Dominik Krt 60 let

1

Arhaika dopolnjenega 60. leta življenja

Dominik Krtoblikovalec zvoka

Dominik Krt 60 let

2 3

ARHAIKA DOPOLNJENEGA 60. LETA ŽIVLJENJA

Rojstni dan sega še tja v 60-ta leta… »Takih ne delajo več« ! Toč-neje: v nedeljo popoldan ob treh, 19. julija 1959 sem v Ljubljanski po-rodnišnici »pripel« na ta (nekdaj?!) čudovit Božji svet mami Mariji Alojziji Krt roj. Lukan, očetu Janezu Krtu (Devovčevemu iz Podjelše) in poimenovali so me kar po dnevu prihoda: »domenica« - DOMINIK – dominikanec – pridigar … ! V hiši je bil poleg staršev še Franc Prod-nik, ki sta ga moja starša vzela v rejo.

Prvi avtorski notni zapis za pesmi “SREČA” in “LETIM V SANJAH” iz leta 1974.

Dominik Krt 60 let

4 5

Že 2. 2. 1962 se je rodil moj prvi pravi bratec Emil in v župni-jo je takrat prišel župnik France Gačnik, ki je potem imel velik vpliv na moje življenje. Moj prvi pevski nastop je bil že pri starosti 4. let, ko sem kot mali ministrant začetnik pri »ta velkem« zboru v župniji Stranje že pel solo, ki mi ga je dal g. Gačnik. S to potezo se je verjetno vse skupaj začelo, saj sem na vajah pri g. Gačniku stal zraven klavirja in pel, on pa igral. Kot mali solist sem potem redno prepeval in nasto-pal z zborom. Na vajah sem gledal njegove prste, ki so izvabljali zvoke in si želel igrati, igrati ... (Prvi segment)

Doma sem začel trmasto vztrajati za vpis v šolo in res se je to zgodilo; šel sem v osnovno šolo, a klavirja tam ni bilo. Trma se je stopnjevala in po letu dni me je oče res zapeljal v glasbeno šolo Kam-nik k prof. Cipcijevi, ki pa ni imela dobre novice za moje sprejetje v glasbeno šolo: fant ima premajhne prste – žal, kasneje se oglasite. Ojoj ... Trma. In ponovno čez pol leta: »no, pa naj hodi, bova postopoma nekako«. (Drugi segment)

In spet je bil to prelomni trenutek, saj sem ji moral na urah kla-virja z zvoki klavirja oblikovati pravljice, ki sem jih zraven pripove-doval, ali pa mi je ona brala, jaz pa sem s pritiskanjem poljubnih tipk klavirja »ustvarjal« glasbeno sliko (scensko glasbo). Starost 8 let. No, kaj hitro se je vse razpletlo tako, da sem kljub manjši dlani začel igrati zares in s teoretično osnovo prof. Ribaroviča celo z odliko delal solfeggio, ki je OSNOVA za glasbenika, da lahko bere ali poje »prima vista«. To je bil že tretji segment moje »danosti od zgoraj«. Potem je vse steklo tako dobro, da sem celo zaigral s takratnim malim simfo-ničnim orkestrom glasbene šole Kamnik, ki ga je v tistem času vodil veliki maestro, tudi izdelovalec in serviser godal, g. Skalar.

Vse to je opazila prof. Slavičeva v OŠ Stranje, kamor sem hodil in me je povabila po pouku, da sva preigravala in pripravljala pesmice za njen šolski otroško-mladinski pevski zbor, kjer sem začel s spre-mljavo le tega. (4 segment) Ko smo sodelovali na pevski reviji v Kam-niku leta 1969, je izza odra po nastopu prišel pogledat kamniški prof. Mihelčič »kdo igra«, saj me zaradi »majhnosti« ni bilo videti. Bilo je veliko aplavza, ki se je »slišal do župnišča« v Stranjah, kjer me je na-slednji dan g. Gačnik postavil za orgle na kor stranjske cerkve in za-čel sem spremljati ljudsko petje pri delavniških mašah. NA PAMET (to počnem še danes!), saj sem vse pesmi znal zato, ker sem jih kot ministrant pel in doma preigraval na klavirju; le noge še niso dosegle basovskih pedalov. Ob nedeljah sta se na orglah menjavala Gačnikov brat Jože in Janez Močnik - Anže. Sam pa sem postal orglar pri Kam-niktitih, ki so spremljali petje farnega zbora ob praznikih in nastopih (5 segment). Birma mi je nato »prinesla« še kitaro, na katero je bo-ter Pavle Krt (župnik) znal prijeti tri dure in le te sem se naučil tudi sam. Takoj so me v OŠ porabili za kurirčka, ki je hodil na proslave k spomenikom pet Šivala je deklica zvezdo in podobne. Priključili so mi še »baleževega« Janeza in njegovo sestro Bredo. (6 segment)

Dominik Krt 60 let

6 7Med tem se je glasbena šola preselila na novo (sedanjo) lokacijo

in zamenjali so se tudi nekateri profesorji. Prevzel me je prof. Flis, ki je v meni videl velik glasbeni potencial in ON ME JE NAUČIL IMPRO-VIZACIJE, KI MI GRE ŠE DANES DOBRO OD ROK (7 segment). Žal pa je bil le eno leto moj učitelj. Ker sem izhajal iz »bolj napredne in znane družine«, sem bil potem dodeljen prof. Bohtetovi (jemala je le boljše učence), ki pa me je prvo uro na začetku 5. razreda klavirja postavila »na dno«: »NIMAŠ POJMA! KDO TE JE PA UČIL, DA NE ZNAŠ NITI ZA TRETJI RAZRED«?! Verjetno je to tako izgledalo, kot bi diplomantu, ki je pripravil diplomo na izpitu rekli: oprostite, vi pa sploh niste na pravem mestu za ta študij ... Ošabnost profesorice pa taka …

Ja, težko se je bilo pobrati in začeti znova, zato sem se odločil po-leg klavirja pogledati še k harmoniki prof. Španičeve, kjer sem klavir postavil pokonci in takoj igral v njenem »znanem« harmonikarskem orkestru. V enem letu sem naredil 4 letnike harmonike (8 segment). Ker mi je zadišalo obvladovanje instrumentov sem se priključil še h kamniški godbi pod kapelnikom prof. Peganom in začel igrati tenor. Ker je oče hodil prepevat k PSPD LIRA v Kamnik, sta me z njegovim bratom Andrejem priporočila pri prof. Samu Vremšaku, kjer sem po

Dominik Krt 60 let

8 9

avdiciji začel peti II. tenor (9 segment). Ob tolikem glasbenem udej-stvovanju pa sem se z osnovnošolskimi prijatelji glasbe odločil usta-noviti prvi ansambel s petimi glasbeniki, ki se je imenoval RITEM (Tomi, Nace, Mare, Tone, Dominik).

V Župniji smo nadomestili nekdanje Kamniktite, ki so šli vsak v svojo poklicno smer, igrali pa smo še v kulturnem domu na Vegradu za mladinske plese, v občini Kamnik na Starem gradu, v Ljubljani v motelu Medno in pa na raznih lokacijah osrednje Slovenije v času od 1974 do 1978, ko sem se zaradi zmešnjave poklicnih odločitev javil kar za služenje vojaškega roka (10 segment). Vsi, ki so me poznali so

Dominik Krt 60 let

10 11

me seveda »silili k vpisu« na srednjo glasbeno šolo, ki pa mi jo je v gla-vi dobro zameglila zadnja profesorica klavirja, ga. Bohte, zato nisem hotel niti slišati za to! Želel sem se vpisati na vojaško šolo v Mostarju, a so mi domači (oče) TAKOJ onemogočili zaradi »nujnosti vstopa v partijo«! - pilot je bila moja največja osnovnošolska želja, ki pa so mi jo že osnovnošolski učitelji dobesedno zatrli. Po takratnih testiranjih naj bi bil najbolj primeren za »PAPIRNO GALANTERIJO«. Ja: barvna slepota je bila že druga težava, ki mi je dodobra spremenila življenj-sko pot. Pa sem kljub temu poizkusil še z vpisom na elektrotehniško šolo in že dva meseca delal v nekem servisu na Mačkovi v Ljubljani z odliko in honorarjem! – na koncu pa padel na zdravniškem izpitu pri dr. Ahlinu, ki je zapisal, »vidi le črno-belo« (11 segment). Zadnji tre-nutek me je na poklicno šolo v Domžale vpisal kar oče sam z beseda-mi: boš delal na takem stroju, ki ga ima stric Andrej: na »drejponku« - pojma nisem imel, a sem kljub temu končal poklicno šolo in začel kot kovinostrugar delati v industriji pohištva Stol Kamnik (12 segment). In NISEM delal tistega dela, za kar sem se izučil, saj je bilo mesto ko-vinostrugarja zasedeno, jaz pa poln adrenalina za akcijo: ustvarjanje in za delovanje – ne pa za spanje in sanjanje ...

Odločil sem se torej stopiti na vojaški odsek in PROSITI za vpoklic k vojakom. »Ustregli« so mi in poklican sem bil »na štelngo«, kjer so mi določili tan-kovsko edinico. Avgusta ni bilo nikoli vpoklica, takrat pa je bil izreden vpoklic in sem odšel v Niš; kasarna Stevana Sinđelića in prvo srečanje z oficirjem je bil »nalet« skozi vrata vojašnice, kjer sem podrl podpolkovnika Simatovića (13 in obenem zadn-ji segment usode), ki me je takoj kazensko poslal na zaslišanje itd., itd... Vsekakor je bil to moj »srečni« dan, saj me je major za »obezbeđenje« poklical na ra-

port in mi »pel levite« glede »nesocialističnega obnašanja, orglanja v cerkvi, glede poznanstva nemških družinskih prijateljev, itd...« VSE SEM PRIZNAL in tudi obrazložil ZAKAJ je tako. Potem sem bil njegov »dobavljač« rezervnih delov za AUDI (ni to nemški avto?!) in poučeval

Dominik Krt 60 let

12 13

njegovo hčerko el. orgle (cerkvene?!). Prave vojaščine tako nisem niti okusil – kaj šele orožje, ki ga niti »zadužil« nisem! »Vojnički klub« je bil moje delovno mesto, kjer sem imel vojaški zbor (70 vojakov), za-bavni ansambel, knjižnico in »ta velik« pravi kino projektor, obenem pa še veliko časa, da sem se vrnil k glasbi, ki sem jo začel tudi pisati. Pošiljal sem note domov in brata Emil in Janez sta zapisano preigra-vala in mi sporočala učinke.

Snoval sem nov ansambel bratov Krt (po vzornikih bratih Avse-nik) in ko sem prišel jeseni 1979 domov, sem najprej naredil vozniški izpit. KAKO, ko pa sem »farbn blint« ? Ja, komot; kot je dejala dr. Šuštarjeva: ZAKAJ PA NISI K MENI PRIŠEL NA PREGLED ? Torej sem barve videl, odtenkov pa ne ločil… Svet je včasih res čuden ... No, po 10 urah sem imel že izpit v rokah, saj me je vozit učil že veliko prej gospod Gačnik; najprej s svojim fičkotom, nato še s »hroščem«, pa tudi doma smo ga imeli – le bolj nerad ga je oče posojal po nepotreb-nem. Zaposlitev: ven iz Stola in na pravo delovno mesto: TRIVAL Ba-kovnik: žal pa spet samo za kopirko in le redko za pravi »drejponk«! Iščem se v delovni zmešnjavi; prijavim se na mladinsko delovno akci-jo Kobansko in Kozjansko in povsod dobivam spodbude za ustanovi-tev mladinske organizacije …

STOP: razpisi za šolanje: učitelj? Zanimivo! Za kaj pa? Glas-be? Ne, nimaš glasbene srednje šole ... Najdem: Pedagoška akademi-ja – smer glasba; možno iz srednje pedagoške ali sprejemni izpit iz glasbenega znanja! POSKUSIM! Uspelo je! 1980 prvi letnik – po dob-rem mesecu tudi že prva prošnja za nadomeščanje učitelja glasbene vzgoje »pri mojih sosedih«, na OŠ Stranje. Zaposlitev za določen čas; plača; krajevna skupnost: oživiti je treba mrtvo mladinsko delovno organizacijo: DAJMO ! Poravnamo dolgove od prejšnje kar »iz svoje-ga žepa« in izvolimo novo vodstvo. Postanem predsednik in vodim krajevno MO Kamniška Bistrica, ki z velikim številom mladih pri-reja raznorazne proslave, vesela kulturna (VESELA POMLAD, VESELA JESEN...) in športna srečanja (NOGOMET, ROKOMET, prve IGRE BREZ MEJA v občini Kamnik!), obenem pa še udarniško ureja svoje brežine reke Kamniške Bistrice in pomaga graditi nove vaške poti v krajev-ni skupnosti (Stolnik, Bistričica, na Vegrad…). Vse dokumentirano – celo nekaj posnetega! Žal nas ožigosajo za »farško mladino« in po treh letih delovanja »odstavijo« ...

Pisati sem začel aranžmaje za priložnostne zasedbe mladinskega orkestra, kjer so igrali vsi prijatelji, ki so hodili v GŠ Kamnik. Zasedba je bila »bigbendovska« – od 10 do 16 instrumentalistov! Pri nekate-rih stranjanih požanjem veliko »foušije«. Vse to se je dogajalo v avli stranjske osnovne šole. Ker je bilo obiskovalcev toliko, da sta bili pol-ni po dve predstavi, smo poizkusili še v Kino Dom Kamnik, kjer smo tudi napolnili dvorano.

Dominik Krt 60 let

14 15Obenem je začel delovati še domači »Ansambel bratov Krt« in

prav na prvi prireditvi zaigrana VESELA POLKA je bila sprejeta na avdiciji radia Slovenija »KAR ZNAŠ - TO VELJAŠ« kjer smo tudi zma-gali. Seveda je to potegnilo za seboj nove nastope in težko se verjame, da smo napolnili kamniško kino dvorano z lastnim koncertom – kar nekaj jih je bilo in potem še v kombinaciji s kamniško folklorno skupi-no! Večkrat smo »za malico« zabavali tudi takratne stanovalce doma za starejše občane v Kamniku. Kar 5 let smo hodili v ZRN – točneje v slovenski kulturni klub »Planina« v Ludwigsburg za državne praz-nike in tam nastopali na proslavah, potem pa še igrali za ples. Vmes sem nadomeščal še učiteljico glasbe na OŠ Toma Brejca v Kamniku pod ravnateljem »Vukotom« in po letih premora PONOVNO oživel še danes delujočo Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov OŠ v Kamniku (dokaz je priznanje, ki sem ga ročno narisal sam in dal tudi vsem šolam v okvir!). Na OŠ Toma Brejca sem imel v tistem letu ved-no polno telovadnico na vsaki šolski proslavi, saj sem z ansamblom spremljal prepevanje treh zborov. Veliko pa sem kasneje sodeloval tudi z otroškim zborčkom pod vodstvom že pokojne dobre učiteljice in prijateljice na nižji stopnji OŠTB, g. Rajke Praper.

Dominik Krt 60 let

16 17Nato me je v Domžale poklical sam g. Potočan, ravnatelj na OŠ Venclja Perka, ki je izvedel, da sem »frej« po odmevnem nadomeš-čanju v Kamniku in mi dal »proste roke« za oblikovanje raznoraznih glasbenih dejavnosti na šoli. Poleg glasbene vzgoje sem vodil Orfov krožek, Vokalno instrumentalno skupino (iz nje sta na srednjo glas-beno šolo šli dve učenki: violina in flavta), s katero smo bili tudi gostje na Radiu Slovenija, po odmevnem nastopu na prireditvi KAR ZNAŠ - TO VELJAŠ, Fantovski zbor (iz njega sta se v glasbene vode podala Tomaž Pirnat in Damjan Tomažin) Otroški, Mlajši mladinski in Mla-dinski pevski zbor, s katerim smo uprizorili tudi mojo uglasbitev in režijo prvega MAČKA MURIJA – še pred Neco Falk (dokumentirano na VHSu!), a »le kdo je bil neki avtor Krt Dominik« ... Otroci so menda v Domžalah potem za posnetke od Nece govorili, »da niso pravi«!

Dominik Krt 60 let

18 19

– zato nimam nobenega dokaza oz. diplome za delo na tem področju – razen shranjenega INDEXa! Harmonika je bila le teoretično pokri-ta, praktično sem bil premalo usposobljen za njen klasičen program. A se nisem sekiral, ker sem delo opravljal po standardih, ki veljajo za glasbeno šolo, obenem pa tudi imel kar nekaj vidnih uspehov še pri novem šolskem orkestru. Za vsako produkcijo sem sestavil novo skupino instrumentalistov, jim napisal aranžmaje, zvadil program in smo nastopili. Poželi smo vedno največ aplavza in nekatere »profe-sorice« so me začele gledati še bolj postrani – češ: brez izobrazbe, pa skoraj isto plačo in kup »nekvalitetnih nastopov«. Tudi Dedka mraza sem igral in za vsako leto posebej napisal pesmi in naredil aranžmaje, potem pa smo jih z glasbeno šolo izvajali za posamezne naročnike tovrstnih prireditev. In to za noben »dodaten« denar !!!

Ja, že v 90-tih letih sem bil prav v Kamniku MNOGIM trn v peti. Sem pa kot deklica za vse na GŠ skrbel za električno napeljavo, vzdr-ževal vodno napeljavo, ključavnice, pozidal zgornje tri učilnice, pre-uredil dvorano, oblekel vse razrede v filc, pozidal prostor za skladišče pod stopnicami, vzidal okna, ki še danes nimajo popravljene fasa-de(!?) z zunanje strani in igral sindikalista, ki je organiziral študijske izlete in tov. ravnatelja sproti hvalil zavodu za šolstvo za njegov do-prinos šoli. Ko smo enkrat nastopali na avstrijskem koroškem in so me hoteli vzeti »za svojega«, je g. Lipičnik to »preprečil«, obenem pa še v glasbeni šoli razpustil orkester. Ko sem leta 1990 »kupil« podjetje za 2000 tolarjev, me je pa na zadnji konferenci lepo »odpisal« z bese-dami: »ker je g. Krt ustanovil podjetje in ne potrebuje več zaposlitve, sprejemamo na njegovo mesto g. Etelko iz Brežic«…. že prej ji je ure-dil vse potrebno, da je sploh prišla v Kamnik. Temu je botrovalo TUDI moje nestrinjanje s povečevanjem števila učencev le zaradi večjih fi-nančnih sredstev, saj smo sprejemali tudi učence brez posluha in pa nisem sprejel ponujenih skladb za moj ansambel!

V teh letih me je k sodelovanju povabil tudi znani radijec – kam-ničan, g. Silvo Teršek in kar nekaj njegovih edinstvenih nastopov po mondenih hotelih in gradovih z znanimi slovenskimi glasbeniki in kulturniki sva dala skozi …

Na šoli je bila tudi dramska skupina, s katero sem debitiral pri scenski glasbi v igri »Krt naj bo živ pokopan« in je bila večkrat izvaja-na – tudi po radiu SLO.

Žal se je po letu dni upokojil ravnatelj Potočan, ki je hotel prav s to potezo šolo Venclja Perka nekoliko »povzdigniti« kot protiutež enkratni glasbeni pedagoginji, prof. Metki Pihler iz Rodice, ki je s svo-jimi zbori nastopala na tekmovanjih in dobivala same nagrade, a je žal novi ravnatelj »Marjan«, ki ga je nadomestil črtal »NEPOTREBNE DEJAVNOSTI« izven šolskega pouka. Jaz sem jih še vedno opravljal in mesečno prekoračitev 100 ur sam sebi plačeval z »veseljem« do vsega opravljenega dela ...

Potem je prišla na vrsto poroka in v Kamnik me je neumorno vabil g. Lipičnik, ki je vodil Glasbeno šolo Kamnik, ter mi dan za dnem ob mimohodu »trosil rožice« za boljše delovne pogoje. Ja, otrok se je rodil in treba je bilo poskrbeti za varstvo. Pustil sem ansambel in OŠ Venclja Perka in prišel v Kamnik, kjer sem lahko učil samo popoldan, dopoldan pa pazil sina do prihoda žene in njenih staršev iz službe. Na srečo sta po letu dni šla v penzijo ženina starša in varstvo se je poraz-delilo. Začel sem spet igrati z novo zasedbo, Ansamblom Krt in z njim ponesel »duh Kamnika« v mesta skoraj vseh sedanjih evropskih dežel s slovenskimi klubi. V glasbeni šoli pa so mi dali delo učitelja teori-je in harmonike. Kar se teorije tiče sem imel dovolj podlage s peda-goške akademije, ker sem glasbene izpite naredil, splošnih pa ŽAL NE

Dominik Krt 60 let

20 21

Dominik Krt 60 let

22 23

Ostal sem torej brez zaposlitve in »podjetje« na štartu sploh ni vedelo kaj bi počelo. Lotil sem se organizacij prireditev v športni hali Kamnik (prvi županov ples v Kamniku z Big Bandom »Žabe«, dnev-nikovo Iskrico v žalostnih očeh, Gala novoletni ples, postavljanje in aranžiranje odrov za Dan narodnih noš ...) Vmes sem igral z novim Ansamblom Krt in večkrat nastopil tudi na TV SLO. Oživil sem tudi stranjsko Gasilsko godbo na stare instrumente in jo vodil 10 let. Po-tem sem od gasilcev dobil pod nos, »da služim na njihov račun«. Pa sem jim vrnil instrumente in jim pustil, da sami služijo! Na cerkve-nem področju sem od 1982, ko mi je g. Gačnik prvič »dovolil« objaviti pesem za mladinski zbor, redno pisal aranžmaje za različne glasbene zasedbe pri programih nedeljskih in prazničnih maš in za vse »Gač-nikove ritmične maše«, ki so trajale vse do njegove smrti leta 1988. Takrat sem tudi prevzel zbor in mu na prvem nastopu, ki je bil po smrti (Koncert iz naših krajev 1989) nadel tudi sedanje ime: Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik. Nastopal sem tudi z ansamblom Krt, posnel dve kaseti in kar nekaj videospotov s TV SLO, ki se še da-nes kdaj vrtijo. Tudi z zborom imamo posnet videospot v naši cerkvi, posneli pa smo tudi 9 avdio kaset z različno vsebino. Vse posnetke sem potem prečistil in izbral za 4 zgoščenke, ki sem jih potem izdal ob 20-letnici smrti g. Gačnika, ob postavitvi spominskega obeležja na

dvorišču pred župniščem in ob svoji 50 letnici življenja. Obenem smo obhajali še 40 let moje neplačane službe organista. Vse pa smo pro-slavili z zahvalno sveto mašo. Na novo leto 43 leta službe organista, pa sem od sedanjega župnika dobil »zahvalo za opravljeno delo«, ki ga je napisal kar v oznanilni list in s 01. januarjem 2012 končal dolgo-letno delovanje na cerkveno-kulturnem področju v župniji Stranje, obenem pa tudi na kulturnem področju KS Kamniška Bistrica.

Dominik Krt 60 let

24 25

V Švici sem gostoval tudi s Kvartetom Krt, ki večinoma poje doma po pogrebih in ob drugih posebnih priložnostih. Povabili so nas tudi na Švedsko; v Vadsteno, Stockholm, Goteborg, Malmö … v družbo ro-jakinje Danni Stražar in slovenskega ambasadorja, g. Toneta Kajzerja. Tudi za kvartet imam uglasbenih že lepo število skladb in priredb, ki jih na nastopih tudi izvajamo in bodo kmalu izšle v samostojni zbirki.

Dejaven sem bil tudi izven meja naše občine in s »splošno zna-nim« Stražarjevim gledališčem na Studencu pri Krtini sem s svojo avtorsko glasbo opremil 14 celovečernih iger in 16 Miklavževih ve-čerov, kar je vse posneto in arhivirano. Obenem sem pomagal tudi KD dr. Franceta Steleta pri njihovih »miklavžih«, nato pa redno so-deloval tudi kot režiser z vsakoletno pripravo ene celovečerne igre na prostoru, ki sem ga sam izbral pod tunjiško cerkvijo in osrednjega Miklavževega večera v občini Kamnik, kjer sem poskrbel za celotno izvajalsko in tehnično konstrukcijo. Vse to je tudi arhivirano!

Večkrat sem sodeloval z občino Lukovica, kjer sem s takratnim županom vsake toliko časa pripravil kak spektakel; otvoritev trga z Rokovnjači, ali ob okroglih obletnicah njihovega rojaka Kersnika na posestvu na Brdu. Vse posneto in arhivirano!

Dejavno pa sodelujem tudi z mestom Eglisau, kjer živi in dela brat Janez in sem tam že dvakrat nastopil na njihovo povabilo s CeMe-PeZ FG, večkrat pa odidem tja tudi ozvočevat in snemat, saj je vred-nost tovrstnega dela v Švici X 5 – a se mi tudi moja skromnost izplača!

Dominik Krt 60 let

26 27

Dominik Krt 60 let

28 29

Naj omenim še, da sem bil 4 leta tudi kamerman in montažer s svojo oddajo DOMAČA CERKEV na CATV IMPULZ najprej v Mostah pri Komendi, nato pa v Kamniku, kjer smo orali ledino na področju področnih kabelskih televizij in poskrbel za nekaj sto oddaj, ki sem jih snemal na poteh z ansamblom, pevskimi zbori, na potovanjih in v cerkvah. Za vse oddaje obstaja arhiv kakor tudi številni amaterski posnetki raznih nastopov.

Naredili smo celo par oddaj s kamniškim radijskim simbolom g. Sil-vom Terškom in pri TV SLO »zaradi zastarele opreme« izviseli s pred-vajanjem na nacionalni TV !!!

Zraven sem poskrbel še za Miklavža in otroške oddaje, saj sem imel doma v župniji na razpolago dober otroški zbor, ki ga je vodil brat Primož. Tudi s tem zborom smo posneli več deset pesmi v sodelovan-ju z župnikom, Francem Juvanom.

Dominik Krt 60 let

30 31

Če dodam na koncu še svoje podjetje, Dream studio Krt, potem sem prepričan, da sem ponesel ime občine Kamnik na več kontinen-tov sveta v osebni vlogi glasbenika, kakor tudi v vlogi snemalca in izdajatelja avdio zapiskov (53 avdio kaset in 250 zgoščenk pod lastno kodo – kakih 50 pa še pod kodo drugih izdajateljev).

Na SAZASu imam prijavljenih preko 500 lastnih skladb in predelav za narodno-zabavni ansambel, otroške in mladinske zbore, za moške, dekliške in mešane zbore; izdal sem štiri pesmarice nabožnih pesmi za otroške in mladinske zbore, zbirko 120 klavirskih spremljav za avtorske pesmi iz vzgojne revije Zmajček in še dve za mešane zbore.

Dominik Krt 60 let

32 33

Segmenti, ki sem jih med zgodovino omenjal, so se mi sami po-dajali na mojo osnovno »umetniško« ali delavno življenjsko pot; po-trebno jih je bilo le znati izrabiti in ne v prvi vrsti gledati le na to: koliko bom zaslužil, temveč udejanjati na moj moto: DELAM VELIKO STVARI Z VELIKO LJUBEZNIJO! Če pa sem zraven še zaslužil za svoje sprotno preživetje in preživetje družine nekdaj, pa toliko bolje! Tudi sedaj ne bo drugače ...

Dominik Krt 60 let

34 35

Mislim, da me večina vidi, kot da živim na »veliki nogi« ! Motite se: imam le »za sproti« in trudim se, da bom na svojem umetniškem in človeškem potovanju skozi čas lahko osrečil še veliko ljudi – kar pa se sprotno opazi že s samim snemanjem in ozvočevanjem na terenu, z ansamblom in kvartetom Krt in z nastopi z zaenkrat še delujočim CeMePeZ France Gačnik, s katerim sem pa že zdavnaj zlat in časten na področju ljubiteljske kulture na ozemlju države Slovenije, pa tudi izven nje! ...

Zgornje Stranje, Dan državnosti, 25. junij 2019Dominik Krt

Zahvalna maša ob 50-letnici orglanja

in še ostalih obletnicah se je zgodila

v petek, 19. julija 2019, ob 19. uri

v cerkvi Marijinega vnebovzetjav župniji Mekinje.

HVALA VSEM, KI STE BILI Z MENOJ !

Dominik Krt

36

19. julij 2019

»Takrat sem v zdravilišču! Čestitke za tvoj jubilej in zahvala za vse, kar si s svojim delom dal nam, sodelujočim in skupnosti.

Tvoja duša ima čudovito poslanstvo, a žal to nekateri nočejo ne vedeti, ne slišati, ne sprejeti...«Roman Gradišek