DRŽAVLJANSKATERDOMOVINSKAVZGOJAINETIKA

8.RAZRED Kaj je demokracija- je družbena ureditev, vladavina ljudstva.

Sestavljena je iz gr. besed: demos – kar pomeni ljudstvo, in kratein – kar pomeni vladati.

V 3.členu Ustave RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Suverenost kot najvišja pravica državljanov, pomeni, da imajo na svojem ozemlju oblast.

Kako demokracijo vpeljati v resnično življenje? Ta problem se je rešilo z ločitvijo na • neposredno demokracijo (npr. referendum, zbor krajanov, javna pobuda,

plebiscit...) • ter z posredno demokracijo (volitve).

Največji problem neposredne demokracije je, da je resnično uporabna le pri manjšem številu ljudi, ter da je sodobna družba postala tako kompleksna, da večina niti nima več znanja, da bi lahko odločala o kompleksnih vprašanjih). Posredna demokracija pa pomeni, da imamo volitve, na kateri izvolimo osebo, ki potem določeno število let zastopa naše interese. Če smo z njo zadovoljni jo na naslednjih volitvah ponovno izvolimo, če ne pa ne.

Lokalna samouprava

Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. V Sloveniji je 212 občin.

vir: http://www.i2-lj.si/za_ucitelje.html (9. 9. 2018)

Elementi demokratičnega ustroja Republike Slovenije

Republika označuje državo, v kateri oblast ni dedna. Oblast je npr. dedna v kraljevini.

Politične stranke so skupine, ki imajo določen politični nazor in program, ki ga skušajo uresničiti in voditi državo ter družbena vprašanja. V demokratični državi se lahko ljudje svobodno združujejo v različne politične stranke. To pomeni, da je v državi zagotovljena politična raznolikost ali politični pluralizem.

Opozicija: stranke, ki nasprotujejo koaliciji, Koalicija- zveza strank, ki oblikujejo vlado.

Volilna pravica je v slovenski ustavi določena kot ena temeljnih političnih pravic državljanov. Ustava zagotavlja splošno in enako volilno pravico državljanom, ki so dopolnili 18.let. Aktivna volilna pravica pomeni, da ima vsak polnoletni državljan pravico voliti svoje predstavnike, pasivna volilna pravica pa pomeni, da ima vsak polnoletni državljan pravico kandidirati na volitvah in biti voljen. Volitve so tajne, to pa zato, da lahko vsak volivec prosto izrazi svojo politično voljo. Nobenega volivca se ne sme siliti, da svojo izbiro javno pove.

Volilni sistem Volilni postopek: razpis volitev, kandidiranje, glasovanje, ugotavljanje izida glasovanja.

Po večinskem sistemu volimo predsednika države in župane. Poslance v Državnem zboru, poslance RS v evropskem parlamentu in člane občinskih svetov volimo po proporcionalnem sistemu, Volitve so tajne. Potekajo v posebej za to namenjenem prostoru – volišču. Volivec mora pred glasovanjem dokazati istovetnost z osebnim dokumentom, volilni odbor preveri, ali je vpisan v evidenco volilne pravice državljanov, nato pa mu preda glasovnico. Izpolnjeno glasovnico volivec odda v za to namenjeno zapečateno škatlo.

Vir: http://www.i2-lj.si/za_ucitelje.html

Delitev oblasti V Sloveniji se oblast deli na tri veje: 1.Zakonodajna veja oblasti (parlament): mandat 4 leta, 90 poslancev, pristojnosti:-sprejema ustavo, zakone, državni proračun; -izvoli predsednika vlade in imenuje ministre, sodnike . 2.Izvršilna veja oblasti (vlada), mandat 4 leta, predsednik vlade in ministri, pristojnosti:-skrbi za izvrševanje zakonov, ki jih sprejme parlament -ministri skrbijo za uspešno delovanje določenega družbenega področja (vodijo ministrstvo).

3.Sodna veja oblasti (redna sodišča in ustavno sodišče), mandat 9 let, pristojnosti:-sodijo v skladu z ustavo in zakoni.

Zakaj je potrebna delitev na tri veje oblasti? Zato, da se preprečuje korupcijo- podkupovanje- goljufanje. Ljudstvo izvoli zakonodajno vejo oblasti, le to pa izvoli sodno vejo oblasti in izvršilno vejo oblasti.

Pravna država: RS je pravna država, saj moramo državljani upoštevati pravo in ustavo kot najvišji pravni akt.

Socialna država: RS je socialna država, saj zagotavlja preživetje ljudi, ki npr. nimajo zaposlitve, so obubožani, nudi pomoč družinam itd.

Vir: http://www.i2-lj.si/za_ucitelje.html

Varovanje pravic

Vir: http://www.i2-lj.si/za_ucitelje.html

Za pravilno delovanje države in varovanje pravice zelo pomembno tudi:

Varuh človekovih pravic (ombudsman)- PETER SVETINA Izvoli ga Državni zbor na predlog predsednika države. Naloga: - opozarjati na kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. - opravlja preiskave, pridobiva podatke in državnim organom predlaga ustrezne ukrepe za zavarovanje človekovih pravic.

Informacijski pooblaščence NATAŠA PIRC MUSAR Na predlog predsednika Republike ga imenuje Državni zbor. Skrbi za nadzor nad izvajanjem predpisov v zvezi z osebnimi podatki in informacijami javnega značaja.

Komisija za preprečevanje korupcije

Računsko sodišče- je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v RS.

Varstva narodnih manjšin Demokracija je oblast večine, vendar je zelo pomembno, da ustava in zakoni, pa tudi politična praksa ščitijo pravice kulturno in jezikovno različnih, ki jih imenujemo narodne manjšine.

Slovenska država posebej ščiti pripadnike italijanske in madžarske narodne manjšine, tako da jih obravnava kot avtohtono prebivalstvo in jih imenuje samoupravne narodne skupnosti. S posebnim zakonom je RS leta 2007 zaščitila tudi Rome na ozemlju Slovenije. Status hrvaške manjšine na slov. ozemlju še ni potrjen.

Civilna družba so nevladna in nestrankarska združenja, v katera se ljudje povezujemo prostovoljno in svobodno, da bi dosegli določene cilje. K civilni družbi prištevamo različne organizacije, združenja, uveze in društva: nevladne organizacije, človekoljubne organizacije, medije, kulturne, verske, naravovarstvene skupine, združenja potrošnikov itd.

Temeljne značilnosti nedemokratične totalitarne države • ljudstvu in posameznikom je dovoljeno samo takšno mišljenje in ravnanje, kot ga

priznava veliki vladar;

• oblast ima ena politična skupina (politična stranka), ki jo vodi 'veliki' vodja; • vodja ima s svojimi političnimi pristaši popoln nadzor nad mediji; • vladar ima popolno oblast nad vojsko in policijo; • posameznik nima priznanih temeljnih človekovih pravic.

Totalitarne države so bile npr. Hitlerjeva Nemčija, Mussolinijeva Italija,...

Ekonomske pravice

Med temeljnimi človekovimi pravicami spadajo tudi t.i. ekonomske pravice. Najpomembnejši sta: -pravica do premoženja (lastnine), -pravica do dela in pravičnega plačila.

Vsakdo ima pravico do lastnine, ki jo pridobi na zakonit način. Nikomur ni mogoče odvzeti njegove lastnine, razen če je na podlagi zakonov ugotovljeno, da je bila lastnina pridobljena nezakonito, ali če gre za javno korist. Kadar gre za javno korist, je lastnik upravičen do nadomestila ali odškodnine.

Poznamo tri vrste lastnin: -javna lastnina (npr. ceste, vodni izviri) -zasebna lastnina -intelektualna lastnina (izumi, likovna dela, pisana dela,...)

Vsakdo se lahko svobodno odloča o svojem poklicu ter svobodno izbira in sprejema zaposlitev. Zaposlitev mora biti pod enakimi pogoji dostopna vsem. Prepovedano je prisilno delo.

Gospodarstvo in davki V RS je tržno gospodarstvo, kar pomeni, da se cene proizvodov in storitev določajo na trgu. Na ceno proizvoda ali storitve vplivata povpraševanje in ponudba po določenem proizvodu ali storitvi. Podjetja ponudbo in cene svojih izdelkov in storitev oblikujejo glede na povpraševanje. Povpraševanje po izdelkih in storitvah je odvisno od potreb potrošnikov, včasih pa podjetja z uspešnim oglaševanjem potrebe potrošnikov tudi vzbujajo.

Razlika med stroški za izdelavo nekega izdelka in ceno, po kateri ga prodajo, se imenuje dobiček. Podjetja pridobljeni kapital vlagajo v razvoj podjetja, plače zaposlenih, nakup surovin, trženje, del pa morajo plačati državi (davki). Če podjetje posluje uspešno, lahko del dobička izplača tudi lastnikom (dividende).

Delojemalci in delodajalci

• Zakonpredpisuje,davsakprebivalecSlovenije,kijezdravzadeloinimanajmanj15let,terserednonešola,selahkozaposli.

• Delavecmorazdelodajalcemskleni>pogodboozaposlitvi.• Predsklenitvijopogodbe,moradelodajaleckandidataseznani>zdelominpogojidela.• Delodajalecselahkoskandidatomdogovoriza»poskusnodelo«:Toječas,kodelodajalec

preveri,čedelavecznaopravlja>delo,zakateregagabozaposlil.• Zasklenitevpogodbeodelumoradelavecizpolnjeva>zakonskepogojeinime>izobrazbo,ki

jopredpisujedelodajalec.

Obveznos<delodajalcaDelovnorazmerjejePOGODBENORAZMERJEMEDDELODAJALCEMINDELOJEMALCEM,KIVKLJUČUJE5ELEMENTOV:

- DELOJEORGANIZIRANO- DELOJETRAJNO- DELOJEPLAČANO

- DELONADZORUJEDELODAJALEC- DELOJEOSEBNO(nekdodrugnemoreopravi>delanamestodelavca)

PRAVICE,KIIZHAJAJOIZDELOVNEGARAZMERJA- PRAVICADODELA- PRAVICADOPLAČE–spogodboozaposlitvi,sedoločitudiznesekplačila,kigamora

delodajalecplača>delavcudovsakega18.tegavmesecu,čepravdelodajaleczadelavcanimadela.

- PRAVICADOZDRAVSTVENEGAZAVAROVANJA–vsakdelavecjetudizdravstvenozavarovanzaprimerboleznialipoškodbepridelu.Čezbolialisepoškoduje,prejemanadomes>loplače,kljubtemudanedela.

- PRAVICADOPOKOJNINSKEGAININVALIDSKEGAZAVAROVANJA–Pokojninskopomeni,dakosebodelavecupokojil,kodobivalmesečnidohodekoddenarja,kigajevplačeval,kojebilzaposlen.Invalidskopaje,čebipostalnesposobenzakaterokolidelobidobilmesečnonadomes>loplače.

- PRAVICADOPOČITKAINDOPUSTA–pravicadopočitkameddelovnimčasom30minut,meddvemadelovnimadnevomanajmanj12ur,meddvemadelovnimatednomavsaj24ur.Pravicadoletnegadopusta,kitrajavsak4tednenaleto.Vtemčasuprejemanadomes>loplače.Dolžinoletnegadopustadelodajalecvsakoletodoločizobves>lomoletnemdopustu,kigadelavcuizdanajkasnejedo31.marcatekočegaleta.

- PRAVICADOZAVAROVANJAZAČASBREZPOSELNOSTI–čeizgubizaposlitevbrezsvojekrivde,prejemaustreznonadomes>loplače,kijeodvisnaodnjegovedelovnedobe.Nadomes>loprejemanajvečdvele>.

- PRAVICADOZAGOTAVLJANJAVARNIHDELOVNIHRAZMER–delodajalecmorazagotovi>varnedelovnepogojeinvarovalnoopremo(npr.Čedelanagradbišču-čelada...)

- PRAVICADOODPRAVNINEOBODPOVEDIDELOVNEGARAZMERJAINUPOKOJITVI–znesekodpravninejeodvisenodtegakolikočasajebilzaposlenpritemdelodajalcu.

Zaposleni imajo pravico do pravičnih delovnih razmer: varnega in zdravega delovnega okolja, nediskriminacijo v delovnem okolju, pošteno plačilo, plačane proste dni in sprejemljiv delovni čas. Cilj je zagotovitev dostojnih življenjskih razmer. Delavci imajo pravico sodelovati pri upravljanju podjetja oz. ustanove, v kateri so zaposleni, stavkati ter ustanavljati sindikate in biti njihov član.

Sindikati se zavzemajo za uresničevanje in varovanje pravic in interesov delavcev. Svoje cilje dosegajo s pogajanji in dogovori z delodajalci oz. njihovimi organizacijami, s stavkami in protesti. Svojim članom zagotavljajo brezplačno pravno in drugo strokovno pomoč.

Na podoben način se delodajalci povezujejo v gospodarske zbornice, ki jim omogočajo medsebojno sodelovanje in uresničevanje skupnih interesov v odnosu do sindikatov in države.

Obveznos<delavca- Vestnomoraopravlja>dogovorjenodeloponavodilihdelodajalca.- Spoštova>morapredpiseovarnos>inzdravjupridelu.- Delodajalcamoraobvešča>,kakopotekadelo.- Delodajalcunesmepovzroča>škode.- Varova>moradelodajalčeveposlovneskrivnos>.

Kdajjelahkodelavecodsoten- Zaradirednegaletnegadopusta.- Zaradizdravstvenihrazlogov.- Obdržavnihpraznikihindelapros>hdnevih.- Česedelavecporoči.- Zaradipogrebabližnjegasorodnika.

Davki

Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca. Davke določi, predpiše in pobira država.

Država sredstva za delovanje pridobi iz pobranih davkov • Davki od dohodkov, davek na dodano vrednost (DDV), trošarine • iz dobička podjetij v državni lasti.

Država vsako leto pripravi načrt porabe državnih sredstev – državni proračun.

• PRIHODKI:Prispevekzasocialnovarnost,davki,dohodnina(daveknaplace,odvisnaodprihodkov),trošarina(davki,kijihpodjetjaplačujejoodprodajetobaka,alkohola,gorivainkurilnegaolja)…

• IZDATKI:Denar iz proračuna je namenjen delovanju državnih institucij, zdravstvu, šolstvu, kulturi in drugim javnim področjem, ki skrbijo za potrebe vseh prebivalcev:pokojnine,socialnazaščita…

Državalahkoporabivečdenarjakotgazberevdržavnemproračunu.TemupravimodaimadržavaPRORAČUNSKIPRIMANJKLJAJ.ZatosemoraZADOLŽITI.TadolgimenujemoJAVNIDOLGindržavagamorapostopnoodplačeva>.Čepaporabimanjdenarjakotgajenameravala,paimaPRORAČUNSKIPRESEŽEK.KadarsedržaveprevečzadolžujejopridedoFINANČNIHKRIZvdržavi.

EVROPSKA UNIJA

Simboli EU: 5: • Zastava – modra, 12 peterokrakih rumenih zvezdic (simbol celovitosti,

popolnosti) • Himna: Oda radosti, Beethoven, • Geslo: Združeni v raznolikosti, • Valuta: pretežno euro (izjeme: VB, Danska, Madžarska…), • Dan Evrope: 9. maj.

Kako je nastajala EU

Leta 1950 je šest evropskih držav (Benelux, Fr, N, It) ustanovilo Evropsko skupnost za premog in jeklo. Leta 1958 sta se ji pridružili še dve skupnosti, in sicer Evropska

gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo (EVRATOM). Vse tri organizacije so se začele imenovati Evropska skupnost (ES).

Temeljni namen združevanja je bil: - ohraniti mir v Evropi - okrepitev gospodarskega sodelovanje med evropskimi državami. - štiri osnovne svoboščine, in sicer: med državami članicami je bil omogočen prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. - skupnega urejanja še drugih področij, npr. izobraževanja, zdravstva, varnosti, sodstva, odnosa do okolja,… skupne valute, uvedbo državljanstva EU

Leta 1993 so države članice ES podpisale Maastrichtsko pogodbo in z njo je iz Evropske skupnosti (ES) nastala Evropska unija (EU).

28 članic 23 uradnih jezikov. Schengenska pogodba določa pravila glede pretoka blaga, ljudi. … znotraj in zunaj meja EU. Zunanja meja- poostren nadzor. Brexit – izstop Velike Britanije iz EU (trenutno še potekajo pogajanja)

Vir: http://www.i2-lj.si/za_ucitelje.html

Vir: http://www.i2-lj.si/za_ucitelje.html

Institucije EU

Evropski svet: ja najvišje politično telo Unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad ter predsednik evropske komisije. Sprejemajo skupne predpise. Predsednik Donald Tusk. Evropski parlament: sestavljajo voljeni poslanci držav članic. Parlament soodloča o sprejemanju večine pravnih predpisov EU. 750 poslancev Evropska komisija: vodstvo sestavlja 27 komisarjev in predsednik (Junker) Je glavni izvršni organ EU. Naša komisarka V. Bulc- promet Evropsko sodišče: sestavlja jo 27 sodnikov; skrbi za enotno razlago prava. V Lux. Svet evropske centralne banke: je varuh stabilnega evra. Evropsko računsko sodišče: ugotavlja zakonito porabo finančnih sredstev.

Slovenija in EU

Vstop: 1. maj 2004 1.1.2007 euro.

Obveznosti Slovenije do EU

Razlogi za vstop Slovenije v EU: • krepiti gospodarski razvoj Slovenije; • sodelovanje na področju finančne politike; • sodelovanje na področju izobraževanja in zaposlovanja s ciljem usposobiti

se za zaposlitev tudi v drugih državah EU; • sodelovanje pri vzpostavljanju pravičnega sodnega sistema.

Obveznosti Slovenije do EU: • odgovorno delo naših poslancev in uradnikov v institucijah EU; • upoštevanje skupne zakonodaje sprejete v institucijah EU; • sodelovanje z Evropolom;-plačevanje prispevkov v proračun EU.

Slovenija je vključena tudi v naslednje mednarodne organizacije: • OECD - Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je mednarodna

organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Združuje 36 gospodarskonajrazvitejših držav sveta, ki sprejemajo načela predstavniške demokracije insvobodnegatrga.Članicedrugadrugisvetujejo,kakoreševa>gospodarsketežaveinkakokoristnouporabi>znanjeintehnologijo.Slovenijaječlanicaodleta2010.

• NATO - Organizacija severnoatlantskega sporazuma (ang. North Atlan>c TreatyOrganisa>on) jemednarodnavojaško-poli>čnaorganizacijadržavza sodelovanjenapodročjuobrambe,kijebilaustanovljenaleta1949.Slovenijajepostalačlanicaleta2004.Vnjejjedanes27evropskihdržavterZDAinKanada.GlavniciljzvezeNATOjeskupnaobrambainvarnostdržavčlanic.

• OZN- Organizacija združenih narodov (angl. United Na>ons, UN) je mednarodnaorganizacija, katere članice so skoraj vse države sveta (193). Temeljni cilji OZN so:

ohranja>mednarodnimir in varnost, zavzema> se zamednarodno sodelovanje inspodbuja>spoštovanječlovekovihpravicintemeljnihsvoboščinzavseljudi.

Kaj je globalizacija- proces vedno večjega povezovanja, sodelovanja in odvisnosti med ljudmi z različnih delov sveta. Zajema različna področja človekovega življenja: gospodarstvo, politiko, pretok informacij, turizem, šport, pravo, znanost, kulturo.

Prednoti globalizacije: ◦ Povezuje svet ◦ Spremenil se je način prehranjevanja ◦ Spoznavamo nove kulture, jezike,..

Slabosti globalizacije: ◦ Izgublja se identiteta posameznega naroda ◦ Izkoriščanje delavcev, otrok, ki delajo za zelo nizko plačilo ali zgolj

hrano in stanovanje ◦ Povečuje neenakost med ljudmi (velika brezposlenost)

Problemi, ki jih povzroča globalizacija ◦ Globalni problemi so:-revščina, lakota ◦ -dolžniška kriza,-prenaseljenost,-begunci,-globalizacija,-terorizem ◦ -kršenje človekovih pravic,-bolezni,-onesnaževanje,-znanost in etika.

Primer globalizacije: dolga pot kavbojk

Podnebne spremembe posledica človekovih množičnih in močnih posegov v naravo ali pa da so ti posegi vsaj pripomogli k spreminjanju planetarnega ekosistema.

V zadnjem stoletju se je povprečna temperatura na svetu povečala za 0.6 °C, povprečna temperatura v Evropi pa za skoraj 1 °C. Hitrejšemu segrevanju in povečanim izpustom toplogrednih plinov prispeva predvsem človek zaradi povečane uporabe fosilnih goriv. Pri izgorevanju fosilnih goriv nastajajo toplogredni plini (CO2,…) nastajajo tudi na odlagališčih odpadkov, pri govedoreji, gojenju riža in nekaterih načinih gnojenja v kmetijstvu (CH4- metan). Taljenje ledenikov na Antarktiki lahko povzroči hitro dvigovanje morske gladine in velike poplave. Spremenjeni morski tokovi lahko povzročijo huda neurja. Pomanjkanje hrane in vode v nekaterih delih sveta lahko pomeni smrt milijonov ljudi ter živalskih in rastlinskih vrst. To lahko sproži migracije in s tem povezane nemire ter vojne za življenjski prostor, hrano, vodo in energijo. Katastrofalna posledica so tudi nalezljive bolezni.

Ozonosfera je del atmosfere in se nahaja 25–50 km od zemeljskega površja v stratosferi. Debela je skromnih 3 mm in nas v prvi vrsti varuje pred UV žarki, škodljivimi za mnoga bitja in uravnava temperaturo zemeljskega površja in atmosfere. Ozonske luknje povečuje skupina plinov imenovanih FREONI ( CFC oz. klorofloroogljikovodiki). Freoni so bili zaradi nizke reaktivnosti v uporabi v klimatskih napravah, hladilnikih, sprejih, zmrzovalnih skrinjah…Posledica: kožne spremembe zaradi UV žarčenja.

Problemi virov Obnovljivi viri energije so tisti naravni viri, ki se stalno obnavljajo. Tudi fosilni viri se v daljšem časovnem obdobju lahko obnovijo. Zaradi dolgotrajnega procesa obnove in naglega iztrošenja jih štejemo med neobnovljive vire. Med obnovljive vire energije štejemo:-sončno energijo -geotermalno energijo/-vetrno energijo/-vodno energijo/-biomaso.

Tla zaradi počasnega nastajanja (1 cm v sto letih) uvrščamo med neobnovljive vire. Varovanje tal je tako nujno za zagotavljanje pitne vode, pridelavo neoporečne hrane in ohranjanja čistega zraka ter s tem zdravega bivalnega okolja vseh živih bitij.