v poglavju Konkretne usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000).

6. Pot spominov in tovarištva (Ident. št. 8706): - Trasa plinovoda naj se v čim večji možni meri izogne naravni vrednoti. - Na točkah, kjer trasa plinovoda prečka Pot spominov in tovarištva ali poteka ob

njej naj se površin, pod katerimi rastejo korenine, ne utrjuje s težkimi stroji, naj se ne nasipa in čim manj odkopava. Nanje naj se ne odlaga gradbenega materiala in ne parkira delovnih strojev.

- Izkopni jarki naj bodo od debel dreves odmaknjeni 1 m več kot znaša navpična projekcija drevesne krošnje na tla.

- V območje koreninskega sistema se posega le izjemoma, izvaja pa se ročni ali drug manj destruktiven izkop (npr. z razpihavanjem).

- Polaganje travne ruše oz. setev trave na območju koreninskega sistema naj se izvaja tako, da se ne posega v zemljino globlje od 5 cm.

- Morebitne poškodbe korenin je treba čim prej oskrbeti. To naj opravi za to usposobljen strokovnjak. Najpomembneje je, da se poškodovane korenine zaščiti pred izsušitvijo, tako da se jih prekrije z juto, filcem ali žakljevino ter se jih ohranja vlažne. Paziti je treba, da ne pridejo v stik s cementnim mlekom ali katerim drugim, koreninam škodljivim sredstvom.

7. Mestni log (Ident. št. 30095) – predlog: - Na območju predloga naravne vrednote naj se ne spreminja hidrološkega

režima. - Območje predloga naravne vrednote naj se ne nasipava in utrjuje. - Na območju AC priključka Center naj se ohranja površine, zaraščajoče se z

vlagoljubnimi lesnimi vrstami. - Na območju Karolinskega dvora naj se ohranjajo mokrotni in ekstenzivno gojeni

travniki ter sestoji visokih šašev.

8. Pogoji in priporočila na območjih pričakovanih naravnih vrednot na območju Golovca: - Ravnanje v primeru najdb fosilov, ki so določeni za naravne vrednote, predpisuje

ZON v 74. členu. Skladno s tem členom mora najdbe fosilov najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.

- V primeru posegov na širšem območju Golovca naj se zagotovi sistematična naravovarstvena paleontološka spremljava nad gradbenimi deli. Nadzor naj izvaja strokovno usposobljena fizična ali pravna oseba geološke stroke.

Komentar

27

Smernice za točke 5 do 9 se v največji možni meri upošteva v Uredbi in projektni dokumentaciji. Trasa plinovoda bo tangirala, prečkala oziroma potekala po območju naravnih vrednot. Če bo možno, do posega v Ljubljanico v Fužinah ne bo prišlo, saj bi se trasa načelno umerila neposredno proti Papirnici Vevče. Območjem naravnih vrednot se v celoti ne bo možno izogniti, posegi bodo omejeni na najmanjšo možno mero. Prečkanja vodotokov se lahko izvede s podvrtavanjem, preverjena bo možnost tehnične izvedbe. Izdelana bo presoja in določeni ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

- konkretni pogoji in usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij

9. Ljubljansko barje (Ident. št. 3140): - Upošteva naj se varstvene usmeritve navedene v poglavju Konkretne usmeritve

za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000). Komentar Smernice se v največji možni meri upošteva v Uredbi in projektni dokumentaciji. Območju se v celoti ne bo možno izogniti, posegi bodo omejeni na najmanjšo možno mero. Izdelana bo presoja in določeni ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

- konkretne usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000)

10. Ljubljansko barje (SI 5000014), Ljubljansko barje (SI 3000271) in območje, ki izpolnjuje pogoje za Ljubljansko barje (SI 5000014): - Prečenje vodotokov Ljubljanica in Iščica naj se izvede s podvrtavanjam. V

primeru, da to ni mogoče, naj se na delih brežin, ki bodo prizadeti zaradi prekopavanja, vzpostavi stanje pred posegom. Nujno potrebna odstranitev vegetacije naj se izvede izven gnezditvene sezone ptic. Dela naj se ne izvaja v času od 15. marca do 30 septembra. Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z avtohtonimi vrstami.

- Poseganje v strugo vodotokov Ljubljanica in Iščica naj se izvaja izven drstitvenega obdobja rib. Dela naj se ne izvaja v času od začetka marca do konca junija.

- Brežin in struge vodotokov Ljubljanica in Iščica naj se ne utrjuje. Po končanju del naj se vzpostavi prvotna struktura in zrnatost dna vodotoka (pesek, prod, kamni).

- Vsa gradbena dela naj se izvaja na način, da se v vodotoku Ljubljanica in Iščica zagotovi nemotena migracija vodnih organizmov, predvsem rib in velikih nevretenčarjev. Gradbena dela naj ne ovirajo vodnega pretoka.

- Brežin in struge vodotoka Curnovec naj se ne utrjuje. V strugo vodotoka Curnovec naj se z deli ne posega.

- Obrežna vegetacija ob vodotoku Curnovec naj se ohranja v obstoječem stanju. - V primeru, da bodo med izvedbo del na območju vodotokov najdene želve

močvirske sklednice, zakopane v zemlji, se jih ročno zbere in vrne v vodotok. - Med gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za preprečitev

kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in brežin vodotoka. Prepreči naj se odtekanje odpadnih voda in drugih nečistoč (goriv gradbene mehanizacije, zaščitnih premazov ...) v vodotok in v okolico.

- Trasa plinovoda naj poteka izven nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov. V kolikor se izkop ne more izogniti traviščem, naj se ohrani zgornja plast avtohtone travnate vegetacije (travnata ruša), ki naj se ustrezno deponira in se po končanju del oz. po zasipanju ponovno namesti tako, da se vzpostavi stanje, kot pred posegom.

28

- Začasne deponije odkopnega materiala, morebitno začasno transportno pot, parkirišča za delovno mehanizacijo ter ostala logistična in druga infrastruktura naj se umesti izven nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov. Prednostno naj se uporabijo bolj intenzivno obdelane površine (njive) ali že obstoječe utrjene površine, manj intenzivno obdelane površine (ekstenzivni travniki, močvirne površine) naj se uporabijo le, če ni druge možnosti.

Komentar Smernice se v največji možni meri upošteva v Uredbi in projektni dokumentaciji. Posegi bodo omejeni na najmanjšo možno mero. Prečkanja vodotokov se lahko izvede s podvrtavanjem, preverjena bo možnost tehnične izvedbe prečkanja Ljubljanice na AC mostu. Izdelana bo presoja in določeni ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

11. Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben (SI 3000291) - predlog - Prečenje vodotokov Ljubljanica in Mali Graben naj se izvede s podvrtavanjam. V

primeru, da to ni mogoče, naj se na delih brežin, ki bodo prizadeti zaradi prekopavanja vzpostavi stanje pred posegom. Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z avtohtonimi vrstami.

- Brežin in struge vodotokov naj se ne utrjuje. Po končanju del naj se vzpostavi prvotna struktura in zrnatost dna vodotoka (pesek, prod, kamni).

- Obrežno vegetacijo ob desnem bregu Gradaščice in Horjulke naj se ohrani v obstoječem stanju. V obrežno vegetacijo naj se posega s sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, saj se lahko s tem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.

- Vsa gradbena dela naj se izvaja na način, da se v vodotoku zagotovi nemotena migracija vodnih organizmov, predvsem rib in velikih nevretenčarjev. Gradbena dela naj ne ovirajo vodnega pretoka.

- Poseganje v strugo vodotoka naj se izvaja izven drstitvenega obdobja rib. Dela naj se ne izvaja v času od začetka marca do konca junija.

Komentar Smernice se v največji možni meri upošteva v Uredbi in projektni dokumentaciji. Posegi bodo omejeni na najmanjšo možno mero. Prečkanja vodotokov se lahko izvede s podvrtavanjem, preverjena bo možnost tehnične izvedbe prečkanja Ljubljanice na AC mostu. Izdelana bo presoja in določeni ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

- varstvena priporočila za varstvo habitatnih tipov in habitatov vrst izven območij z

naravovarstvenim statusom

- Srednjeevropska črna jelševja in jesenovja ob tekočih vodah, ki se nahajajo ob kanalu na območju AC priključka Center, naj se ohranjajo v obstoječem stanju.

- Obrežna vrbovja ob Ljubljanici na območju Fužin naj se ohranja v največji možni meri. V obrežno vegetacijo naj se v čim manjši meri posega s sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, saj se lahko s tem bistveno spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. V kolikor pri izvedbi prečenja Ljubljanice to ni mogoče, naj se na delih brežin, ki bodo prizadeti zaradi prekopavanja, vzpostavi stanje pred posegom. Odstranjeno vegetacijo naj se nadomesti z avtohtonimi vrstami.

- Na območje prednostnih habitatnih tipov travišč naj se posega v najmanjši možni meri. V kolikor se izkop ne more izogniti traviščem, naj se ohrani zgornja plast avtohtone travnate vegetacije (travnata ruša), ki naj se ustrezno deponira in se po končanju del oz. po zasipanju ponovno namesti tako, da se vzpostavi stanje, kot pred posegom.

29

- Začasne deponije odkopnega materiala, morebitno začasno transportno pot, parkirišča za delovno mehanizacijo ter ostala logistična in druga infrastruktura naj se umesti izven prednostnih habitatnih tipov travišč. Prednostno naj se uporabijo bolj intenzivno obdelane površine (njive) ali že obstoječe utrjene površine, manj intenzivno obdelane površine (ekstenzivni travniki, močvirne površine) naj se uporabijo le, če ni druge možnosti.

Komentar Smernice se v največji možni meri upošteva v Uredbi in projektni dokumentaciji. Posegi bodo omejeni na najmanjšo možno mero, trasa pa prilagojena zahtevam varstva narave. Izdelana bo presoja in določeni ukrepi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. V DPN in projektni dokumentaciji bodo upoštevani omilitveni ukrepi.

13 ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE

Splošno

Gradnja plinovoda bo potekala na območjih dolomitskega, barjanskega in vevškega ribiškega okoliša (Uredba o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev v Republiki Sloveniji; Uradni list RS, št. 52/2007). V teh ribiških okoliših ribiško upravljanje izvajajo Ribiška družina Dolomiti, Ribiška družina Barje in Ribiška družina Vevče. Predvideni prenosni plinovod bo iz smeri Kozarij najprej prečkal potok Horjulko. Potok Horjulka je v ribiškem upravljanju Ribiške družine Dolomiti. Na območju predvidenega prečkanja prenosnega plinovoda ima Horjulka status ribolovnega revirja, Horjulka 2. V tem revirju živijo ribe, prikazane v Tabeli 1. V nadaljevanju bo prenosni plinovod predvidoma trikrat prečkal vodotok Mali graben. Mali graben je v ribiškem upravljanju Ribiške družine Barje in ima status ribolovnega revirja. V tem revirju živijo ribe, prikazane v Tabeli 2. Na območju Ribiške družine Barje bo prenosni plinovod prečkal še potoka Curnovec in Karolinski dvor ter reki Ljubljanico in Iščico. Potoka Curnovec in Karolinski dvor imata status revirja, v katerem se aktivno ribiško upravljanje trenutno ne izvaja. V Ribiškem katastru nimamo podatkov o prisotnosti ribjih vrst v teh dveh potokih. Prenosni plinovod prečka reko Ljubljanico na mestu, kjer ima status ribolovnega revirja Ljubljanica 7. V tem revirju živijo ribe prikazane v Tabeli 3. Reko Iščico bo prenosni plinovod predvidoma prečkal v njenem spodnjem delu. Iščica je na lokaciji prečkanja plinovoda ribolovni revir. V Iščici živijo ribe, prikazane v Tabeli 2. Na območju Ribiške družine Vevče bo prenosni plinovod morda prečkal Bizoviški potok. Načrtovalci plinovoda se želijo izogniti še enemu prečkanju Ljubljanice na območju Vevč, zato kot možno varianto načrtujejo priključitev tega plinovoda na obstoječi plinovod 10000 ali na načrtovani plinovod R51B TE-TOL – Vevče, po možnosti tako, da prečkanje Ljubljanice ni potrebno in da se Ljubljanico prečka samo z enim načrtovanim plinovodom – R51B. Bizoviški potok ima status prizadetega revirja, v katerem se aktivno ribiško upravljanje trenutno ne izvaja. V Ribiškem katastru nimamo podatkov o prisotnosti ribjih vrst v tem potoku. Reka Ljubljanica je na tem odseku ribolovni revir Ljubljanica-45. Vrstni seznam rib je prikazan v Tabeli 3.

30

Varstvo Za sladkovodne vrste rib se varstvo izvaja po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008, 36/2009), Pravilniku o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, št. 99/2007), Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002) in habitatni direktivi Sveta Evropske skupnosti o ohranjanju naravnih habitatov ter divje favne in flore, Aneks II in V (92/43/EEC z dne 21.5.1992).

Tabela 1: Vrstni sestav in varstveni status rib v revirju Horjulka 2

Vrsta Znanstveno ime Uredba Habitatna

direktiva

Rdeči

seznam

Pravilnik

mera (cm)

Varstvena

doba

potočna postrv

Salmo trutta fario Linnaeus, 1758

- - E 25 1.10.–28.2.

šarenka Oncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792)

- - - - 01.12. - 28.02.

sulec Hucho hucho (Linnaeus, 1758)

H 2,5 E 70 15.02. - 30.09.

lipan Thymallus thymallus (Linnaeus, 1758)

- 5 V 30 01.12. - 15.05.

platnica Rutilus virgo (Heckel, 1852)

H 2 E 35 01.03. - 31.05.

klen Squalius cephalus (Linnaeus, 1758)

- - - 30 01.05. - 30.06.

blistavec Telestes souffia Risso, 1827

Z,H 2 E - -

pisanec Phoxinus phoxinus (Linnaeus, 1758)

- - - - 01.04. - 30.06.

podust Chondrostoma nasus (Linnaeus, 1758)

H - E 35 01.03. - 31.05.

pohra Barbus balcanicus Kotlík, Tsigenopoulos, Ráb & Berrebi, 2002

H 2,5 - 20 01.05. - 30.06.

krap Cyprinus carpio Linnaeus, 1758

- - - - -

babica Barbatula barbatula (Linnaeus, 1758)

- - O1 - -

ščuka Esox lucius Linnaeus, 1758

H - V 50 01.02. - 30.04.

kapelj Cottus gobio Linnaeus, 1758

H 2 V - -

donavski potočni piškur

Eudontomyzon vladykovi Oliva & Zanandrea, 1959

Z,H 2 E - -

Legenda:

Habitatna direktiva = Evropsko pomembna vrsta= Direktiva sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst Uredba = Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Rdeči seznam = Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih

in živalskih vrst v rdeči seznam

E prizadeta vrsta

V ranljiva vrsta

O1 vrsta zunaj nevarnosti

Pravilnik= Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah, *** - čas drsti

Po podatkih ribiškega katastra na tem odseku Horjulke živi 15 vrst rib. 8 vrst je zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 7 vrst je zavarovanih s Habitatno

Z zavarovana vrsta

H vrsta, katere habitat se varuje

31

direktivo, 10 vrst je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in 10 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjša mera. Tabela 2: Vrstni sestav in varstveni status rib v revirjih Mali graben in Iščica

Vrsta Znanstveno ime

Iščic

a

Mali

graben Uredba Habitatna

direktiva

Rdeči

sezna

m

Pravilnik

mera

(cm)

Varstvena doba

potočna postrv


* * - - E 25 1.10.–28.2


* * - - - - 01.12. - 28.02.


* * H 2,5 E 70 15.02. - 30.09.


* * - 5 V 30 01.12. - 15.05.

rdečeoka Rutilus rutilus (Linnaeus, 1758)

* * - - - - 01.04. - 30.06.


* * H 2 E 35 01.03. - 31.05.


* * - - - 30 01.05. - 30.06.


* * - - - - 01.04. - 30.06.

rdečeperka Scardinius erythrophthalmus (Linnaeus, 1758)

* * - - - - 01.04. - 30.06.

beli amur Ctenopharyngodon idella (Valenciennes, 1844)

*

- - - - -

linj Tinca tinca (Linnaeus, 1758)

* * - - E 30 01.05. - 30.06.


* * H - E 35 01.03. - 31.05.

mrena Barbus barbus (Linnaeus, 1758)

* * H 5 E 30 01.05. - 30.06.

zelenika Alburnus alburnus (Linnaeus, 1758)

* * - - - - 01.04. - 30.06.

ploščič Abramis brama (Linnaeus, 1758)

*

- - - 30 01.05. - 30.06.


* * - - - - -

som Silurus glanis Linnaeus, 1758

* * - - V 60 01.05. - 30.06.

ščuka Esox lucius Linnaeus, 1758

* * H - V 50 01.02. - 30.04.

navadni ostriž

Perca fluviatilis Linnaeus, 1758

* * - - - - 01.03. - 30.06.

blistavec Telestes souffia Risso, 1827

* Z,H 2 E - -

pohra Barbus balcanicus Kotlík, Tsigenopoulos, Ráb & Berrebi, 2002

* H 2,5 - 20 01.05. - 30.06.

pisanka Alburnoides bipunctatus (Bloch, 1782)

* - - O1 - -

babica Barbatula barbatula (Linnaeus, 1758)

* - - O1 - -

velika nežica

Cobitis elongata Heckel & Kner, 1858

* Z,H 2 E - -

zlata nežica

Sabanejewia balcanica (Karaman, 1922)

* H 2 E - -


* * H 2 V - -



* * Z,H 2 E - -

Po podatkih ribiškega katastra na tem odseku Iščice živi 21 vrst rib. 7 vrst je zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 6 vrst je zavarovanih s Habitatno

32

direktivo, 11 vrst je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in 17 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjša mera. Po podatkih ribiškega katastra v Malem grabnu živi 25 vrst rib. 11 vrst je zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 11 vrst je zavarovanih s Habitatno direktivo, 16 vrst je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in 17 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjša mera. Tabela 3: Vrstni sestav in varstveni status rib v revirju Ljubljanica 7 in Ljubljanica-45

Vrsta Znanstveno ime Ljub.

7

Ljub.

45 Uredba

Habitatna

direktiva

Rdeči

seznam

Pravilnik

mera

(cm)

Varstvena

doba

potočna postrv


* * - - E 25 1.10.–28.2.


* * - - - - 01.12. - 28.02.


* * H 2,5 E 70 15.02. - 30.09.


* * - 5 V 30 01.12. - 15.05.

rdečeoka Rutilus rutilus (Linnaeus, 1758)

* * - - - - 01.04. - 30.06.


* * H 2 E 35 01.03. - 31.05.


* * - - - 30 01.05. - 30.06.


* - - - - 01.04. - 30.06.

rdečeperka Scardinius erythrophthalmus (Linnaeus, 1758)

* * - - - - 01.04. - 30.06.

beli amur

Ctenopharyngodon idella (Valenciennes, 1844)

* * - - - - -

linj Tinca tinca (Linnaeus, 1758)

* * - - E 30 01.05. - 30.06.


* * H - E 35 01.03. - 31.05.

ogrica Vimba vimba (Linnaeus, 1758)

* - - E 30 01.05. - 30.06.

navadni globoček

Gobio obtusirostris Valenciennes, 1842

* - - - - -

mrena Barbus barbus (Linnaeus, 1758)

* * H 5 E 30 01.05. - 30.06.

pohra

Barbus balcanicus Kotlík, Tsigenopoulos, Ráb & Berrebi, 2002

* H 2,5 - 20 01.05. - 30.06.

zelenika Alburnus alburnus (Linnaeus, 1758)

* * - - - - 01.04. - 30.06.

ploščič Abramis brama (Linnaeus, 1758)

* * - - - 30 01.05. - 30.06.

pezdirk Rhodeus amarus (Bloch, 1782)

* H 2 E - -

koreselj Carassius carassius (Linnaeus, 1758)

* - - - - 01.05. - 30.06.


* * - - - - -

sivi tolstolobik

Hypophthalmichthys nobilis (Richardson, 1845)

* - - - - -

som Silurus glanis Linnaeus, 1758

* * - - V 60 01.05. - 30.06.

ščuka Esox lucius * * H - V 50 01.02. - 30.04.

33

Linnaeus, 1758

navadni ostriž

Perca fluviatilis Linnaeus, 1758

* * - - - - 01.03. - 30.06.

smuč Sander lucioperca (Linnaeus, 1758)

* - - E 50 01.03. - 31.05.

sončni ostriž

Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758)

* - - - - -

menek Lota lota (Linnaeus, 1758)

* H - E 30 01.12. - 31.03.


* H 2 V - -



* Z,H 2 E - -

navadni koščak

Austropotamobius torrentium (Schrank, 1803)

* Z,H 2,5 V - 01.01. - 31.12.

Po podatkih ribiškega katastra v revirju Ljubljanica 7 živi 29 vrst rib. 10 vrst je zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 9 vrst je zavarovanih s Habitatno direktivo, 14 vrst je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in 21 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjša mera. Po podatkih ribiškega katastra v revirju Ljubljanica-45 živi 20 vrst rib. 6 vrst je zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 4 vrste so zavarovane s Habitatno direktivo, 11 vrst je uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in 18 vrst je zavarovanih s Pravilnikom, kjer sta predpisana varstvena doba in najmanjša mera.

Opredelitev

Načrtovani posegi gradnje prenosnega plinovoda bodo posredno in neposredno vplivali na naštete vodotoke, zato lahko negativno vplivajo na ribje populacije in ostale vodne organizme ter njihov življenjski prostor. Prečkanje Horjulke, Malega grabna, Curnovca, Karolinskega dvora, Ljubljanice in Iščice je načrtovano podzemno s podkopavanjem. Način prečkanja bo obdelan v projektni dokumentaciji. Mestoma trasa plinovoda teče neposredno ob naštetih vodotokih, v katere bi lahko odtekale odpadne ali izcedne vode iz gradbišča ali začasnih deponij.

Smernice

1. Varovanje habitata Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter da se ohranja naravna osenčenost oz. osončenost struge in brežin. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora.

2. Preprečevanje onesnaževanja voda Odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno območje vodotokov ne odlaga. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda.

34

Gradbena dela, ki so potrebna za izvedbo prenosnega plinovoda, se izvajajo tako, da bo preprečeno onesnaževanje površinskih in podtalnih voda s strupenimi snovmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu.

Med gradnjo in obratovanjem prenosnega plinovoda mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke, podzemni vodonosnik ali na območje vodnega zemljišča.

3. Varovanje ribjih vrst in drstišč Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih (25. člen ZSRib). Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. V času od 01.10. do 30.06 naslednjega leta mora biti preprečeno vsako odtekanje ali izcejanje blatnih ali kako drugače obremenjenih voda iz gradbišča v potok Horjulko, Mali graben, Curnovec, Karolinski dvor ter v reko Ljubljanico na območju revirjev Ljubljanica 7 in Ljubljanica-45. Neposredni vnos onesnaževal v vodotoke in vodne habitate na območju predvidenih posegov zaradi ogrožanja ribjih populacij ni dovoljen. Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. Med gradnjo in po njej se na območju vodnega zemljišča ali v sami strugi vodotokov ne sme odlagati nobena vrsta materiala, ki se uporablja pri gradnji, ali onesnažene vode s kakršno koli snovjo z območja delovišča, ki je strupena za ribe in bi lahko tudi negativno vplivala na potek drsti.

4. Obveščanje izvajalca ribiškega upravljanja V primeru realizacije izgradnje prenosnega plinovoda Kozarje - Vevče se gradbena dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, izvajajo samo v času izven drstne dobe rib ter v koordinaciji s pristojno ribiško družino.

Ob predvidenih delih v vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno vsaj 7 dni pred začetkom gradnje glede na lokacijo posega obvestiti pristojne ribiške družine o začetku gradnje, da lahko izvedejo ali organizirajo izvedbo intervencijskega odlova rib (6. in 28. člen ZSRib) na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti pristojne ribiške družine o vsakem novem posegu v strugo tako, da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka (4. in 61. člen ZSRib).

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Prečkanje vodotokov se lahko izvede s podvrtanjem, kar je bolj zaželen tehnični ukrep, ali s prekopom. V primeru podvrtanja ni vpliva na strugo vodotoka, saj se teme cevi uvrta na globini vsaj 1 m pod dnom struge. V primeru prekopa bodo smernice upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN, dodatno pa bo preverjena možnost poteka plinovoda v sklopu AC mostu Čez Ljubljanico na Barju. Zahteve bodo smiselno opredeljene v Uredbi.

14 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Splošno

35

1. Koridor načrtovanega posega sicer poteka od Kozarij do Vevč, vendar se gozdna zemljišča večinoma nahajajo med odsekoma od AC priključka Ljubljana jug – vznožje Golovca do Spodnja Hrušica / Dobrunje. Na ostalih delih se pojavlja posamezno gozdno drevje in skupine gozdnega drevja ter obrežna vegetacija ob Horjulki in Gradaščici.

V poglavju 2.3 Območja varstva potencialov prostora za rabo virov so napačno povzeti podatki, ki se nanašajo na gozdove. Na obravnavanem območju DPN se nahajajo gozdovi s posebnim namenom – GPN na Golovcu, vendar do obvoznice (ca. 230 ha). Varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov v tem območju ni. Del gozdov do obvoznice (GPN) je uvrščen v gospodarski razred Mestni gozdovi na kislih borovih in bukovih rastiščih, medtem ko je gozd čez obvoznico (vzhodni del) uvrščen v gospodarski razred Acidofilno bukovje. Vsebino osnutka naj se smiselno popravi in dopolni skladno s priloženima opisoma.

V poglavju 3 PLANSKE OPREDELITVE je med veljavnimi planskimi akti Mestne občine Ljubljana potrebno navesti še Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 60/10, 64/10).

Opredelitve do območja urejanja

1. Območje obravnave na odseku preko Golovca posega večinoma na gozdna zemljišča, ki jih lahko razdelimo na dva dela glede na poudarjenost funkcij gozda kot izhajajo iz veljavnega GGN GGE Ljubljana. Zahodni del predstavljajo gozdovi s posebnim namenom in ti imajo evidentirane številne funkcije z izjemno poudarjenostjo na 1. stopnji. Vhodni del kompleksa predstavljajo večnamenski gozdovi, ki imajo nekoliko manj poudarjene funkcije na 2. stopnji, od katerih najbolj izstopa rekreacijska. Gre namreč za gozdni prostor, kjer so močno poudarjene socialne funkcije, predvsem rekreacijska in higiensko-zdravstvena. Preko območja DPN poteka več priljubljenih pešpoti. Najbolj obljudene so pot med Urhom in Orlami, Pot spominov in tovarištva (POT) in pot med cesto »Partizanka« in Orlami. Zaradi navedenega je potrebno najti traso, ki bo imela čim manjši vpliv na gozdno vegetacijo v tem vplivnem prostoru.

Najbolj sprejemljivo bi bilo, da se traso plinovoda umesti ob načrtovani trasi daljnovoda 2×110 kV RTP Polje – RTP Vič, tako da bi bila potrebna čim manjša krčitev drevja. Vendar je v osnutku gradiva navedeno, da je potrebno zagotoviti minimalni odmik med plinovodom in daljnovodom, ki naj bi znašal 100 m na ljubljanskem barju oz. 200 m prek Golovca. V tem primeru to pomeni dodatno razvrednotenje tega pomembnega rekreacijskega območja gozdov, zato bi bilo potrebno najti ustreznejšo rešitev.

V kolikor trase plinovoda ni mogoče umestiti v isti koridor kjer je načrtovan daljnovod, naj se resno preveri možnost izvedbe trase v AC koridorju do predora, nato pa naj se jo priključi ob traso načrtovanega daljnovoda.

Smernice

1. Na odsekih plinovoda, kjer se pojavlja le posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja, naj se umestitev trase načrtuje tako, da se ne bo posegalo vanje. Posamično gozdno drevje kot tudi skupine gozdnega drevja sredi kmetijskih in urbanih površin (drevesa in osamelci sredi polj, omejki, obvodno drevje in grmovje, drevje ob obstoječih infrastrukturnih objektih) imajo namreč pomembno ekološko, socialno kot tudi estetsko vlogo, zato naj se jih ohranja v čim večji možni meri. Med drugim predstavljajo biokoridorje v krajini in nudijo zatočišče živalim, ki prehajajo skozi kmetijsko krajino, povečujejo biotsko raznovrstnost, itd.

36

2. Pri umeščanju plinovoda čez Golovec mora biti le-ta položen tako, da bo poseg v gozdni prostor čim manjši, da bo potrebna čim manjša krčitev gozda, da ne bodo prizadete funkcije gozdov in da ne bo prišlo do fragmentiranja strnjenih kompleksov gozdov (Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko območje Ljubljana 2001-2010).

3. Plinovod mora biti v gozdu in gozdnem prostoru v prostor lociran tako, da bo po izgradnji plinovoda omogočeno nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi (Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko območje Ljubljana 2001-2010). V primeru umestitve trase na vzhodnem delu območja (od AC) naj se na območju Devc v sklopu urejanja dostopnih poti v gozd le-te uredi z navezavo na obstoječ sistem gozdnih prometnic.

4. Plinovod mora biti načrtovan in zgrajen tako, da bo omogočal nemoten prehod prosto živečim divjim živalim in bo tako omogočena koridorska povezava med sosednjimi kompleksi gozdov (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu; Uradni list RS, št. 111/07).

Komentar Smernice bodo upoštevane pri optimizaciji trase, izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Posegi v območja varovalnih gozdov bodo omejeni na čim manjšo mero in tako ne bodo občutno zmanjšali sposobnosti obnavljanja naravne zarasti in spodbujali erozije. Preverjena bo že z drugimi smernicami predlagana trasa plinovoda ob koridorju za načrtovani daljnovod 2x110 kV Polje – Vič. Do vpliva na gozd bo nedvomno prišlo zaradi gradnje ter kasnejšega vzdrževanja sanitarne poseke za plinovod. V Uredbi bodo navedeni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati, da se bodo značilnosti gozda, zaradi katerih ima le-ta posebno funkcijo, v največji možni meri ohranile.

Projektni pogoji

1. V skladu z 21. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02 in 110/07) mora investitor pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

2. Drevje, predvideno za posek, je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih potrebno pred posekom označiti in evidentirati za posek. Označitev drevja za posek opravijo pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška 2, 1000 Ljubljana, po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij za gradnjo plinovoda in po detajlni zakoličbi plinovoda.

3. Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).

4. Čas del naj se (predvsem v območjih gozdov s poudarjeno biotopsko funkcijo) prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev - zlasti v času od 1. marca do 30. junija. Vsa hrupna dela naj se opravijo od julija do decembra.

5. Dostop do sosednjih gozdov po gozdnih vlakah, gozdnih cestah in protipožarnih presekah se ne sme zapirati, zato je potrebno tudi po izgradnji plinovoda omogočiti spravilo in prevoz lesa preko trase plinovoda, če pa to ni mogoče, je potrebno zgraditi nadomestne gozdne prometnice.

37

6. Na mestih, kjer bo plinovod sekal gozdne prometnice in bodo v času gradnje potrebne začasne zapore gozdnih cest, morajo biti zaradi nemotene gozdne proizvodnje predhodno usklajene z Zavodom za gozdove Slovenije in ustrezno označene na začetku in koncu gozdne ceste. Na najpomembnejših bo potrebno v dogovoru z Zavodom zagotavljati prevoznost tudi med gradnjo, sicer bo motena gozdna proizvodnja in lokalni promet (2. odstavek 39. člena ZG).

7. Odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. čl. ZG), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.

8. V skladu z načrti varstva pred požari v naravnem okolju je treba na trasi plinovoda izvajati preventivno varstvo pred požari (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Ur. list RS, ŠL 111/07).

Komentar Projektni pogoji bodo upoštevani pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Zahteve bodo smiselno opredeljene v Uredbi.

Priporočila, predlogi in ukrepi

9. Skozi gozdni prostor mora biti trasa vkopana, nadzemni deli so lahko le izjemoma, globina vkopa pa mora biti taka, da prenese na vseh delih vožnjo gozdarske mehanizacije.

10. Na mestih, kjer plinovod prečka gozdove čez Golovec, naj bo delovni pas čim ožji. Komentar Priporočila bodo upoštevana v skladu z možnostmi izvajanja del na terenu.

11. Ko bo mikrolokacija plinovoda natančno določena in usklajena, prosimo, da se o poteku te trase plinovoda še enkrat obvesti Zavod za gozdove Slovenije, da bomo lahko na trasi plinovoda natančno določili vse prehode gozdnih prometnic, katere morajo ostati prevozne tudi po izgradnji plinovoda in o njih seznanili investitorja izgradnje plinovoda.

Komentar Zahteva bo smiselno opredeljena v Uredbi.

15 DARS d.d.

Smernice

1. Pri pripravi DPN morajo biti upoštevane naslednje smernice: - obstoječo avtocesto, vse spremljajoče prometnice, objekte ter komunalo,

energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, - Uredbo o DLN za AC odsek Koseze – Kozarje, Uradni list RS, št. 71/2009 in vso

izdelano projektno dokumentacijo na navedenem AC odseku, - idejne rešitve za širitev ljubljanskega avtocestnega obroča, kot sledijo iz

navedene Študije širitve ljubljanskega avtocestnega obroča in avtocestnih priključnih krakov,

- potek plinovoda mora biti prikazan na situativnih podlagah z vrisano avtocesto. Vse ureditve morajo biti usklajene s situativnim in višinskim potekom obstoječe oz. načrtovane avtoceste,

38

- cestam je v skladu z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06) določen varovalni pas, ki meri za avtocesto 40 m od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko,

- posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza,

- vse posege v varovalni pas in cestni svet avtoceste bo možno izvajati le po predhodnem soglasju in dovoljenju DARS d.d. oziroma upravljavca avtoceste,

- rešitve naj se načrtujejo tako, da ne bo potreb po dodatnih varstvenih ukrepih na zgrajeni oz. predvideni cestni mreži,

- križanje avtoceste je potrebno izvesti s podvrtanjem, pravokotno na cesto, izven območja AC priključkov. Minimalna globina plinovoda je 2,0 m glede na nivo vozišča ceste z upoštevanjem dodatnih odmikov od cestnih objektov, instalacij in naprav,

- plinovod je potrebno na celotni trasi, ki poteka v varovalnem pasu in cestnem svetu avtoceste ustrezno zaščiti in označiti,

- plinovod mora biti načrtovan tako, da bo zagotovljen ustrezen faktor varnosti plinovoda, ki bo omogočal širitev avtoceste za dodatni vozni pas brez dodatnih kasnejših zaščit in prestavitev plinovoda. V kolikor bo zaradi širitve oziroma rekonstrukcije avtoceste potrebna prestavitev ali zaščita plinovoda, se ta izvede na stroške lastnika oziroma upravljavca plinovoda,

- vse poškodbe v varovalnem pasu in cestnem svetu avtoceste, ki bi nastali zaradi gradnje plinovoda, je investitor plinovoda dolžan na lastne stroške povrniti v prvotno stanje

- investitor plinovoda ni upravičen do povrnitve škode, ki bi nastala na plinovodu zaradi vpliva avtoceste, prometa na njej, zaradi opravljanja del v zvezi z vzdrževanjem cestnega sveta ali zaradi razširitve in rekonstrukcije ceste,

- projektna dokumentacija za navedeni avtocestni odsek je v tiskani obliki dostopna v ARHIVU DARS v Celju. Podatke za širitev obstoječe avtoceste pa lahko dobite pri izdelovalcu zgoraj navedene študije.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Upoštevana bo hitra cesta Kozarje - Koseze vključno s spremljajočimi ureditvami ter komunalnimi in energetskimi infrastrukturami. S strani DARS oz. projektantov hitre ceste bodo pridobljene strokovne podlage in vnesene v situativne podloge projektne dokumentacije in DPN. Zahteve bodo smiselno opredeljene v Uredbi.

16 ELES d.o.o.


17 ELEKTRO LJUBLJANA d.d.

Smernice

1. Za vsa križanja in približevanja predvidenega prenosnega plinovoda obstoječim

elektroenergetskim distribucijskim napravam in objektom, ki so v upravljanju podjetja

Elektro Ljubljana, d.d. bo potrebno izdelati geodetske posnetke slednjih, jih vrisati v

situacije komunalnih vodov in po potrebi projektno obdelati.

2. Pri preučevanju variant koridorja predvidenega prenosnega plinovoda R51C Kozarje -

Vevče je potrebno upoštevati vsa križanja in približevanja predvidenega plinovoda

39

obstoječim distribucijskim elektroenergetskim napravam in objektom, ki so v upravljanju

podjetja Elektro Ljubljana, d.d. skladno z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in

stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/2005) ter ostalimi veljavnimi tehničnimi

predpisi in standardi (SIST EN 50423-1 in SIST EN 50423-3-21).

3. Na obravnavanem območju prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevče je na 110 kV

nivoju predvidena izgradnja novih razdelilnih transformatorskih postaj RTP 110/20 kV

Brdo (Kozarje) in RTP 110/20 kV Vevče ter nova 110 kV povezava RTP Polje - RTP Vic

(južna zanka). Na SN nivoju so predvidene elektroenergetske povezave KB 1 kV

Dolomitskega odreda - Vidičeva ulica, KB RTP Vič - TP Plinska elektrarna Barje,

kabelska kanalizacija EKK KB RTP Vič - RP Kozarje.

4. Projektant mora upoštevati in uskladiti vse naše obstoječe in predvidene razvojne načrte

z umestitvijo prenosnega plinovoda v prostor s podjetjem Elektro Ljubljana, d.d., DE

Ljubljana mesto, Kotnikova 9 oz. na VN nivoju na tel. 01/23042- 42 (Služba za

dokumentacijo VN) in jih umestiti v karto komunalnih vodov v Predlogu obravnavanega

DPN (predvidene trase so podane v prilogi).

Komentar Smernice bodo upoštevane pri nadaljnji pripravi projektne dokumentacije in v DPN. Širina elektroenergetskega varovalnega pasu je opredeljena v zakonskih predpisih in je kot taka vedno upoštevana pri izdelavi DPN. Posebna pozornost bo namenjena načrtovanemu daljnovodu 2x110 kV Polje – Vič. Smernice bodo smiselno upoštevane v DPN in pri nadaljnji izdelavi projektne dokumentacije.

Pogoji

5. Vse spremembe elektroenergetske infrastrukture (eventualne prestavitve vodov,

ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture), povezane s

posegom v prostor zaradi obravnavanega DPN, je potrebno projektno obdelati v posebni

mapi PGD v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi

in standardi, jo poslati v potrditev upravljavcu distribucijskega omrežja, tj. Elektro

Ljubljana, d.d., ter zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje.

6. V kolikor bo izgradnja prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevče zahtevala

predhodno sprostitev prostora in s tem umik obstoječih elektroenergetskih objektov, bo

potrebno slednje nadomestiti z objekti ustrezne zmogljivosti. V tem primeru mora biti kot

soinvestitor naveden tudi Elektro Ljubljana, d.d.

7. Investitor oz. njegov pooblaščeni predstavnik je dolžan pred začetkom gradnje uskladiti

faznost gradnje nove oz. prestavitve obstoječega elektroenergetskega omrežja v Elektro

Ljubljana, ter naročiti zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito naših obstoječih

vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v

varnostnem načrtu.

8. Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljavca distribucijskega omrežja, ki je

predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji ustrezne nadomestne

elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in

upravljavcem distribucijskega omrežja o predaji Ie-teh v osnovna sredstva upravljavca

distribucijskega omrežja.

9. Na območju varovanih elektrokoridorjev Elektro Ljubljana, d.d. ne prevzema nikakršne

odgovornosti za morebitne poškodbe ljudi, objektov, naprav ali vozil, ki bi nastale v zvezi

s posegom v prostor zaradi predmetnega prostorskega načrta.

40

10. Nastalo poškodbo na stojnih mestih daljnovodov in na ozemljitvenem sistemu stojnih

mest je potrebno takoj javiti Elektro Ljubljana, d.d.

11. V primeru, da se med samo izvedbo obravnavane gradnje plinovoda odkrije obstoječi

elektroenergetski vod, za katerega niso bile posredovane informacije, je potrebno takoj

ustaviti nadaljnjo gradnjo ter to sporočiti v pristojno nadzorništvo.

Komentar Projektni pogoji bodo upoštevani pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Zahteva bo smiselno opredeljena v Uredbi.

Finančni pogoji

12. Investitor je dolžan naročiti in plačati vse materialne in pravne stroške eventualne

prestavitve, predelave ali poškodbe elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z

obravnavanim posegom v prostor. Prav tako mora investitor povrniti tudi vso škodo, ki bi

jo Elektro Ljubljana, d.d. imel pri dohodku zaradi izpada prodaje električne energije

ostalim odjemalcem na poškodovanih elektroenergetskih vodih in napravah zaradi

obravnavanega posega v prostor.

Komentar Projektni pogoji bodo upoštevani pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Zahteve stroškov in odgovornosti se načeloma navede v Uredbi.

18 MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Smernice

1. Pri umestitvi načrtovane prostorske ureditve DPN v prostor je treba upoštevati določila Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10).

2. Traso naj se načrtuje čim bolj ob že obstoječih koridorjih cest in komunalnih ter

energetskih vodov, predvsem pa, da bodo trase med seboj usklajene. Ob južni avtocesti

namreč že potekajo in so načrtovani različni koridorji (plinovod, daljnovod,

razbremenilnik visokih voda).

3. Poleg tega je treba potek trase načrtovati tako, da se bo izognila površin, kjer so načrtovani posegi MOL, ki so za razvoj mesta nujno potrebni. Te površine so: - območje prostorske enote VI-488, namenska raba IG. Na območju je predvidena

gradnja za potrebe veletržnice, - območje prostorske enote VI-486, namenska raba CU. V območju je urejen

P+R, predviden je razvoj območja z vključitvijo še drugih dejavnosti in ureditev prestopne točke z integracijo različnih oblik javnega in osebnega prometa.

4. Poleg tega je treba zagotoviti možnost izvedbe predvidenih cest, po katerih poteka oziroma jih prečka predviden plinovod. Ta območja so: - TR-492 (Koprska), - TR-506 (parkirišče za tovornjake), - SO-2436 (povezovalna cesta Zadobrovška – Litijska).

5. Predlagana trasa plinovoda poteka v odseku ob AC in na Kozarjah v poplavno ogroženem območju, kar prikazuje karta razredov poplavne nevarnosti - izdelana je v

41

skladu z veljavnimi predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda - ki je sestavni del grafičnega dela OPN MOL ID.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri nadaljnji pripravi projektne dokumentacije in v DPN. Posebna pozornost bo namenjena odmikom od razvojnih območij MOL oziroma potekom ob njih tako, da gradnja objektov na teh območjih ne bo onemogočena. Trasa se bo v največji meri prilagajala potekom obstoječih ali načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Pri načrtovanju bo upoštevana karta poplavne ogroženosti.

Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet

1. V nadaljnjem postopku priprave osnutka DPN je treba upoštevati določila o prenehanju veljavnosti prostorskih sestavin srednjeročnih planov in prostorskih izvedbenih aktov, navedena v 107. in 108. členu OPN MOL.

Komentar V času priprave gradiva za pridobitev smernic je bil v veljavi Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 za območje mestne občine Ljubljana. Z dnem 23.10.2010 sta v veljavi Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, tako da se bo v nadaljnjih fazah izdelave DPN upoštevalo ta dva dokumenta.

2. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/2001 in 54/2002; v nadaljnjem besedilu Pravilnik) določa varnostne faktorje, prostorske zahteve in potrebne odmike, ki jih je treba upoštevati pri gradnji predvidenega prenosnega plinovoda.

3. Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju, opustitvi in prevzemu navedenega plinovoda je obvezna uporaba standarda SIST EN 1594.

4. Pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju sistema katodne zaščite je obvezna uporaba standardov SIST EN 12954. SIST EN 50162. SIST EN 12068 in SIST EN 13509.)


5. Umestitev predvidenega prenosnega plinovoda R51C Kozarje-Vevče je treba izvesti skladno z določili analize tveganja, kjer bodo na podlagi varnostnih odmikov določeni posebni varnostni ukrepi, ki bodo zagotovili dopustno tveganje za posameznika in zmanjšali vpliv tretjih oseb na plinovod, glede na območje poseljenosti prebivalca/ha.

Komentar Tveganja bodo opredeljena v projektni dokumentaciji oziroma strokovnih podlagah. V DPN in projektni dokumentaciji bodo določeni varnostni ukrepi.

6. Pri umestitvi načrtovane prostorske ureditve DPN v prostor je prav tako treba upoštevati določila: Zakona o javnih cestah (ZJC–UPB1, Uradni list RS, št. 33/06), Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09), Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 78/00), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 37/10), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 33/08).

42

7. V kolikor se zaradi gradnje prenosnega plinovoda R51C Kozarje-Vevče prestavi, zamenja oziroma zaščiti komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave ter objekte, je treba pri projektiranju in gradnji komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter objektov izvedbo urediti skladno s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav.

8. V varovalnih pasovih prometnih omrežij je treba za gradnjo objektov in naprav na podlagi projektnih pogojev pridobiti tudi soglasje pristojnega upravljavca gospodarske javne službe.

9. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. Varovalni pasovi posameznega prometnega omrežja se določajo z določbami Pravilnika.

10. Varovalni pas plinovoda nad 16 bar predstavlja nadzorovani pas plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovodnega omrežja pravico nadzorovati dejavnosti in posege. V pasu 5,00 m levo in desno od osi plinovoda, ki predstavlja varnostni pas plinovoda nad 16 bar, gradnja stavb ni dopustna. V tem pasu ima upravljavec plinovodnega omrežja stalno pravico dostopa do plinovoda. Širina varovalnih pasov objektov in omrežij prenosnega plinovoda je 100,00 m. Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje. V pasu 2,50 m na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano: saditi rastline, katerih korenine segajo ved kot 1,00 m globoko, obdelovati zemlji5de globlje kot 0,50 m oziroma ne globlje kot 0,50 m nad temenom cevi, postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. Za varovalne pasove ali koridorje posameznega infrastrukturnega omrežja se upoštevajo določbe Pravilnika infrastrukturnih koridorjev.


11. Trasa plinovoda naj se objektom, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje, približa le, kadar prostorske razmere ne omogočajo drugačne rešitve.

Komentar Priporočilo bo upoštevano. Osnovno izhodišče določitve trase novega plinovoda je, da poteka vzporedno z obstoječim plinovodom in drugimi infrastrukturnimi koridorji in se v največji možni meri izogiba območjem in objektom, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje.

Energetika Ljubljana, d.o.o. – oskrba s plinom

1. Pri posegih v prostor na območju DPN, ki so predvideni v varovalnem pasu obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja, mora biti z ustreznim varnostnim odmikom, ki je odvisen od načina gradnje, strukture tal (geoloških razmer) in globine načrtovanih del, ali z drugimi ukrepi zagotovljena stabilnost, korozijska in druga zaščita cevovodov in naprav na cevovodih ter varnost obratovanja obstoječega plinovodnega omrežja :

- glavni visokotlačni plinovodi JE 250 V200, JE 200 V206, JE 50 V201 in JE 150 V202 (delovni tlak 10 bar) na odseku med obstoječo MRP Kozarje in Rudnikom,

- glavni srednjetlačni plinovod PE 315 52700 (delovni tlak 4 bar) na območju MRP Kozarje,

- glavni nizkotlačni plinovod PE 225 N 40062 (delovni tlak 100 mbar) po Kozarški cesti,

- nizkotlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 100 mbar) po in ob Cesti dveh cesarjev,

43

- nizkotlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 100 mbar) na območju bencinskih servisov Barje sever in Barje jug,

- nizkotlačno plinovodno omrežje na območju Ižanske ceste, Lahove poti in Peruzzijeve ulice (delovni tlak 100 mbar) severno od ljubljanske obvoznice,

- regulatorska postaja RP Rudnik in srednjetlačno plinovodno omrežje na območju obrtne cone Rudnik (delovni tlak 1 bar),

- visokotlačni plinovod PE 315 V600 (delovni tlak 4 bar) po Dolenjski cesti,

- nizkotlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 100 mbar) na območju Bizovika,

- regulatorska postaja MRP Fužine in nizkotlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 100 mbar) ob Zaloški cesti in Chengdujski cesti.

2. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati načrtovano plinovodno omrežje:

- nizkotlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 100 mbar) na območju Ceste na ključ in Ceste Dolomitskega odreda,

- nizkotlačni plinovod (delovni tlak 100 mbar) po Cesti dveh cesarjev,

- regulacijska postaja RV Črna vas s priključkom na visokotlačni plinovod JE 250 V20q,

- srednjetlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 4 bar) na območju Ižanske ceste južno od ljubljanske obvoznice,

- nizkotlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 100 mbar) na območju obrtne cone Rudnik,

- nizkotlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 100 mbar) po in ob Litijski cesti. Komentar: Navedene smernice bodo upoštevani pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture.

3. Izvedba načrtovanega prenosnega plinovoda, premera do vključno DN 300 in tlačne stopnje do vključno 30 bar, na delu med Kozarjami in Rudnikom z rekonstrukcijo obstoječega glavnega distribucijskega plinovoda JE 250 V200 ni možna, ker je s tem ogroženo obratovanje distribucijskega plinovodnega omrežja Mestne občine Ljubljana, Občine Škofljica in Občine Ig in prekinjena oskrba odjemalcev. Visokotlačni plinovod V200 oskrbuje z zemeljskim plinom celotno območje južnega dela Ljubljane in območje občin Škofljica in Ig.

Komentar: Navedene smernice bodo upoštevani pri pripravi DPN in projektne dokumentacije.

4. Pri načrtovanju posegov v prostor na delu med Kozarjami in Rudnikom je za zaščito glavnih visokotlačnih plinovodov JE 250 V200, JE 200 V206, JE 50 V201 in JE 150 V202 treba upoštevati naslednje posebne pogoje:

- za odsek trase, kjer plinovodi potekajo po območju Ljubljanskega barja z značilno slabo nosilnostjo tal, se izdela geofizikalno študijo terena in določi vplivno območje gradnje z upoštevanjem transporta strojev in materiala v času gradnje plinovoda. Stabilnost in varnost obratovanja obstoječih plinovodov se zagotovi z ustreznim varnostnim odmikom med obstoječimi plinovodi in vplivnim območjem gradnje. V času izvedbe del je treba zagotoviti občasen inženirsko - geološki nadzor,

- za jeklene plinovode se izdela študijo medsebojnega vpliva naprav obstoječe in načrtovane katodne zaščite in določi dodatne zaščitne ukrepe za izničevanje vpliva na obstoječe katodno zaščitene jeklene plinovode in telemetrični sistem,

- transport strojev in materiala v času gradnje in obratovanja načrtovanega plinovoda in odlaganje materiala neposredno nad obstoječe plinovode ni možno,

44

- traso načrtovanega plinovoda je treba določiti tako, da bo zagotovljen stalen neoviran dostop transportnih vozil do obstoječih plinovodov (ustrezen delovni pas) za potrebe izvajanja kontrole njihovega obratovanja, vzdrževanja in popravila morebitnih okvar, s potekom dostopa izven varnostnega pasu načrtovanega plinovoda,

- državni prostorski načrt za izgradnjo daljnovoda DV 2x110 kV Polje – Vič z vidika vpliva in ukrepov za zaščito obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja, naprav katodne zaščite in telemetrije.

Komentar: V fazi izdelave projektne dokumentacije bodo izdelane ustrezne študije v zvezi vplivom načrtovanega plinovoda na obstoječi plinovod ter načrtovani daljnovod. V DPN bodo podane rešitve in ukrepi v zvezi ugotovitvami študij in projektne dokumentacije.

5. Pri projektiranju načrtovanih posegov v varovalnem pasu obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.).

6. Varnostne odmike in morebitne posebne varnostne ukrepe za zaščito obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja, naprav katodne zaščite in telemetrije mora predhodno potrditi in z njimi soglašati upravljavec distribucijskega plinovodnega omrežja Energetika Ljubljana, d.o.o.

7. V dopolnjenem osnutku DPN za javno razgrnitev je treba upoštevati ustrezne odmike načrtovanih posegov v prostor od obstoječega in načrtovanega distribucijskega plinovodnega omrežja in vrisati končne variante ukrepov za zaščito stabilnosti in varnosti obratovanja plinovodnega omrežja. Zgoraj opisane pogoje je treba upoštevati tudi v grafičnem delu DPN.

Komentar: Navedene smernice in projekti bodo upoštevani pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V uredbi bodo smernice upoštevane v poglavju o pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter v vseh fazah projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture. Rešitve bodo pripravljene v skladu z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in gornjimi smernicami.

8. Načrtovan prenosni plinovod na odseku med Kozarjami in Rudnikom predstavlja podvojitev trase obstoječega distribucijskega plinovoda JE 250 V200 v lasti in upravljanju Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o. in s tem novo obremenitev prostora z omejeno rabo v varovalnem pasu načrtovanega plinovoda.

9. Zato s smernicami podajamo tudi pobudo, da se prouči možnost izrabe obstoječega plinovoda JE 250 V200 v lasti in upravljanju Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o. za potrebe sklenitve plinovodnega obroča v MOL brez rekonstrukcije omenjenega obstoječega plinovoda, oziroma zgolj z dvigom delovnega tlaka do največ 16 bar. To možnost dopušča tudi Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana, ki tako v strateškem kot tudi v izvedbenem delu opredeljuje ta del plinovodnega omrežja kot prenosni ali distribucijski plinovod v preučevanju.

10. Glede na zmogljivost dela že obstoječega plinovodnega obroča v Mestni občini Ljubljana in oceno dolgoročnih potreb po zemeljskem plinu na območju Mestne občine

45

Ljubljana menimo, da predlagana gradnja prenosnega plinovoda na odseku med Kozarjami in Rudnikom ni gospodarna rešitev. Zato predlagamo, da se to mnenje upošteva tudi pri dokončnem oblikovanju smernic Mestne občine Ljubljana do vlagatelja, saj bo predlagana rešitev Ministrstva za okolje in prostor, ki v delu trase novega prenosnega plinovoda podvaja traso z obstoječim distribucijskim plinovodom v lasti in upravljanju Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o. posredno vplivala tudi na stroške oskrbe z zemeljskim plinom na območju Mestne občine Ljubljana.

Komentar: Navedene smernice bodo preučene s strani investitorja posega, njihove ugotovitve pa bodo upoštevane kot izhodišče za pripravo projektne dokumentacije in DPN.

Energetika Ljubljana, d.o.o. – daljinski sistem oskrbe s toploto

1. Pri posegih v prostor na območju DPN, ki so predvideni v varovalnem pasu obstoječega vročevodnega omrežja, mora biti z ustreznim varnostnim odmikom, ki je odvisen od načina gradnje, strukture tal (geoloških razmer) in globine načrtovanih del ali z drugimi ukrepi zagotovljena stabilnost in varnost obratovanja obstoječega vročevodnega omrežja:

- glavnega vročevoda T2400 dimenzij DN 400 in DN 150 ob Chengdujski cesti,

- vročevodnih jaškov JA72 in JA73 ob Chengdujski cesti.

2. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati načrtovan vročevod po Chengdujski cesti.

3. Pri projektiranju posegov v varovalnem pasu obstoječega in načrtovanega vročevodnega omrežja je treba upoštevati Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem (Energetika Ljubljana, d.o.o.).

Vse morebitne posebne varnostne ukrepe za zaščito obstoječega vročevodnega omrežja mora predhodno potrditi in z njimi soglašati upravljavec Energetika Ljubljana, d.o.o. V dopolnjenem osnutku DPN za javno razgrnitev je treba upoštevati ustrezne odmike načrtovanih posegov v prostor od obstoječega in načrtovanega vročevodnega omrežja in vrisati končne variante ukrepov za zaščito stabilnosti in varnosti obratovanja vročevodnega omrežja. Zgoraj opisane pogoje je treba upoštevati tudi v grafičnem delu DPN.

Komentar: Navedene smernice bodo upoštevane pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V uredbi bodo smernice upoštevane v poglavju o pogojih glede vplivov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter v vseh fazah projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture. Rešitve bodo pripravljene v skladu z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in gornjimi smernicami.

Vodovod - Kanalizacija, d.o.o. – vodovodno omrežje

1. Na osnovi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07 in 9/08) koridor prenosnega plinovoda z oznako R51C Kozarje - Vevče posega na širše vodovarstveno

46

območje vodonosnika Ljubljanskega barja z oznako »VVO III«. Zato je potrebno dosledno upoštevati določila predmetne uredbe.

Komentar Smernice bodo upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije in v DPN. Predhodno bo izdelana analiza tveganja za onesnaženje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju, prav tako bodo opredeljeni zavarovalni in omilitveni ukrepi.

2. V prvem odseku koridorja prenosnega plinovoda, med Kozarjami in Malencami (AC priključek Ljubljana jug), ozek pas po severnem obrobju Ljubljanskega barja ob južni avtocesti, od zahoda proti vzhodu potekajo naslednji obstoječi vodovodi:

- v Poti čez gmajno poteka vodovod PVC d 160 iz leta 1987. V poti v Boršt poteka vodovod PE d 110 iz leta 1987. V Cesti Dolomitskega odreda poteka vodovod PVC d 160 iz leta 1987,

- v Kozarjih in pod avtocesto poteka vodovod JE d 150 iz leta 1981,

- pri Dolgem mostu prečka avtocesto PVC d 400 iz leta 1988 in NL DN 500 iz leta 1994,

- na območju Ceste dveh cesarjev prečka avtocesto in ob izvozu Ljubljana-jug poteka PE d 110 iz 1983. Avtocesto prečkata še NL DN 700 iz leta 2002 in PE d 90 iz 1982,

- na območju obeh Petrolovih servisov na Barju pod avtocesto poteka vodovod PVC d 160 iz leta 1988,

- na območju ljubljanskega barja vzhodno od Ljubljanice prečka avtocesto JE DN 300 iz leta 1989 in JE DN 200 iz leta 1991. V Lahovi poti poteka vodovod NL DN 100 iz leta 1999. V podaljšku Ižanske ceste poteka vodovod PVC d 160 iz leta 1991 in PVC d 225 iz leta 1991. V podaljšku Peruzzijeve ulice poteka vodovoda PVC d 225 iz leta 1991,

- na območju Rudnika in pod avtocesto potekajo vodovodi PVC d 160, AC DN 125 iz leta 1958 in PVC d 280 iz leta 1985.

3. V odseku med Spodnjo Hrušico/Dobrunjami in Fužinami/Vevčami: širok pas ob vzhodni avtocesti koridorja prenosnega plinovoda od juga proti severu potekajo naslednji obstoječi vodovodi:

- na območju Bizovika je zgrajeno vodovodno omrežje NL DN 80 in NL DN 100 pretežno iz leta 1999,

- v Litijski cesti potekajo vodovodi PVC d 500 iz leta 1985, NL DN 500 iz leta 1998, PVC d 225 iz leta 1980,

- od Litijske ceste proti Bizoviku poteka vodovod PVC d 225 iz leta 1986.

4. Na območju koridorja prenosnega plinovoda se nahaja ca 30 enot obstoječe projektne dokumentacije, ki obravnava izgradnjo ali obnovo javnega vodovodnega omrežja. Večji projekti, katerih trase projektiranih vodovodov bodo po vsej verjetnosti tangirane s traso predvidenega plinovoda, so naslednji:

- Rudnik - vodovod; Območje urejanja VP 1/2 I. faza. PGD, PZI, št.: 5388, PNZ, jan. 1998,

- Sanacija vodovoda pod železniško progo pri Dolgem mostu. PN, št.: 2027, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., feb. 2000,

- Izgradnja KA, rekonstrukcija in obnova VO zaradi rekonstrukcije Ižanke. PR, št.: 2220, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., feb. 2004,

- Rekonstrukcija javnega vodovoda na območju bencinskega servisa Barje (območje urejanja VM 2/4, VM 6/1). PN, št.: 2526 V, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., feb. 2009,

- Izgradnja vodovoda in kanalizacije za območje urejanja VP 6/1 Plutal. PR, št.: 2158, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., apr. 2003.

47

- Vodovod in kanalizacija po Litijski cesti od Pesarske ceste do ceste II. grupe odredov (MR 6/2, MO 6/1, MS 6/7, MS 9/1). PR, št.: 1878, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., nov. 1997.

5. Obstoječa in predvidena projektna dokumentacija na koridorju prenosnega plinovoda, ki ga obravnava osnutek državnega prostorskega načrta, mora biti navedena v tekstualnem delu obrazložitve načrtovane prostorske ureditve v osnutku državnega prostorskega načrta ter obvezno upoštevana pri nadaljnji obravnavi ureditvenega območja. Obstoječe in predvidene trase vodovodov morajo biti prikazane v grafični prilogi obravnavanega osnutka državnega prostorskega načrta.

6. Pred gradbenim posegom bo treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječih javnih vodovodov v času gradnje plinovoda na vseh mestih križanj trase, da se prepreči eventualne poškodbe zaradi gradbenih del. Zavarovati in po potrebi obnoviti je treba tudi vse tangirane vodovodne priključke.

7. Zaradi izdelave nove dokumentacije in novelacij obstoječe dokumentacije od leta 2010

dalje, ter v letu 2015 podanega natančnega koridorja plinovoda, je upoštevati še naslednjo projektno dokumentacijo:

- Gradnja javnega vodovoda po Tiranovi ulici v Ljubljani. PGD, PZI, št.: 854/02, int. št.: 5731, KONO d.o.o., nov. 2002.

- Sanacija vodovoda po Zeleznisko progo pri Dolgem mostu. PN, št.: 2027V, JP VODOVODKANALIZACIJA d.o.o., feb. 2000.

- Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi prilagoditve ukrepom za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. PN, št.: 2593V, 3245K, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., mar. 2011.

- lzgradnja vodovoda na območju Ceste dveh cesarjev od hišne številke 104 do 108. PGD, PZI, št.: 493/00, int. št.: 5594, KONO d.o.o., jul. 2000.

- Ureditev javnega vodovoda in kanalizacije na območju Rakove jelše - južno od avtoceste . IDZ, št.: 2638V, 3307K, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., maj. 2013.

- Rekonstrukcija vodovoda in gradnja kanalizacije ob Ižanski cesti. IDZ, št.: 2599V, 3254K, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., jul. 2011.

- Vodovod in kanalizacija po Litijski cesti od Pesarske ceste do Ceste II. grupe odredov (MR 6/2, MO 611, MS 6/8, MS 911). PR, št.: 1878V, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., nov. 1997.

Komentar Navedene smernice in projekti bodo upoštevani pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V uredbi bodo smernice upoštevane v poglavju o pogojih glede vpliva na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter v vseh fazah projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture. Rešitve bodo pripravljene v skladu z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in gornjimi smernicami.

Vodovod - Kanalizacija, d.o.o. – kanalizacijsko omrežje

1. Na podlagi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Ur. l. RS št. 115/07 in 9/08) obravnavana gradnja posega v širše vodovarstveno območje III vodarne Brest.

2. Koridor predvidenega prenosnega plinovoda tangira obstoječe kanalizacijsko omrežje v upravljanju podjetja Vodovod-Kanalizacija d.o.o. na različnih območjih:

48

- Na območju Kozarij potekata pod obvoznico na dveh odsekih betonska prepusta, ki imata funkcijo zaščitnega kanala. Skozi prepust, ki poteka vzporedno s Cesto Dolomitskega odreda bo potekal kanal, ki je predviden v idejnem projektu št. 3189 K, JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.. Skozi prepust, ki poteka pod obvoznico na razcepu Kozarje blizu Kozarske ceste pa bo potekal kanal, ki je predviden v programski rešitvi 2667 K, JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o..

- Na območju Dolgega mosta, deloma ob meji deloma izven meje koridorja predvidenega plinovoda, poteka betonski kanal za komunalno odpadno vodo v ločenem sistemu. Kanal dimenzije DN 500 mm poteka vzporedno z obvoznico, nato preide v kanal dimenzije DN 600 mm in pred nadvozom obvoznice čez Tržaško cesto zavije proti jugu, kjer prečka železnico in Tržaško cesto. Pri Malem Grabnu se razdeli na dva jeklena kanala dimenzije 250 mm, ki prečkata Mali Graben in se nato združita nazaj v betonski kanal DN 600 mm, ki se nadaljuje še nekaj metrov vzporedno s Tržaško cesto, nato pa preide v betonski kanal DN 1100 mm v mešanem sistemu, ki odpadno vodo odvaja naprej proti centru mesta Ljubljane.

- Na zahodni strani nadvoza obvoznice čez Tržaško cesto, poteka vzporedno s prej omenjenim betonskim kanalom za komunalno odpadno vodo v ločenem sistemu DN 500 mm tudi padavinski kanal v ločenem sistemu dimenzij od DN 1000 mm do DN 1100 mm, ki ima iztok urejen v Mali Graben. Vzporedno s Tržaško cesto, v bližini križanja Tržaške ceste in Malega Grabna, poteka betonski padavinski kanal v ločenem sistemu dimenzij od DN 300 mm do DN 500 mm, ki pred križiščem s Fajfarjevo ulico preide v betonski padavinski kanal DN 800 mm. Ta prečka Tržaško cesto, nato zavije proti vzhodu, prečka priključek na južno obvoznico in se nato naveže na betonski kanal DN 1000 mm, ki poteka naprej proti jugu do izliva v Mali Graben. Na betonski kanal DN 800 mm se iz zahodne strani pred prečkanjem AC priključka na južno obvoznico navezuje tudi krajši betonski kanal DN 300 mm. Na omenjeni betonski kanal DN 1000 mm se pred navezavo betonskega kanala DN 800 mm navezuje tudi betonski padavinski kanal DN 700 mm, ki prečka Tržaško cesto in poteka v isti smeri kot padavinski kanal DN 1000 mm. Na kanal DN 700 mm se navezujeta betonska kanala DN 600 mm in DN 400 mm, ki potekata vsak na svoji strani Tržaške ceste in odvajata padavinsko vodo v smeri iz centra mesta Ljubljane. Vzporedno z betonskim kanalom DN 700 mm poteka tudi kanal za komunalno odpadno vodo v ločenem sistemu, ki se navezuje na prej omenjeni betonski kanal DN 1100 mm v mešanem sistemu.

- V Cesti dveh cesarjev poteka od objekta s hišno številko 385, mimo objekta s hišno številko 387A in proti jugu, padavinski kanal PVC v ločenem sistemu dimenzije DN 250 mm, ki ima iztok urejen v betonski izvedbi DN 500 mm in se izliva v bližnji odvodnik. Nekoliko južneje prečka koridor predvidenega prenosnega plinovoda tlačni vod PE 400 mm. Na ta tlačni vod se iz južne smeri v bližini objekta z naslovom Cesta dveh cesarjev 176 navezujeta tlačni vod PE DN 110 mm in pa tlačni vod, ki odvaja pralne vode iz deponije Barje. Na tlačni vod PE DN 400 mm se pri objektu z naslovom Cesta dveh cesarjev 170 navezuje še kratek odsek tlačnega voda dimenzije DN 200 mm. Med bencinskim servisom Barje in Cesto dveh cesarjev poteka tlačni vod v PE DN 300 mm.

- Vzporedno z Dolenjsko cesto mimo priključka na obvoznico Rudnik poteka tlačni vod PE dimenzij DN 200 mm.

- V koridorju predvidenega prenosnega plinovoda se nahaja tudi naselje Bizovik, ki ima kanalizacijo urejeno v ločenem sistemu. Kanali za komunalno odpadno so v PVC, GRP, tesal in betonski izvedbi in potekajo v ulicah, ki so naštete v nadaljevanju. V Ulici Pot v dolino potekajo kanali dimenzij od DN 250 mm do DN 300 mm. V Frenkovi poti, Periški ulici, Hruševski cesti in ulici Gozdna pot potekajo kanali dimenzije DN 250 mm. V ulici Pot na Visoko potekajo kanali

49

dimenzij od DN 200 mm do DN 250 mm. V Bizoviški cesti potekajo kanali dimenzije od DN 250 mm do DN 300 mm. V Dobrunjski cesti potekajo kanali dimenzij DN 300 mm. Kanali za padavinsko odpadno vodo v ločenem sistemu na območju Bizovika so v PVC, GRP in betonski izvedbi in potekajo v ulicah, ki so naštete v nadaljevanju. V Bizoviški cesti potekajo kanali dimenzij od 250 mm do 400 mm. V Frenkovi poti potekajo kanali dimenzij med DN 250 mm in DN 700 mm. V Periški ulici potekajo na določenih odsekih kanali dimenzij DN 250 mm in DN 300 mm. V Poti na Visoko potekajo kanali dimenzij DN 300 mm in DN 400 mm. V ulici Pot v dolino potekajo kanali dimenzij od DN 200 mm do DN 300 mm, med objektoma Pot v dolino št. 29 in št. 31 pa betonski kanal DN 1000.

- Na odseku med Bizovikom in Fužinami je na območju vzhodne obvoznice urejeno odvajanje padavinske vode v ločenem sistemu. Severno od naselja Bizovik potekajo betonski kanali dimenzij DN 400 mm, DN 700 mm in DN 800 mm. Še nekoliko bolj proti severu, na območju južno in severno od križišča obvoznice in Litijske ceste vse do Ljubljanice potekajo betonski kanali dimenzij od DN 300 mm do DN 1200 mm. Na določenih križanjih kanali preidejo v betonsko koritnico. Nekoliko daljši odsek kanala pred izlivom v Ljubljanico je iz tesala dimenzij od 1400 mm do 1600 mm. Severno od Ljubljanice poteka betonski kanal DN 1800 mm, na katerega se naveže betonski kanal dimenzij od DN 400 mm do DN 500 mm. Pred izlivom v Ljubljanico preide kanal DN 1800 mm v koritnico v betonski izvedbi.

- V Chengdujski ulici poteka betonski kanal v mešanem sistemu dimenzij DN 2400 mm, in sicer od skrajnega severnega konca koridorja naprej ob njegovi zahodni meji in vse do Ljubljanice. Na kanal se na določenih odsekih na zahodni strani navezujejo betonski kanali v mešanem sistemu dimenzij od DN 500 mm do DN 600 mm. Kanal DN 2400 mm se navezuje na betonski kanal DN 1800 mm v mešanem sistemu, pred tem pa se preko betonskega kanala DN 2400 mm, ki preide v betonsko koritnico, razbremenjuje v Ljubljanico. Betonski kanal DN 1800 mm v mešanem sistemu prečka koridor za predviden prenosni plinovod med Chengdujsko ulico približno 50 m severno od Ljubljanice in kompleksom psihiatrične klinike v Ljubljani.

- Potek obstoječe kanalizacije na območju koridorja predvidenega prenosnega plinovoda je razviden tudi iz priloženih digitalnih podatkov oziroma vektorjev obstoječega kanalizacijskega omrežja.

3. Koridor predvidenega prenosnega plinovoda tangira predvideno kanalizacijsko omrežje, za katero je izdelana naslednja projektna dokumentacija:

- Koridor predvidenega prenosnega plinovoda tangira rešitve idejnega projekta št. 3189 K z naslovom »Ureditev oskrbe z vodo in odvajanje odpadne vode na območju Mestne občine Ljubljana«, maj 2009, izdelovalca JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o. na različnih lokacijah. In sicer tangira rešitev na območju naselja Žuleva vas, rešitev v zvezi s povezovalnim kanalom, ki bo odvajal odpadne vode iz naselja Dobrava in se navezal na centralni kanalizacijski sistem v Ljubljani, predvideno kanalizacijo ob južni obvoznici, v neposredni bližini Peruzzijeve ulice in na območju prostorov Komunalnega podjetja Ljubljana d.d. in Cestnega podjetja Ljubljana d.d. v Dobrunjah.

- Na območju razcepa Kozarje na zahodni ljubljanski obvoznici je predvidena izgradnja kanalizacije v sklopu programske št. 2667 K z naslovom »Obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v Kozarjih VS 3/4 in VS 7/3 (Tiranova ulica, Ulica Jožeta Japlja, Kozarska ulica, Španova pot, Švarova ulica, Trinkova ulica in Cesta dolomitskega odreda - del)«, avgust 1999, izdelovalca JP Vodovod – Kanalizacija. d.o.o..

- Na območju izven Mestne občine Ljubljana so rešitve v zvezi s povezovalnim kanalom, ki bo odvajal odpadne vode iz naselja Dobrava na centralni

50

kanalizacijski sistem v Ljubljani in ki so predvidene na območju koridorja predvidenega plinovoda, podane v programski rešitvi št. 3183 K z naslovom »Navezava odpadnih vod iz naselja Dobrava na centralni kanalizacijski sistem Ljubljana ter ureditev odpadnih vod iz naselij Komanija, Draževnik in Razori v občini Dobrova – Polhov Gradec, območje urejanja VS 8/1, VS 7/12, VS 7/11, VS 7/10, VS 7/4, VS 3/4, VS 3/1, VM 2/3«, oktober 2009, izdelovalca JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o..

- Na območju med nadvozom obvoznice čez Tržaško cesto in AC priključkom Vič je predvidena prestavitev zbiralnika A7, in sicer po PGD projektu št. 77/07-05 z naslovom »Prestavitev zbiralnik A7 (VT 2/1, Tržaška cesta pri uvozu na obvoznico)«, april 2008, izdelovalca Studio Kalamar d.o.o..

- V Cesti dveh cesarjev je predvidena izgradnja kanalizacije po projektu PZI št. 1142 z naslovom »Kanalizacija na območju urejanja VP 6/1 Plutal (Cesta dveh cesarjev - del)« in dopolnitev po projektu PZI št. 1142/1 z naslovom »Sprememba poteka trase kanala S1«, februar in september 2006, izdelovalca KONO B d.o.o..

- Na območju Sibirije in Rakove jelše je predvidena izgradnja kanalizacije po projektu št. 40-471-00-2004 »Gradnja vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave za območji urejanja VS 2/11 Rakova jelša in VS 2/12 Sibirija«, oktober 2004, izdelovalca Hidroinženiring d.o.o.. V ulici Pot na Rakovo jelšo od objekta s hišno številko 175 in do objekta s hišno številko 187 je predvidena izgradnja meteorne kanalizacije v sklopu projektne naloge št. 3177 K z naslovom »Odvod padavinskih voda na območju Rakove jelše (VS 2/11 in ŠRC Mesarica)«, oktober 2008, izdelovalca JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o..

- Od predvidene ČN na Rakovi jelši do Ižanske ceste, v delu Ižanske ceste od Črne vasi do Ilovice, v Lahovi poti in delu Peruzzijeve ulice ter v ulici Črna vas je predvidena kanalizacija po programski rešitvi št. 2896 K z naslovom »Rekonstrukcija in obnova vodovoda ter izgradnja in rekonstrukcija kanalizacije zaradi rekonstrukcije Ižanske ceste med Jurčkovo cesto in Peruzzijevo ulico (VS 1/5, VS 5/1)«, februar 2004, izdelovalca JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o..

- V odseku Ižanske ceste, od križišča pri Črni vasi proti Igu, je predvidena podtlačna kanalizacija po programski rešitvi št. 2850 K z naslovom »Izgradnja podtlačne kanalizacije v Črni vasi (območje urejanja VS 5/2 )«, maj 2004, izdelovalca JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o..

- Na severni strani južne obvoznice, pred razcepom Malence, je ob meji koridorja predvidenega plinovoda predvidena izgradnja kanalizacije po projektu št. 1012/04 z naslovom »Kanalizacijsko omrežje karejev C in D v območju urejanja VP 1/2 Rudnik II. faza«, februar 2004, izdelovalca KONO B d.o.o..

- V naselju Spodnja Hrušica je v Hruševski cesti predvidena izgradnja kanalizacije po PGD projektu št. 21/2007/K z naslovom »Izgradnja kanalizacije za naselje Spodnja Hrušica (MS 6/7,Hruševska cesta, Krožna pot, Cesta v Kostanj, Pot do šole)«, marec 2008, izdelovalca Biro za komunalo d.o.o..

- V Litijski cesti je predvidena izgradnja kanalizacije po programski rešitvi št. 2566 K z naslovom »Vodovod in kanalizacija po Litijski cesti od Pesarske ceste do Ceste II. grupe odredov MR 6/2, MO 6/1, MS 6/7, MS 9/1)«, november 1997, izdelovalca JP Vodovod – Kanalizacije d.o.o..

- Na območju Fužin je predvidena izgradnja zadrževalnega kanala, ki naj bi potekal vzporedno z obstoječim kolektorjem A0, in sicer od razbremenilnika R3 proti vzhodu do centralne čistilne naprave (CČN). Predvidena je v projektni nalogi št 2574 K z naslovom »Od razbremenilnika R3 v Fužinah CČN - zadrževalni kanal - ukrepi na primarnem kanalizacijskem sistemu« julij 1999, izdelovalca JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o..

51

- Potek predvidene kanalizacije na območju koridorja predvidenega prenosnega plinovoda je razviden tudi iz priloženih digitalnih podatkov oziroma vektorjev predvidenega kanalizacijskega omrežja.

4. Pri gradnji prenosnega plinovoda je potrebno upoštevati ustrezne varovalne pasove in odmike od obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja. Pred gradbenim posegom bo potrebno načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječe javne kanalizacije v času gradnje plinovoda na vseh mestih križanj trase, da se prepreči eventuelne poškodbe zaradi gradbenih del. Zavarovati in po potrebi obnoviti je treba tudi vse tangirane kanalizacijske priključke.

5. Obstoječe in predvidene trase javnih kanalov morajo biti prikazane v grafični prilogi Državnega prostorskega načrta v ustreznem merilu.

6. Zaradi izdelave nove dokumentacije in novelacij obstoječe dokumentacije od leta 2010

dalje, ter v letu 2015 podanega natančnega koridorja plinovoda, je treba upoštevati še naslednjo projektno dokumentacijo:

- Navezava odpadnih vod naselja Dobrova na centralni kanalizacijski sistem Mestne občine Ljubljana ter ureditev odvoda odpadnih vod iz naselij Komanija, Draževnik in Razori. PR, št.: 3183K, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., okt. 2009.

- Ureditev oskrbe z vodo in odvajanje odpadne vode na območju Mestne občine Ljubljana. IR, št.: 2522V, 3189K, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., jun. 2008.

- Obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v Kozarjih. PR, št.: 1990V, 2667K, JP VODOVOD KANALIZACIJA d.o.o., jul. 1999.

- lzgradnja kanalizacije po Vidičevi ulici (med ureditvenim območjem VS 3/3 na severu ter VM 7/1 in VM 2/3 na jugu). PR, št.: 2747K, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., okt. 2000.

- Prestavitev zbiralnika A 7. PGD, st.: 77/07-05, int. št.: 5703, STUDIOKALAMAR, apr. 2008.

- Ureditev vodovoda in kanalizacije zaradi prilagoditve ukrepom za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. PN, št.: 2593V, 3245K, JP VODOVOD KANALIZACIJA d.o.o., mar. 2011.

- Ureditev javnega vodovoda in kanalizacije na območju Rakove jelše- južno od avtoceste. IDZ, št.: 2638V, 3307K, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., maj. 2013.

- Gradnja vakuumske kanalizacije na območju Črne vasi in Ižanske ceste. lDP, št.: 3283K, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., dec. 2011

Komentar Navedene smernice in projekti bodo upoštevani pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V uredbi bodo smernice upoštevane v poglavju o pogojih glede vpliva na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter v vseh fazah projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture. Rešitve bodo pripravljene v skladu z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in gornjimi smernicami.

19 OBČINA ŠKOFLJICA

Smernice

52

1. Trasa plinovoda bo potekala delno po zemljiščih v lasti Občine Škofljica, delno po zemljiščih v zasebni lasti, za kar si mora investitor pridobiti njihova soglasja.

2. Za zemljišča, po katerih bodo potekala dela in so v lasti Občine Škofljica, je potrebno pred izdajo prometnega soglasja skleniti služnostno pogodbo.

Komentar Zahtevi bosta upoštevani pri izdelavi projektne dokumentacije in smiselno opredeljeni v Uredbi.


1. Pri posegih v prostor na območju DPN, ki so predvideni v varovalnem pasu obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja, mora biti z ustreznim varnostnim odmikom, ki je odvisen od načina gradnje, strukture tal (geoloških razmer) in globine načrtovanih del, ali z drugimi ukrepi zagotovljena stabilnost, korozijska in druga zaščita cevovodov in naprav na cevovodih ter varnost obratovanja obstoječega plinovodnega omrežja:

- glavni visokotlačni plinovodi JE 250 V200 (delovni tlak 10 bar) na odseku nasproti obrtne cone Rudnik južno od južne ljubljanske obvoznice, katerega potek je znotraj občinske meje Občine Škofljica,

- visokotlačni plinovod PE 315 V600 od regulacijske postaje Rudnik (delovni tlak 4 bar) po Dolenjski cesti proti Škofljici.

Komentar: Navedene smernice bodo upoštevane pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture.



3. Pri načrtovanju posegov v prostor na delu med Kozarjami in Rudnikom je za zaščito glavnih visokotlačnih plinovodov JE 250 V200 in PE 315 V 600 treba upoštevati naslednje posebne pogoje:

- za odsek trase, kjer plinovodi potekajo po območju Ljubljanskega barja z značilno slabo nosilnostjo tal, se izdela geofizikalno študijo terena in določi vplivno območje gradnje z upoštevanjem transporta strojev in materiala v času gradnje plinovoda. Stabilnost in varnost obratovanja obstoječih plinovodov se zagotovi z ustreznim varnostnim odmikom med obstoječimi plinovodi in vplivnim območjem gradnje. V času izvedbe del je treba zagotoviti občasen inženirsko – geološki nadzor,

- za jeklene plinovode se izdela študijo medsebojnega vpliva naprav obstoječe in načrtovane katodne zaščite in določi dodatne zaščitne ukrepe za izničevanje vpliva na obstoječe katodno zaščitene jeklene plinovode in telemetrični sistem,

- transport strojev in materiala v času gradnje in obratovanja načrtovanega plinovoda in odlaganje materiala neposredno nad obstoječe plinovode ni možno,

53

- traso načrtovanega plinovoda je treba določiti tako, da bo zagotovljen stalen neoviran dostop transportnih vozil do obstoječih plinovodov (ustrezen delovni pas) za potrebe izvajanja kontrole njihovega obratovanja, vzdrževanja in popravila morebitnih okvar, s potekom dostopa izven varnostnega pasu načrtovanega plinovoda,

- državni prostorski načrt za izgradnjo daljnovoda DV 2x110 kV Polje – Vič z vidika vpliva in ukrepov za zaščito obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja, naprav katodne zaščite in telemetrije.

Komentar: V fazi izdelave projektne dokumentacije bodo izdelane ustrezne študije v zvezi vplivom načrtovanega plinovoda na obstoječi plinovod ter načrtovani daljnovod. V DPN bodo podane rešitve in ukrepi v zvezi ugotovitvami študij in projektne dokumentacije.

4. Pri projektiranju načrtovanih posegov v varovalnem pasu obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.)

Varnostne odmike in morebitne posebne varnostne ukrepe za zaščito obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja, naprav katodne zaščite in telemetrije mora predhodno potrditi in z njimi soglašati upravljavec distribucijskega plinovodnega omrežja Energetika Ljubljana, d.o.o.

V dopolnjenem osnutku DPN za javno razgrnitev je treba upoštevati ustrezne odmike načrtovanih posegov v prostor od obstoječega in načrtovanega distribucijskega plinovodnega omrežja in vrisati končne variante ukrepov za zaščito stabilnosti in varnosti obratovanja plinovodnega omrežja. Zgoraj opisane pogoje je treba upoštevati tudi v grafičnem delu DPN.

Komentar Navedene smernice bodo upoštevane pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V uredbi bodo smernice upoštevane v poglavju o pogojih glede vplivov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter v vseh fazah projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture. Rešitve bodo pripravljene v skladu z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in gornjimi smernicami.

Snaga, d.o.o. – odvoz odpadkov

1. Pri pripravi DPN je treba upoštevati:

- Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 83/12),

- Zakon o varstvu okolja.

Komentar: Navedena smernica bo upoštevane pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi z ravnanjem z odpadki.

20 OBČINA DOBROVA _POLHOV GRADEC

Smernice

54

1. Pri umeščanju bodočega plinovoda želimo, da zasnova načrtuje prostorske, tehnične in varnostne parametre tako, da ne bodo omejevali sedanjih in bodočih posegov, ki še niso izvedeni in jih predvidevajo obstoječi veljavni prostorski akti, ter načrtovanih prostorskih ureditev v območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki jih načrtujemo z akti, ki so v postopku izdelave.

2. Vplivno območje plinovoda naj se načrtuje tako, da je njegov del, ki brezpogojno omejitveno vpliva na prostorske ureditve v poselitvenih območjih (obstoječih in načrtovanih) najožji. To so območja poselitev, ki so v obstoječem aktu označena kot razpršena gradnja z oznako VK7/1, v bodočem OPN pa A257, A255, RA-05 SSe.

3. Izgradnja plinovoda ne sme vplivati na krajinsko sliko območja, po katerem poteka.

4. Na kmetijskih zemljiščih mora biti po izgradnji omogočena nezmanjšana dejavnost.

5. Vsem prometnim ureditvam mora biti s primernimi tehničnimi rešitvami izvedbe plinovoda omogočeno vzdrževanje, rekonstrukcija in nova gradnja, ravno tako ostali komunalni infrastrukturi.

6. Nova trasa plinovoda naj poteka v čim večji meri ob trasi obstoječega plinovoda, da bi se vpliv plinovoda na območja ob njem čim bolj omejil.

7. Škoda, ki bo nastala na grajenem in naravnem dobru pri gradnji plinovoda, mora biti sanirana na stroške investitorja plinovoda, ravno tako morajo biti povrnjeni vsi izpadi dohodkov, ki bi nastali v času gradnje lastnikom nepremičnin ali premičnin zaradi izgradnje plinovoda.

Komentar Smernice bodo smiselno upoštevane pri optimizaciji trase, kjer bo posebna pozornost namenjena odmikom od poselitvenih območij in poteku trase tako, da ne bodo prizadeti razvojni interesi občine. Smernice se bodo upoštevale pri optimizaciji trase, izdelavi projektne dokumentacije in v DPN.


1. Pri posegih v prostor na območju DPN, ki so predvideni v varovalnem pasu obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja, mora biti z ustreznim varnostnim odmikom, ki je odvisen od načina gradnje, strukture tal (geoloških razmer) in globine načrtovanih del, ali z drugimi ukrepi zagotovljena stabilnost, korozijska in druga zaščita cevovodov in naprav na cevovodih ter varnost obratovanja obstoječega plinovodnega omrežja:

- glavni visokotlačni plinovod JE 250 V200 (delovni tlak 10 bar) na odseku med obstoječo MRP Kozarje in Cesto Dolomitskega odreda v Mestni občini Ljubljana, območju DPN je izvedeno obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje,

- glavni srednjetlačni plinovod PE 315 52700 (de/ovni tlak 4 bar) na odseku med obstoječo MRP Kozarje in Cesto Dolomitskega odreda.

2. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati načrtovano plinovodno omrežje:

- srednjetlačni plinovod (delovni tlak 4 bar) po Cesti Dolomitskega odreda,

- srednjetlačno plinovodno omrežje (delovni tlak 4 bar) na območju naselja Razori severno od Ceste Dolomitskega odreda.

Komentar

55

Navedene smernice in projekti bodo upoštevani pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V uredbi bodo smernice upoštevane v poglavju o pogojih glede vplivov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter v vseh fazah projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture. Rešitve bodo pripravljene v skladu z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in gornjimi smernicami.



4. Pri načrtovanju posegov v prostor je za zaščito glavnih plinovodov JE 250 V200 in PE 315 52700 treba upoštevati naslednje posebne pogoje:

- za potek trase plinovodov po poplavnem območju vodotokov Mali Graben in Horjulka se izdela geofizikalno studijo terena in določi vplivno območje gradnje z upoštevanjem transporta strojev in materiala v času gradnje plinovoda. Stabilnost in varnost obratovanja obstoječih plinovodov se zagotovi z ustreznim varnostnim odmikom med obstoječima plinovodoma in vplivnim območjem gradnje. V času izvedbe del je treba zagotoviti občasen inženirsko - geološki nadzor,

- za jekleni plinovod se izdela študijo medsebojnega vpliva naprav obstoječe in načrtovane katodne zaščite in določi dodatne zaščitne ukrepe za izničevanje vpliva na obstoječ katodno zaščiten jekleni plinovod in telemetrični sistem,

- transport strojev in materiala v času gradnje in obratovanja načrtovanega plinovoda in odlaganje materiala neposredno nad obstoječa plinovoda ni možno,

- traso načrtovanega plinovoda je treba določiti tako, da bo zagotovljen stalen neoviran dostop transportnih vozil do obstoječih plinovodov (ustrezen delovni pas) za potrebe izvajanja kontrole njihovega obratovanja, vzdrževanja in popravila morebitnih okvar, s potekom dostopa izven varnostnega pasu načrtovanega plinovoda.

Komentar: V fazi izdelave projektne dokumentacije bodo izdelane ustrezne študije v zvezi vplivom načrtovanega plinovoda na obstoječi plinovod. V DPN bodo podane rešitve in ukrepi v zvezi ugotovitvami študij in projektne dokumentacije.

5. Pri projektiranju načrtovanih posegov v varovalnem pasu obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02) in Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.). Varnostne odmike in morebitne posebne varnostne ukrepe za zaščito obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja, naprav katodne zaščite in telemetrije mora predhodno potrditi in z njimi soglašati upravljavec distribucijskega plinovodnega omrežja Energetika Ljubljana, d.o.o.. V dopolnjenem osnutku DPN za javno razgrnitev je treba upoštevati ustrezne odmike načrtovanih posegov v prostor od obstoječega in načrtovanega distribucijskega plinovodnega omrežja in vrisati končne variante ukrepov za zaščito

56

stabilnosti in varnosti obratovanja plinovodnega omrežja. Zgoraj opisane pogoje je treba upoštevati tudi v grafičnem delu DPN.

Komentar Navedene smernice in projekti bodo upoštevani pri pripravi DPN in projektne dokumentacije. V uredbi bodo smernice upoštevane v poglavju o pogojih glede vplivov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter v vseh fazah projektne dokumentacije. V DPN bodo tudi podane rešitve in ukrepi v zvezi s prilagoditvami energetsko-komunalne in druge gospodarske infrastrukture. Rešitve bodo pripravljene v skladu z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in gornjimi smernicami.

21 TELEKOM SLOVENIJE d.d., Ljubljana


22 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Odločba o CPVO Za DPN za prenosni plinovod R51C Kozarje – Vevče je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

57

4.4. USMERITVE ZA NAČRTOVANJE

1. Odsek med Kozarjami in vznožjem Golovca na Malencah Pododsek MRP Kozarje – zahodna avtocesta / avtocestni razcep Kozarje Načrtovani prenosni plinovod R51C Kozarje – Vevče se vključuje v obstoječo MRP Kozarje. Trasa načrtovanega prenosnega plinovoda se mora ogniti poselitvenemu območju med lokalno cesto Cesta Dolomitskega odreda na jugu in reko Gradaščico (naravni vrednoti) na severu. Trasa se lahko vodi po severnem robu ob Gradaščici in se po robu območja usmeri na jug ter prečka NV Horjulka in lokalno cesto Cesta Dolomitskega odreda ter nadaljuje v smeri vasi Žeje. V kolikor se trasa vodi po južni strani območja, prečka NV Horjulka in lokalno cesto Cesta Dolomitskega odreda ter nadaljuje v smeri vasi Žeje. Med vasjo Žeje in poselitvenim naseljem ob poti Na Boršt je prostorski preduh v širini 120 m, ki se ga lahko izkoristi za umestitev trase načrtovanega prenosnega plinovoda. Vodenje trase po lokalni cesti Cesta Dolomitskega odreda med poselitvenima območjema z vso infrastrukturo in minimalnimi odmiki od obstoječih objektov namreč predstavlja pomembno omejitev, zato ta trasa ni primerna za umestitev predvidenega plinovoda. Pri prehodu iz poselitvenega dela ob vasi Žeje se trasa preusmeri proti jugovzhodu vse do avtoceste, kjer se je potrebno umakniti od poselitvenega območja na severni strani Kozarij (zahodni del Vrhovcev). Na celotni trasi je treba posebno pozornost nameniti trasi obstoječega plinovoda J200 mm.

58

Slika 1: Pododsek MRP Kozarje – zahodna avtocesta / avtocestni razcep Kozarje 2. Pododsek zahodna avtocesta / avtocestni razcep Kozarje – železniška proga / Dolgi most V kolikor bi trasa prečkala avtocesto Brdo – Kozarje in bi potekala po severni strani avtoceste Vič – Kozarje, je potrebno zagotoviti ustrezen odmik od poselitvenega območja na Španovi poti in Kozarški cesti in obstoječega plinovoda, ki poteka ob avtocesti Vič – Kozarje. Prav tako je na tem območju kulturna dediščina EŠD: 18695 Ljubljana – Vaško jedro Kozarje, ki se ji treba skladno s smernicami MK izogniti. V nadaljevanju lahko trasa na ustrezni oddaljenosti poteka vzporedno z obstoječim plinovodom, prek kmetijskih površin do Športno rekreacijskega centra ŠRC Dolgi most, kjer je treba zagotoviti zagotovi odmik od športnih objektov (teniška dvorana). Ob poteku severno od avtoceste Vič – Kozarje prečka Mali graben in železniško progo Ljubljana – Divača, to isto območja pa je območje državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Ob vstopu v območje avtocestnega razcepa Kozarje je potrebno preveriti, ali je možen potek trase znotraj avtocestnega razcepa tako, da bi trasa potekala vseskozi južno od avtoceste Kozarje - Koseze oz. znotraj avtocestnega razcepa Kozarje in naprej južno od avtocestnega

59

odseka Kozarje - Malence vse do avtocestnega priključka Ljubljana – zahod (Vič). Potek trase po južni strani avtoceste je omejen s poselitvijo, ker poteka neposredno ob obstoječih stanovanjskih objektih južno od avtocestnega nasipa, zato je potrebno zagotoviti ustrezen odmik. Ob poteku južno od avtoceste Vič – Kozarje prečka železniško progo Ljubljana – Divača in primarni kanal dimenzije 1100 mm.

Slika 2: Pododsek zahodna avtocesta / avtocestni razcep Kozarje – železniška proga / Dolgi most 3. Pododsek zahodna železniška proga / Dolgi most – Cesta dveh cesarjev Po prečkanju železniške proge Ljubljana – Divača pri poteku trase po severni strani avtoceste Vič – Kozarje se trasa predvidenega plinovoda v nadaljevanju prilagaja trasi obstoječega 10-barskega plinovoda J 200 mm in poteka prek razvojnega območja na lokaciji današnjega P+R na Dolgem mostu ob Tržaški cesti do avtocestnega priključka Ljubljana – zahod (Vič). V tem delu se nahaja tudi razvojno območje za poslovno dejavnost na lokaciji nekdanjega obračališča Ljubljanskega potniškega prometa in prečka kanalizacijsko cev DN 1100. Po prečkanju Malega grabna poteka prek razvojnega območja ob Cesti dveh cesarjev (območje, predvideno za lokacijo Veletržnice in spremljajočih dejavnosti) in v koridorju obstoječega 110 kV daljnovoda RTP Kleče – RTP Vič do Ceste dveh cesarjev. Potek po razvojnih območjih MOL je treba preveriti predvsem z vidika možnih vplivov plinovoda na razpoložljivost zemljišč za gradnjo, saj se s potekom plinovoda ne bi smeli zmanjšati razvojni potenciali teh območij, zato je nujen potek plinovoda tako, da se razvojne funkcije območij ohrani. To prav tako velja za celoten morebitni potek plinovoda znotraj avtocestnega obroča na območju Ceste dveh cesarjev, Sibirije, Ilovice in Rudnika.

60

Na južni strani lahko poteka trasa severno od obstoječih objektov ob Cesti v Gorice (stanovanjska objekta Tržaška 171 in poslovna stavba Copia) in prečka avtocestni priključek Ljubljana – zahod (Vič) pod izvozno rampo, saj se plinovod s tem približa ureditvam Malega grabna v zvezi z zagotavljanjem poplavne varnosti. Med avtocestnim priključkom Ljubljana – zahod (Vič) in Malim grabnom je potrebno biti tako pozoren predvsem na odmik od Malega grabna, saj se izkazuje kot pomembna omejitev v prostoru. Trasa lahko nadalje po prečkanju Malega grabna (pozornost na razširitev in poglobitev struge!) poteka neposredno ob razbremenilnem jarku proti Curnovcu kot delu prostorskih ureditev za zagotavljanje poplavne varnosti. nadalje je možen potek trase ob omenjenem jarku ter severnem robu Ceste dveh cesarjev prek gospodarskih con (Snaga – načrtovani poslovni center in Jakšič center), kjer je treba zagotoviti možnost izrabe teh con za načrtovane razvojne programe (Poslovni objekt Snage) do Ceste dveh cesarjev oziroma nadvoza nad južno avtocesto.

Slika 3: Pododsek zahodna železniška proga / Dolgi most – Cesta dveh cesarjev 4. Pododsek Cesta dveh cesarjev – AC priključek Ljubljana Center Na severni strani avtoceste je od Ceste dveh cesarjev do Curnovca v avtocestnem priključku Ljubljana Center rezerviran ca 25 m širok pas za razbremenilni jarek za odvajanje poplavnih voda z območij ob Malem grabnu, ki ga je potrebno upoštevati pri umeščanju trase v to območje. Jarek se sicer izkazuje kot primerne koridor (gre za suhi (rezervni) jarek), vendar pa je treba zagotoviti možnost izvedbe plinovoda skladno z zahtevami poplavne varnosti. Pri umestitvi trase severno od avtoceste je potrebno upoštevati še razvojna območja ob Cesti dveh cesarjev med Sibirijo in avtocestnim počivališčem Barje ter samo počivališče Barje. Pri poteku mimo Sibirije se trasa prilagodi obstoječim objektom ob Levarjevi in Juvanovi ulici. V avtocestni »pentlji« priključka Ljubljana Center je načrtovano območje P+R. Zaradi razbremenilnega jarka

61

za odvajanje poplavnih voda z območij ob Malem grabnu in obstoječe poselitve v Sibiriji, ki sega praktično do avtoceste, je potek trase po severni strani v problematičen. Pri morebitnem poteku po južni strani avtoceste se trasa lahko umesti v severni del golf igrišča Trnovo (na lokaciji nekdanjega odlagališča komunalnih odpadkov), kjer pa je treba preveriti stanje tal na odlagališču in morebitne negativne vplive ob gradnji / vzdrževanju / obratovanju. Med južno avtocesto in golf igriščem sta načrtovana daljnovod 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič (na delu med Cesto dveh cesarjev in Curnovcem poteka daljnovod kot nadzemni vod, od Curnovca proti vzhodu pa kot podzemni kabel) in razbremenilni jarek za odvod visokih voda Malega grabna v Curnovec in naprej v Ljubljanico kot del ureditev za poplavno varnost. Preveriti je potrebno, ali se lahko traso umesti tako, da bi potekala preko počivališča Barje po severni strani, vzporedno z obstoječim plinovodom. V nadaljevanju poteka trasa po območju načrtovanega avtocestnega priključka Ljubljana Barje ter prek novih razvojnih območij (Koprska in parkirišče za tovornjake), vseskozi pa se mora prilagajati načrtovanemu daljnovodu 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič in obstoječemu plinovodu. Pri morebitnem poteku prek parkirišča za tovornjake se mora plinovod izvesti tako, da je možna izvedba parkirišča.

Slika 4: Pododsek Cesta dveh cesarjev – AC priključek Ljubljana Center 5. Pododsek AC priključek Ljubljana Center - AC priključek Ljubljana jug Na severni strani poteka od Barjanske ceste proti Poslovno trgovski coni Rudnik načrtovana cesta, ki bo zagotovila vzporedno povezavo Jurčkovi cesti neposredno ob južni avtocesti. Izvedba cestne povezave je sicer časovno še oddaljena. V celoten pas od južne avtoceste do načrtovane ceste se lahko umesti traso načrtovanega prenosnega plinovoda, pri čemer je na samem začetku tega pododseka po prečkanju avtocestnega priključka Ljubljana Center potreben ustrezen odmik od poseljenega območja Rakove jelše. V nadaljevanju prečka trasa območje naravne vrednote Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike, poseg se lahko izvede le s podvrtavanjem. Na desnem bregu Ljubljanice trasa takoj poseže v območje kulturne dediščine (Ljubljana, - Kolišče Ilovica), kateremu naj bi se po smernicah trasa izognila, pri čemer pa je izogibanje pri poteku po severnem delu praktično nemogoče, zato je verjetno edina možnost podvrtavanje. V nadaljevanju se severno od AC nahaja ozko grlo med avtocesto in obstoječo

62

poselitvijo na Ilovici, zato bi bilo sicer primerneje traso voditi ob trasi načrtovane ceste med Rudnikom in Rakovo jelšo, ki pa poseže v obstoječe poselitveno območje. Umestitev trase tik ob avtocesti na delu med Ilovico in Rudnikom ni primerna zaradi morebitnega načrtovanega razbremenilnega jarka za odvajanje poplavnih voda z območja celotne Ilovice in Poslovno trgovske cone Rudnik, zato naj se trasa nadaljuje po načrtovani cesti in zelenem pasu ob Poslovno trgovski coni Rudnik do železniške proge Ljubljana – Kočevje in Dolenjske ceste oziroma avtocestnega priključka Ljubljana jug. Problematika poteka med PC Rudnik in avtocesto je v izvedbi ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti širšega območja, ki so sicer predvideni, vendar natančnejših podatkov ni. Potek po južni strani avtoceste je na celotnem pododseku omejen z avtocesto, obstoječim plinovodom J 200 mm in načrtovanim daljnovodom 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič, potrebno je zagotoviti ustrezno oddaljenost od obstoječega plinovoda in načrtovanega daljnovoda. Zaradi izjemne zahtevnosti prečkanja Ljubljanice in Iške ter poselitvenega območja ob Ižanski cesti je potrebno preveriti možnost izvedbe plinovoda po južnem robu poselitvenih območij Ižanske ceste, to je v pasu med Ižansko cesto in Črno vasjo. Na tem delu se bistveno poseže v zavarovana območja Ljubljanskega barja: območja Nature 2000, ekološko pomembno območje Ljubljansko barje, območje arheološkega najdišča Ljubljansko barje, območje kulturne krajine Ljubljansko barje in Krajinski park Barje. Trasa prečka Ljubljanico in Iško (območje ob Ljubljanici in Iški je prvo varstveno območje Krajinskega parka Barje in je naravovarstveno najpomembnejše). Potek po tem območju je skrajno problematično, saj posega neposredno v zavarovano območje Barja, v tem smislu je varianta po severni strani nedvomno ustreznejša, vendar problematična z vidika poselitve. Po prečkanju Ižanske ceste se trasa usmeri proti južni avtocesti, od tu poteka v ustreznem odmiku od načrtovanega daljnovoda 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič do železniške proge Ljubljana – Kočevje in Dolenjske ceste do avtocestnega priključka. V skrajnem vzhodnem delu poteka prek arheološkega najdišča Drevak ob Dolenjski cesti, kjer mora biti poseg čim manjši, čeprav se območju v celoti ne da izogniti.

Slika 5: Pododsek AC priključek Ljubljana Center - AC priključek Ljubljana jug 6. Pododsek AC priključek Ljubljana jug – vznožje Golovca Od prečkanja avtocestnega priključka Ljubljana jug poteka severni potek trase po dolini Malence in je na severnem delu omejen s poselitvenimi območji spodnjega Rudnika (stanovanjsko naselje, cerkev, pokopališče…), na južni strani pa trasa lahko seže v avtocestni razcep Malence do avtocestnega prometnega pasu v smeri Malence – Novo mesto. Razširitev

63

v avtocestni razcep Malence se izvede predvsem zaradi možnosti poteka plinovoda v koridorju načrtovanega daljnovoda 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič. Trasa se po prečkanju avtocestnega priključka Ljubljana jug preusmeri proti severu, čez Golovec. V kolikor bi traso vodili po zahodni strani, je potreben zadosten odmik od poselitvenega območja Rudnik. Trasa na tem delu poteka prek območij kulturne dediščine (Ljubljana – Arheološko najdišče Malence in Ljubljana – Gradišče na Rudniku), pri čemer se je treba arheološkemu najdišču Gradišče praviloma izogniti (smernice), zato je smer trase v začetnem delu proti AC predoru Malence. Zaradi avtocestnega razcepa Malence je v primeru, da bi plinovod (prostorsko) sledil koridorju načrtovanega daljnovoda, v delu od železniške proge Ljubljana – Kočevje proti vzhodu možno izvesti potek trase tako, da se pred železniško progo trasa usmeri severno proti Rudniku, prečka avtocesto Ljubljana (Dolenjska – Barjanska), prečka železniško progo in Dolenjsko cesto ter avtocestni priključek Ljubljana – jug in po severni strani avtocestnega razcepa Malence poteka vzporedno z načrtovanim daljnovodom 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič prek Golovca.

Slika 6: Pododsek AC priključek Ljubljana jug – vznožje Golovca 7. Odsek prek Golovca Vodenje trase po zahodni strani Golovca naj poteka v čim krajši liniji preko Golovca, pri čemer je potrebno paziti na odmik od poselitvenega območja Rudnika na južnem delu, arheološkega najdišča Gradišče ter Spodnje Hrušice na zahodni strani in poselitvenega območja Bizovika na vzhodni strani trase. Potek neposredno znotraj avtocestnega obroča ob avtocesti onemogoča naselje Bizovik. Obenem trasa prečka in poteka vzporedno s POT-jo, ki je zavarovana kot kulturna dediščina in naravna vrednota in naj bi se ji izognili v največji možni meri, trasa naj poteka ves čas vzhodno od POTi. Zaradi morebitnega vpliva na POT in rekreacijski potencial tega območja se kot dodatna možnost izkazuje uporaba koridorja načrtovanega daljnovoda 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič, ki poteka kot nadzemni vod od AC razcepa Malence po zunanji strani avtocestnega obroča do Devc (v Dobrunjah). Ta trasa je bolj sprejemljiva tudi z vidika vpliva na gozd, saj je primerno in

64

ustrezno prostorsko združevanje tovrstnih koridorjev z vidika izvedbe in vzdrževanja poseke. Pri tem je treba natančno opredeliti medsebojne vplive nadzemnega daljnovoda in plinovoda predvsem v smislu najmanjših možnih odmikov med obema vodoma, pri čemer je izhodišče, da potekata čim bližje skupaj (na najmanjši možni razdalji, praviloma znotraj iste gozdne poseke. Odmiki med plinovodi in daljnovodi morajo sicer ustrezati zakonskim predpisom za obe posamezni infrastrukturi, vendar je že samo dejstvo novega koridorja v prostoru, ki ga predstavlja daljnovod, dovolj, da se preveri možnost hkratnega poteka na minimalni oddaljenosti. Prehod na Dobrunjsko polje se izvede prek preduh v poselitvenih območjih na Devcah.

65

Slika 7: Odsek prek Golovca 8. Odsek med Spodnjo Hrušico / Dobrunjami in Fužinami / Vevčami Plinovod R51C se zaključi s priključitvijo na obstoječi plinovod 10000 MRP Ljubljana – MRP Vevče oziroma s priključitvijo na načrtovani plinovod R51B TE-TOL – Vevče, ki potekata od Zaloške ceste ob Chengdujski cesti do Ljubljanice, prečkata Ljubljanico na območju AC mostu na vzhodni avtocesti in se po levem bregu Ljubljanice nadaljujeta do MRP Vevče v papirnici

66

Vevče. Kot najustreznejše se izpostavlja izhodišče, da se s plinovodom ne prečka Ljubljanice na Fužinah, ampak se direktno usmeri proti MRP Vevče v bližini Papirnice Vevče. S tem se izognemo prečkanju Ljubljanice, saj oba plinovoda, ki s predmetnim plinovodom tvorita zanko (obstoječi plinovod 10000 in načrtovani plinovod R51B) na širšem območju Fužin / Hrušice prečkata Ljubljanico, zato ni potrebe po tretjem prečkanju. Trasa od Spodnje Hrušice se nadaljuje od vznožja Golovca proti Ljubljanici prek obsežnih kmetijskih površin med avtocesto in Spodnjo Hrušico. Če je možno, naj se raso vodi ves čas vzhodno od POTi. Traso se vodi preko kmetijskih zemljišč do Litijske ceste in od tu usmeri v dve možni smeri: - vzporedno z Litijsko cesto po njeni južni strani vse do avtoceste, ki jo prečka (morebitno zahtevno prečkanje ob mostni konstrukciji oziroma nad AC, prekop oziroma podvrtavanje zaradi vkopane AC je manj primeren) in vodi naprej do objektov Pod ježo, kjer v preduhu med objekti ne severni in južni strani Litijske ceste prečka Litijsko cesto in se usmeri naravnost proti MRP Vevče, kjer se trasa zaključi, - po zahodnem robu razvojnega območja oziroma ob obstoječem naselju ob Gramozni poti do Ljubljanice in nato po Trpinčevi ulici do prečkanja AC in poteka proti MRP Vevče. Pri poteku ob Ljubljanici na vzhodni strani AC je treba pozornost nameniti čim prejšnjemu odmiku od Ljubljanice proti ježi (poplavno območje). Če se traso vodi prek Golovca po vzhodni strani avtoceste, vodimo traso pri prehodu na Dobrunjsko polje v koridorju načrtovanega daljnovoda 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič do Litijske ceste, ki v tem delu poteka kot podzemni kabel, tu pa se po njeni južni strani trasa preusmeri na vzhod, priti poselitvenemu območju Pod ježo, kjer se izkoristi preduha med objekti na obeh straneh Litijske ceste, prečka Litijsko cesto in se usmeri naravnost proti MRP Vevče, kjer se trasa zaključi.

67

Slika 8: Odsek med Spodnjo Hrušico / Dobrunjami in Fužinami / Vevčami

68

4.5. POTREBNE DODATNE STROKOVNE PODLAGE V pridobljenih smernicah nosilcev urejanja prostora in drugih organov izhaja, da je treba v nadaljnjih fazah izdelati naslednje strokovne podlage, potrebne za pripravo DPN: - hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice ter erozivnosti in plazovitosti. Na poplavno ogroženem območju je treba določiti razred ogroženosti, upošteva se že izdelane strokovne podlage, ki so bile izdelane v postopku priprave Občinskega prostorskega načrta MOL (hidrološko hidravlične študije) (Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za okolje in prostor), - upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in projektni pospešek tal ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje (Ministrstvo za obrambo), - sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi o urejanju prostora (Ministrstvo za okolje in prostor), - analiza površin načrtovanih sprememb glede na namensko in dejansko rabo kmetijskih zemljišč, analiza površin izvedenih agrarnih operacij oziroma drugih izboljšav kmetijskih zemljišč ter analiza prizadetosti kmetijskih gospodarstev in kmetijske proizvodnje (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) , - upoštevanje idejne rešitve za širitev ljubljanskega avtocestnega obroča, kot sledijo iz navedene Študije širitve ljubljanskega avtocestnega obroča in avtocestnih priključnih krakov (DARS), - vpliv plinovoda na načrtovani daljnovod DV 2x110 kV Polje – Vič, v kolikor se mu približuje (Elektro Ljubljana), - za odsek trase, kjer plinovodi potekajo po območju Ljubljanskega barja z značilno slabo nosilnostjo tal, se izdela geofizikalno študijo terena in določi vplivno območje gradnje z upoštevanjem transporta strojev in materiala v času gradnje plinovoda za obstoječi plinovod J 200 mm (in ostale plinovode na območju) (Energetika Ljubljana) - za jeklene plinovode se izdela študijo medsebojnega vpliva naprav obstoječe in načrtovane katodne zaščite in določi dodatne zaščitne ukrepe za izničevanje vpliva na obstoječe katodno zaščitene jeklene plinovode in telemetrični sistem (Energetika Ljubljana), - za potek trase plinovodov po poplavnem območju vodotokov Mali Graben in Horjulka se izdela geofizikalno studijo terena in določi vplivno območje gradnje z upoštevanjem transporta strojev in materiala v času gradnje plinovoda za obstoječi plinovod J 200 mm (in ostale plinovode na območju) (Energetika Ljubljana), - za DPN za prenosni plinovod R51C Kozarje – Vevče je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje (Ministrstvo za okolje in prostor), - umestitev predvidenega prenosnega plinovoda R51C Kozarje-Vevče je treba izvesti skladno z določili analize tveganja, kjer bodo na podlagi varnostnih odmikov določeni posebni varnostni ukrepi, ki bodo zagotovili dopustno tveganje za posameznika in zmanjšali vpliv tretjih oseb na plinovod, glede na območje poseljenosti prebivalca/ha (MOL), - pogoji gradnje na ljubljanskem barju - geodetski načrt skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu.

69

4.6. KOPIJE PODANIH SMERNIC

70

4.7. GRAFIČNA PRILOGA – problemska karta list 7

Documents

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA PRENOSNI PLINOVOD R51C …arhiv.mm.gov.si/mop/javno/dpn_plinovod_kozarje... · 4 4.1. UVOD Postopek načrtovanja za izgradnjo prenosnega plinovoda R51C